(Nadaljevanje.) ' ^ 4 jfiS I pred seje vladalo je. Sedaj ti; mnogo i niso bili i izvedo, 2st o tem po celem | odšel jaz i ni u spo-, ill, Kirge, ker reče;j štirinajst j redili ne-e še bolj liiliš to?" i povzro-- jih ino seboj " 0 nasprotniki gle-iko kori- »brohotno am ujctni loteli pla-avke pla- jo. toliko ali govo-ati nam." plačuje s miladi bi-sar ie veje Uled anjkovalo v i jo vdfi-če hočejo ropati ži->rej upali, to davek poslance cer se pa uprli. Se* i, da jih > davek; , Prepiri Ajarji jo dovolj temu ?" mnenja." » plačati volj; bra-skrajne-rji imajo . če nas blamirani s sramo-ie smemo vzemimo niagamo. li rod v vzela, in kuga in posledica lil, da se kaj holed Ajar-plačevati dobimo ki mi i-z-uo, tedaj 1 mogoče kako bi li izogni- vseni za Ajar jem o davek, codovalo. Ajarji od , ko pa?" so Uled »gati kot i/.je Irpe njih gla-ovih vojni načrt; tel za liti v roke bojevali Sedaj pa d A j uni f Ajajrje. led Aju-Uled A-lah'ko pla .a lik o jih > ejk v na- )ji staro-r>Či od tal u hvala < P i si moj : iakar ga Mh4<9*( "Torej nisi več jezen, ker si ni šejka ujel?" "Nikdar, nikdar." "Torej dovoli, da pripeljemo šejka |»red tebe, nakar lahko sklepamo o odkupnini. Sicer pa imam s šejkom tudi neko zasebno stvar." "Kakšno stvar?" "Večkrnt me je psoval s psom, radfčesar sem mu obljubil kazen. Rad bi imel, da se mu jih nekaj uašfeje s palico." "S palico? Ali ti je znano, da kaznuje prosti beduin kazen s palicami samo s smrtjo?" "Vem. predobro vem. Sicei pa ne zahtevam te krizni samo radi "psa" temveč tudi radi satanskega početja nad onemoglo zeno in otrokom. Krvno maščevanje me ničesar ne bri-<>:i: toda videl sem otroka poleg zakopane matere, kar je več kot zlodjevsko; raditega mora biti šejk kaznovan." "Vaša volja, vaš svet; šejk bo kaznovan s palico" Ko Korge-bej izreče to povelje. naznani objednem, da pripeljejo ujetnike preil njega. V sede se pred šotorom, katerega so nalašč zanj postavili. Poleg njejra se v sedem jaz, na ftnimerv. Ko čete začtijejo, da p-idejo ujetniki pred poveljnika. nritlojo bližje. Kmalu pripeljejo šejka, ki je poznal poveljnika. ter ga je lahno po-zdrrvil. To se pa poveljniku najbrž ni zdelo prav, ker ga takoj nnbrnli: "Kdo ti?" "Saj me vendar poznaš!" odvrne Šejk s predrznim glasom. "Mislil sem, da te poznani, toda tvoj prevzetni pozdrav inc je premotil. Mogoče si ti veliki sultan iz Stambula, ki je sedaj poglavar vseli veini-l-ov?" "Ne." odvrne šejk, ki ni ve- i del kaj poveljnik s svojimi bet sodimi namerava. "Zakai me pa pozdravljaš kot snltao, do katerega obličja jaz niti pogledati ne smem Povej mi torej kdo si ti!" "faz sem Karu d el Asvard, vrhovni šejk v-*eh Uled Aju-11 o v." "Aha! Alah nii je odprl oči; la te zopet spoznam. Torej ti si A juti. ničesar tlrtizega kot Viun, torej ponižni služabnik imieškefTa paše, kateremu naj Mah podeli tisoč življenj. Ker me nisi prej dostojno pozdravil. li hočem sedaj jaz hrbet skriviti" "Gospod, jaz sem prosti A-jun " "Nforilec si!" "Nikak morilec, pač pa krvni maščevalec, kur nobenega ničesar ne briga. Mi imamo svo- I i" l.istr.e postave, po katerih živimo; mi plačujemo paši davke, kal ere smr, obljubili: za Irngo stvar se pa paši ni treba Irigati.*1 "Zdi se mi. da dobro poznaš *voie pravice, katere ti nečem odrekovnti. Toda svojih dolžnost ii ne poživiš: ker ti pustim tvoje pravice, te hočem opomniti na dolžnosti. Pred seboj vidiš zastopnika paše. ka-frepa moraš spoštovati kot svojega gospoda. Sedaj zapo-vem da od'idete dvajset kora- i kov na;:aj. potem pa pridete I nazaj ter me pozdravite, kakor spodobi, sicer dobite i tako' hastonado." "Tega se nikar ne drzni!" uifo.arja „šejk. "Mi smo prosti možje. Vakor sem ti že povedni."' "V puščavi ste prosti: če pa |>:i "2c dve leti."' "|az sem se namenil sedaj proti Uled Ajarjem, ki so moji sovražniki, ravno tako kot so vaš«;" "Znano nam je in upamo, da boš raditega ostal naš prt-i-itelj." "Dobro: o tem se pomenimo pozneje. In glede krvnega maščevanja; kdo je imel več ko-■ risti vi ali Uled Ajarji?" "Mi." "Koliko vaših mož so Uled Ajarji pomorili?" občnega." "In koliko ste jih vi pobih?" "Štirinajst." N Vedel sem, da ima prijazni glas poveljnika svoj posebni vzrok. Sedaj pa reče naenkrat v strogem glasu: "Slaba se vam bo godila, ker vas hočem izročiti Uled Ajarjem." "Nikakor ne!" zakliče prestrašeni šejk. "Saj so vendar vaši sovražniki!" "Če pa vas njim izročim, postanejo moji prijatelji." "O Alah! Maščevali se bodejo in nas pomorili. Toda ti nimaš pravice, da nas njim izničiš. Mi nismo tvoji sužnji." "Moji ujetniki ste!" "Ali nas hočeš res izročiti našim sovražnikom?" vpraša šejk. "Zatrjujem vam pri svoji bradi T "In ti misliš res, da nas bodejo res umorili?" "Da." "Motiš se. pri moji duši, da se motiš I Umorili nas ne bodejo, pač pa zahtevali od nas krvni davek. Nekaj kamel, konj in ovee jim je ljubše kot naše življenje Potem smo pa mi zopet prosti in bodemo mislili na vas. Mi te hodemp--" Šejk grozeče pomiga z roko Poveljnik se pa naredi kot bi tega ne videl in reče: "Le ne predaleč' Tu se ne bo slo za nekaj kosov živine, par pa za veliko več." "Nikakor ne. Nam je poznana cena, se tu plačuje; ceno iui prav lahko plačamo." T11 se obrne poveljnik proti meni in vpraša: "Kakšnega mnenja si ti, efendi?" i "Jaz sem mnenja, da bi pravzaprav jaz moral voditi poga-|anja, ker sem jaz ujel Uled A j n ne." "Prav je," odvrne poveljnik. "In v tem slučaju bodejo morali Uled Ajuni več plačati kot sedaj mislijo." "Res?" reče poveljnik navidezno začuden. "Da. Šejk me je imenoval psa, nevernika: meni je pa ku-ran bolj znan kot njemu. Raditega stavim predlog, da se določi cena odkupnine natančno, kakor zahteva kuran." Tu se šejk zvito zasmeje in zakliče: "Nemsi. nevemik, kristijan hoče poznati kuran. bolje kot jaz? Gjavru je prišla ošabnost. v glavo, in mu zmešala razum." "Čuvaj se!" ga posvarim. "Večer še ni pričel, in tf me imenuješ gjavra. Ali veš kaj pravi kuran glede odškodnine za krvno maščevanje?" "Ničesar, ker sicer bi moral jaz vedeti." "Motiš se, in tvojo nevednost hočem takoj razjasniti. » stari oče preroka, je obljubil : flogu, da mu podeli enega si-' i."., če mu jih rodi deset. , Njegova želja se je spolnila. ■ in da bj bil spolrtil tudi svojo i obljubo, je premišljeval katerega sina naj bi daroval; srečka , je zadela Abd Alaha, očeta preroka. Tu vzame oče dečka in gre-z njim ven pred mesto > Meko, da ga daruje. Medtem so pa mestni prebivalci slišali, kaj namerava; pridejo k njemu in očitajo, kako grozovito dejanje hoče izvršiti. Toda oiče ni hotel nikoirar poslušati. Tu stopi mož izmed srede množice in ga prosi, da pred no daruje svojega sina, vpraša neko slavno vedeleževalko za svet Vedeleževalka je pa rekla, da se na desno postavi deset kamel in na levo deček; kogar zadene srečka, se mora žrtvovati. Če pade srečka na dečka, se mora postaviti razven še deset kamel, in s tem toliko časa nadaljevati, dokler srečka ne zadene kamel; s tem ho bo~ žanstveno naznaniti, koliko kamel je vredno dečkovo življenje. Desetkrat je padla srečka ra dečka, tako da je stalo sto kanci na desni strani. Enajstič pa pade srečka na kamele, tako da sr,» bile slednje darovane, mesto dečka. Od onega dneva se ravna krvna cena za liudi na sto kamel, in vsak pra-"overni moslcniin se ravna po tej sveti navadi. Kaj rečeš ti k temu?" Slednje vprašanje je veljalo šejku. Nekaj časa temno gleda pred seboj v tla, me razjarjeno pogleda in vpraša: "kateri učitelj izlama je naredil smrtni greh, da je šel tebe učit skrivnosti naše vere? Mah naj te zažge v najtemnejšem peklu'" "Učitelj je bil kristijan. Mi kristijan i poznamo vaše nauke bolj kr^t vi sami. Sedaj pa računaj: Vi ste štirinajst Uled Ajarjev pomorili; to znese štirinajststo kamel, če hočete rešiti svoje življenje." "In misliš, da bodejo Uled Ajarji tako neumni, da bodejo zahtevali toliko kamel?" "Da. Gotovo bi bili blazni, če ne bi zahtevali kaj tacega. Mi vas njim izročimo samo pod pogojem, da plačate, kar mi zahtevamo." "Ti govoriš kakor novoroje- denarja?" "" * "" "Torej naj plaJčamo denar? Toliko denarja ni v celi dežli. > Mi ne plačamo, pač pa zamenjamo. Toda ti ne razumeš tega, ker si gjavr, 'tujec v deželi." "(Jjavv! #opet razžaljenje! i Ali sem ti menda rekel, da morate plačati v denarju? Vi poznate vrednost kamele, konja, kobile, gOvedi, ovce in koze. Iz tega lahko zračimate, koliko konj, ovac, koz in govedi odračunate za štirinajststo kamel. Sicer pa to še ni vse, kar morate plačati." "Mogoče še kaj?" se zadere. "Da. Žensko, katero sein rešil, ste prav po nečloveško mu-|Čili in s tem usmrtili čast njenega moža. To velja sto ka-jinel. ali polno ceno. Pri tem pa niti ne štejem nevarnosti, v kateri se j eotrok nahajal. Toda prisežem vam, da prej ne bodete prosti, dokler ne plačate štirinajststo kamel ali pa enako vrednost in poleg tega še sto kamel te ženski, Ona je revna, pa ste vseeno hoteli ! umoriti." Tu se šejk ni mogel dalj časa zdržati Kot razjarjen tiger plane proti meni in zakriči: "Pes, kai imaš ti tukaj zapovedovati3 Kaj te sploh, ti pasji sin. brigajo naše razmere! Norec s». če misliš, da se bo« deta dva rodovi pokorila tvo-jim željam! Da nimam zvezanih rok bi te zadavil!" Kirge-bej pa zapove-"Odpeljite pse, sicer postanejo stekli! Slišali ste, kaj smo •klenili. Po določilih kurana morate plačata štirinajststo kamel in sto kamel revni šenski, sicer morate dati svoje življenje. Može odpeljejo, samo šejka pridrže. 'Solnce je pričelo zahajati.* in prišel je čas večerne molitve Pri vsaki karavani pri vsaki četi se vselej nahaja ! kdo. ki opravlja spotoma ver-«ke obrede. Pri naši četi je bil i se je sobice dotaknilo horizon- i ta. že zakriči s svojim mogoč- j nim glasom: (Nadaljevanje.) ____ i — Mi smo agentje plinove ! družbe. Plačajte svoj račun za ! plin v našem uradu. Prihranite si čas in denar. ' ......... ■ - ' ■ ] ANTON JERINA, -»I Prti %mm slikar v Clevelandu. Izdeluje oljnate slike in napise; barva in slika sobe in trgovske prostore; kopira po razglednicah in fotografijah domače pokrajine, mesta, vasi, hiše itd. ki so prav primerni okrasi za stanovanja. Slika kulise za predstave in sploh izdeluje vsa v slikarski in barvarski posel spada joča dela. ANTON JEIRINA, 6117 St. Clair ave. NOTA SLOVENSKA TRGOVINA modnimblagom je odprl dobro ztimii rojak Frank J. Turk, po domaČe ♦ Stenčev Frank. Naše geslo je dobro blago po pravi ceni. Pridite lu prepričajte sel 1361 E. 55th St. nasproti Lake Shore banke* Poglejte na napis nad vratmi: ^ & . .. . j'ffflMB " "'f lil V vsakem žaklju Forest King moke. KUPONI m katerimi dobite po* 1 blitvo za «vo| dom. t Napišite svoje ime — izrezite to in pošalite nam in mi vam pošljemo katalog naših daril. The Weideman Floor Co. V. 53rd St. & Bis 4 Ime......................................................................................... Naslov................................................................................... ...........................m.....................................(Pišite natančno) KNJIŽIC ■ ZASTONJ MOŽEM Vsaka kojlilca Je vredna S10.00 bolnemu človeku. [HKlMH Ako trpite n« kterikoli tajni molki bo- I letni, želimo, da takoj piiete po to ivdeino I knjižico. Ta knjižica v* m v lahko raxum- ■ IjiTem jexikv pove, k»ko « na domu teme-I Ijito idrati ni H lis ali catrnpljerje kni, M. UU^H voVia slabost, zguba spoli e kreposti, rt-H vraatizem ali kastobol, organske boletai, I Želodec, jetra in bolezni obittih in ▼ niehur-I ju. Vsem tistim, kuri to se že nasitili In naveličali večnega plačevanja brez vsakega Vtpeliaje ta brakpttftna knjižica vredna stotine dolarj« v. Pove vam tudi, zakaj da trpite in kako lahko pridete do trdo*ga zdravja Tis« če mol je Že sadobilo perfektno zdravje, telesno mo{ in poživljenje p< t( tn dra* o-cene knjižice, kije zaloga snauosti tn vacbnje stvari, k tepe bi mira! vsak človek znati. Za pom ti te si, ta knjiiica se dobi ptpolacaea vsptop). Ml plačamo tvidi p- itnino. , Izpolnite odrezek spodaj In pcilite nam ga Ke danea. na kar vam mi polteno nalo knjižico v valen.itiaterincm jezlUi popolnoma tastonj. POSLITE MAM TA OiNlEZBK ŠE DANtS Dr. J os. Lister & Co., A us. 705 Northwestern Bldg. 22 Fifth Ave,, Chicago, 111. Gospodje: — Zanima me ponudba, s katero nudite Vaio' knjižico brezplačno: prosim pošljite mi jo takoj. I"*..........................................Pošta..«....,........................Država................ j POZOR ! Večkrat mi kdo očita, da ne more dobiti odgovora, kadar kdo kliče nas na telefon, operator mu namreč pravi, da tnu ne odgovorimo, raditega izjavljam sledeče: Mas se more vsako minuto takoj dobiti na telefon, ponoči in po dnevu, ob nedeljah in delavnikih, vedno je kdo pri telefonu. Kdor ne dobi odgovora, mi nismo krivi, pač pa nemarnost operatorjev pri telefonu. Mi smo obljubili $50 nagrade Telephone Co. če nam dokaie, da samo enkrat nismo odgovorili, kadar zvonec zvonil. Mi imamo eno linijo pri telefonu, ki je najboljša, da se ne more nikdar reči, da je linija bussy, ker telefon je samo za našo trgovino, in iz te v htfo, kjer stanujemo, da fcvo- 4 nec zvoni na obeh prostorih. Kadar nas kdo ne more poklicati, mu svetujem, naj zahteva supervisorja in naj odločno zahteva, da nas pokliče, ker smo pri telefonu noč in dan. Naši telefon številki so nekaj drugačni kot na koledarjih. Cayaboga Tel. Princctoa 1381 Bell. Tel. East 1881 Te Številke ostanejo za vedno. Kdor pa' želi ponoči naše postrežbe, naj se oglasi v hiši ali v stanovanju, ki je ravno čez cesto nasproti mrtvašnice, ali druga hiša zadaj za Schulistom. Tu fle nas vedno dobi ponoči na zvonec. ANTON GRD1NA, trgovec in pogrebnik. 6127 ST. CLAIR AVE. STAN. 1053 B. 6and ST. S tetm naznanjam mojim odjemalcem in prijateljem, da sem prestavil svojo prodajalno na i IF^afollc Sca.-u.aj:© , kjer imam v zalogi veliko vrst zganja, likerjev do- < 1 mačih in importiranih, kar vse prodajam po jako r nizkih cenah. 1 Kranjci imajo jako radi tropinjevec, alivovko bit* < I ters in grenko vino, caHfornijskega vina in vse dru- 1 „ go, kar potrebuje saloontr. LEWIS MAXA, ; 4a PUBLIC SQUARS. 1 Prodaja likerjev na drobno in debelo. » Mi prodajamo tudi pivo. Wwf44"Hl 111-H » i H1111 H»N i . _ ^^ •, 1 I rojakom. vent. C873 1