V cetertik rožnika.
O potili »post. Petra in Pavla.
11/, latinskima i.
Prelepa luč iz večnosti ta zlati dan Oblije h svitam, ki zveličanje oznan; Ker pervint med a posteljni da krona se. In grešnikam v nebo sc prosta pot odpre. Vratar nebeški in pa učenik sveta. Očeta Kimska in sodnika ljudstev dva. Skoz križ sramotili uni. in leta skoz met Posedeta v življenji sedež gor blišeč. Pastir presrečni, sveti Peter! sprejmi ti Glas prošuikov, de rešiš nas dolg iv vezi. Preblagi učenik ti. sveti Pavi! lepo Poduči nas. in vleči serca gor v aebo. Naj presveti Trojici bode večna čast In hvalno petje in pa slava in oblast. Ker ona vlada celi svet v edinosti Na dolge dolge čase cele večnosti.	H.
Kaj je poglavitni uzrok mlaeiiosti v veri. iu kako je pomagati?
(Po češkim.)
(Konec.)
Saj se nase čase vender več keršanskiga nauka uči, kakor nekdaj; pa glej, kaj pomaga? Nekdaj, ko se je men j učilo v šolah in v cerkvah, kakor zdaj, je vender vera bolj živa in goreča bila, in se je sveto spoštovala in branila, slišim nektere govoriti.
Kes je, tode nekdej so družine v veri in po veri živele, to jc, nekdej so družine z vso močjo si prizadevale, to, kar so v sercu verovale, tudi v življenje vpeljati in v djanji spolniti; nekdej je bila vera družinam luč, po kteri so se v vsih svojih delili ravnale, in so jo kakor nar dražji božji dar cenile. In ravno zato, ker so po njej živeli, so spoznali tudi hrez dolzili dokazov njen božji začetik, kakor je že nas zveličar govoril: „Kdor bo po moji besedi storil, bo spoznal, de nisim sam iz sebe govoril, ampak iz ltogau.
Iz tega pa izvira, de ko bi se tudi šc več

storilo, ko bi se šc več učilo svete vere, bi vendar vera ne prišinila življenja vsih človeških društev, dokler družine vere v življenje ne obernejo. dokler niso one ognjišče žive vere: ker oživljati, budili, podpirati, v djanji spolniti sc mora vera, dc bo spet življenje dala. Kako revno se pa to v der/.inab, srenjah, pokrajinah in derzavah speljuje. In de to ni tje v veter rečeno, spricu jejo cele dežele izhoda, kjer je nekdaj vera Jezusova cvetla, zdaj pa tam nekeršanske puščave zagledamo. Vzrok tega pa jc, kakor bukve sv. pisma skažejo dc. kdor božjih darov nc čisla, jih ne zadobi. — Vera je dar božji, kteri nam je iz zgol milosti od Hoga podeljen, kakor luč, de naj nam temne pota življenja razsvit-Ijuje, in nas po nevarnim morju tega sveta srečno do brega večniga namena pripelje: dar, kteri pravo življenje podeliti, nas dvomljivosti, zmote in spa-čene volje varovati zamorc: dar. kteri nas pripravne stori voljo božjo spoznati, se ji v vsim voljno podvreči, seje iz cele duše v vsih rečeh poprijeti, in poslednjič v varstvu sv. Duha, z besedo in v djanji kakor dobre otroke sv. ccrkve se skazati. —
Dokler ta vera živo prepričanje družine nc postane, tako dolgo tudi keršansko življenje nc bo svoje splošne moči zadobilo. —
Ako imajo tedej srečnejši dnevi priti, —- naj bo vsa skerb in pazljivost na družine ohernjena, de bodo one svojo nalogo spoznale, svoj namen in svojo odgovornost sprevidile: de bodo družine sadeži vere, živi tempeljni božji, kakor so bili nekdej. Potlej se seme besede božje ne bo raztrosevalo na pot mlačnosti. ne na skalo nevere, temuc na dobro rahlo in rodovitno zemljo. Kavno tako morata oče iu mati, ako si boljših časov želita, sama si jih pripravljati v svoji družini z dobro izrejo svojih otrok k temu namenu, h kterimu so v Kristusu pri sv. kerstu poklicani: ker razun Kristusa ni zveliča nja in Kristus samo v cerkvi svoje milosti deli, ktere je k zveličanju človeškiga rodu z nebes prinesel iu s svojim včlovečenjem in smer tj o človeštvu v posest dal v svoji cerkvi.
K njej se tedej zaupljivo podali morajo, dc v njej svoje posvečeiije zadohč iu božjim duhani na-dahnjeni keršanski stariši postati zamorejo. Kozjo
besedo morajo sami z llogu vdanim sercani častiti kakor živi udje božjiga kraljestva; keršansko življenje mora biti njih življenje, de ga bodo zamogli v svojih otrocih zasaditi.
Pri domačih, v naročji svoje matere, na kolenih svojiga očrta se mora sin večnosti in icležnik iiehcškiga kraljestva svojiga visociga poklica, svojih dolžnost učiti, svojiga lloga stvarnika in odrc-senika spoznavati, ga ljubiti in častiti. Tukej se mora v šolo čednosti hoditi, doma se mora naučiti živeti, kakor se kristjanu spodobi. - V družini se morajo besede sv. Avguština spoluili, kteri jo do-iiiar tempelj imenuje, kjer starisi morajo molitev l)iihiti iu sami moliti, sami morajo Gospodove zapovedi Npoliiovali. sami vse dolžnosti katoliškiga kristjana zvesto in natanko storiti.
Ako bo nalilo. ako bo v idilo drtr. de goreča iu prisrrčna ljuhrzrn do Koga. sv. vere v sercih njegovih starišev prebiva, iu de vera pri družini v posvečuje: ho tudi dele z nrhrško mano nabran ijeno. bo tudi njegov o serce od nebeške ljubezni se vžgalo, oživela bo v njem vera. upanje in ljubezen, in hode ostala vedno v njegovi duši. Voljno s«' bo vsiga odreklo, kar je /operniga volji Gospoda, /godej občuti drtr, kako sladak je Gospod, iu de se morajo rez vse njegovi darovi ceniti. Kozja bc-seda . zakramenti mu bodo predrag zaklad in studenci* vsiga veselja: starisi ne bodo ravnodušno gledali, ako oimci svete zakranienie prejemajo ali ne, in kako jih prejemajo, oni jih bodo ze doma sami k vrrdnimu prejemali ju pripravili: dan svetiga obhajila ho za vso ilru/ino dan slovesnosti ju hvale ho/.je. Ako se uamrrr glava, srrre, um. crlo bitje dru/.inr Kristusu prrda. bo ludi raj družine uterjen, in svrla zadov oljiiost in kersaiiska ljuhrzrn boste pri njej prebivale: kjrr bo Kristus vir miru in gnade domač, vsakdanji gosi. se bosie mlačiiost in nevrra z dru/.b in sosesk pregnale.
Oporeei bi se zaiuoglo. družina tega vsiga ne more storili. Kit se ji v očitnim zivlji, z malopridno tovarši jo. slabimi bukvami zaprekr stavijo. i. I. d.
To je vse resnica. Kokalj se bo vselej prikazal. tode. pšenice ne zaduši. Ako jc otrok v sercu, v misli in v djaiiji sveto vero zapopadel, je ne ho zapustil, ker ni nir prilepijeniga. lemuc je, tako rekoč, del iu doversek njegoviga življenja: ako ho otrok v d jaiiji spoznal, de je to nar veči, nar dražji dar. se nc ho dal tako lahko zmotiti, in kakšni goljufivi senci zapeljati. temuc se bo se bolj lega varoval in trrdnr jsi prepričan je zadohil. Vera bo človeku voditev na poti življenja, zmota razuma in volje družili ljudi mu bo le priganjk. ta nebeški dar bolj cenili iu skerbeti. de hi ga ne zapravil. Ko bi tudi sili skušnjav iu slabih izgledov družili ud prave keršanske družine ne mogel zo-perstati, in do bi pravo pol kdej zgrešil, bo vender prej ali poznej spet v se sel. in se nazaj k očetu v črnil.
I/, tega se tedej očitno kaže. dc vse to zlu pride posebno od tod. ker so družine bolj ali menj od Kristusa . od njega cerkve zašle.
Ako hočemo, de ne ho ajdovska telesnost in /brušeni materiali/cm človeštva zaterl, se morajo družine k Kristusu in njega cerkvi povčrnili. Crr-krv jim zamore dali. cesar nimajo, in hi imeti mogli. cerkev edina posveti njih življenje, da očetu čast. materi ljubezen, otrokam vrednost in pripelje vse na pot njih namena za zdej in na vekomej.
A lil. I mek.
Kdor altarju služi, bo tudi od altarja
Elvel.
Jeza*, naš Gospod je rekel svojim učencam: Ne nosite mošnje, ne torbe, ne čevljev, in v ktero hišo koli pojdete, recite nar poprej: Mir bodi ti hiši, tam ostanite, jejte in pite, kar jc per njih, kjer vas bodo sprejeli, in ne hodite iz hiše v hišo (sv. Luk. 10, 4—10). On nas je toraj tistim v skerb izročil, ki nas bodo sprejeli in besedi verovali. Kterim on namreč gnado vere v serce viije, tem tudi ljubezen do oznanovavcov da; on je toraj naš oskerbnik, on vsigamogočni, previdni in ljubeznivi Bog. Vprašal pa jih je enkrat (Luk. 88, 35): Ko sim vas brez mošnje in suknje po svetu poslal, ali vam je kaj manjkalo? Mu reko: Nič! S tim jih je hotel prepričati od svoje moči, ljubezni in skerbi za njih telesne potrebe.
Daljej pravi (Luk. 18.29.30.): Nikogar ni, kije zapustil hišo, ali starše, ali brate, ali ženo, ali otroke zavoljo božjiga kraljestva, de bi ne prejel veliko več v tem času in v prihoduim svetu večniga življenja, ali kakor pravi sv. Matevž | 19. 89 ). bo stotero prejel. Ali niso mašniki. kteri vse to zapuste? Iu ako Bog drugim ljudem, ki vse zapuste, že tukej stotero poverile, ali ne bo dal potrebniga živeža tem, kteri ne le zavoljo njega, ampak zavoljo božjiga kraljestva vse zapuste? Beri 3. buk. kralj. 17. pogl., boš najdel, de je Bog rekel Kliju preroku: Vstani in pojdi v Sidoinko Sarepto, in ostani tam; zakaj tam sni ženi vdovi zapovedal. de te ima rediti, in ga je redila tri leta in pol. Ali ne bo tudi zavoljo nas lega zapovedal. ker smo tako potrebni ljudem, kakor Klija ženi. cene bol). — četudi tako vredni nismo.
V stari zavezi je B<»g zapovedal duhovnam in le-vitam desetino dajati, de so prostovoljno božjo službo per šotoru zaveze opravljali s posvetnimi skerbmi ne obloženi; .le/.us pa ni za mašnike odločil ne desetine, ne žilnite. ne kazna, ne davkov, ne tlake, ampak prostovoljne darove, kar nam Djanje apostelnov priča v 4. ">. p., ker so ceno prodanih njiv ali hiš pernesli, in apo-steinam k nogam položili. Tako je cerkev s časam premoženje dobila. Ce ima mesena ljubezen tako moč, dc za-njo človek vse svoje premoženje da. in ga nič ne ceni; ali ljubezen božja ne bo veliko veči moči imela vse pozemeljsko zaničevati, in i/, ljubezni do Boga dati?
I'a tudi pri sv. maši so verni darove dajali, in h tem za svojo duhovšino, za cerkev in uboge skerbeli, kakor so se zdej darovi tako imenovani ofri v navadi. 1'božen brez mošnje, suknje in torbe je prišel sv. Peter v Rim; tri sto let je bila cerkev strašno zlasti v Rimu preganjana, pa vender je bila konec šestiga stoletja pod sv. Gregorjem velikim, kakor piše Kerc v svojih cerkvenih zgodbah, na h šah. njivah, in grajšinah po Laški deželi, zlasti v Sieilii, tako bogata, de papeži niso le cerkva v Rimu in njih služabnikov in revežev po potrebi oskerbeli, ampak denarje za deržavne potrebe, za vnajne cerkve, za inisione med neverniki, za odkupšino sužnjih. za potolaženje vesoljnih človeških potreb na mnoge daljne kraje pošiljale, kakor dobra, usmiljena, v ljubezni nepremagljiva mati, ki v svojim usmiljenim sercu vselej še kako pomoč za svoje ljube otroke najde. In ker so poznej Saraceni silno veliko cerkveniga premoženja posedli, ni zato opešala dobrotljiva biti. Kdo ji je vse to naklonil, dal, blagoslovil, ohranil? Mar ne tisti, ki je djal: Nikar se ne boj, majhna čeda! ker je vaši mu očetu dopadlo, vam kraljestvo dati.
Po velikim in dolgim preselovanji narodov, po mnogih prekucijah po Kvropi pod cesarjem Karlnam velikim. močnim zmagovavcam divjih ljudstev in serčnim branikam sv. Cerkve, se je dozdajni sklep med gospo-skami in podložnimi \>lavil; in ie velike gospode s
sabo, male z velikimi in podložne z malimi sklenil, in s tem zidanje uterdil, ki je čez tavžent let močno stalo. Tih tavžent let je cerkev dobila od srenj bero, od graj-šakov desetinske in podložne kmete, od posameznih ljudi kmetije ali kose od kmetij, ali uterjene večne maše, de se je njeno premoženje močno narastlo. II koncu pretečeniga stoletja je pa cerkev na Francoskim skoraj vse svoje premoženje zgubila, pa z novimi darili zopet dobila. Tako se je na Nemškim v začetku tekočiga stoletja zgodilo, pa je spet veliko prejela. Bog namreč obudi dobrotnike, ki jo obropano in zapušeno tolažijo, kar se tudi po naši deželi godi, ker so ccrkve večidel ubožne, napravijo tu nove zvonove, tam novo cerkev, kako duhovno hišo, novo altarje, masne oblačila, kakor novo podfaro, kaplanijo: koliko sc nabere za pogorclcc, z nalivam, točo obiskane, za dobre usmiljenja vredne namene. Ali ni Bog, kteri daje dobro voljo, in de storimo; in, ali ni to g.itovo, de. kakor bolj živa je vera, tolikanj obilniši so darovi milosti?
Čeravno se mora reči, de jc gospod iu kmet obo-žal, skoraj vse kraljestva so pa tolikošnih stroških v dolgovo zabredle; vender je pa tudi res, dc se je vsa Kv-ropa na novo vnela skladov nabirati za misione med nc-verniki v jutrovi deželi, med krivoverci po Nemškim, zlasti v Ameriki in zdej za zamorce v srednji Afriki, kakor nabiravne družbe za Ameriko in za Judovsko deželo in za srednjo Afriko, na Barskim za mnoge kraje, posebno na Francoskim. Veselo je viditi, kako ubožni ljudje evangeijsko vdovo posnemajo; Bog ja namnoži dauiga venurja. iu se z tnajhirin veliko zgodi, kar sc posebno v Ameriki per IS škofijah očitno vidi. Reči moramo: Tu je božji peint; in de to je gorušično zerno, ktero pa zraste, in jc drevo, de ptice spod neba pridejo, in prebivajo na njegovih vejah.	I).
Huriiiiii ilrn/Jm
v prid katoliških misionov med ajdovskimi zamorci v srednji Afriki.
V silno obširnih deželah srednje Afrike, kamor keršauski Kvropeiic zavoljo pckučiga solnca dozdaj ni mogel priti, ljudje do-lej še žive kot ajdje v nar veči sirovosti in nar strašnejši divjosti. Od B«'ga. vere in zaderžanja nič ne vedo in skorej kot živina žive. Nar grozovitniši sužnost se najde med temi di\jaki. R<«po-žcljni lovci uboge zamorce kot neumno žival love, njih revne koče požigajo, ženo možu. staršem otroka jemljo iu več sto milj deleč v razne dežele kot blago prodajajo. V še hujši sužnosti pa ueumerjoče duše teh divjakov ječe. Strašna t r mota nejevere, grozovitost prazne vere, zloba malikovanja, jih še silno teže; resuii-no še koperne in ječe v smertni senci ! I.e zveličavna moč keršanske vere jirn zamore pomagati ter jih rešiti. — De bi se tudi ti gnad božjiga odrešenja vdcležili, so že papež Gregori XVI. leta 1816 goreče oznanovavce keršanske vere v srednjo Afriko poslali. Med neizrečenimi težavami in groznim terpljenjem so ti do Hartuma peršli, so tamkej sveti križ, /namnje odrešenja, postavili, in majhin mision vstanovili, de se bo od toil njih veliko sveto delo izpeljalo. Nekaj zamorskih otrok je že kupljenih, v veri podučenih in kersenih. Ti in drugi, ki bodo še odkupljeni in v misionski napravi v Hartumu keršansko izrejeni. bodo kot prihodnji apostt-lrii svojih rojakov med raznimi zamorci keršanstvo razširjati pomagali. Zato je gotovo potrebno, de se evropejski kristjani lega dela z milošino in molitvijo vdelezijo. Zato je naš serčni rojak. Dr. Ignaci knobleher, ki je kot apostolski mnionar in veliki vikar temu misionu vodja, ko jc bil na Dunaji. obljubo zaslišal, de sc bo
cesarsko vladarstvo njegoviga svetiga dela vdeležilo ter ga podpiralo; po njegovih željah se je pa tudi v vedno podporo tega afrikanskiga misiona družba gorečih katoličanov vstanoviJa; udje te družbe se pa zavežejo: 1. vsaki me«ec 5 krajcarjev (^v srebru) milošine dati. in ti. vsaki dan en Očenas in eno Cešenasimarijo moliti s perstavkam : „0 Marija, nebeška kraljica, prosi za nesrečne zamorce, de bodo z nami vred deležni obljub Kristusovih !u — Milošina se bo odločenim pobiravcam in po teh oskerbivnimu odboru odrajtovala. 1'dje so si Mali Smarn (praznik Mariiniga rojstva ) /.volili, o kterim bodo zakramenta svete pokore in svetiga rešnjiga Telesa prejeli in si tako sebe in uboge zamorca odrešenja vde-ležiti perzadevali. Ravno ta praznik sc bodo v pcrviin misionu v Hartumu svete maše za ude tc družbe v zahvalo in prošnjo vsako leto brale. Sad tc družbe se bo udam po bdkvicah večkrat naznanil. Pobožni udje si bodo gotovo perzadevali, v razširjanje te lepe družbe in tako v razširjanje s\ete katoliške cerkve z nar veči gorečostjo perpornoči. Kristus iu Njegovo veličastvo bo njih obilno plai ilo! -- l.isti, v ktere sc bodo udje imenovane družbe zapisovali, so ze ua dan peršli; v prihodnje bo tudi naznanjeno vodstvo, po kterim se bodo novi udje sprejemali.
$v. Aiizelm nn rim*kliii cerkvenim
zboru«
l.eta 1098 je poklical papež 1'rban 123 škofov v Rim. de bi se poravnal razpor med izhodno in zahodno cerkvijo. Tudi Anzelui. Kantcrburški nadškof, jc bil med njimi, ki je bil od papeža z velikim spoštovanjem sprejet. t čenost iu pobožnost tega svetiga očeta je sploh znana.
Ko so bili Grcki svoje razloge povedali, s kterimi so terdiii, de se sv. Duh le samo od Boga Očeta izhaja, papež na glas zakliče : „Aiizclin! naš oče iu učenik, kje si?u ga posadi zraven sebe, mu prigovarja, de je peršel čas, »le naj svoj talent oberne v hrambo sv. Cerkve zoper njene neprijatlc, in terdi, dc mu je ft»g zares ravno v to posebne dari dodelil.
Tedaj začne pobožni nadškof govoriti, in dokazuje s tako močjo in bistiostjo, dc soGreki preccj umolknili, in pričujoči so precej očitno spoznali, de sv. Duh tudi iz Sina izhaja.
Veselje, iz tega poravnanja izvirajoče, je bilo veliko, vender ni dolgo ternelo. Razkolništvo sc je zopet kmalo obnovilo, vender je »pričevanje ostalo, dc je nar razsvitljenejši mož tistiga časa bil ovcrgel in poderl ugovore nasprotnikov.
Na cerkvenim zbiraljšu v Florcncii (J. 1439) so (■reki spoznali, de se sv. Duh iz Očeta in Sina izhaja. Kmal so pa padli v staro zmoto, in se dandanašnji v nji trohne, desiravno je v sv. pismu in v besednim zro-čilu zastavljeno, kar katolška Cerkev terdi in veruje. (Blahov.) —■ Razločeni Grcki bi mogli po vsaki ceni k spoznanju priti, samo ako bi voljo imeli, in ako bi se hotli kej učili ter zgodovino pretresati. Ako odi sami svojo Cerkev za pravo imajo, prašamo samo to: Kako de n tbenimu Angležu ne pride v misel v greško razkol-niško cerkev stopili, v tem ko se jih v katoliško Cerkev toliko dan na dan povrača; —- teh učenih, glohokomi-slečih Anglezov, kteri popušajo službe, ki jim na tav-žente neso, dc le k luči pridejo? Resnica, resnica! '40, 30, če je veliko, 50 ali 60 let je človeku odločeno, jc iskati, kdor je nima: blagor mu. kdor jo najde in se je prime in derži!
Glasilke (parole) vsih puntov od Adnnis do Proudliona t
..Bote kakor bogatini!" rBote kakor žlahtniki ( goapodje) !•' rB o le kakor kralji !u rBote kakor bogovi !u
Te ho. po ..Vid. Denniku'. glasilko (gesla) vsih puntov poeenši od Adama perviga upornika do Pioud-hona, poslednjiga bogafajea.
\ekdo zmed poglavitniših govornikov v pruskim zboru I. 18111 je prašal zbornike, 7,s kterimi pomot ki je moč punt ustaviti''"
Nekteri mi bodo na to vprašanje odgovorili : s svobodno tiiimi privoljenji.u - Ali koliko ho ustavile (ubranile) punt privoljenja l'ija IX., velikiga vojvoda Toakanskiga in Budcnskiga ? (.a niso marše le začele?
Iini-i zopet poreko, de se s silnim zatlačevanjem (reakcijo) punt da ubraniti. Vender. mende vas ne bo volja vritništvu dalje od Meterniha iti; jc pa on punt ubranil*
1'oslcdnjič se je tudi z gladkimi besedami dokazovalo. de se punt da Ic s spolnjcnjcm narodov ni>kih zelja u-taviti. - Ali Francozje imajo že zdavno zedi-njeno pogovorniše (parlament), imajo ze zdavno zedi-iijeuo motno Francosko; v Franeii se je tedej željam narodovnoHti popolnama v>treglo, vender ondi ognjeno žepno puma divjaško vre. brez preneha vre. —
Ta upoma spaka ima globokejši korenine ! Dopu-šenja. vilaecvanja, narodov na strežba, vse to na svoje me.-to dobro pribije, vender punta s tem nc ubranite.
V F.vropi zamore punt ubraniti edino keršanstvo i n k e r š a n s k a deržava i u kcršanska šola.J	J.
IVI a J.
.Mladem i v neki vasi postavijo maj. \aj lepši drevo v bližnjim lesovji je bilo zato izbrano, ino v sredi vasi postavljeno Drevo se razpenja nad vsimi hišami, in je lepo z barvanimi listki in drugimi lepotijami okin-cano. Mladost vasi se zbere v krosu iu veselja poskakuje viditi krasim drevo. — Ali, ko je maj že osem dni na soparci solnca stal, po vene njegova lepota, Zeleno perje odpade, ino suhe veje mole žalostno v oblake. Ven žalosten pride Bogomil, učiteljev sin, iu tezi očetu: Ah, od kod to pride, de je maj, pred tako krasno drevo, na enkrat tako gol poutal? Skoda toliko zlatnine, toliko lepotije na ti golini. nVidiš, ljubi sin, mu odgovori oce, rdrevo, ktero se je popred od svojih korenin ž vilo. ne more zdaj več podzemeljske vlagnote no dežja iu nebeške rose vživati, in solučni žarki, ki •o mu poprt-d bili blagodarni. njegovo pogubo zdaj pospešujejo."— rln tako, ljubi sin,- govori oče na dalje. „se godi vsakimu člov eku. ki ljubezen do Boga iz svojiga serca izruje. Bog samo je edina korenina, na kteri se mora naše življenje vlemelili, ako hočemo, de se naše življenje kiasiio razvite, ino Bogu iu zemlji dopadljivo postane. Brez Boga in njegove božje miloHti ne moremo nič dobriga početi ali dognati.
Z. iz Blahovesta.
Hazjtled po kersaiisklm svetu«
Iz Prage. ,.BIahove*tu ne bo jemala, kakor je bilo reemo; marveč bo še i/butala. in prejema naročivni
denar za drugo polletje z 1 gl., v zavitku po pošti s 1 gol. 30 kr.
Iz Londona. Xovine „T»bletu prinesejo novico, de se je 28. maliga travna angleški duhov en Jan. Kod-vell. ud vseučeliša Cambridge - kiga v naročje sv. katoliške cerkve povernil. — 22. velik, travna je položil J. F. kardinal \Vi*cmann slavni kamen katoliške cerkve v VVithame v Kssenskim. kardinal je govoril v ginljivim nagovoru, in krivice proti katoliški c-cj k vi na Angleškim Bogu priporočil.
Jeruzalem. Mision redu sv. Frančiška ima v Palestini 23 khštrov iu gostivnic ( hospitium ), v kterih 108 patrov in bratov prebiva. Pod njih vodstvaiu se znajde okoii 12,000 katoličanov.
\tt S pa n joIski m je kraljica na prošnjo I.erid-skiga škol'a razširjanje pismarij in podob, ki priložnost k zaničevanju vere in k pokvari zaderžanja dajejo, prepovedala. ter prtlomljevavcam oj.-tre kasni zažugala.
„\V a h r h c i t * fre u n du piše, de letošnje praznovanje sv. rešnjiga Telesa keršanskimu duhu ljudstva v (iradcu lepo spričevanje daje. Posebno se verne družbe, kterih udje so pogoi-tama z gorečimi svcciimi obhod ( procesjoj spremili, k povcličanju praznika in k spodbudi veliko pripomogle. Tudi novo vslunovIjena družba sv. Jožefa za ne«ženjene rokodelske hlapce (kselej in delavce, ktera 40 udov šteje, se je per prečenji versti mož od družbe sv. Pavla pridružila, s ktero je sklenjena po vezi molitve, kar šolsko mladost zadene, so le učenci nizjiga gimnazja gospodu nebes in zemlje očitno častenje skazali.
Francosko. Ilinkoštne praznike so v Parizu spodobno praznovali; cerkve so bile prenapolnjene, posebno kjer jo P. Ventura pridigval. Ntacune so bile binkoštno nedeljo popoldne zaperte. kar seer tam ni navadno. -— katoliški gimnuzi per sv. Frančišku ksav. v Vanncs-u lepo cvete. — Tudi v škofii Hodcz bodo nov kat. gimnazi napravili in ga Jezuitam izročili. Hv. Oče so na prošnjo odbora, ki je to delo prevzel, vsim, ki k zidanju ali k prihodkam teza gimnazja kaj pripomorejo, tudi njih družinam iu licencam te šole vsako leto enkrat na kerstni dan popolnama odpustik dovolili.
UeUnikam druihc xr. Pavla v (iradcu. Prejetimi listki za deležnike družbe sv. Pavla so ludi v »lovenski m jeziku zdej natisnjeni. Posebno se jc na to gledalo, de se zamorejo prav po ceni oddajati in tedej od duhovnih pastirjev nekterim zastonj deliti. Pet listkov velja en krajcar, sto tedej 20 kr. in 300 ! gold. Molitvina družba šteje že čez 7000 deležnikov in upati je, de nc bo ob kratkim njih število zlo pomnožilo. Kteri hočejo deležniki te družbe postati, naj se oglase per kakim duhovnu, de bo njih imena zapisal in jih vodju družbe sv. Pavla v Gradcu naznanil ter prejenine listke od oudot zanje prejel.
Ljubljana. Vis. čast. milostljivi knezoškof so od 30. maja do 5. junija v Moravški in Hinariniski (pri I.itiij dehantii zakrament sv. birme delili; 21. dan t. m. pa ho mc podali v ravno tem svetim opravilu v Ribniško in Kočevsko dehantijo, kjer mo bodo do prar.nika ss. apo-ktcluov Petra iu Pavla mudili.
Opomba.
..'Agodnja Danica*• bo v prihodnjim polletji t. I. kakor Oozdaj izhajula. Zgodbe kat. cerkve bodo v sledečih mescih bolj pogosto pridjane. ker je bil pred čast. pisa-vec g. Ilicinger z drugimi deli zaderžati in je tedej nekaj doklad zaostalo.