Leto XVII. f Celju, dae 19. aprila 1907. Štev. 45. DOMOVINA Tniriltl ■ trikrat na teden. mk ■ ■■rbnih narodnih predpravic, zatorej tudi nočemo, da se pospešuje državni jezik; v kolikor je treba posredovalnega jezika, bo določila državna zbornica. V ovodu povdarja m-olunja. da je treba rešiti narodu« in jezikovno vprašanje v smisla enakopravnosti in zahtev razuma. Kešitev tega vprašanja je kolturna zahteva, ki je v interesa proletarijaM in njegovega razvoja neizogibna. Socijalua demokracija s»- torej izreka a vso odločnoatjo za narodno avtonomijo, in zavrača 'av no tako odločno deželno avtonomijo, aaj se skriva pod naalovom kakšnega .državnega prava" ali pa katerekoli .historične" Iraze. Tako stranko uazivui protina-! rodno in bnv.doinovinsko ter iz tega razloga odklanjati «odelovanje ž njo bi bil pač usodepolen predsodek. Slovenci, ustanovimo dijaška prenočišča! Vsakdo ve. kako velikega pumeaa je za mladega človeka potovanje, bodisi da si gre ogledat lepote in zanimivosti sveta, ali pa da prončava na lica mesta krajevne razmere Pred vsem pa je potrebno, da potaje dijak, ki Narodnostni program so-cijalne demokracije. 1'redaodki m posledica nepoznanja pravih, dej. a.V; K razmer. U takih prodaodkov ae je v politiki in v tiv-Ijenjn porodilo ie več zla in tuode. polnih pogreškov nego" iz zle volje ali hudobnega namena. — t-alj razumne politike je torej iztrebiti iz naših nazorov kolikor mogoče predsodkov. O socijalni demokraeiji io še posebno o jugoslovanski soc. dem. ima naš« meščansko občinstvo več pred-sodk.v nego pa jasnega poznanja Posebno pa pri nas na Štajerskem se Splošno sodi. da je jag. slov. soc. dem. stranka, kateri nt na narodnosti prav nič Ie2eče, da misli se celo, da iz strankarskih obzirov vede protinarodno. neuiškutarsko politiko. Momentane razmera potrjujejo tu videz to mnenje. Kdor tako sodi, ne pomisli, da se med Slovenci do nedavno še ni prav aikdo brigal aa indnatrijalno delavstvo, za njega strokovno organizacijo in izobrazbo ter za njega boje sa zboljšanje gmotnih razmer. Tudi danes so sila redko sejaui slovenski inteligenti. kateri ki temn za nas Slovence tako valnemn vprašanju posvotili nekaj več kot malo zgolj teoietične pozornosti, ki bi šli med delev«- ter delali z njimi in aa nje. Naši delavci so prepuščeni ■a štajerskem večinoma sami sebi. zalo ao so pridružili, ko so začeli spoznavali prednosti organizacije nemškim sodragom, kateri so. kar se strokovne In »pMae izobrazbe tiče navadno na višji atopinji kakor oni. zatorej tndi LISTEK. Diogen. ■rvotoki tpiul Avgust šenoa. prevedel -aj- (Dal je J — Polna luna je bliščala in raz-avitljevala poletno noč. V čarobni dolini svetega Zaverr. trepetala je njena svetloba nad gostim grmičevjem, nad vitkim drevjem, lesketala se v šumečem potoku, a jabolko cerkve sv. Žavera je žarelo v mesečini kakor zvezda, za katero ae vzdignjejo na nočnem aeba Črte temnega pogorja. Par belooblečenib kmetic še hiti svojim potom, pa tndi te zginejo v senci in potem umolkne vsa. Isnenada se zasliši na cesti peket konjskih kopit Naglo ne bliža jezdec, konjeniški častnik — soditi po obleki je bil stotnik banakih graničarskih bazarjev V nočni svetlobi so bliščali svetli gumbi, svetla sablja in ostroga lica ni bilo mogoče videti, pokrivala ga je črna krinka. Častnik prijezdi do cestnega ovinka Tukaj je stala na njih voditelji v razrednem boju. lada-strijalna podjetja na Spod. štajerskem so s prav malimi izjemami v nemških rokah — Nemci so podjetniki. Nemci vodilne glave med tehniki nradniki in delavci »službenimi pri njih. Jeli torej čndo. da itnajo socijalno dem. organizacije na Spod. štajerskem na zunaj še vedno nemško lice in da se zde površnemu opazovalcu uaravnost uem-škntarske ? Kdor nvaii opisane razmere, mora priznati, da to ni moglo biti drngace. Za to ne zadene krivda ne delavstva ne soc. dem. stranke. Kakor povsod v prirodi vlada zakon razvoja tndi v političnem življenja. Ikibra narodna politika si bode prizadevala ta prirodni razvoj z vsemi silami podpirati. — dočim se slab i politika tradi ga ovirati. Pot zdravega razvoja vede od sedanjih narodno nezavednih delavskih organizacij na Spodnjem štajerskem, do narodno zavednih delavskih organizacij v jugoalov. soc demokraciji. Naše industrijalao delavstvo se mora tehnično tako izobraziti, da zasede vsa mesta v vseb iodustrijalnih podjetjih na slovenski zemlji, naj bodo njih lastniki ie katere koli narodnosti ter uko koncentrira najprej delo na naših tleh v slovenskih rokah. Zato treba strokovnih šol. Ko bode to doseženo, pride vodstvo socijalno demokratske stranke na Spodnjem Štajerskem v slovenske roke ter se ta zdrnži z jugoslovansko soc. dem., katera ima v svetovni organizaciji soc. demokratskega delavstva v podnožja hribčka med jablaoi sredi vrta ae revno velika hiša. Jezdec ras-jaše pred ograjo konja in ga pelje aa dvorišče. Ta trenutek priskoči mož, vzame mu asde iz rok ia pokate z roko proti odprtemu hodaiku. kjer se je belila ženska obleka. Jezdec odleti skozi stebrišče. Žena hiti pred njim za hišo, kjer je stala med nasadi ga-brova utica, v katero so padali žarki mesečine. »Zdravo Belizar!" šepue žena »Jezila sem se že nad Vami. Mislila sem, da ne pridete. Toda čemu ta krinka Odložite fo!" Jezdec jo odloži. .Kavalirl" vskipi jezno Terezija, ko zagleda v mesečini lepo Jankovi-čevo lice; u pa je stal kakor kamen in opiral svoje žive modre oči v ženo. .Da-, odgovori kratko. .S kako pravico prihajate semkaj?" „Z ono, s katero ste povabili Be-lizara" .Vi ste satanski" .Preobrnite me v aiigelja' .Kaj vas je prignalo?" .Ljubosumnost." .Ali ste znoreli?" .taotovo sem zblaznel." .Vi?" .Da" . Pozovem slugu. Pojdite." .Svobodno. Ubijte m . Ne pojdem." reč«' odločno Jankovič. Ženska stopi nazaj, zgrne na prsih lahko nočno obleko, odpre rahlo usta. povesi glavo in upre oči v navideznega vojaka, kakor da hoče uganiti neko tajnost iz njegove duše. Toda on niti ne trene. .Kaj je to? Kaj je to?" vskipi Terezija. .Kaj? Saj sem Vam rekel: ljubosumnost Ljubim Belizara kakor svojega brata, kakor sina Njemu aem posvetil vse. svoje življenje bi dal zanj. Toda jeduega mn ne dam. In če tndi propade. .Kaj?" .Vas! I)a, vas! Oh grofica Terezija, ko sem vas neki dan prvir zagledal, ko . . .Ali naj bo to komedija?" .Ako počenjate Vi komedijo, končam jaz % tragedijo, reče škripaje Jankovič. »Kaj! Pomislite Vi povabite Belizara ua »entaaek. a »as to zvem. jaz njegov varuh, jaz nasprotnik vaše stranke. Komedija! Ah lahko bi vam napravil vražjo komedijo. Trivedel bi semkaj pričo, razglasil bi vašo sramoto povsod, pogazil vaše ime, a peklenski krohot bi bil konec konrcdije! A jaz tega nisem napravil. Belizara nisem pustil semkaj. Zakaj ? Ne jezim se nad vami. Zakaj? Pogazil sem svojo politiko. Zakaj? Ker vas ljubim, ljubim, ljubim, ker je bila ena iskra iz vašega čarobnega očesa dovolj, da to moje hladno srce. ki ou svoje mladosti ni poznalo čnvstev. sprenenilo v vulkan, mojo kri v lavo. Molčite, ob. zaklinjam vas. molčite in pustite, da vas oboža-vam tiho, postite, da se. naslanjam Ae dalje z dvomljivo nado. kajti groza me popada, da bi en sam drhtaj teb divnih ust mogoče vrgel me v prekletstvo. Vse vam hočem žrtvovati — vse. . (irotira je začadeao gledala ka-valirja a pri njeg^-ih zadnjih besedah ima za potovanje naj lep Ao priložnost in največja veselje. ob počitnicah po svoji domovini, da si ogled* nje naravne krasote in da ob enem spozna gospodarske. narodnostno in knltorne razmere po raznih krajih Tako lahko porabi dijak čas počitnic za primerno zabavo, ogleda si domačo zemljo in spoznava narod, njegovo mišljenje in stanje po vseb pokrajinah svoje domovine To važnost so ie zdavnaj spoznali i'ehi. ki so v namen, da olajšajo dijakom potovanje, nstanovili po vseh občinah dijaška prenočišča. Dijak torej, ki hoče potovati, si lahko 2e doma sestavi pot. ki jo bo bodi! od prenočišča do prenočišča. posebno pa je s tem omogočeno potovanje revnejšim dijakom S p. enočiščem. ki ga preskrbi občiua v svojih ev. v šolskih prostorih ali pa naroden gostilničar v svoji hiši. je v zvezi tndi pri prost obed in večerja za primerno ceno. Tudi pri nas se je že hotela vpeljati ta koristna institucija, žal da so se na poziv v »Slov. tehniku- odzvali le nekateri domoljubni gostilničarji in hotelirji Po osebni intervenciji s* je do zdaj ustanovilo okoli 40 prenočišč, največ po Goriškem To pa ne zadostuje, ampak potrebno je. da je z dijaškimi prenočišči premrežen« cela slovenska zemlja, da bo odprta mladini pot ua vse strani .Akad. plan. krožek" v Pragi se torej obrača tem potom na vse do-moljnbe in prijatelje mladine. posebno na narodne gostilni č a r j e i n hotelirje ter na vse slovenske občine, da blagovolijo odstopiti ma! kot v svojih ali občinskih prostorih, ki naj bi bil med počitnicami na razpolago potujočim dijakom vseh slovanskih narodnostij Na Oškem je 400 prenočišč, na katerih je slovenski dijak, ki ni hoče ogledati češko zemljo in narod, prav uko dobro če ne boljše sprejet kakor češki. Naša lepa domovina bi vabila k sebi posebno hrvatsko in češko mladino. pokažimo tndi njim svojo slovansko gostoljubnost. Prosimo torej vse one. ki hočejo pospeševati potovanje mladine med počitnicami, naj blagovolijo spopolniti priloženo dopisnico. Na podlagi tega se sestavi seznam dijaških prenočišč, da si more po njih vsak napraviti plan za svojo potovanje. Dijaki, ki se bodo pc*lnievali dijaških prenočišč, se zglasijo pri ,akad. plan. krožku", ki jim da legitimacijo, s katero se skažejo na prenočišču ter dobe obed ii večerjo za določeno ceso. Želeti bi bilo seveda, da bi imela mla. dina v vsakem kraju takih prijateljev, ki bi ji i prenočišče i drugo pc^ebno oskrbeli kolikor mogoče zastonj. Vse se vzravna, oko jej zažari in njena usta spreleti neumljiv nasmeh. .Ne", reče žena z drhtečim glasom, .spregovoriti hočem. Nisem iz marmorja. Žena, živa žena sem. Odgovoriti vam hočem. Resnica, Belizar je plah. lep fant, a — jaz - vas — ne trepetajte — blagrujem," in Terezija se oklene Antouove roke. ..Pustite me Terezija, da se oddahnem. da pretehtam svojo srečo! Kdo je sedel dolgo v mračni ječi. ne sme takoj pogledati solnca. Dajte naj iz-tira blaženstna resničnost iz moje duše še zadnje dvome, ki me je gnal semkaj." »Sedite k meni, Anton, umirite se." pravi žena in ga potisne nežno na kameno klop, napol obrnjena z obrazom proti mesen, ki jo prenaredil njeno strastno oko ▼ črn, bleščeč diamant. Potem ma poloti roko na čelo in pravi polglasno: »Umirite se, vaše čelo je vroče, vročica vaa tare .. »Hladen naj \em? Ali zamorem biti hladen? Sedaj vem, zakaj da je ustvarjajoča moč pri nas združila vso one prijatelje mladine, ki spoznajo veliki pomen naše akcije, prosimo gmotne in moralne podpore. Vse narodne gostilnice ir hoteli, ki se priglasijo, dobe napis z naslovom .dijaško prenočišče", kar naj bo znak narodne hiše Dijaštvu priporočamo, da posreduje v svojem kraju in pri znancih, da se ustanovi tam dijaško prenočišče, ter pomaga nam izvršiti akcijo, ki je namenjena dijaštvn. Upamo, da slovenska javnost ne prezre našega poziva; zanašujoč se ua prijatelje mladine in na naše narodne gostilne, upamo kar v najkrajšem času z njih pomočjo izdati seznam dijaških prenočišč ter omogočiti mladini potovanje že v »oh počitnicah. Posebno prosimo zavedno narodne gostilničarje na naših obmejnih krajih naj podpirajo našo akcijo, da si mladina lahko ogleda razmere na meji iu da pride .svoj k svojemu". Odprimo domovino svoji mladini, da jo bo znala ceniti in ljubiti, odprimo jo vsem slovanskim dijakom, ki bodo gotovo tudi v poznejših letih radi prihajali v lepi naš planinski svet. Politični pregled. Nemci niso mogli z* prečit i cesarjevega poseta v Pragi, posrečilo se jim bode pa spraviti češki narod ob vsako korist, ki bi mn jo moralo prinesti 14dnevno bivanje vladarja v češki prestolnici. To so dosegli na zvit način. V svojih glavnih lisiih so proglasili dolgi cesarjev poset v kraljevi Pragi za velikansk uspeli mladočeške politike. Ifladočehi so se jim vsedli na lima-nice ter v svojih listih v resnici kvi-tirali ta dogodek kot uspeh svoje stranke. „Den" piše: ..Vladar je prišel za 14 dni v Prago v spremstvu svojih čeških ministrov dr. Pacaka in dr. Fofta. kakor v svojo rezidenco, od koJer bode izvrševal svoje vladandce funkcije. Praga zavzema z današnjim dnem v državi ravnoceno mesto z dunajsko in budapeštansko rezidenco in mi razumemo celo politično težo tega dejstva . . * V 14 dneh bi se dalo vladarju na mestu aamem pokazati stvari, kakršne so v resnici, pojasniti mu razmere. kar bi moralo imeti v realni politiki svoje dobre posledice. Nemci so pa zagnali krik o velikanski politični konceaiji. ki je bila storjena Mladočehom z vladarjevim bivanjem v Pragi, Mladočehi so zabili na realnost in se prepustili sanjam o tretji rezidenci mesto da bi bili tiho zahtevali, recimo, drugo češko vseučilišče v Brnu, zemeljsko krasoto. Da odškodnje mene v enem samem hipu. v enem trenutku za vsa moja pusta leta, katere se tu v svoji mrinji do ljubezni zgubil." Ka-valir vstane pri teh besedah in začne motriti lepo ženo. ki j* čutila, da jo ogleduje. Kakor marmornat kip je sedela Terezija. Njena divna glava je bila nagnjena na prsi. črni lasje so ftirom padali na bele rame. a roke je sklenila kakor k molitvi v svoje naročje. Tako je gledala pred-se, a bleda mesečina je drhtela s svojim bleščem na belih ramah, na mehkih laseh: kakor skozi tanak oblak gledal je mesec skozi belo, prozorno obleko, pod katero so se burno dvigale Terezijine prsi. Napravila je vtis, kakor da se boji sama svoje strasti, kakor da sedi takaj irtva brez volje, kakor da trepeta srna v mreži. »Terezija!- prične rahlo kavalir in jej položi nežno roko na ramo. Žena nekako vstrepeta, začne počasi dvigati glavo proti kavalirju in zre v njega z nedolžnim obrazom in otožnim pogledom, a sladek, gorek smehljaj jo češko trgovsko visoko Aolo v Pragi itd. in .N Kr Presse* je koj planila po konru ter pravi, do sem in ne dalje, vsako praktično posledico cesarjevega poseta v Pragi treba zapre-čiti. Koga sa nekako <'ehom z besedami .Dva tedna izpolnjevale se bodo sanje, da rezidira na Hradčanih kralj, kateri gledajoč na pražke stolpe, pošilja svoja povelja na vse konce in kraje svoje države . ." Politične sanje pa niso. kolikor nam je znano komponente — pozitivne politike. Olede sodnih imenovanj na deškem se ministri uiso še sporazumeli Imenovanja se bodo zvršila še le. ko se cesar povrne iz Prage zopet na Dunaj. Pogajanja med Avstrijo in Ogrsko so prinesla Madžarom popolen uspeh. Minister Kossuih je izjavil: Ogrsko ne sklene z Avstrijo do I. 1917. carinske zveze ampak carin, ko pogodbo. Nova pogodba po 1917. 1. bode mogla biti sklenjena samo s carinskimi mejami. — Madžarski listi se delajo, kakor bi bili z uspehom dosedanjih pogajanj popolnoma nezadovoljni, čeprav so dosegli vse. prav vse. kar so zahtevali. Avstrijska vlada je n pr. izjavila da je Szoll-Ktirberjeva poravnava za nas nesprejemljiva iu glej, danes jo je do zadnje pičice sprejela. Zveza hrvatskih obrtnikov je na svojem občnem zboru dne 15. t. m. v Zagrebu zavzela svoje stališče v vprašanju carinske ločitve med Avstrijo in Ogrsko. Zv. hrv. obrtnikov pravi v svoji resoluciji, da no more Madžarom zameriti, ako delajo z vsemi silami na to. da se gospodarski osamosvojijo, pa tudi mi moramo braniti svoje koristi proti Ogrski. Naši politiki so branili svojo koristi proti Ogrski. Naši politiki so dolžni storiti potrebam iu koristim naroda primerne korake, da bi v slučaju carinske ločitve med Avstrijo in Ogrsko bile obvarovane tndi gospodnrske koristi hrvatske ter v ta namen določeno samostojno carinsko ozemlje hrvatsko. 2e dandanes zadržuje Ogrsko naš napredek v vsakem obziru, v ogrskem carinskem ozemlji bi bili pa popolnoma podvrženi pod ogrsko gospodarstvo. To gospodarsko odvisnost bi enako občutil hrvatski kmet in obrtnik. Z obzirom na carinsko ločitev med Avstrijo in Ogrsko ne smemo zanemariti svojega posebnega gospodarskega položaja. Vnanja držav«. Rusija. Predsednik dnme Oo-lovin in ministrski predsednik Stoljrpin sta se sporazumela glede privatnih strokovnjakov v tem smislu, da smejo komisije povpraSati privatne strokovnjake za svet, da se pa morata o tem vsakokrat prej sporazumeti predsednik dume in načelnik vlade. Tudi zmerne stranke na desnici so »klenilt ohraniti dumo. podpirati plodovitost njenega delovanja ter bojevati se proti vsem. kateri bi hoteli dumo zlorabiti v revo-Incjonurske svrhe V svoji zadnji seji je ta skupina strogo obsodila delavnost zveze pravih ruskih Ijudij, kateri netijo reakcijonarsko gibanje po vsem carstvu — Črna gora. Radovičevo ministrstvo je podalo ostavko, katero je knez sprejel. Italija. Angležki kralj in kraljica sta se sešla z italijanskima vladarjema v tiaeti Nemški listi v Avstriji in v reichn bljujejo strup in žolč na kralja Kdvarda. da je prišel spodkopavat trozvozo ter vabit Italijo v kolo an-gležkih zaveznic. Ta jeza je pa čisto odveč vsi vedo. tudi politični otroci, da je takozvana trozveza samo še na papirju: to se je celo praktično dovolj jasno pokazalo na konferenci v Alge-sirasu. kjer je stala Italija odločno na strani Francije, proti Nemčiji. Istotako je znano, da so vse zapadne romanske države, torej tudi Italija v ozki zvezi z Anglijo: da ta zveza, kateri se na-giblje tudi Rusija, zastopa svoje interese na Balkanu — proti Avstriji in Tnrčiji. Kaj pomaga tu vsa jeza in časnikarski grom — bolje bi bilo revidirati avstrijsko balkansko politiko, katero je Goluchovski slavnega spomina tako temeljito zavozil ter popraviti, kar se da še popraviti. 8 psovan-jem se pa ne bo dalo mnogo doseči. Italjanski upliv v Albaniji in na Balkanu sploh raste od dne do dne — naš ugled, naš izvoz in naš upliv pa ravno tako naglo propada Dopisi. Dr. Pavalajev mhmd t It Pavlu, taisto na tihem delale mo se priprave za dr. Povalejev shod. in komaj par dni popred smo zvedli. da nas hoče v nedeljo 14. t. m. počastiti s svojim shodom kandidat kmečke zveze. V temni noči nabili so se lepaki. ki ko pa komaj zagledali beli dan in že jih ni bilo več; — kaj ne. g. urednik, že to je bil slab omen. A dasi se je delalo vse na tihem, vendar je bliskoma zvedla vsa bližnja in daljša okolica, kaj se pripravlja v St Pavlu. — Prišel je predvečer napovedanega shoda. Nastopil je mrak; — zdajle mora priti: — in res pri-gaujač Maroldov I«ojzek pride v spremstvu nekega gospoda peš proti ftoat Pavlu. To pač ni mogel nihče drug biti. kot sam gospod dr. Povalej. In res! — Med potom se je oglasil tndi pri g. županu Cajnerjn, ki mu jo naravnost in odločno odavetoval, čei, naj trepetal na majhnih URtnicah .Terezija!" ponovi kavalir. »kaj premišljujete, zakaj molčite?" »Premišljala sem o tem", prične ona z mehkim glasom, »kar se je dogodilo. Vprašala sem se, ali je to dobro ali slabo, a srce mi pravi: Bodi, kakor je. tako pač mora bitt. Vi ste me prevarili, napadli ste me iz zasede, pa vendar hvala Bogu za to. Ce je to moj pogin, potem si ne želim rešitve, kajti boijše in lepše nn more biti. Glejte tamkaj srebrni oblak, ki plava sred neba, a če zapihne. pa bo zginil. Tako je z menoj. Ne pomnim ničesar, ker ne morem ničesar hoteti, vjeli ste v zlato mrežo, ki me drži z herkulovo mečjo* In žena sem. Oh. Anton." dvigne | lepa žena roke. »za-m« ni zdravila, moje srce je kakor rosna kapljica, ki pade na vroči pesek Sahare, — a vi --vi — prosim *as, odstopite, od- idite!" »Nikdar!" prekine jo odločno kavalir. »Bojim se radi sebe same, ker sem prekleta, — bojim se radi vas Anton, čujte. radi vas. Če ae prevarite če veste preteklost mojega srca." »Ne vprašam vas za preteklost Krasota je večna, brez začetka, bres konca, lepota ne pozna minljivosti, — a s tem, da je ustvarilo božanstvo vas divno, popolno, hotelo je ustvariti živi kip nesmrtne lepote. Mene prijema groza, jaz sem zgubljen Terezija!" »Groza? Zgubljen?" pravi vstane naglo Žena. »Da. Ustvaril sem si popolnoma svoje življenje. Plamen iz vašega očesa je nničil to zračno stavbo liki strela. Samo razvaline bo ostale." »Na katerih cveto rože," reče grofica. nagne glavo in dene neopaženo svojo belo roko v Jankovičcvo. »Če bi to vedel, ne bi prestopila moja noga tega praga." .Pojdi, pojdi!" pravi grofica a povzdignjeno glavo. .Ne grem!" odgovori Anton energično io poljubi grofico na ustnice. (I)alje prihodnjič). of bodi v -V Plri ker bo mM rudoo nasprotstvo. saj mo bode calo od sam nasprotoval Svetova] ma j« nadalje, oaj se raje vrne, a g dr. Povalej ga oi hotel poslušati ter se je podsl kljub temn v St. Pavel. Pot ga je peljala naravnost v žopuišce. Sedaj je bil na varnem. Pred deveto uro zvečer zapiska zbor kakih 16 do 20 godcev pred hišo Maroldovega lx>jzeta mačjo godbo, meneč, da g. Povalej pri njem prenočuje. Nato se poda godba pred hišo katoliškega izobraževalnega drnStva — iskajoč godovnjaka g. Povaleja — ter še todi tam eno zapiska. Ko ps vesela družba s pečnimi pokrovi, škafi, ri-ujami. bobnom, piščalkami, piskri itd. izve. da tabori g. dr. Povalej v iup-uiičn. ubere jo še tadi tje. Tamkaj je bila ravno večerja; godbeni klub pa napravi .tafelmuzik" odigravši tri komade it opere .mačja godba". Lep pozdrav — kaj ne? Prijetno, lahko noč so mu teleti! Vsak človek, ki ima le še trohico spoštovanja do samega sebe — bi jo aa taUen tuš odkuril. kakor pravi Koseški, urnih krač. da bi ga drug dan tiv krit ne videl; — a kdo tega ni storil . je bil g. dr Povalej. Mislim, da to noč ni zatisnil očesa. Drugi dan. t. j. v nedeljo bi se imelo pričeti ob pol K. nri zjutraj napovedano zborovanje Gospod kardidat pride v spremstvu g kaplana po ovinkih. da bi ae ga tako hitro ne zapazilo do peka. kjer hi se imelo vriiti in kjer gn je čakalo okoli 5IHI do 600 ljudi večinoma domačinov. Komaj so zagledali g. kandidata, zaorijo mn nasproti gromoviti klici; Živijo Koblek! — G. Povalej — sicer osupnjeu — »e kljub temn poda na zborovališče. a se oi upal otvoriti zborovanja, ne v sobi. ne znnaj na prostem, dasi so ga k temn silili rasni kmetje in nekateri gospodje, in čeravno so mo tndi zajamčili. da se mn ne bode ničesar hudega zgodilo, kakor se mu tudi res ni, k večjemu to. da so mo oeprenehoma doneli na ušesa klici: Živijo Roblek! Ni se tedaj oglasil k besedi ia odišel je zopet odkoder je prišel, dočim ga je njegov spremljevalec g. kaplan pustil na cedila ter jo odkuril .urnih krač' skozi neko sosedovo dvorišče domu v svoje varno žup-nišče Vsa masa ljndstvs se ps vsuje sedaj za g. dr. Povalejem. klieajoč mu: .Abcug. pereat". žviigajoč s piščalkami, ragljajoč z ragljami in ploskajoč z rokami. |Kaj takega St. Pavel Se ni videl Liki piščeta kokljo. spremijo ga zborovalci tje do cerkve, v katero zbeii siromak porogljivim zasmehoval-eem Od tn ga odpelje g. topnik spet v tnpnišče. Povalejevo zborovanje je bilo kon>ano. /.borovnici se zopet zberejo ua prostem zborovališču. Sestavilo se je predaedstvo pod vodstvom g. dr. Knn-sta, podpredsednik je bil gosp župan Cajner. zapisnikar pa g. Vrečko. Začelo seje mirno zborovanje. Oglasili so ae trije govorniki, ki so se vsi z nav-došeujem zavzeli za kandidaturo gosp Bobleka iz Žalca. Po zborovanju vršilo se je glasovanje. Enoglasno in z največjim navdušenjem proglasil se je kandidatom neodvisoe stranke g. Roblek. Pri vprašanju, kdo je za dr Pova!e:* se oi dvignila niti ena roka. Nato pride zadoje dejanje šent-pavelske nedelske komedije, namreč: odhod dr. Povaleja. Ilil je nad vse značilen. V spremstvu dveh kmetov iz Pol* šele naplede jo dr. Povalej iz žnpnišča kar naravnost čez farovške travnike in polje, da se izogne razburjeni mnc-ftici. Pri dolentskem mostu prestrile ga farovški kočija* ter odpelje gospoda, ki bi bil rsd poslanec v šentpetersko tapniščo. Za odtiodnico ma še enkrat zaragljajo z ragljami, zapiskajo z r az- nimi piščalkami ter zakličejo: .Hora g Povalejr V Dolenjivasi videl je še zadnje kmetske fige — odjadral je in ni ga bilo več ter ga gotovo nikoli ne bode več v naš St. Pavel. Tnkaj je pa le en glas: .Ta si bode zapomnil, kdaj je bil v St Pavlu!" Začelo se je sedaj daniti tudi pri nas. Kmet spregleduje. Siti smo ošabne in vsiljive Koroščeve komando. Naš poslanec bo g. Roblek Idimo tedaj 14. maja kakor en mot vsi na volišče ter oddajmo svoje glasove, vsi na njegovo ime. Končam todi danes s klicem: Živijo naš poslanec g. Roblek! Opazovalec, ii. Ml M laijaka. Šaleško učitel jsk o d ruštvo je zborovalo dne U aprila v Velenju. V od-ličnem številu došle zborovalce gosp. p.edsednik Iv. Koropec prisrčno po* zdravi ter se spominja pred kratkim umrlega č g. inpnika Jak. Krnšiča v St. Andralu. mnogoletnega, marljivega člana okrajnega šolskega sveta, v ka* terem je bil ves čas s svojo uplivno besedo vnet zagovornik učiteljstva in šole. V znak sožalja in v blag spomin se zborovalci vzdignejo raz sedeiev. Rešijo se nadalje razne društvene in stanovske zadeve. Na to je sledilo predavanje tovariša g. Josipa Kotnika o predmetu: .Vzgojna naloga ljudske šole' v smislu driavnega šolskega zakona ia novega šolskega in učnegn reda. Poročevalec naglaša velevainost dobre vzgoje mladine v prid človeške drotbe in v blagor driave. Starši, vzgojitelji in šola naj obračajo svojo največjo pozornost in skrb za vrlo in kričausko vzgojo in naobrazbo mladine da dosete svoj stanovski poklic. Soli odrasla mladina naj se marljivo pripravlja za svoj poklic s čita-njem poočnih in koristnih knjig in časopisov. naj se udeletajejo. stanovskega, kmetijskega in rokodelskega pouka in naj pristopa v izobraževalna društva Stremiti je neprestano za tem, da vzgojimo mladino v vrle ia koristne člane človeške drutbe v potrtvovaloi in vztrajni Ijabezni do svoje mile domovine, driave in nje vladarja Poročevalcu je društvo izrazilo iivabno priznanje. O M. afcfl—a— ztara o. kr. hmaMjah« draito. .Novi Slov. Štajere" v St lo. od 10. t m. je v svojem poročila o letošnjem glavnem zborovnnju c. k. km. drutbe, ki se je vršilo 3. in 4. t m. v Uraden med dragim poročal: .Da so bili edini slov. govorniki pri tem zborovanju gospodje: inpnik Cede. dr Schmirmanl iu Sever. Ne bi popravljali tega poročila, če .SI. Staj." ne bi pripomnil, da ostale slov. podrainice oziroma njih delegatj« niso storile tam svoje narodne in gospodarske dolinosti. Resnici na ljubo moramo konštatirati. da je pri tem zborovanju razan gorenjih treh Slovencev tadi govoril g. Marsa, med tem ko je kot predsednik ljutomerske kmetijske drutbe utemeljeval od te stavljene predloge. kteri so bili: 1. Da se naj centralni odbor kmet drutbe pobriga in poskrbi, da bodo sadjarji iu vinogradniki v prihodnje dobivali modro galico po zdatno nitji ceni kakor letos, in 2. Da naj centralni odbor potrebno ukrene. da se v prihodnjem drtavnem zboru sklene tak; postava, katera bo onemogočila mal .mestnim trgovcem, ogrske, od naših manj vredne kmetijske pridelke, kot so zlasti naše: vino. sadje, svinje, perutnino drugo, prodajati kot štajerske, ker se s tem gobi in oškoduje reoomč naših štajerskih pridelkov. Poleg tega mor. - omeniti, da slov. kmet podražil ii . leta 1904. sploh niso stavile pri c ,ib zborih c. k. kmetijske drutbe nobenih predlogov, in je bil g. Mor~i ...-vi, ki je isto leto in vsako leto dosedaj stavil lake v imenu ljutomerske podrainice in često visokim gospodom, ki tam zastopajo kmet. družbo in deielno vlado, zagovarjajoč svoje predloge, marsikatero iarko zabrnsil v obraz, in jim povedal ne samo. kaj bi z ozirom aa Spodnje Štajersko morali, ampak tndi česa z ozirom ns naše razmere ne bi smeli storiti. Tako je predlanskem tam navzočemu del. vinarskemu ravnatelju Stiglerju in referentu za kulturne zu-deve grofu Auemsu očital, da spodaje-štajenke tnmičarje izrabljata, namesto da bi jih podpirala, in njima to tam oa mestu s številkami dokazal, tako da mu te trditve nobeden niti z eno besedo ni mogl izpodbiti Lansko leto pa je v svojem govoru centralni odbor očitno, grajal zato. ker je U pripoma-gal k temu. da se je v drtavnem zboru sklenila za nas štajerske vinogradnike neprikladna vinska postava Vzemite stenogrnfični zapisnik občnih zborovaaj c. k. kmetijske drutbe iz let 1904.. 190*. ia 190«. v roke ia se o tem prepričajte. Kot priznanje sa njegovo energično nastopanje za int#-rese spodnještajeiskih kmetovalcev in vinogradnikov pa je bil g. Marsa kot edini Slovenec lani izvoljen udom agrar-no-politične sekcije, ki je prideljena centralnemu odboru c. k. kmetijske drutbe in je zelo v ataa korpo racija Ta ima vsakih 6 tednov seje v prostorih te c. k. km. drulbe v Gradcu, h katerim gosp. Marsa zahaja, oe da bi prejel od kteresibodi strani kuke odškodnine za troške ia zamudo, ki mu povzročajo u pota v Gradec. Slovenske novice. itaianko. — Gregorčičeva slavnost. Dae »8. t. m. ob a ari zvečer priredi .Slovensko delavsko podporno druitvo" in .Celjsko pevsko draitvo' v veliki dvoraai celjskega .Nar. doma' .Gregorčičevo slavnost". Slavnostni govor bode imel g. profesor dr. Rndolf Mola Svoje sodelovanje sta obljnbila gdč. Krna Cernoviekova iz St Jnrja in g. dr. Gvidoa Seraec s solotorksmi. gdč. Nikica Kosi in g. Rafko Salmič z deklamacijami. Združena zbora Delav-akega in Celjskegn pevskega draštv-i zapojeta nekoliko meianib ia moških zborov. Droge točke bode pa izpolnila Oljska narodna godba. Na to velepomembno slavnost opozarjamo te danes ter omenjamo, da se posebna vabila ne bodo razpošiljala. Odbor. — Pevska vaja ta Gregorčičevo slavnost (sknpua) ae vrši danes ob 8. ari zvečer v .Nar. domu'. — Se enkrat .svetost frankfUr-tarlee". .P. S." piše, da je najvišje sodišče razveljavilo razsodbo okroloe sodoije v Celju, s kaU.o je bil Severiu Koprive iz Artič obsojen na 9 meseca radi tega, ker je o priliki otvoritve novega mostu v Brežicah raztrgal neko frankfartarsko zastavo, ki je visela skoro do tal na cesto, t ova razprava se bo vršila v kratkem — Koasum mesa v Celja od a do 14. aprila 1907. Zallu. ih je bilo v mestni klavnici 28 volov. 1 krav, 4 telice. 52 telet. 24 svinj in 21 kozličev. Od drugod se je kupilo 575 kg mesa — Stajercljaaskl shod v Celju zadnjo nedeljo jejasoo pokazal, da nima U nemškutarsko - kramarska .stranka" v celjski okolici nobene zaslombe. Shoda so se udeletili sami meščani iz Olja in vodstvo .stranke' iz Ptuja: poslušali so potrpetljivo Linhartovo govoranco o .slovenski zgodovini", za katero se kot rojeni Slovenci očividoo zelo zanimajo, celo dr. Ambroaehitach je pokazal, da mn leli u predmet zelo na srcu. Svetujemo samo gospodom, naj si poiščejo boljšega učitelja kakor je Unhart. Smešno je bilo. da agitirajo ti .politiki" z ubogo Linhartovo slovensko zgodovino in priporočanjem svojih krsmsrij za .stranko" Na u limanice. gospodje kramarji in advokati, vam ne sedejo več slovenski kmetje. Vidi se. da jih zadnji dogodki v ptujskem okraja niso ničesar naučili .Go-apod' Scheligo iz Polzele, klaverni vitez iz zgodovine zadnjih tamoinjih občinskih volitev je predlagal, naj stranka postavi kaadidata v celjskem okraja! Shod ne je končal z velikim .ofrom" za itajercijanako tiskovno društvo, oziroma za iep g. Blankeja, kateri se je zavoljo tega .kšefta' tudi pripeljal v Olje — Obsojen je Ml 20letni pekovski pomočnik Joie Maiera. o katerem smo svoj čas poročali, da je hotel pri Dirnbergerjn na Graški cesti v Celja z vetrihi. katere jo ukradel g. Rebeku. ulomiti. na 18meuečno poostreno ječo. Izkazalo se je, da je oa tisti, kateri je ua Štefanovo pret I. pri Kousirju na Glavnem trgu po noči nlomil in akrudel natakarici 300 K. — Kerd. Jellooschegg pl. Fleh-teaau. kateri je 7 t. m. tu v Olju umri. je bil rojen 21. novembra 1824 na gradn Gonovičn blizu Litije. Starši so ga namenili vojaški sluibi; slutil jo kot poročnik od leta 1847. pri takrat princ Hohenlohejevemn peipotku št 17. Radi bolezni pa je bil prisiljen sleči vojaiko suknja Ker je bil tehnično dobro izobraien. se je posvetil zidanju ielezuic. katero se je baš v 50 letih projiujega stoletja v Avstriji tivakno razvila Hehtenau je pomagtU dogoto-viti progo čez Brenner (spominska ploča pri Sterzingu ga pohvalno ome-aja). jo sodeloval pri železnici po Pu-striiki dolini in zgradil telezničui most čez Dravo v Beljaku. Udeleiil se je tndi gradnje železnice iz Zidanega mosta v Zagreb. Pozneje se je posvetil poljedelstvu in se slednjič stalno naselil v Olju, kjer je delavnega mota dohitela smrt Pokojnika so spoštovali vsi, kateri ao ga poznali in z njim občevali. — Laika. Volilna shoda. V sredo 17. L m. zvečer je bil v tukajšnji pivnici volilni shod g. lvsna Rebeka. Shod se je naznanil v zadnjem trenutku, toda bil je ie primeroma dobro obiskan. Predsedoval mo je ravnatelj g. Balzer. Navzoči volilci so prepričevalnemu govoru g. Rebeka glasno pritrjevsli in sprevideli, da bi škodovali le samim sebi, ako bi pripomogli s svojim glasovi komu drugemu do izvolitve kot g. Rebeka. ki je ksudidat obrtnikov in delavcev, katere bode on pač najbolje zastopal. Zadnjo nedeljo pa se je predstavil istotam votilcem neodvisni kandidat laško-sevuiiko-breiiikega okraja gosp. Ferdo Roš. Shod je bil dobro obiskan, večina se je izrekla za g. Koša, ki je v mirnem poljndnom govora razvil svoj program. Govoril je tndi g. dr. Zabo-kovšek. Resnico-sovraini .Gospodar" zopet govori nekaj o ponesrečenja tega shoda, kar pa je seveda bila in ostala le po-bolna želja njegova, katera ae mo ni izpolnila. — Nt. Peter v Savinjski dolini. Na splošno teljo občinstva vprizori .Izobraževalno društvo v St Petra v Savinjski dolini" nedeljo. 21. aprila še enkrat narodno igro .Zaklad" v prostorih g. Sribarja v Doberteši vasi točno ob 3. ari popoldne. — Braslovče. Braslovčani v času volitev ne dremljemo. ampak a bistrim očesom gledamo ter opazujemo, kako raznih ia tajnih sredstev se poslužuje par prijateljev g. dr. Korošca Pa hvala Roga. kaialn prid* črn«, ko bodemo tudi mi pokazali, da poznamo 1** enega kandidata. L i Kobleka. našega domačiua. ki pozna naš«* kmetske težnje in jih tndi ve ceniti Zanj L«imo v>i glasovali. Zvedeli smo. da namerava tu shod priredili dr Povalej: radi Ijahefa mini mu to odsvetujemo. zagotavljaam |»a. da n« iiiii bode tako zgodilo kakor v Galiciji in št. Pavlu, to je: veni. vidi. pa sem ie moral oditi. lajata. Podpisaui odločno zavračamo nesramni in lainjivi dopis pod natdovoui .Gotovlje pri Žalcu" v .Slov. Gospodarja" z dne 5. t. m ter s častno besedo izjavljamo, da ostanemo zvesti našemu neodvisnemu drtavno-zborskema kandidatu, veleposestniku, g. Kr. Robleku Živel RmMmfcl To izjavo, ki se je izročila gospodu Robleku. so podpisali skoraj vsi volilci gotovljske občine. .Slov. Gospodar", zdaj pa mir! Gotovljani nismo bedaki! Goto vi je. 14. aprila 1907. Sledi 122 podpisov. — I Ml rje. V nedeljo, dne 14. tm je priredil odbor neodvisnih volilcev v Mozirjn javen volilni shod v hotelu »Ilirija", katerega se je adeleiilo do 200 volilcev. Na tem shodu se jim jo predstavil neodvisni kmotski kandidat g. Vinko Jeiovaik, kateri je ob bnrnem pritrjevanju navzočih razvijal svoj program. Omenil je. da nam manjka gospodarske izobrazbe, da treba obdačiti tadi kapital ia luksas. ne samo kmeta, o spremeni t vi gozdnih zakonov, o dveletni vojaški sluibi. o ielezniri po zgoniii Savinjski dolini. Volilci so se nadalje izrekli za aerazdeljeu šolski ponk in tekom debate najostreje obsodili hujskajočo ia neresnično pisavo -Slov. Gospodarja". Shod aa je zaključil z lepim vspehoai za g. Jeiovaika. la ftoštaaja. Na napad v zadnji (torkovi) številki »Slov. Gosp.". ki ja bil naperjen na dilelante, kateri so uprizorili na Velikonočni poadeljek v hotelu .Avstrija" »Divjega lovca", odgovarjamo I« sledečo: Igra je vspela po «plo*ai sodbi izborno. Otok ni bil le povoljen. temveč naravnost ogromen, ker ste bili dvorana in galerija natlačeno polni. Izmišljeno ia neresnično je. da so nekateri gg. diletantje (uči-teljiščniki) klicali od vlaka cošlim kmetom: »Živijo Kmečka zveza" ia se jim rogali Rtw pa je, da so klicali šotori gg. diletantje (toda ne ačiteljiič-niki) pod veraudo stoječemu g. Vlad. Vodnjaku: .Živijo". Na oetale izlive znanega peresa dopisnikovega ni vredno odgovarjati G. Rajšterja pa ima »Slov. Gosp." najmanj vzroka napadati. — Peaneauuga vrefen tlvino-rejec. Tik pod razvalinami starodavnega rifniškega gradu pri St Jarju ob •Val. tel. kmetaje gosp. Jotef Žvegler. kateri iaa v svojem hleva gotovo naj-lepšo govejo iiviao daleč naokoli Ima sicer samo dvoje krav marioodelskega plemena, a ti dve ste ma ie vrgli več kakor 'je posestvo vredno. Tako je prodal pred štirinajatimi dnevi v Celju 3let nega vola, kateri je tehtal 960 kg sa prek 1000 K. G. dr. Karlovšek je kapil za pleme aa Slom od njega 20 tednov staro telico ia 14 tednov starega junca za priblitno 500 K. To so številke. ki bi naj vzpodbujale tudi druge tivinorejce, da bi ne redili mnogo in alabe iivine, ampak malo ia tisto čistega plemena — Smarsko - rogaško učiteljsko društvo zborni« v četrtek, dne 26. t m. ob eni popoldne v Šmarja. Zborovanje je nujno in pred m obilne udeležbe. — Kdor zna, pa zaa. Vsi, ki smo bili aavzoči aa shoda neodvisnih kmetov aa Mestinjem. smo se čudili neaa-vadao laiajivim poročilom »SL Gospo- darja". Sedaj pa se smejimo! Tistim najetim razgrajačem in hujskačem se je namreč obljubila znatna nagrada, če bi razbili shod. ali pa dobili večino za dr. Korošca. Oni sicer te naloge niso izvršili, pa vendar so hoteli dobiti ob-Ijabljeno plačilo. Storili so torej to. kar se pri svojih mojstrih ie neštetokrat vidtdi: zlagali so se prav imenitno. Iu ujihovi lainjivi učitelji so bili toliko neprevidni, da so jim verjeli in so te lati kot pristno blago v svet poslali ter tako sebi in svoji stvari neizmerno škodili. Vseeno so pa ti klerikalni voditelji lahko sadovoljui. ko vidijo, da imajo tako dobre učence, ki z laijo iq hinavščiao njih same prekašajo. — Gledališče v Breticah. Preteklo nedeljo so breiiški diletantje upriaorili vte iz Celja poznato igro -Prvi". Videli smo ie mnogo diletant-skik iger. a nobena se ai še tako dovršeno in fino z uprav nmetniško dovršenostjo igrala kakor le-ta. Občiastvo, kojega je bilo ialibog malo — pogrešali smo vso okolico in oelo domače rodbine — se je z vidnim zadovoljstvom po igri razhajalo. Slišala se je eaoglasaa ielja. naj se izborma igra v kratkem še enkrat ponovi. Bre-iiškim diletaatom pa gre iskrena zahvala za njih nesebično rodoljubno delo! Na zdar! — Volila! ah od priredi kandidat ..Narodne atranke" v ptujsko-ormo^kem okraja g. Jakob Zadravec v nedeljo, dne VI. t m. ob 3. ari popoldne v štamparjevi gostilni v Vuzmetincih. b kateremu so vabljeni volilci bolfaasko in miklavževake (are. Utopil ae je kmečki fant Janez Cvetko iz Zabovc pri Ptnju v Dravi. Prišel je še aa legarju botaa iz ptujske bolnišnice domov in moral takoj zopet leči. Preteklo soboto pa je ušel iz hiše. tekal naravnost k Dravi in se utopiL Mrliča ie niso našli. — Ptaj. Koncert katerega je naša čitalnica napovedala na 21. t \n.. mora se vsled obolenja euega sedelovaka preloiiti aa poznejši čas. — Blkorejska zadruga se je usta-novila v Kritevcih pri Ljutomeru za vse občine k rile veke tupaije. Nakupovali ia redili se bodo plemenski biki marijadorske pasme Načelnikom je izvoljen g. Jotef Weixl. iupnik v Kri-tevcik — Odbor JBlavaaake Čitalnice" v Maribora izreka javao prisrčno zahvalo vsem sL damam im gospodom, ki sj a svojim poftrtvovalnim sodelovanjem pomagali h krasnemu uspehu Gregorčičeve slavaoati dae 7. t. m. Lav. Koprivfielu Dr. l^jad. Pivko, predsednik. tajnik. — Odkor »Slovanske Čitalnice44 v ln rt h ura zahvaljuje prisrčno gospoda dr. Fraaca Roaiaa za krasen slavnostni govor na Gregorčičevi slavnosti dne 7. t m. v katerem je proslavljal Gregorčiča brezdvomao edino le z najple-meaitejšim namenom, da bi vnel v poslušalcih ljubezen do slavnega pesnika. Lav. Koprlviek, Dr. Ljud. Pivko, predsednik. tajnik. — Gregorčičeva slav nos t v Maribora. Z ozirom na neosnovane in naravnost zlobne napade v »Slovencu" in »Slov. Gospodarju" na g. dr. Franja Rosiao kot slavnostnega govornika pri Gregorčičevi slavnosti dne 7. aprila 1.1. si šteje pod pisano drnštvo, s sodelovanjem katerega se je vršila Gregorčičeva slavnost. v prijetno dolžnost zahvaliti se najtopleje g. dr. Fr. Rosini za njegovo požrtvovaluost in njegov krasni, slavnosti gotovo primerni govor ia mu izraža tem potom svoje popolno zaupanje. Bralno ia pevskodrnštvo »Maribor". Ivan Kejiar, Prane Pišek, predsednik. tajnik — V Slivnici pod Mariborom se je ustanovilo 14. t. m. izobraževalno in braluo drnštvo. rrudniki Južne železnice zborujejo 21 t ai. v Mariboru. Razpravljalo se bo o raznih .stanovskih vprašanjih. posebno o /boljsaiijn gmotnega položaj.!. — Kandidat Km. z«. Plitek In narodnost. Bivši gojenec dež. viuo-rejske šole v Mariboru uam piše: »81. Gosp " očita v zadnjem času v imenu Km. zveze kaj rad polit nasprotnikom, da uiso narodni. Naj bi pometal pred svojim pragom! Sin c. Piska, kandidata Km zv. za mariborski okraj, se je izdajal kot gojeaec vinorejske šole v Maribora, za Nemca! S svojimi slovenskimi tovariši sploh ni hotel slovenski govoriti in je izjavil, da so mn Nemci ljubši ko njegovi slovenski tovariši. Torej gospodje pri »SI. G." in »Km. zvezi"! Kdor ima v narodnostnem ozira toliko masla ua glavi, naj ne hodi na solnce! Upamo pa, da ni resuičen oni narodni pregovor, ki pravi: Kakšen je les, takšen je klin. kakšeu je oče, takšen je sin! — Srebrno poroko je obhajal v sredo stolni orgaaist v Mariboru goap. Radolf Wagner. Mnogi nekdanji dijaki mariborske gimnazije se ga gotovo spominjajo kot učitelja petja. V torek zvečer so mn priredili pevci nemškega »Moškega pevskega društva" podoknico. ker je bil 25 let prvi pevovodja drnštva. Wagner je tudi nglasbil precej lepili nemških pesmi. — Poučni tečaj za zelenjadarstvo se bo vršil na dež. sadje- in vinorejski Soli v Mariboru od 13. do 15. maja. Oglasiti se je do 8. maja pri vodstvu šole. Priporočamo najtoplejše ta tečaj celjskim in mariborskim okoličanom in sploh vsem onim. ki stanujejo blizu mest in si lahko z majhnim zemljiščem zaslutijo lepih novcev. — Maribor. V carichu ua Švicarskem so prijeli znanega hišnega posestnika in strojarja Viljema Starka, ki je pred dvema leti pobegnil iz Maribora. zapustivsi ogromno dolga in ponarejenih menjic. Pobegnil je na Griko. kjer je zbolel, ker mu podnebje ni prijalo; od tam se je podal v Švico iskat zdravja, a tukaj >o ga zasačili. Nekaj « ormoški pošti. Piše se nam iz ormoške okolice: Nekdaj smo si odnašali vsa pisma in časnike naravnost iz pošte v Ormoiu. To je bilo sicer včasih sitno, posebno nam Lo-prčanom in Hnmčanom. ki imamo uro hoda v Ormož, pa zato smo vsaj vsako poštno pošiljatev točuo prejeli. Sedaj pa imamo poštnega pota. kateri razna.ša po (ari pošto, pa ne po hišah, kakor je to dragod v navadi, temveč pušča pošto pri županih. Tam pa nimajo čaia, da bi se za to natanko brigali in tako se je zgodilo, da sem prejel Vaš list »Domoviao", katerega ste mi poslali že 9. januarja na ogled, še le pred par dnevi. Se večje sitnosti imamo radi uradnih in trgovskih dopisov, katere bi morali točno prejemati, pa se dostikrat pri županstvu založijo in se pozabi na nje. Zahtevamo tedaj od gospodične Mariiuz, da naj poskrbi za to, da bode raznašal vsa pisma in časnike ndresa-tom na dom, sicer bode odgovorna za škodo, katero trpimo vsled tega površnega dostavljanja pošte. — Prvo štajersko drnštvo za rejo kuncev je sklenilo prirediti o priliki jesenskega sejma v Gradcn razstavo knncev. Drnštvo se tadi sknša razširiti s tem. da je sklenilo, da ni treba plačevati kmetom in delavcem nobene udnine, temveč samo vstopnino, ki znaša 1 K. Društvo bode prirejalo tudi po deželi poučne shode. Pripomnimo, da imamo tudi Slovenci v Tržiča na Kranjskem »I. slovensko društvo perotninarjev in rejcev malih domačih živali", katero si- tndi ukrarja r. rejo kuncev Ali ne bi morda kazalo ustanoviti na Spodnjem štajerju enakega društva? Podaljšanje velikih počitnic nu srednjih šolah. V naučnem ministrstva se ukvarjajo s podaljšanjem velikih počitnic na srednjih šolali, ki bi naj trajale od 1. julija do 15. aept. Zato bi naj izpadlo kolikor mogoče prostih dnevov med letom. Za letos namerjajo velike počitnice podaljšati le /.a par dni. Društvene vesti. — Nt. VIil Grobelno. Dne 21 . apr se na tukajšnem odrn vprizori nai.idni igroka/. s petjem v štirih dejanjih Finignrjev »Divji lovec". Igra se vrši v prid revni šolski mladiui. Svirajo tambnraši. Radi zveze vlakov je začetek še ob |ml 5. nri popoMii". Vstopnice — sedeži I K. stojišču 4<» v. se ie teden pred predstavo prodajajo v trgovini v. Miloiič. kjer se vsak lahko pismi no ali uslmeno abonira. Osebna vabila se razpošljejo cenj. občinstvu pravočasno. K mnogohroaii u-ieležbi vabijo narodni igralci in igralke. Nloten j c bistriško učiteljsko drnštvo priiedi v četrtek, dne 2. maja t. 1. izlet v Poljčane. — Glasom društvenega sklepa povabila se bodo vsa sosednja učiteljska društva k tomu sestanku, ker je na dnevnem redn velezanimivo. času primerno prednašanju. Bratska drnštva so torej piošena. da ta dan ne prirejajo društvenih zborovanj in tako svojim udom omogočijo udeležbo sestanku v Poljčanah. Podrobnejše obvestilo prihodnjič Prodajalka izurjena v trgovini mešanega blaga, zmožna slovenskega in neraikegu jezika, se sprejme takoj pri tvrdki Slavim*' & Selekor Šmartno pri Litiji. Kranjsko. 20« 9-1 Podplsanec Raj k o V reče r. učitelj v Žalcu, izjavljam, da sem se samo vsled neutemeljene govorice izrazil o gospiri Anici Virantovl v smisla članka lzišlega dne 23. marca 1907 v „8lov. Narodu" štev. 88. Globoko obžalujem neopravičeno ter prosim gospleo Ano Vlrantovo, njenega očeta g. Franca Vi ran t a Iti celo spoštovano rodbino oproščenja. 2io i RAJ KO VRElKR. Primorsko. Kandidatom v Gorici ste postavili zdrnžeui slovenski meščanski stranki (nar. uapr. in kler.) ter zmerni italijanski meščani g. Jerneja Kopača, svečarja v Gorici. s>k>»»iu smtjwm>»,»u»- .< v. IMp., d« flobtT«t* prut— Ai-t-.nimrjiro tgou , p rti a UTlrrlfc tatajih u n>»t—Ji * K« U: r«i m r. t t t Up bi ppo.a «I«J 0» >«»«- f « »lito ua—rfs Kt>,lpp» lw tMitmo otrtT Milottiva utegne ptUnartU, da dobite manj i posnemek drer 5581 vrtin, s katerimi se oditkuje KHhrtkfr-/eva kapa. X*b«J to Kathrtinerjava Otkrtttttvt potMtva tr Gen kar RaadM * Užntei pita Brtavae, zadaja i-artajn Zaprešič, (.Hrvaško) predaja ovoja i rizling, uamin*-«'. mozolja, kraljevina! por<*nAi od » hektolitrov naprej po 44 K M posUv1p-tj.> na kolodvor v /.apreiicu. Kopajte narodni kolek! Dobri rudarji dobijo '.talen in poStm zaslužek i hm rad«k«p« Ctarlotte Iirie pri Inki (fikisvtld) n Štajerskem. 1 >*UM*M MtoklM milMj|. a* liMMMn viako Iz?n-kodno i«llr« I kMMfta t K. iMaatf U &-M K. Haapottija pmti mulja lml> VMii UaaaJ XIV. i. 8mMm>'I*. i. u. Naročile tak«} I kDTETHIK ZA PATEMTB DR.FRITZ FUCHS INŽENIR A.HAMBURGER | a omu n nutammiusM u a I Ta|a prilKMfa nt to Ml 7» kMiadm n t aMJ Žagino (Sttgeapftnne) več ve naj obračajo •!•> njega. Slnlrta Karal t ur« U Tli kuiaadav, M praklttat- it«. »«a«w »mu 1(11 - I pip* ■ ia rU-KMtM e«*Jo. ) »idaar. toulerar kravah-, alkl (aaj m- aavrdr ». llko»t vrata), I far I kanaaik maa»*. r paiuv aaJftarjilk toga*1 . ban*, i ifeaaraic«. iirliua blaco. i cevka ta wiO», I rit H :i n-ftUi. I vgMalo U b. Islj»k-t: • ktfUa. t ent lltau milo. i aabnna lai* « poaan)c"«a Mkiua; l irarailara /lallk do»l> «i>:n!«\ ca H** la araler, 5« |>n-dn»«ov »a pl»a>*. k-r.tnlk sa \aakogar. — Tea 73 pmlmciuv .»It. io /j utanradau uitko cwao 3 cM.. ker Imamo aat-> rrilj la r*<*aaaao na l». 4a aaa ialje KaapoiUjau.. |>r«ti |*varUa. k»r iomh blago, aka m aoaja. mzi|. r Jaa ta rirJka it- w-s Trgtviita Fr. 3TEIHEH, Dunaj 1/3. ■aa tnrarafc|faiaa*|t suKnfl iaartuklifi £i G53 priporoča flrw Karel Kocian tvornlraxa sukno V tm*kt-m. IM Tvoriiiike črne. * Vzorci franka. . kamnoseška dražba i Celje LaattH: MNOT MNL, akt. KOLUC, FR. STMPL » krojni« obratom iMviMaaia UaHiaHi «ol kakar Ofpak. padoajtv. faaat iHUrkn i. t. 4. it railiCaih kiarao? ia e----- lnallilaa dtlatatoa la Ma kakor: altarjav. prifalc. oh! ohhajiialfc »t« krttalh la krapiiaih kaaoov itd cerkva. dveraa ia hodaikov % UaoUia ali OMaaaUia llakoa. akcijski potovalni nadzornik inteligentna, v govoru spretna, ter v boljših krogih vpeljana^oseba s h talno plačo pri m\jstarejdi. domači zavarovalni družbi aa iinfjni«. Ponudbe nq se blagovolijo poslati pod „18.407" Gradec, post. restante 12. Potnikom v Ameriko v pravdaraklI ■ Najstarejša tvnlka aa »podiranje potaikov ZWILCHENBART HAHEL IŠTlea) (Vntralkakaplatz M.» •prejemu potnike m linijo in Parla-Han* l«> najnlljik reiiab; — vMtnji na n.orjn lf « d" ' dni: odhod parobrndoi reda* wak« soboto. Za vrfj- U"t'«-..at, da - potniki vkrcajo, spremlja jih eden aradaik«* ].. Havr*. Uovori in piš<* se v vs«-h jfzikih. Kdol !m»v potovati, naj s* pismeno obrni' zanesljivo na nas in »prejel bodi- brezplačno najboljša pojasnila. t"M» 4 1'odpisani obžaljujeve, da sve o gospej Berti Šriliar iz Dobertečjevasi neregnične in žaljive govorite širile iu se ji zahvaljujeve. da je nama na najno prošnjo pred sodiščem odpustila. Celje, dne 8. aprila 1907. Ana Itobriha, Frančiška StrmSek. delavka. krčinarica. obe v Št. Pavlu pri Preboldu. Likvidatorje za škodo po toči kakor tlldi ZMMliiVt i« M0iM ««MM M !»imU|l F«« MU Mte «»*-> c. kr. priY. avstrijska zavarovalna drniba „DD1IA¥" hsania: Gradec, H«f|*tM It. & kamor naj se blmrovolijo ponndb.' poslati. m Oa«tav Stlsar ' Oalj*: ^JJ R^tm^ot Mnt« Wallan I « ' •'ari a Kril '•»' Mila« iloVv«-Inaaf *a'l Vnlna K*r;t » '>*■« ZancTT- " ■•aH Jak««IU.« rn-«l JakotkiiMj! Iti'itna l.atiiK' Ra«ack»r AlU-t j ia»aa Kavatk.« t Kto »Wawantl * • .htmft Hntct ABI. rr ti; l-ru-r Maj lic Oottraa: J—< CraalevAa: Jokaau i Ant 1'laakan . vidaai: Joh. Mo-rak m ' Tajalfe: Fraiu Z'>lU Itraatalk: 1'aol l,«.l W..n I.Jaka?: '-a r'ilipii pomaga isborno kot nodo-tiim uniftavulac mrAona. Kupi aamo v steklenicah. Bavaloa: H X 1».. . S. F. HcUalv. K:|»..lr Aatoa Wn»»; O-JslUho: Kraa* •'•»•la St. rani b. 9: V Zant-r * Rlabaiksr C ari It tria aaa : l.a-l* ScIvracBarko f «Vaajr<>:3l«lrlMr Hi.-ik-: Jaatxni<'« Oara)i(*ad: laim Kr.w* Hmarto raU^1**: K«rliaa^-I Karaa KaaUS A IV Krail«-I»rfer \at»i Hja^ala Pavoc Karla Mappaaa RI. Aaaaaaa Prani V«t)M>i. Jah 1'ibuti Urtli A tli »bodail Vino«*' Kratlor I VUaaJa: Aatoa JaiUo i: Kranj Maaaa Antna Krammer Makkovaa Jaa. Ml mm. Jobaaa Muller Joa. Spora ; mu UM ."ari niafiar Joarf WatU S r. Ka^ aaal. f » Posojilnica v Celju", rcgntrovan* zadruga z neomejen« zavezo — Vorschussverein in CHH. regiatrierte Genottemchift nit unbetehrinkter Haftang ima svoj redni letni občni zbor t soboto 87. aprila 1907 ob 2. nri popoldan t Narodnem domn i Celju. Dnevni red: 1. 1'oročilo načelstva. 2. Odobrenje letnega računa pro 1906. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev enega uda načelstva. 5. Kazni nasveti. Mačotolvo. Me! Les! .•k" Vam zaostaja kri. Vas ozdravi P. Ziervas, Kalk pri KOInu it. 265. itospa O. v M. piM*: „Vaše sredstvo j«' naglo pomagalo". Prosi si', da priložilo /namko za odgovor. (TU M-tO Vabilo na redni občni zbor ,,Posojilnice pri Sir. Lenariu", pegiatp. zadruge z neomejeno uveio, ki ne *r*i • dne 26. aprila 1907 ob ptl 10. ari dopoldan i jadralnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva in odobrenje računskega zaključka za leto 1906. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Razni nasveti in ukrepi, kakor stolno na-meščenie tajnika itd. Načelstvo. Ako bi ne bil ta občni zbor sklepčen, sklioe se v treh tednih drugi občni zbor, kateri sklepa brezpogojno. *>? i Zavitke priporoča Zvezna tiskarna. kupuje po najugodnejših eenah proti gotovini, i ran ko Ljubljana državni kolodvor Šiška postavljenega: ?irožafiIkfkcngU 10ihljaai in sicer: vrsta lesa IkhtM cena sa kub. m Ik-MoM , cm cena ta kub. m Debelost v ca ccaa ia kak. m Dolgoit , netrih hrastov od 30 do 60 K 38 - od»doW e so - od 19 do S IK- od 3 do 4 n smrekov od 30 do 60 «»- odBdo« 118- od 11 do a 116- t metre anisni od 30 do 60 aU- od »do K i tO'- od 19 do E 118- 4 metre borov •d 3.:?« S li- odKdotO UT- od 19 do 25 116- 1 metra jelkov •d 30 do 60 la- od !6 do 14 116- od »doIt 111- 4 metre ! bukov od30do60 I1I-- odHdoS Ilf-- od 19 do t9 114- 1» b 410 hrastove deeke U u 1. pa pri Kolnu ob II. mi r.i i Na debelo in drobno! Nt debelo in drobno! IMII MIKIH Mt cesto i Celil ipfrttUi trpavoc. naznanja, i« je aaoeve vpaljal v svojo trpovkao pum-»■|««|*« barve vsak« vrste, sofce in «l|«at«, brane«, lak« i« barv* ia sob« a tla. čopiče ia «w slikarske polrebičla«. Priporoča tudi aiaeralM vode. vsak« vrat«, sir ia ««rakc salame. Za ap«aUad iaa v zalogi ran« vrtno ia peljsk« seawnjf. preitkaM od c kr. kaetljake dratte Za kaljivaat jaaači 135 M ■lak« mso! Tsiu p •t Jljrojritakc ,5ypkoafa' ia hmeljnih« za zatiranj« sadaih škodljivcev proti boleini na perja, ia odpravo predeora in divje sortiee itd Sne it setl Um, uspe n irmilp brizstbdce za 10. ir>, KO in 100 litrov tekočine, s pripravo za mešnnje na petrolej ali brez nje. Zahtevajte podobo in opis. katere Vam pošlje Ph. Mayfarth * Co. tvnrniee strojev, speeljalta tvornlen vinskih stlskalair in strojev za izkoriščanje sadja. Odlikovana inad HO zlatimi in srebrnimi medaljami. , I. Tabore trasa« it.«. 71. Natačii ihntmaai Ml ruluj 1» IV, , ZutopMI Is nersUjalci ae itt^a Darujte družbi sv. Cirila ln Metoda! Ktlsimrskfl iL5 priporoča svejo vi 10SIP HOČEVAR imkms za gospode in dečke. — Pristno angleško Ma igo je v največji izberi vedno v zalogi. — Obleke po meri se hitro in po najnovejših viopoiH S P53E53 izvršujejo. — Priznano solidno delo in zmerne cene. KAROL VANIČ, CELJE, NARODNI DOM EXQUISITNE NOVOSTI V SVILENEM VOLNEM IN PERILNEM BLAGU a NAJN0VEJ1 ANGLEŠKI s a s a a KAMGARNI IN ŠEVIJ0T1 a a a a ZAHTEVAeJTE UZORCE a a a a a KAROL VANIČ, CELJE, NARODNI DOM Zanesljivo ni ,Peronospora brizgalnice' kakor poljedeljika orodja is stroje sploh, priporoča prva slovenska trpina z Mm JURI" Peter IDqiič e CefiL Za stavbess serijo traverze, ioloiniiko »inje, železne veai, cement, cevi ia kameničine, vodovodna cevi, eeealke, trstina aa obijanje, strelna lepenka po najnižjih oenah. Vozne in komaftne plahte nepremočljive kakovosti. Zaloga prenosnih mlečnih vrčev. Ker isiamo letos Is vedno delovno is vlalno vreme, ja anojenjo a um.tnimi gnojili ie sedaj splošno. Z. ajdovo aotov so gnojila v »logi I JnžnojRajersHa hranilnica V Celjn Narodni dom za katero omčijo Okraji: Savnica, toUanj, tmrjt pri Jsltak, Vransko za P^I-1"" varno« vlog in za njihovo, po pravilih določeno obrestovan je do neomejene visokosti, ima sedaj hinnilnih vlog 4,IH.iM R. Hranilnim poslnje s strankami vsak torok in pailk dopoldne, za drug« opravila pa je urad - tlprt vsak dna "h navadnih uradnih urah. Hranilna vlog« obrestuje po 4 odstotka in pripisuje obresti polletni. h kapitalu tel pla. uje hranilnica rontni davok snnan in ca n. odtegne vlagateljem, tak", da dobe iste popolnoma nad 4 odstotka ahrtali. Izposojuje pa od dne 1. januarja leta 1905 na zemljiiko varnost po 4 tri MH odototko«, občinam in korpurarijam „ navedenih petih okrajev po 4 In pol odstotkov okrosti. = (MptamiiJi Mk a piifi. ImHi— Meti SiValni stroji stroje 4o najviije tvornosti ter so vsaksnur v gorata. Ireaplainl peah i atnoapjavl llvalnl atpojl so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji frrr Co. Mtiti