KIAlNoffillENp^DoTeNTO! *Pogojig3rSnPi?sonayoljona ... lSSSisfes§f||l|ipfl& november 2 HiiK0#S“n httpy/ng.kia.si M lil Hi 8100 izvodov • ceno 0,00 € V so|u sreče! Ko si takole prvič zremo iz oči v oči s prve strani, mi dovolite, da se z vami pogovarjam, kot da se že poznamo. Povedala vam bom zgodbo o tem, kako nastanejo čudeži, kako je nastalo vse; VSE je ČUDEŽ! Mislim, da do nečesa neverjetnega, ali sploh česa, predvsem pravega, lahko pride le, ko delujemo po notranjih vzgibih; intuiciji, instinktu, srcu. Če prisluhneš valovanju, slediš energiji in ostalim nevidnim tokom znotraj in jih zvežeš s silnicami, signali od zunaj. Takrat, ko ne razumeš vsega, pa vseeno deluje, in ko že takrat, ko ni še nič oprijemljivega, nekaj opaziš, začutiš in te kar vleče naprej, veš, da je prav! Enostavno veš... Vsi smo že kdaj doživeli neverjetne zgodbe - čudeže, ki so navidez nemogoče, nerešljivo, najtežje, najbolj zapleteno, najmanj razložljivo in ki so se v nekem nedoločenem, najbolj nemogočem in najmanj nepričakovanem mo-v hipu razblinili, poenostavili in sto-pravico, dobroto, prav, moč, pogum, pot -PREOBRAT! Pravzaprav se v takih neverjetnih tuzemskih dogodkih - čudežih, razodenejo oziroma pokažejo zakoni vesolja! Prav toliko spletov in zakonov (popolnoma enakih) kot jih je bilo sproščenih v takšnih naših zgodbah, je potrebnih za nastanek, na primer, novega ozvezdja! In zakaj vam pripovedujem o tem? Ker, venomer, ko gledam vase ali zrem v svet, čutim nekaj več, nekaj posebnega in me fascinira, ker ne znam določiti od, kje, kam, zakaj, kako ...! Vse se mi zdi tako neverjetno; kako vse deluje, funkcionira, kako se zaplete in potem odplete ... kako sploh obstaja in obstoji, se premika, napreduje ... tudi zaustavi ...!?! Jasno mi je samo, da je življenje neskončno lepo, da nam ni treba vsega razložiti, razumeti (včasih je pač treba pustiti, da samo je), daje čas, da se končno sprostimo, razpremo krila in zaplavamo po neskončnem oceanu, v katerem prav VSAKA kapljica vode predstavlja smisel, svojo zgodbo in da smo, ko plavamo po tem prostranstvu, deli najrazličnejših zgodb ... Največji in edini greh pa je, ko pri vse tem prevečkrat želimo ostati suhi! Danes z lahkoto rečem, da se intenzivnost občutkov iz dneva v dan samo veča in veča. In ko že misliš, da več ne gre, se nenadoma še povečaš ... Ne vem, kako naj razložim, a takrat se mi zdi, kot da bi čas naredil preval in obstal . v najbolj nemogočem položaju; na previsu, ko je najlepše, počaka, da ga ujameš in potem skupaj zaplavata nazaj na varno. In moment bo hranjen in bo hranil tisočletja; neskončne stvari, ki se čutijo v zraku še dolgo potem, ko jih sploh ni več! Srce se mi odpira, razum odmika. Takrat je najlepše razmišljati, delovati, ŽIVETI! Žar, ki doseže moč sonca, toplota, ki tali najbolj zamrznjena srca, svetloba, ki slepi in kljub vsemu ponudi najlepši možen vpogled; da bi opazil nekatere stvari, ni potrebo imeti odprtih oči! Odpreti je treba samo srce ... in dovoliti sreči, da te pokliče po imenu! In prav tega vam želim v čarobnem času, v katerega smo vstopili; naj se december razbohoti čez celo leto in naj to, kar nam odseva, žari še dolgo za njim. Vse dobro! Volana Krušeč 1/ Dobri možje prihajajo/ stran 12 mmmm kraljična odhaja. stran 4 Diši po kolinah in zimskih radostih. Konferenca in partnersko Pol stoletja srečanje v okviru projekta uspehov Rubires Proiekt RUBIRES, ki se ukvarja z obnovljivimi viri energije, je že od začetka letošnjega leta v polnem teku. Čeprav je bila Razvojna agencija naknadno povabljena k sodelovanju, je njena naloga doseči ostale partnerje v aktivnostih in stopiti v korak z njimi. Prav temu je bilo namenjeno tokratno srečanje partnerjev, ki se je odvijalo 24. in 25. novembra v manjšem avstrijskem kraju Miesenbach. Ajdovščina, 30. novembra - Živimo v informacijski družbi, kjef se delo in izobraževanje nenehno prepletata; govorimo 0 Vsej|. vljenjskem izobraževanju. Le - to je predpogoj za uspešn0 karif ro, ki je danes še kako pomembna, saj prav iz njen izhuj,-, na^ materialna situiranost. Razvoj podjetništva, podeželja in človeških virov. S? Razvojna agencija ROD Gregorčičeva 20, 5270 Ajdovščina, Slovenija T 36 63 600 E; ra rod@siol.net, W: www.ra-rod.si • Storitve podjetniškega centra VEM Ajdovščina ■ Vavčerski sistem svetovanja ■ informacije o domačih in tujih javnih razpisih Informacije o nacionalnih in evropskih razvojnih programih ter finančnih spodbudah ■ Status regionalne razvojne agencije Severne Primorske {Goriške statistične regije) T)rvi dan srečanja je bil v zna-JT menju 2. konference na temo 'Regionalna dodana vrednost v evropskih regijah iz obnovljive energije in biomase'. Uvodni nagovor sta podala Franz Majcen, predsednik regije Oststeiermark ter deželni svetnik okrožja Stendal Jorg Hellmuth, oba iz Avstrije. Konferenca je bila namenjena širši publiki, zato je predstavnik vodilnega partnerja Steffen Kunert predstavil projekt RUBIRES, njegove vsebine, partnerje in cilje, ki naj bi jih dosegel. Tokratno konferenco je soustvarjalo deset gostujočih predavateljev. Vsaka izmed držav partneric v projektu RUBIRES je bila dolžna na konferenco povabiti vsaj enega predavatelja iz svoje države. Iz Slovenije je bil povabljen Boštjan Krajnc, iz Energetske agencije KSSENA iz Savinjsko - Šaleške regije. Predavatelji so skozi predstavitve predstavili primere dobrih praks, po- tenciale in metode pridobivanja in obdelave biomase. Udeleženci so imeli skozi predstavitve možnost postavljanja vprašanj in izražanja komentarjev. Konferenca se je zaključila z javno razpravo, na kateri so povabljeni razpravljali, kaj uspešno implementacijo obnovljivih virov energije spodbuja in kaj jo ovira. Vsak izmed razpravljavcev je podal eno ali dve točki k vsakemu vprašanju. Naslednji dan, 25. november, pa je bil namenjen ožjemu krogu udeležencev in sicer samo partnerjem v projektu. Na srečanju smo partnerji predelali vsak vsebinski sklop posebej in izpostavili šibkosti ter podali svoje rešitve zanje. V kolikor se je pri posameznem partnerju pojavila težava, jo je le - ta opisal, odgovorni za delovni paket pa mu je odgovoril na posamezno vprašanje in ga s tem usmeril na pravo pot. Naj izpostavimo, da se je največ težav pojavilo na področju drugega delov- nega paketa, ki med drugim zajema šolsko tekmovanje. Večina partnerjev ima namreč težave z vzpostavitvijo stika s šolami in pridobitvijo le - teh za sodelovanje na tekmovanju. Občina Miesenbach (vzhodna Štajerska, Avstrija) se nahaja na 500 do 1200 metrih nadmorske višine, ima približno 900 prebivalcev ter se razprostira na 34 km2 površine. Kraj Miesenbach je dobil ime po potoku (nemško Bach), imenovanem po osebi z imenom 'Mišo'. Miesenbaški grb je rumene, zelene in bele barve. Prikazuje valovit tram (bela), škofovsko palico, solnico in vodno kolo (rumena). Zelena barva (ozadje) simbolizira gozdarstvo in živinorejo, valovit tram predstavlja Miesenbach, vodno kolo mline in žage, ki jih je nekoč gnala voda, škofovska palica in solnica pa se nanašata na sv. Ruperta, zaščitnika cerkve. S tem krajem je bil tesno povezan Frederick Gauermann, ki je bil eden najbolj znanih slikarjev iz obdobja bidermajerja. Ker je Miesenbach manjši kraj, v njem ni večjih znamenitosti, morda bi veljalo omeniti samo cerkev sv. Ruperta, kije bila zgrajena v 12. in 13. stoletju. RA ROD EUROPEAN UNION EUROPtAN REGIONAL DEVE10PMENT FUND 4 /■ T. RUBIRfei \ Siioi r7ato so ustanove, kot je tudi Z_JLjudska univerza Ajdovščina, ki v letošnjem letu obeležuje 50 - letnico delovanja, zelo pomembne. Sploh, če ponujajo tako prijazne, prilagodljive programe in programe z individualnim pristopom, kot ga ima ta domača izobraževalna ustanova. Ljudska univerza v Ajdovščini je drevo s koreninami. Nastala je na prosvetni dejavnosti in kulturnih prizadevanjih prejšnjih generacij. Zdajšnja direktorica, ga. Boža Bolčina pravi: » Naša univerza je kot svetilnik, ki širi svetlobo, nakazuje smer in ponuja izbiro.« Za mnogo ljudi je namreč ta izobraževalna ustanova druga možnost. Veliko, ki jih je šolanje zaradi različnih razlogov predčasno opusti, ali ni uspešno zaključilo, ima s programi domače univerze možnost, da nadgradi in razširi svoje znanje, pa naj gre za formalno ali neformalno izobrazbo. Na Ljudski univerzi namreč ponujajo tako osnovnošolske, srednješolske in visokošolske programe, kot tudi različne tečaje in delavnice. Vzpodbujajo širjenje znanja in kulture učenja v vseh življenjskih obdobjih, saj danes biti uspešen pomeni, stalno se izobraževati. Bogato in uspešno delovanje Ljudske univerze zelo lepo in nazorno prikaže r Mrhar), ki je izšla ob te vem visokem jubileju. Prvič kacijo javnosti predstavili v ijek, 30. novembra, ko se j e SF prireditve ob 50. letnici univ! zgodila. V prostorih Obrtn ' ce v Ajdovščini so namreč 1 pripravili imeniten slavnost dek, na katerem so poleg 3-Ljudske univerze Bože Bol'1 govorili še: vodja sektorja z* ževanje odraslih na Mini t Šolstvo in šport - dr. Slavica generalna sekretarka 2v skih univerz Slovenije - p .slavnostni govornik profb^, Bogataj in župan občine prireditev so popestrile tud ne točke solistke Polone K povezovalke programa, in ^ Koncut na kitari ter Mateja ] na klarinetu. Ljudska univerza v Ajdo-med nami torej že 50 let po Ob pomembnem jubileju so ditvi čestitke direktorici s zuiiciiij 111 soaeiavce> mentorjev, kar deževale, je namreč dodal svoj de izobraževalnih in vzgojn ustanove. M Mi y\ r kadi/d 1 w KOZMETIKA in TATOO MASAŽA STU Dio TEHESA PEDIKURA PIERCING Rebeka Kosmač s.p. Župančičeva ulica B (pri avtobusni postaji) 5270 Ajdovščina tel. 040 505 835 (Rebeka) 040 217 216 (Alan) “tMfO®® a (p®Baa3s*tK»® Urnik: od pon. do sobote 09.00-12.30, 14.30 -18.00 Slovenski oblikovalci v Ajdovščini Razstavno prodajni prostor Olivija je novost v Ajdovščini (poslovni kompleks C2), ki ponuja izdelke slovenskih oblikovalcev. Trst tudi ajdovski Ajdovščina, 29. novembra - V ajdovski kinodvorani se je po dolgem času spet odvrtela filmska predstava in dvorana je bila nabito polna (na fotografiji), celo dvakrat. Seveda je šlo za razvpiti filmček 'Trst je naš!', diplomsko delo študenta AGRFT Žige Virca, ki je tudi prišel v Ajdovščino in z nekaterimi člani filmske ekipe tudi sodeloval v pogovoru po koncu projekcije. N- 'jena ustanoviteljica, oblikovalka Mija Curk, se že vrsto let ukvarja z modnim oblikovanjem. Že med študijem seje izpopolnjevala v Helsinkih na Finskem, prejela vrsto domačih in mednarodnih priznanj. Po končanem študiju oblikovanja seje uveljavila kot oblikovalka čevljev, kasneje pa ustanovila lastno blagovno znamko usnjenih modnih dodatkov Sotla. Osnovna ideja po predstavitvi slovenskega oblikovanja (in s tem širiti slovensko poreklo) je botrovala k odprtju razstavno prodajnega prostora Olivija. Posebnost ponudbe je izvirnost in unikatnost ročno delanih izdelkov, ki jo združuje umetnost slovenskega oblikovanja. V prijetnem ambientu prodajalne Olivija boste tako našli poleg usnjenih modnih dodatkov blagovnih znamk Sotla in Zelolepo še pletenine Ksenije Baraga, nakit Olge Košiča in ostalo pestro ponudbo, skratka izdelki, ki so lahko lepa pozornost sebi in drugim. Žogali se bodo Otlica, 5. decembra - Prenova otliške šole se počasi bliža koncu. Potem ko je stavba prejšnji teden uspešno prestala tehnični pregled, ni bilo več ovir za izdajo uporabnega dovoljenja, tako da se uoaolahko otliški šolarji prihodnji teden že lahko žogali v novi dvorani. T)otem ko so 5. januarja letos pod-JT pisali pogodbo o prenovi otliške šole, so do konca pomladi pripravljali vsa potrebna dovoljenja, nakar so se začela tudi gradbena dela. Gradnja oziroma prenova je v grobem potekala v dveh fazah - v poletnem času so se najprej posvetili energetski sanaciji obstoječe šole - prenovili so streho, šola je dobila novo toplotno izolacijo in nov videz (novo fasado), zamenjali so tudi vsa okna. Kotlovnico na nafto je zamenjalo plinsko ogrevanje. Do prvega šolskega dne so končali vsa tista dela, da so lahko učenci in učitelji v prenovljenih prostorih osnovne šole nemoteno začeli pouk. Nato so se po- svetili še telovadnici z osnovnim vadbenim prostorom, ki obsega 600 m2 (odbojkarsko igrišče nižje stopnje). Vrednost naložbe je ob podpisu znašala 1.645.568 6 (ključ v roke s fiksno ceno do uporabnega dovoljenja). Šolski okoliš Osnovne šole Otlica obsega naselja Otlico, Kovk in Predmejo. Vsa zadnja leta je šolo obiskovalo okrog 80 učencev. Šola leži tik ob historičnem jedru Otlice, ki ga oblikujejo cerkev, dom krajanov, gostinski in trgovski lokal, pokopališče. Območje je središče vsega družabnega dogajanja in je tudi izhodišče za obisk največje znamenitosti - naravnega okna in je hkrati križišče števil- ^ ROMING Najem avtodomov brez nepotrebnih komplikacij Standardni razred - Sezona* 90€ - Izven sezone** 60€ * od 01.05 do 31.09 ** od 01.10 do 31.04 041 / 249-077 Branko 031 / 376 - 420 Romeo www.avtodomi-roming.si Višji razred - Sezona* 110€ - Izven sezone** 80€ VARŠČINE NI nih tematskih turističnih poti. Otliška šola sicer ni stara, saj je bila zgrajena leta 1980. Tedaj je premogla 7 učilnic s po 41 m2 površine, eno učilnico za naravoslovje (64 m2) in tri kabinete. Ni pa imela učilnic za tehnično in likovno vzgojo, bila je brez knjižnice in multimedijske učilnice. Prostor za pouk tehnične vzgoje so pridobili s prirejenem garderob, kabinet za likovno vzgojo so uredili kar s pregraditvijo hodnika in je bil brez oken ter stropa. Tudi za praktični pouk gospodinjstva niso imeli kabineta. V tem času seje izkazalo, daje stavba, zaradi ostrih klimatskih pogojev in zasnove, neustrezno toplotno izolirana. Objekt je bil energetsko potraten. Veliko težavo je predstavljala višina večnamenskega prostora, ki ga v zimskem času praktično ni bilo mogoče ustrezno ogreti. Prav v tem prostoru so tudi telovadili, kar pa s higienskega vidika ni bilo najbolj primerno, saj je prostor hkrati jedilnica. Skratka, obstoječi prostori pač niso več zadoščali programu devetletne osnovne šole. Zdaj teh težav ne bo več, saj so s prenovo zagotovili vse manjkajoče površine za pouk: učilnico za likovno vzgojo in tehniko s kabinetom, kabineta za gospodinjstvo in jezike, knjižnico z multimedijsko učilnico na skupno 500 kvadratnih metrih površine. Z idejnim projektom so umestili potrebne prostore v dva konstrukcijsko ločena ter hkrati povezana volumna. Novi prostori so za pol etaže zamaknjeni v primerjavi z obstoječo koto pritličja, kar je ugodno z vidika umestitve objekta v prostor. Z obstoječo stavbo bodo povezani preko podesta, iz katerega se po eni stopniščni rami spuščamo na nivo kletnih prostorov, po drugi pa v visoko pritličje. Predlagana zasnova omogoča tudi izhod na zunanje športne površine neposredno iz garderob. V telovadnici je galerija za gledalce, kije s stopniščem povezana z glavnim vhodom v telovadnico. E. Pelicon "Pravzaprav so bili filmčki kar trije -JT za ogrevanje kratki film o bitki na Vojskem, ki jo je uprizorilo Društvo Triglav. Člani društva namreč, v uniformah in z ustreznimi pirotehničnimi sredstvi, gojijo uprizarjanje bitk, praviloma med partizani in Nemci. In prav eno takšnih bitk si je ogledal (v Pivki) Žiga Vire in prišel na idejo za svoj diplomski film. Gre za simpatično parodijo, v kateri se skupina vojaških navdušencev pod vodstvom komandanta Franceta (Gojmir Lešnjak - Goje) odloči zavzeti Trst. Toda tak hobi ni všeč Francetovi ženi Mariji (Silva Čušin), tudi hčerki Mateji (Anja Drnovšek) ne, ki kot predstavnica mlade generacije ne more razumeti navdušenja svojega očeta nad partizanstvom, bitkami in Titom. Francetu stopi na pot še slovenska policija s komandirjem Branetom (Dario Varga) na čelu, ki ne dovoli več uprizarjanja bitk... Toda France je neomajen, in ko se 'Nemci' odločijo napasti Trst, se bitka za Trst zgodi ... tudi so pomočjo Mateje, ki nepričakovano poseže v dogajanje ... V nadaljevanju filmskega dogodka v Ajdovščini so prikazali še filmček o samem snemanju, ki je bilo po režiserjevih besedah skrbno načrtovano, zaradi uporabe pirotehničnih sredstev tudi zelo zapleteno, vendar so ga kljub nekaj dnem slabega vremena posneli v predvidenem času. Kot statisti so nastopili prav člani društva Triglav, med katerimi je vidno vlogo odigral tudi Boštjan Lemut iz Ajdovščine, ki mu je Goje ob koncu snemanja, malo za šalo malo zares, podelil priznanje legendarnega Boška Buhe. Vsega 27 minut dolg film 'Trst je naš!' je že pred premiero dvignil ogromno prahu, v zrak so šli ezuli, za njimi še italijanski zunanji minister Frattini, pa čeprav filma še videl ni. Žiga Vire se mu je po koncu predstave zahvalil za brezplačno promocijo, ki bije sicer ne dosegel z običajno reklamo. Na vprašanje, ali bi 'Trstje naš! lahko doživel tudi celovečerno nadaljevanje, pa je mladi režiser pomenljivo odgovoril, da pride za celovečerec v poštev Istra - gre za aluzijo oziroma aktualizacijo zadnjega kadra filma, ko Marija Franceta vpraša, ali so osvobodili Trst, pa ji mož zelo resno odgovori, daje zdaj na vrsti Istra! E. Pelicon, foto Andrej Vire V£LJZA-P llfŽptilJVTfg le.c. Lokavac 130 F, 5270 Ajdovščina radovan.valikonj aivelrad.si Gsro 051 G83 103 -GRADBENIŠTVO, VSE VRSTE VISOKIH IN NIZKIH GRADENJ -IZVAJANJE NADZORA -STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO -ODSTRANJEVANJE CEMENTNO AZBESTNIH OBLOG (salonit) Beseda je most Kraljici Karolini v zahvalo Ajdovščina, 4. decembra - V okviru Društva Most Ajdovščina že # ^ dlje časa deluje tudi krožek kreativnega pisanic. Odločili so se, - CT da svoje stvaritve ponudijo v presojo tudi širši javnosti. IllVViOl , ^ . Vrhpolje, 8. decembra - Domače Vinarsko turističnio društvo Vrhpolje - Duplje se je na grandiozen način 'poslovilo' od letošnje vinske kraljice, sovaščanke Karoline Kobal, ki se ji mandat počasi izteka. V znak zahvale pri promociji vrhpoljskih in dupeljskih vin so ji namenili irneniten vinsko kulinarični dogodek. sloves naših vin!« Da sije Karoli™ svoje kraljičino vino izbrala prav ^ iz šopka vipavskih avtohtonih • mreč pinelo iz vipavske kleti ^ ■ zahvalil Joško Ambrožič, tokrat£ 'k gi «1. predsednika uprave Z izbranimi besedami je zares opazni delo letošnje vinske kraljiCe 'L, še predsednik slovenskega dri “t mljejev Ivo Peršolja, StVa sc Še preden bo svoje i j ■ ■ v ezl° predal naslednici, pa Karolino čaka g nekaj opravil, tako kot čez cel86! ** ko se je udeželevala najrazličneS dogodkov doma in po svetu J vala nove kraje in ljudi in jih k^°Z^ s svojo prikupnostjo, dostopnosti šarmom, seveda pa bogatila tud" ■ zakladnico izkušenj, ki ji bodo * '' mno nepozabna popotnica tudi^ vlienie brez diadpmn ^prostorih krajevne skupnosti V Ajdovščina so tako predstavili zbornik z naslovom Beseda je most. Mentorica krožka kreativnega pisanja jc profesorica Ivana Slamič, kije v petek zbornik podrobneje predstavila. V zborniku so dela 12 avtoric, nekatere so na prireditvi same brale svoje stvaritve (na fotografiji Vanda Žvanut), dela drugih je brala Ana Krečič. Za popestritev je poskrbel pevski zbor Večernica pod vodstvom Mirana Rustje. ep Vinska klet VIPAVA 1894 vabi, da jo obiščete v trgovini VIPAVKA, kjer boste lahko v dneh od 21. decembra dalje, med 16 in 19 uro poleg nakupov prihajajočem novemu letu nazdravili s kozarčkom penečega se vina Theodosius. ___ _______________________________ ODLIČNI OKUSI za prijetno praznovanje! II ji •. mk-1< M ^ ) \ I fj1 ^ r(;t' asm 1 ::-5W SME- — Srečno 2010! I I I * Obogatite svoje praznike z odličnimi vini in peninami vinske kleti Vipava I894 d.d. V pestri ponudbi boste zlahka izbrali vino za vsako priložnost. Odlično vino ali penina pa je že od nekdaj tudi dobrodošlo darilo. www.vipava1894.si Dobro vam je tako blizu! Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju! T rdvoranici gasilskega doma v V Vrhpolju se ni bleščala samo njena zalata kronica, pač pa se je svetilo tudi od vseh drugih insignij, ki si jih ob svečanih priložnostih nadenejo člani Društva someljejev in predvsem vitezi vina. In teh v krajevni skupnosti Vrhpolje res ne primanjkuje. Starosti evropskih vitezov vina Jošku Ambrožiču in po stažu nekoliko mlajšemu Branku Tomažiču se je namreč pred kratkim pridružil še Janko Trošt; član druge stanovske organizacije, slovenskega reda vitezov pa je tudi Martin Krapež. Med številnimi someljeji pa imajo Vrhpoljci tudi žensko predstavnico, namreč Ireno Žvokelj. Ob dveh vinskih kraljicah, ob Karolini je bila iz Vrhpolja še kraljica zelena Janja Curk, je torej nabor vinskih imenitnežev zares impozanten. Vrhpolje so pač vinska vas, s številnimi priznanimi vinarji... In med njimi oziroma njihovimi vini je morala, za slovo, izbirati tudi Karolina Kobal. Njen izbor so vzeli pod drobnogled člani društva in praktično vsi someljeji, povabljena je bila tudi stroka, posebni gostje ... Vsako vino jc v njemu lastnem slogu slikovito opisal in orisal profesionalni somelje Aleš Škrlj iz Dupelj, skladnost vina in pripadajočega prigrizka (v zaodrju seje zanje trudil pušeljc vrhpoljskih gospodinj) pa je tolmačil aktualni državni someljej-ski prvak Sebastjan Pintar iz Vipave. V osmih hodih so se pred vinoljubi zvrstili Nusdorferjev laški rizling, letnik 2008, ki je spremljal bakalar na belo, Žvokljev zelen (letnik 2008) seje zlil s tatarskim iz postrvi, sauvignon iz kleti Nafa je dokazal, da k pršutu ne gre le teran, nabodalca iz polente in klobase pa je nadgradil Mežnarjev syrah, letnik 2007. Organistov caber-net sauvignon (letnik 2007) je v drugem delu spremljal rostbif, grajsko rdeče iz kleti Monvi (2005) seje zlilo s presenetljivo zanimivo kombinacijo popečene suhe fige s slanino in sladko panceto, Krapežev merlot (2004) pa je uravnotežil koščke nanoškega sira s slivovo marmelado. Skratka, oratorij za brbončice in iluzija, da svet zunaj sploh ni tako krut. Sladico, pa ne sladko, namreč maskarpone s kakijevo kremo, je seveda zaokrožil muškat letnik 2008 s kmetije Tomažič. Prav Branko Tomažič, predsednik društva, seje, ko so povabljeni odložili ocenjevalne listke in svinčnike, zahvalil za vse, kar je Karolina kot kraljica vina postorila za promocijo vrhpoljskih in z,arv.iauiiivw izkušenj, KIJI bodo dupeljskih vinarjev. »Res je, kamor- mno nepozabna popotnica tudi koli sem šla, vedno sem povedala, vljenje brez diadema. da sem iz Vrhpolja, a so že povsod in cisto na koncu še skupin^, vsi vedeli za Vrhpolje,« se je pošalila z gospodično kraljico Karolina, »lahko sem samo utrjevala Edvard Pe Oprostite, a moramo vam povedati, da Toyotino kakovost sedaj lahko dobite po izjemni ceni. mu;iu.toyota.si Toyota Verso z bogato serijsko opremo že za 16.990 €. Toyota ■ & ..%-r I lod.v. Avto Select, Industrijska cesta 9, Kromberk, 5000 Nova Gorica, (05) »Donne di servizio« Ivane Bratož Ivana Bratož je univerzitetna diplomirana sociologinja, iz Orehovice doma. Študirala je na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer sedaj, ob službi, nadaljuje s podiplomskim študijem -mag'steJ',le^’ (smer- odnosi z javnostmi). Ivana Bratož je 22. aprila 2009 uspešno zagovarjala svoje diplomsko delo z naslovom »Donne di servizio: plačano družinsko delo«. Še več, zanj je prejela fakultetno Prešernovo nagrado. V študijskem letu 2008/2009 je bilo nominiranih več kot 50 diplomskih del, izmed katerih so izbrali 10 nagrajencev. Bratoževa je priznanje prejela na Prešernov rojstni dan, 3. decembra 2009, v okviru jubilejnega, 10. častnega shoda FDV ob tednu Univerze. Priznanje ji je podelil dekan FDV, doc. dr. Anton Grizold. Najprej seveda čestitke. Kaj vam pomeni to priznanje? Najlepša hvala za čestitke. Prav v čast mi je, da lahko klepetam z vami podLatnikom - o temi, kije v medijih še zelo malo prisotna in ki meje hkrati tako 'potegnila vase'. Seveda je vsako priznanje v življenju prijetno. Vendar Pa se/Baanj ponosna predvsem zaradi mojih intervjuvank - enajstih žensk, ki so bile pripravljene odkrito spregovoriti o plačanem družinskem delu v Italiji in jih v svojem delu poimenujem 'donne di servizio'. Vzele so si čas, z mano delile izkušnje o delu, občutke in mnenja ter mi zaupale marsikatero osebno zgodbo. Prav zaradi njih sem pri svojem raziskovanju tako neizmerno uživala. Od kod ideja, da za diplomsko nalogo obdelate dokajšnjo tabu temo? Za svoje diplomsko delo sem si vsekakor želela teme, ki je primorska, družbeno aktualna, a hkrati še slabo raziskana, in kot rada pravim sama, potisnjena v neke vrste 'družbeno tišino' - vsi vemo, da obstaja med nami, a hkrati o tem ne govorimo, kaj šele da bi se s tem aktivneje ukvarjali. Tako sem se odločila, da raziščem plačano družinsko delo Primork v Italiji. Pri tem me je podprla in me v pravem pomenu besede usmerjala mentorica, doc. dr. Zdenka Sadi. Danes je plačano družinsko delo v svetu v porastu. Tako kot za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna ženska, tako za vsako uspešno žensko stoji uspešna varuška oz. gospodinjska pomočnica. Izraz 'donne di servizio' je bil v preteklosti zelo uveljavljen lokalni izraz za Primorke, ki so odhajale 'služit' v Italijo. V raziskavo sem vključila 11 intervjuvank, ki prihajajo iz Goriške, Krasa in Vipavske doline. Starostna struktura raziskovalnega vzorca je precej razgibana, saj je najmlajša intervjuvanka stara 24 let, najstarejša pa je dopolnila že 76 let. Vzorec je dovolj velik in reprezentativen, da mi omogoča oblikovati nekatere zaključke in ugotovitve. Najbrž ste sebi in intervjuvankam najprej zastavili vprašanje, kaj jih žene v 'servizio'? Seveda so me zanimali predvsem motivi odhajanja Primork na delo v Italijo, ter zakaj je to delo v Italiji cenjeno, v Sloveniji pa velja še vedno za 'umazano'. Del odgovora na zadnje vprašanje zagotovo tiči v sami tradiciji in dolgi zgodovini plačanega družinskega dela v Italiji - v nasprotju s Slovenijo, kjer najemanje gospodinjskih pomočnic in varušk prihaja v ospredje šele v zadnjih letih, ko narašča trend 'dolgih delavnikov'. Intervjuvanke pa poudarjajo tudi razlike v kulturi. Italijanke naj bi bile že po 'naravi' bolj 'pogospodene'. Zaslužek je eden ključnih dejavnikov, ki je 'donne' pripeljal do iskanja dela na italijanski strani. Delo je sproščeno, ostane pa jim še dovolj časa za lastne družine. Delo v Italiji jim omogoča tudi neke vrste umik iz lastne hiše in monotonosti vsakdanjega življenja. Še več, iz Trsta in Gorice, poleg materialnih dobrin, prinašajo tudi nekatere moralne in socialne vzorce, s katerimi se srečujejo v družinah, za katere delajo. Bi lahko potegnili tudi kakšno vzporednico z znamenitimi ale-ksandrinkami? Neformalno reproduktivno delo Slovenk v Italiji je znano že iz druge polovice 19. stoletja, ko slovenske ženske in dekleta z Goriškega in Krasa niso odhajale na delo le v Egipt, temveč so se zaposlovale tudi v velikih italijanskih mestih. V obdobjih revščine je bil to pomemben ali edini vir denarja za številne družine, hkrati pa je ta dohodek ženskam omogočal večjo ekonomsko neodvisnost. Delo primorskih 'donn' je zelo razširjen družbeni fenomen, čeprav statistični podatki ne obstajajo. Ker gre za delo na črno in ženske niso uradno prijavljene kot delavke, je njihovo število praktično nemogoče preveriti. O plačanem gospodinjskem delu, ki ga Primorke 'prodajajo' čez mejo, se v javnosti praktično ni govorilo. Izjema je bila desetdnevna vojna za Slovenijo, ki je pomenila pet minut slave za primorske gospodinjske pomočnice. Izbruh vojne napetosti v Sloveniji je povzročil, da se je za dobrih deset dni na tisoče tržaških družin znašlo v neprijetnem položaju - ostale so namreč brez nepogrešljivih (slovenskih) hišnih pomočnic. Vendar pa je njihova javna prepoznavnost s koncem vojne in vzpostavitvijo mirnodobnega stanja zelo hitro potihnila na italijanskem trgu 'črne delovne sile'. Se delo pri različnih družinah kaj bistveno razlikuje? Večina intervjuvank v družinah svojih delodajalcev predvsem lika / pospravlja oz. čisti stanovanje, včasih tudi pere perilo, le nekatere pa tudi kuhajo. Večina intervjuvank sicer nikoli ni opravljala dela varuške (pri nekaterih družinah so bili otroci že odrasli), je pa iz nekaterih odgovorov razvidno, da so si raje poiskale takšno delo, kjer ni bilo varstva in vzgoje otrok, predvsem zaradi velike odgovornosti, ki jo to delo prinaša. Na podlagi intervjujev pa lahko trdim, da varuške nikoli nimajo večjih težav, da bi se starši pretirano 'vtikali' v vzgojo in jim jo v precejšnji meri prepuščajo, kar kaže na veliko zaupanje. Šest izmed vseh intervjuvank pa je pri svojem delu v Italiji že skrbelo za starejše. Tu ne gre za klasično oskrbovanje in nego starejših (kot npr. v domovih za ostarele), temveč predvsem za manjšo pomoč pri samostojnem življenju (poleg gospodinjskih opravil tudi pomoč pri oblačenju, včasih pri pripravi hrane, itd.). Predvsem pa je pomemben vidik druženja in spremstva - starejši imajo ob prisotnosti nekoga, ki mu zaupajo, občutek varnosti, kar pomembno vpliva na njihovo dobro počutje. 'Donne di compania' (izraz se med gospodinjskimi pomočnicami v Italiji uporablja za t.i. družabnice starejšim) so v Italiji pogost pojav, razlogi za to pa so večplastni. Eden izmed ključnih je slabo razvita socialna mreža domov za ostarele ter dolgi delavniki, ki ženskam onemogočajo, da bi poskrbele za ostarele člane svoje družine. Pri intervjuvankah, ki so delale s starejšimi in so jim bile poleg gospodinjskih opravil tudi za družbo, se izraža občutek napora, fizične in psihične utrujenosti, ki ga prinaša takšno emocionalno delo. Predvidevam, da dobijo denar kar na roko ... Na podlagi svojega raziskovanja lahko trdim, da gre pri fenomenu gospodinjskega dela primorskih žensk v Italiji za plačano delo na črno. Vse intervjuvanke so o tem govorile sproščeno, brez zadrege in pravijo, da niso imele pri prestopanju meje zaradi tega nikoli večjih težav. 'Donne' niso formalno zaposlene in so plačane sproti, glede na urno postavko, ki jo določijo same, na podlagi dogovora z delodajalci. Pri določanju svoje urne postavke se opirajo predvsem na 'govorice' oz. na pogovore z ostalimi 'donnami'. Njihovo delo je (glede na razmere na trenutnem trgu dela v Sloveniji) relativno dobro plačano, v povprečju od 6 do 8 evrov, v nekaterih primerih pa tudi od 9 do 10 evrov. Višina urne postavke je enotna in običajno ni odvisna od tipa del, kijih opravljajo, ali kot pravi ena izmed intervjuvank: »Ura je toliko, ne glede na to, kaj sem delala; ali likaš, pucaš, pereš, ali pa si samo za družbo«. Drugih postavk, recimo jim 'sindikalne', najbrž ne dobijo plačanih ... Večina intervjuvank opravlja svoje delo gospodinjske/družinske pomočnice hkrati v več različnih gospodinjstvih. Večina gospodinjskih pomočnic dela po 5 - 6 ur dnevno. Nobena izmed mojih sogovornic nima plačanih potnih stroškov. Nekatere sicer omenjajo, da so jim delodajalke včasih plačale mestni prevoz (kupile so jim, kot same pravijo, 'listke' za tramvaj, s katerimi so imele potem plačan prevoz v Trstu). Za malico si lahko vzamejo odmor, če želijo. Načeloma pa si vse lahko vzamejo čas za kavo in za prigrizek, ki ga poiščejo v 'delodajalčevem hladilniku'. Sistem nagrajevanja ni vzpostavljen, vendar pa vse moje sogovornice občasno prejmejo določeno nagrado, lahko finančno, v večini primerov pa materialno. Ne gre za velike vrednosti, gre bolj za neke vrste pozornost, simbolično nagrado. Dve izmed intervjuvank sta ob 20. letnici dela v družini za darilo prejeli celo dragocena prstana. Prag zaupanja delodajalcev oziroma delodajalk mora biti izredno visok, saj imajo 'donne' dostop, na eni strani do dragocenosti, po drugi strani pa tudi do intimnosti, morda celo skrivnosti. Čisto vse sogovornice odgovarjajo, da jim v družinah, kjer so 'zaposlene', popolnoma zaupajo. Prepuščajo jim tudi precejšnjo mero svobode pri delu. V moji raziskavi se kot specifičnost pokaže prav izjemno zadovoljstvo z delom. Gospodinjske pomočnice prevzemajo vlogo zaupnic, prijateljic oz. oseb, ki jim delodajalci lahko potožijo o svojih tegobah in z njimi delijo svoje lepe in tiste malo manj lepe življenjske trenutke in zgodbe. Opazna je samopercepcija 'donn' kot 'novih družinskih članov'. Bližina in relativna propustnost slovensko - italijanske meje (če imamo v mislih Šavrinke, 'jajčarice' oz. 'švercerke') ima precejšen vpliv na sodobno dojemanje odnosa 'gospa - gospodinjska pomočnica'. Primorke so danes v italijanskih gospodinjstvih verjetno tudi zaradi tega sprejete na tako domač način. So imele ženske tudi kakšne negativne izkušnje, če morebiti delodajalke niso bile zadovoljne za opravljenim delom? Ne, nobena ni doživela nikakršnih sankcij ali nezadovoljstva nad opravljenimi delovnimi nalogami. Intervjuvanke na splošno menijo, da Slovenke v Italiji veljajo za zelo delavne, poštene in zaupanja vredne in je to ključni dejavnik, da so tako iskana delovna sila. V zadnjem času je v Italiji veliko Filipink, Poljakinj, Romunk, Rusinj, Srbkinj in predstavnic drugih 'vzhodnjaških' in 'južnjaških' držav, ki iščejo delo gospodinjskih/družinskih pomočnic. Vendar pa jim italijanske delodajalke ne zaupajo in niso zadovoljne z njihovim delom. Italijanskih ponudnic takšnega dela pa naj bi bilo zelo malo. 'Slovenskosti' oz. nacionalnosti torej ne ocenjujem kot ovire, prej kot prednost pri iskanju dela čez mejo. Poleg dolge tradicije primorskih 'donn' v Italiji je lahko eden od vzrokov za takšno stališče tudi dnevna migracija - odnosi z delodajalci so boljši kot v primeru gospodinjskih pomočnic iz revnejših držav, ki so v gospodinjstvih večinoma 'zaposlene' kot Tive - in' gospodinjske delavke in skrbnice, torej živijo v družinah delodajalk. Nadalje menim, da si poskušajo 'donne' s percepcijo sebe kot boljše, bolj zaupanja vredne v primerjavi z gospodinjsko pomočnico iz vzhoda, postaviti večjo vrednost. Gre za tiho vzpostavljanje statusnega položaja. Kako pa na 'servizio' gledajo sonarodnjaki oziroma okolje, iz katerega 'donne' izhajajo? Ko sem mojim intervjuvankam na samem začetku razložila, da bodo vsi njihovi podatki oz. odgovori ostali zaradi objektivnosti raziskovanja anonimni, so mi čisto vse odgovorile v stilu: »Nimam kaj skrivati. Vsi vemo, da to delo obstaja in ni me sram.« Mislim, da takšne izjave veliko povejo o tem, kako dojemajo odziv okolice. Pravijo tudi, da na meji nikoli niso imele težav s cariniki niti niso imele težav v mestu s t.i. 'financarji' oz. italijanskimi policisti, za katere se je govorilo, da naj bi jih zaradi dela na črno nadzirali. Menijo, da je to delo koristno tako zanje, saj bi marsikatera 'donna' brez službe v domačem kraju pomenila 'finančno breme' za občino, hkrati pa Italijani nimajo interesa, da bi jim 'nagajali', saj imajo od njih koristi. Zaradi slabo razvitih mrež vrtcev in domov za ostarele učinkovito rešujejo 'izpad' državne pomoči na tem področju. Ker gre pri 'donnah' za dnevne migracije, z njimi nimajo nobenih večjih dodatnih stroškov, kot je stanovanje, vrtci za otroke, sociala, ipd, kot je primer pri priseljenkah. Nenazadnje, niti pokojnine jim ni potrebno plačati. Tudi v svojem domačem kraju ni nobena naletela na negativen odziv okolja. Kot sem že omenila, je tu eden od dejavnikov predvsem tradicija tega fenomena. Za raziskovanje ostalih dejavnikov bi bilo zanimivo opraviti podobno raziskavo tudi na slovenskem mejnem območju z Avstrijo. Zanimivo bi bilo primerjati, ali je tudi pri njih zaznati tako pozitivno občutenje plačanega gospodinjskega dela in svojega položaja, ki v moji raziskavi ne kaže na nikakršen občutek 'podča-sti' (svojega dela 'donne' ne dojemajo kot manjvrednega in se v primerjavi z delodajalkami počutijo enakovredne). Kako pa se dobi 'servizio' v Italiji? Preko oglasov, obstajajo kakšne agencije? Socialno omrežje primorskih 'donn' je ključnega pomena pri iskanju 'zaposlitve' v Italiji; tu mislim tako na omrežje sorodnikov in prijateljev, omrežje ostalih žensk, ki opravljajo podobno delo, ter omrežje družin (delodajalčevi sorodniki in prijatelji), kjer so te ženske zaposlene. Vse intervjuvanke navajajo, da je pri iskanju gospodinjskega dela v Italiji ključno ustno priporočilo. Čeprav intervjuvanke poznajo kar nekaj žensk, ki prav tako hodijo delat v Italijo in si deloma tudi pomagajo pri iskanju služb oz. novih delodajalk, pa se med seboj ne družijo veliko. Vendar pa se pri intervjuvankah, ki na delo odhajajo z avtobusom, kaže neke vrste 'kolektivni duh', občutek pripadnosti skupini z enakimi izkušnjami. Se recesija pri plačanem gospodinjskem delu v Italiji že pozna? Zagotovo se pozna. Težko pa rečem v kolikšni meri, ker žal nimamo sistemov, s katerimi bi to lahko merili. 'Donne' namreč niso v nobenem seznamu vodene kot zaposlene, gre za delo v področju sive ekonomije. Je pa to delo je stalnica, ki ima svojo dinamiko - povpraševanje in najem plačane gospodinjske pomoči v Italiji se spreminja glede na posamezna zgodovinska oz. družbena obdobja. Glede na to, da se tako v Italiji kot v Sloveniji družbeni status niža, bo zanimivo videti, če bodo Italijanke manj najemale slovensko plačano gospodinjsko pomoč ali pa je ta fenomen pri njih že tako ukoreninjen, da ga bodo ohranile - ne glede na zniževanje socialnega statusa. In seveda, ali se bodo mlade slovenske 'donne' (v času gospodarske krize in pomanjkanja delovnih mest v Sloveniji) podajale na italijanski trg. To bo pač pokazal čas in morda bo to tudi priložnost za še kakšno diplomsko oziroma raziskovalno delo. Edvard Pelicon zvonovi Slovenski evharistični kongres 2010 (nadaljevanje) Namen Slovenskega Skriti zakladi evharističnega kongresa Planine! Napoved SEK je bila s strani slovenskih škofov podana na praznik Božje Matere Marije, 1. januarja 2009. EJ Evharistija Božji dar za življenje 'T'akrat je bila uvedena tudi priprava _L na kongres, katerega geslo je bilo povzeto iz zadnjega mednarodnega evharističnega kongresa: Evharistija - Božji dar za življenje. Po priporočilu naših škofov naj SEK ne bi bil le enkraten dogodek, ampak dogajanje za evharistično prenovo in poglobljeno pripravo s ciljem, da bi v redni in dejavni udeležbi pri mašni daritvi v Božji besedi dobivali luč, v evharističnem kruhu pa moč za polno osebno, družinsko in župnijsko krščansko življenje ter vedno bolj postajali dar za življenje sveta. Namen kongresa je torej poživitev verskega življenja ob evharistični skrivnosti, ki je vir in vrhunec krščanskega življenja. Veliko je vzrokov, da pastoralna prenova, ki smo si jo obetali od Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem ni zaživela, kakor je bilo upati in pričakovati (upad nedeljnikov in prejemanja zakramentov, izreden porast izven zakonskih skupnosti, pomanjkanje duhovnih poklicev ...). Morda pa je eden od pomembnih vzrokov tudi to, da nismo vsega povezali z evharistično prenovo. Kongres bo po odločitvi Slovenske škofovske konference (SSK) potekal v nedeljo 13. junija, deset dni po slovesnem prazniku sv. Rešnjega Telesa in Krvi našega Gospoda Jezusa Kristusa in dva dni po slovesnem prazniku Srca Jezusovega in sklepu leta duhovnikov. Za kraj kongresa je izbrano mesto Celje. Slovenska škofovska konferen- ca je potrdila predlog pripravljalnega odbora, da bo kongres na nedeljo, ki je prvi dan tedna in dan evharistije, kar je tudi eden izmed namenov kongresa, namreč vrniti nedelji duhovno vsebino. To bo romanje k skupnemu obhajanju in čaščenju svete evharistije. Ker je nedeljska evharistija privilegiran kraj obhajanja, bi bilo povsem napak, če bi obhajali SEK na soboto ali kak drug dan. Četudi velja, da so vsi dnevi Gospodovi, je vendarle nedeljsko obhajanje Gospodovega dne in evharistije središče življenja Cerkve. 13. junij 2010 naj bo 'slovenski Emavs', ko bomo po njem z večjim veseljem in zavzetostjo oznanjevali bratom, da Kristus živi v nas ter po nas deluje. S skupnim hvalospevom slovenskih vernikov naj bi vnovič ustoličili v našem življenju Njega, ki je sonce naše vere ter vir in vrhunec vsega našega življenja.(se nadaljuje) Jurij Rosa Dedki in babice so nam pripovedovali o legendi- o dekli in volu k' naj bi ju med spravljanjem sena nekje pri Senožetih poŽr|Q , ' neča jama'. Kaj je res in kaj ne? So perice v Monicah na dr^G strani Planine res našle kite dekle in roge vola? Ali na Planini rC* obstaja tudi drugi - podzemni svet? Dušan Jakomin o Jakobu Ukmarju Letošnji, že 19. tradicionalni adventni večeri v organizaciji Kluba krščanskih izobražencev Ajdovščina, so posvečeni letu duhovnikov in se odvijajo v Škofijski gimnaziji Vipava. Gost prvega večera je bil gospod Dušan Jakomin - biseromašnik, ki je že 56 let kaplan za Slovence v Skednju pri Trstu. T"\ušan Jakomin je neutrudni kul-_L/turni delavec, glasbenik, publicist, ki se posveča tisku in medijem, organizator razstav, literarnih večerov, predavanj in koncertov. Je ustanovitelj škedenjskega etnografskega muzeja, ki izvaja tudi založniško dejavnost: Gospod Jakomin je zaveden slovenski duhovnik, ki s svojo karizmo ohranja slovenski jezik na tržaškem. Za to ni čudno, da ga tamkajšnji mediji označujejo kot tržaškega Čedermaca. In kdo je Jakob Ukmar, o katerem nam je gospod Jakomin spregovo- KONČNO SPET PRAVA GOSTILNA »PRI MILANU« na Žagi v Budanjah srečanja kolektivov silvestrovanje * novoletna zabava * poroke * obletnice * birme, obhajila... iiHMiH’mn odkrila skriti zaklad in ga Ijem delila z vami - v nedelio ^ cembra ob 17,00 v E)vorani * ^ venske vlade v Ajdovščini ^>rV Na prireditvi bo predstavi' torski dokumentarni film JC Skriti zakladi, dramska ’sj^aSl uprizorila tematsko veselo" doma, kdor ga ima! Zapef^ ski pevski zbor Društva ^ Planina pri Ajdovščini oh mladih kitaristov in še in g *)rei drugim vam bodo planinske6 ’ nje postregle tudi s kavo, naf° ii b be cibio lopnmi metrslci Gre za tretjo ponovitev, ^ TAruštvo gospodinj z dramsko sku- tos. Fotografiji Blaža Rose _L/pino Planina nad Ajdovščino je stave na Planini. Mat ril v prvem adventnem večeru? V prvi vrsti je bil duhovnik, rojen na Opčinah leta 1878 in umrl leta 1971. Bil pa je tudi filozof, teolog in poliglot. Doktoriral je na Dunaju. Poleg znanja številnih evropskih in orientalskih jezikov je znal brati celo klinopis. V vseh režimih je bil preganjan. V času Avstroogrske je bil zaprt zaradi panslavizma, pod fašizmom zaradi slovenskega nacionalizma. Po vojni so ga komunisti, ko je bil poslan bir-movat v Istro, pretepli skoraj do smrti, in ga nato zaprli, ker naj bi bil fašist. Tudi od tedanjega škofa Santina je v Trstu doživel razrešitev in obtožbe, da je komunist. Škof Santin se mu je za to dejanje kasneje opravičil. Lahko rečemo, da je bil Jakob Ukmar izreden človek, ne samo tržaška, ampak tudi velika slovenska osebnost. Bil je mož odpuščanja, ljubezni, ponižnosti in molitve, zvest svojemu poklicu, zanj noben človek ni bil sovražnik ali nasprotnik. Številni govorniki so na pogrebu v slovenščini in italijanščini govorili, daje umrl svetnik. Prav pred kratkim je bilo v Rim predano obsežno gradivo, potrebno v postopku za njegovo beatifikacijo. In to nalogo je kot voditelj postopka zaključil gost večera gospod Jakomin, kije z monsi-gnorjem Jakobom Ukmarjem skupaj preživel 17 let in sedaj vredno nadaljuje njegovo delo. Ta petek, 11. decembra, smo vabljeni na drugi adventni večer, ko nam bo dr. Primož Krečič spregovoril o 'liku duhovnika danes', v petek, 18. decembra, pa bomo gostili gospoda Jožeta Možino s temo 'duhovnik in mediji'. Niko Ličen d-° °- PotvŽapuže 12, Ajdovščina Tel.: (05) 36 80-210, fax: 36 80-211, GSM: 041 611-071 A | ' Novo! FD serije - NAJTIŠJE DELOVANJE - NAJBOLJŠI IZKORISTEK TRENUTNO na tržišču (OOP 5,25, EER 5,15) Fasiiienfe TOPLOTNE ČRPALKE, v vseh možnih izvedbah, po vaših potrebah in željah. Montaža in obnova toplotnih črpalk. S SERVIS IN MONTAŽA HLADILNIH NAPRAV; | || HLADILNE KOMORE, ZAMRZOVALNE SKRINJE, HLADILNIKI,... „ ; društva Sanje in resničnost, ljubezen in pogum Kot v snu mi v ušesu še vedno zvenijo imena: Makalu ... Manaslu ... Lotse ... Mount Everest Kangčendzenga ... \Tajprej je opaziti nenavaden mir, J-N kakor sprejetost vsega in vsakogar; zlitost s svetom, ki jo seva v prostor ta naš izjemen alpinist. Dvorana ta Lozicah, napolnjena do zadnjega Kotička - bilo nas je čez sto! - v prijetnem pričakovanju. Viki Grošelj nas je v petkovem večeru za prekrasno uto odpeljal iz Lozic naravnost v Himalajo - v neznano, osupljivo, ne-lepoto. Iz podobe v podobo nara je odkrival izčiščen svet: ko med Vekom in naravo ne stoji ničesar, -a/no pogum in misel - in človek se dotakne 'strehe sveta'. Alpinist, ki je osvojil deset od štirinajstih osemtisočakov na tej naši obli, je skromen in topel človek. Prvi Slovenec, ki se je povzpel na vse najvišje vrhove kontinentov. Živo in barvito je pred nami in z nami razpletal niti svoje zadnje knjige - Everest - sanje in resničnost: zgodbe o vzponih, o izzivu vrha sveta, svojih soplezalcih, poskusih, uspehih in neuspehih, nepredstavljivih naporih. Fotografije plezalcev, ki so le majhne pike v ledu in skalah, tako zgovorno pričajo, ka- kšne dimenzije in razdalje so to: človek, na takih odpravah 'prepuščen na milost in nemilost' goram, in z njim neuklonljiv duh. Neomajna vztrajnost, preseganje bolečine, popolna pozornost naravi. »Ni samo narava ta, ki sem nam noče uklanjati. Tudi človeško življenje je neobvladljivo, a morda nas prav širna naravna prostranstva najlepše in najbolj spoštljivo opozarjajo na vse, kar nas presega.« (A. de Botton, Umetnost potovanja). In vendar, kot s ponosom in zanosom govori o vzponih in himalajskih gorah, z enako ljubeznijo in toplino pripoveduje o tamkajšnjih skromnih, preprostih ljudeh, ki so se mu v tridesetih letih 'druženja s Himalajo' za zmeraj zalezli v srce. Tako zelo, da s svojim prijateljem že vrsto let pomagata družini preminulega šerpe. V takem duhu smo za otroke preminulega Tomaža Humarja, Vikijevega prijatelja, lepo vsoto zbrali tudi poslušalci tega predavanja v organizaciji društva Zdravljica - hvala vsem! Za sprostitev smo Vikija povabili še v loziški hram, da spozna še 'našo Himalajo': truda polni vinogradniški roki uspe prav tako kdaj 'doseči vrh' z avtohtono kapljico - še posebno tisti 'vrh dobre volje'. Vikija smo tako vzeli kar za svojega, zato: dobrodošel in nasvidenje še kdaj! Ana Marija Lipovž Ker nam ni vseeno ^nogi, ki ob stiski bližnjega ne morete ostati ravnodušni, ste se nam v nedeljo, 29. novembra. Pridružili v domu krajanov v Budanjah na prireditvi Ker nam ni vseeno, namen katere je bil zbrati sredstva za pomoč pri reševanju stanovanjske stiske invalidov Janka Černigoja in Tomaža Pračka fer njegove družine. Prireditev sta organizirala Območno združenje Rdečega križa Ajdovščina in krajevna skupnost Budanje. anko in Tomaž sta zgled optimizma in poguma tudi po tem, ko se jima življenje v trenutku spremenilo. Za ‘ibčna in neutrudna posameznika je v ipu vsaka stopnica postala neprema-lljiva ovira. Tomaž po hudi delovni Osreči okreva v Inštitutu za rehabi-Kacijo invalidov Soča v Ljubljani, ^ndar kot pojasnjujejo zdravniki, ni ‘panja, da bo še kdaj hodil. Vsak ko-Kc tedna rad pride v domačo oskrbo, ( ženi in otrokoma, a do njegovega stanovanja v Ajdovščini vodi kar 75 stopnic. Ker je po starših podedoval Parcelo v Budanjah, ki je primerna V ansamblu Lajna skupaj s prijatelji igra tudi Janko Černigoj. za gradnjo, bi si rad postavil pritlično montažno hišo, tako da bi se lahko svobodneje gibal. Glede na skromne dohodke družine pa je vprašanje, kdaj se mu bo želja lahko uresničila. V Območnem združenju RK Ajdovščina bi mu radi pomagali, da bi za začetek parcelo komunalno opremil in postavil temelje, kasneje pa si bo lahko pomagal s prodajo stanovanja. Janko, danes je star 35 let, je pred 17 leti po nesreči z avtomobilom postal invalid. Čeprav po starosti ne bi več sodil v Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava, so ga tam lepo sprejeli in spoznal je veliko prijateljev. Pomagali so mu, da je počasi uresničil svoji veliki želji -opravil je šoferski izpit in najel manjše stanovanje. Uredil si ga je tako, da se lahko v njem neovirano giba in opravlja vsa gospodinjska dela. Letos spomladi pa ga je lastnik. Ministrstvo za obrambo, obvestil, da bo stanovanje prodal. Izklicna cena je bila 29.300 evrov. Ker bi težko našel primernejše stanovanje zase, je Janko najel kredit za dobo 15 let in le tega odkupil, vendar bo z invalidsko pokojnino težko shajal. Če stanovanja ne odkupi, ne ve, kje bo našel nov primeren dom. V skrajnem primeru bi mu ostala le pot v dom za starejše. Obema bi v Območnem združenju RK Ajdovščina radi pomagali, zato se v svojem in tudi v njunem imenu zahvaljujemo vsem obiskovalcem, ki ste do zadnjega kotička napolnili dvorano v Budanjah in darovali zanju. Hkrati bi se za njihov prispevek radi zahvalili tudi vsem nastopajočim, skupinama Lajna in Marc Family band ter dramski skupini iz Podnanosa, Ljubu Žgavcu iz Medija d.o.o., ki je prireditev brezplačno posnel, Juriju Ferjančiču, ki je brezplačno poskrbel za ozvočenje, vsem, ki so nam priskočili na pomoč pri pripravi prireditve, in sekretarki Maši Jež, ki nam je kljub odsotnosti veliko pomagala z izkušnjami iz prejšnjih akcij. Frajtonarce na Otlici drugič Ro dolgotrajnih in skrbno načrtovanih pripravah smo v soboto, 7. novembra, v dvorani na Otlici odprli drugo srečanje prijateljev frajtonarce. A /Tuzikantje so prišli iz vseh ve-_LVXtrov: Sežane, Zalošč, Nove Gorice, Tolmina, Ajdovščine, Plač, Ilirske Bistrice, največ pa iz okoliških vasi, kot sta Podkraj in Gozd. Najmlajši je štel 8, najstarejši pa 53 let. Letos smo člani društva pripravili potek srečanja na malo drugačen način, saj smo za rdečo nit prireditve izbrali vložke iz naše domače igre Medved izza Medvedjega vrha in moram reči, da nam je, po odzivu občinstva in tudi samih nastopajočih, po- polnoma uspelo. Na odru seje zvrstilo 14 fantov in deklet, ki jih je 'kelnarca' Sabina predstavila občinstvu in hkrati izbirala muzikanta za igranje na njeni ohceti, ki jo je obljubljala že v sami igri. Sabina se na koncu ni mogla odločiti za najboljšega, zato je na ohcet kot muzikante povabila vse in to po načelu 'če je šou bik, nej gre še štrik' ter v dvorani požela gromek aplavz. Po obveznem delu je sledilo še 'gorjansko martinovanje' s postrežbo zelja in klobas, štrukljev in uvoženega vina. Za dobro in sproščeno vzdušje pa so skrbeli harmonikaši, ki se jim je na odru pridružila še kitara in bariton, tako da se je prireditev zavlekla pozno proti jutru. O kvaliteti igranja mladih harmo-nikašev ne gre izgubljati besed, saj so še enkrat dokazali, da so pravi mali doktorji harmonikarskih tipk. Razveseljuje predvsem udeležba mladih fantov in deklet, ki radi igrajo ta instrument, ki je včasih veljal za priljubljenega pri bolj preprostih ljudeh. Danes skoraj ni več pravega žura brez harmonike tudi pri mladih. Torej, drugo tradicionalno srečanje prijateljev frajtonarce na Otlici je popolnoma uspelo in poplačalo trud organizatorjem in obiskovalcem, ki so napolnili dvorano. Miran Krapež Verjamemo, da bomo konec marca, ko nameravamo akcijo Ker nam ni vseeno zaključiti, z zadovoljstvo opazovali njene sadove. Do slej smo tudi s pomočjo Inštituta za varstvo Lozej iz Ajdovščine in Rdečega križa Slovenije zbrali 12.000 evrov, Medobčinsko društvo invalidov Goriške pa Tomažu nudi brezplačen prevoz na zdravljenje v Ljubljano in pomoč pri vračanju in odhajanju iz stanovanja. V prihodnje vabimo tudi vse, ki bi v teh prazničnih dneh radi podarili darilo, ki bo resnično seglo do srca, da se pridružite naši akciji. Obenem vam želimo vesele in mirne božične praznike ter sreče polno novo leto. OZRK Ajdovščina (Pod pfatano g AllJNOdj>.o. Cent* IV. picfcomorskr 61, 5270 *rt.i 040 $82 NOVO GLAVNI TRG 6 Čevapčiči • m runo svinjsko in goveje meso v lepinji,/prilogo • goveje meso v lepinji, / prilogo Pleskavice • meiano svinjsko in goveje meso v lepinji, / prilogo • goveje meso v lepinji, / prilogo M Klobase • . • prtenke v lepinji. pečenic* v lepinji, » prilogo Zrezek • Svinjsko meso v lepinji, / prilogo • Goveje meso v lepinji, i prilogo • Piičančje meso v lepinji,/prilogo Prilog« kisi* kumarice, ajvar, čebula in simi nama/ Ražniči Pomfrit • pražen krompirček / prilogo kultura Odmev srca in burje Alenke Skupek Vonnna 4 decembra - Alenka Skupek, učiteljica iz Podnanosa, je v čarobnem podzemlju zemonskega dvorca predstavila svojo pesniško zbirko z naslovom Odmev srca in burje. Scenografija in dramaturgija, pa glasba za povrh, predvsem pa seveda osebna izpoved avtorice, so prostor nabile s čustvenostjo m ganljivostjo. Ko se F ozračje, po zdravici prvencu na pot, razelektrilo, se je vendarle našlo nekaj minut za sproščen klepet. Pa 'začniva pri Homeri', od kod na- po ljubljeni Vipavski dolini razlegli slov? odmevi redko uporabljene in zelo zah- »Naslova za zbirko, ki je nastajala tevne pesniške oblike - soneta z odme- skoraj dve desetletji, nisem izbrala vom. Zato se 'odmev' več kot upravi- naključno. Iz vsebine zbirke se bodo ceno nahaja v naslovu zbirke. Kako to, da se, krepko poldrugo stoletje po Prešernu, še vedno posvečate prav sonetu? »Za sonetno obliko, in še posebno za njegovo najtežavnejšo inačico (soneta z odmevom ali eho soneta), sem se odločila zato, ker imam zelo rada nove izzive in s tem preizkušam ne samo lastne zmožnosti, ampak tudi jezikovne (z)možnosti slovenskega jezika, njegov zven in pomen. Saj kot pravi dr. Boris A. Novak "zven mora pomeniti in pomen mora zveneti". Raziskovanje jezikovnih (zjmožno-sti me preprosto veseli. Je pa res, da tako zahtevne sonetne forme ni mogoče kar 'stresati iz rokava'. Glede na to, da formalno nikoli nisem študirala slavistike, pač pa razredni pouk, niti ni čudno, daje zbirka nastajala toliko časa.« Srce jev naslovu zbirke nekako samoumevno? »Tako kot diamanti ležijo globoko pod zemljo in je do njihovega sijaja mogoče priti le z bolečim brušenjem, tako je tudi do iskrene pesmi mogoče priti le z globokim kopanjem po lastni notranjosti. In kot pesnica sem morala kopati globoko po sebi in razbrazdati lastno srce do bolečine. Kajti vsakokrat, ko katerakoli pesnica objavi svoja najgloblja čustva in razmišljanja v upesnjeni obliki, se pokaže pred poslušalci ranljiva in razgaljena do svojega človeškega bistva. Dovoli se spoznati do najmehkejšega človeškega jedra. To pa zahteva veliko poguma, (samo)analiziranja in priznavanja lastnih čustev in napak - najprej sami sebi, potem pa še svetu. In s tem se Miklavžev koncert Koncert vipavskih tamburašev v nedeljo je bil brez dvoma glasbeni dogodek, ki bi ga bilo res škoda zamuditi. Tyr ulturno društvo Vipavski tambu-J-^jaši, ki je bilo organizator koncerta, je v goste povabilo še mešani pevski zbor Duri iz Cola. Prepolna dvorana kulturnega doma v Vipavi je bila dokaz, da Vipavci poznajo in cenijo trud, zagnanost, željo in nenazadnje kvaliteto, ki so jo Vipavski tamburaši v kratkih letih delovanja dosegli in jo z veseljem ponudijo tudi poslušalcem. Dokaz njihovega dobrega dela so že kar številna zlata priznanja, ki so jih prinesli z raznih tekmovanj in pa številna gostovanja na revijah in samostojnih koncertih, kjer so vedno znali navdušiti. Tudi tokrat je bilo tako. Predstavili so se nam vsi trije sestavi, ki delujejo v okviru Vipavskih tamburašev, starejša skupina, otroška skupina in mladinski orkester. Slovenske in tuje skladbe je v za tamburaški orkester večinoma priredila njihova dirigentka Neža Žgur, tudi sicer srce in duša tamburašev. Posebno doživetje je bila skladba iz filma Pirati s Karibov, saj smo poslušalci ob odlični izvedbi imeli občutek, da imamo pred seboj cel simfonični orkester. Čestitke mladi in zagnani študentki kompozicije in dirigiranja Neži Žgur, pred katero je ob takem pristopu in delu lepa in bogata glasbena prihodnost. Prav je, da nekaj besed namenim tudi gostom - MePZ Duri iz Cola. Mlad po letih svojih članov kot tudi po letih delovanja je zbor pod vodstvom Martine Peljhan dokazal, da se z veseljem in delom lahko doseže zelo veliko. Čeprav so se nam predstavili predvsem z priredbami slovenskih zabavnih pesmi, je bilo več kot očitno, da je zbor na pravi poti. Nedvomno jim je novega zagona dal tudi finalni nastop v oddaji Spet doma, tako, da se lahko spoprimejo tudi s težjimi pevskimi izzivi. Vsekakor prijeten in glasbeno bogat večer. MaK vsaka pesnica pred bralci izpostavi in to na nek 'trpko - sladek' način utegne boleti.« Tretja beseda iz naslova je burja. Najbrž ne nepričakovano? »Kot ponosni Vipavki mi je burja dodelila 'dvojnost' duše, ki je hkrati močna, trdna, uporna, istočasno tudi polna nežne ženske miline, ter ker mi burja kot pesnici pomeni edinstven simbol za notranjo svobodo, ki je navadno pesniki, razklani med 'želim, smem in moram' nikoli ke morejo doseči.« Pesniška zbirka Alenke Skupek je razdeljena v pet razdelkov, v prvem gre za zelo intimno, osebno in hkrati univerzalno sporočilnost o ljubezni. Najprej o ljubezni žene do moža Iva, potem pa o materini ljubezni do sina Alena. Pri slednjem gre za globoko izpoved o materinem boju, ko je morala svojemu sinu - edincu zavestno dati 'osvoboditev' na poti v samostojno življenje, da bi se lahko sinova duša dokopala do izpetja njegovih lastnih želja in ciljev. Takšna odločitev / ločitev pa gotovo ni bila lahka? »V življenju sem prestala veliko hudega, zaradi zdravstvenih težav pa me veliko hudega še čaka. A imela sem eno samo veliko srečo - bila sem, in sem še vedno, neskončno ljubljena ... od svojih najdražjih in najožjih družinskih članov. Hvala jim za vso ljubezen in podporo v težkih časih. Moji najbližji so mi pomagali, da nisem pozabila, kako lepo diši življenje.« Domov. Porodil se mi pred m j, leti, ko sem se po več mesecih neu" • šnega zdravljenja vračala domrM Ljubljane in se mi je na vrhu Rebrn odprl prekrasen pogled na doinačo v m na domačo hišo. Takrat m' ' z gralo srce. Po vsem hudem ^ no vračam ... Vaših priložnostnih sonetov so I deležni že mnogi, pa n . rojstne dneve, obletnice » dogodke. Tudi sicer ima ’ ja pesniške zbirke izrazito dorV sembijsko noto? »Zbirko je z ilustracijami obema domačinka Nika Božič, ki obl ikov študira v Benetkah. Bila sem nošolska učiteljica. Veseli °SC zbirka istočasno tudi njen talog'. Zahtevno računalo t s VU m pupidvu na usKje profe opravil Borut Bizjak iz pod]* d.o.o. Podnanos, lektorstvo kolegica, prof. Vida Trošt V- ..v* k——^ bcm ponos da sem skupaj s sooblikovale dokazala, da je v majhni va vimi idejami mogoče opravi delo za promocijo kraja in ob Večer na Zemonu so zaokr' pranistka Darja Resnik E>eb nistka Klara Koradin in ^ ' programa Mateja Česen P°V< Nebo ni meja, kadar želimo pomagati. Sredstva za voščila smo letos namenili otroškim oddelkom slovenskih Splošnih bolnišnic. kulfrura, farna vipava Pušeljc šentjanževih rož 'Ta veseli dan' Poten1 ko so kosovelovci s sakralnim programom osvojili na mednarodnem pevskem tekmovanju na Malti zl°to Plaketo, so se odločili ta program še posneti in dokumentirati na ploščku. Snemali bodo prihodnji teden v cerkvi v Vrhpolju. Tekmovalnemu programu z Malte bodo dodali še nekaj znanih skladb iz bogate slovenske zakladnice nabožne glasbe. Na ploščku bo tudi pred leti v cerkvi na Colo posneta krstna izvedba Maše za pokojne primorskega skladatelja Štefana Maurija. Ajdovščina, 3. decembra - Rojstni dan Franceta Prešerna povsod po državi obhajajo kot 'Ta veseli dan kulture'. Nekateri ajdovski literati so si ga letos omislili kot 'Radio poetikon'. Tz stolpa, kjer domuje TIC, so (sko-J-zi ozvočenje) v popoldne najprej odzvanjali znani verzi doktorja fig, odlomki iz njegovega burnega življenjepisa - v interpretaciji Sandra Hain, Majde Birsa in Vlaste Rebek Dolenc, z mrakom pa sojih dopolnili še avtorski stihi Bojana Bizjaka, Ivane Čermelj, Ivana Mermolje, Vande Žvanut ... Potrošnikov poezije se sicer ni trlo, noja, Koronovo vino z Brji bilo je res dobro! ep Tf osovelovci pa so medtem tudi X\-obnovili program s ploščka, ki so ga posneli ob jubileju dveh velikih in priljubljenih primorskih skladateljev, Cerkljana Petra Jereba in Idrijčana 4.otkapreiovca Dvajset njunih skladb 50 P°4 vodstvom Matjaža Ščeka naj-PreJ odpeli njunim rojakom. Na kon-certu v Idriji so, poleg številnega in hvaležnega občinstva, ki je bilo s slišanim več kot zadovoljno, doživeli še nepričakovano pohvalo znanega kulturnika, tudi politika, predvsem pa ljubitelja petja Tomaža Pavšiča - dejal je, da ima program (in seveda plošča) trajno ter vseslovensko vrednost in pomembnost, saj doslej še noben zbor ni tako celovito predstavil, kot seje na koncertu izkazalo, tako raznovrstnega opusa obeh skladateljev. Koncert so kosovelovci ponovili še v Ajdovščini, ki pa morda zaradi ne najbolj posrečenega datuma (ponedeljek!) ni privabil v kinodvorano toliko obiskovalcev kot v Idriji. V obeh primerih je pesmi Jereba in Prelovca v 'Pušeljc šentjanževih rož (naslov plošče) domiselno povezal Jože Humer, solista pa sta bila baritonist Damjan Škvarč in tenorist Aleš Kogoj. ep Dramsko kulturno društvo Budanje Vabi na prireditev ob zaključku projekta MLINI IN ŽAGE NA POTOKU ŠUMUAKU, ki bo v soboto, 12. decembra 2009 ob 19 uri v dvorani KS Budanje. Predstavili bomo knjigo z naslovom Mlini in žage na potoku Šumljaku predstavili maketo, ki je nastala v okviru projekta, praznovali peto obletnico delovanja terceta AMI. Na ogled bo tudi razstava fotografij našega fotografa Valterja Kranjca. Preživite ta lep večer z nami. MARKETI FAMA PRIPOROČAJO PODARJA NOGOMETNO ŽOGO Ob naktfnj 6x 1,51 jCocs-Cob oS tocfrCoto IghL ali Coca Cofe mo) prejmem eferito Coo Cofeiogo ZA SAMO 0,01 € 6x 1,5L COCA-COLA ALI COCA-COLA LIGHT AU COCA-COLA Z£RO copati 1.12.2009-31.1.2010 g) d/e/t jfftor Jar mornarska torba potovalna torba ,,<§0/ ... -r »dp* (amay POPUSTI SE NE SEŠTEVAJO! mnenja Izvirni grehi sindikatov in GZS?! Dovolj je dnevu lastne teže ... O esto evrov? Osemsto evrov? Ali tisoč evrov, kot se je 'zareklo' finančnemu ministru? To je sedaj objektivno najbolj 'vroče' vprašanje v državi. Govorimo seveda o višini minimalne plače, ki naj bi pokrila vsaj osnovne življenjske stroške. Vsi si seveda želimo, da bi se čim prej uresničila napoved finančnega ministra. To bi namreč pomenilo, da je Slovenija država blagostanja in visokega življenjskega standarda. To pa je tudi v interesu nas 'trgovcev', ki si želimo potrošnikov s 'polno' denarnico. Le -te pa so objektivno vsak dan bolj prazne! Vse več ljudi je na samem robu preživetja. Dramatično se veča tudi število nezaposlenih! Delavske proteste v Ljubljani je zato potrebno jemati skrajno resno. So ogledalo resne krize v državi, so odraz stiske ogromnega dela naših sodržavljanov. Šele sedanja finančna in gospodarska kriza nam dramatično razkriva vse napake in zablode slovenske tranzicije. Sedaj ni več sporno, narejene so bile nepopravljive, katastrofalne napake! Napake, ki bodo žal zaznamovale tudi naslednje generacije. Seveda imam na prvem mestu v mislih lastninjenje družbene lastnine. Ko je bilo vse ‘naše’, ko lastnina ni bila ‘cenjena’! Ko nismo prav dobro vedeli, kaj pomeni beseda lastnik, gospodar? Družbeno premoženje je dobilo ‘la- stnike’! Kapitalska družba, Slovenska odškodninska družba. In ne pozabimo, daje bilo tedaj 40 % lastnine razdeljeno tudi med vse državljane nove, ‘mlade’ države. Pravično! Res pa je, da večina ni vedela, kaj bi počela z dobljenimi certifikati. Le kako bi tudi vedeli, kako ‘strašno’ orožje so lahko ti certifikati. Peščica pa je to še kako dobro vedela! Valant, Gantar, Horvat, Lah ...! Zakaj to niso vedeli sindikati? Zakaj to niso vedeli njihovi vodje? Ali pa so vedeli in si niso ‘upali’? Ali so vedeli, pa so se ustrašili dela in odgovornosti? Odgovornosti biti ‘lastnik’ pomembnega dela slovenskega gospodarstva! Poenostavljeno povedano! Morali bi začeti z ‘akcijo’ zbiranja certifikatov, morali bi sodelovati na razpisih za pridobitev lastniških deležev v podjetjih, morali bi ustanoviti družbo za upravljanje (DZU). Po drugi strani bi morali v podjetjih spodbuditi zaposlene, da vložijo certifikate neposredno v lastno podjetje. Da ustanavljajo družbe pooblaščenke in tako postanejo pomembni lastniki ‘svojega’ podjetja! Po enem in drugem sistemu je bilo teoretično mogoče postati celo večinski lastnik, praktično pa vsaj preseči ‘kontrolni’ delež 25 %! Preko DZU in družb pooblaščenk bi sindikati posredno lahko ‘kontrolirali’ poslovanje podjetij. Sedeli bi v nadzornih svetih in tako uveljavljali vse tisto, kar so sedaj zahtevali na delavskem protestu v Ljubljani! Predvsem pa človeku dostojne plače in dolgoročno razvojno naravnanost poslovanja podjetij! Seveda nič od tega! V času tranzicije so se delili in ‘razbijali’, tako da jih imamo sedaj v naši mali Sloveniji več deset. Zanimivo, da so jih tedaj in da jih že skoraj dve desetletji vodijo eni in isti ‘fantje’. In to tisti, ki so zamudili zgodovinsko priložnost. Bila je realna, bila je na dlani, bila pa bi tudi ‘unikatna’. Ladje so odplule, spregovoriti je morala ‘ulica’! DOBRODELNI KONCERT Lions kluba Zemono ^ Dvorana Škofijske gimnazije Vipava. Prodajna mesta: AJDOVŠČINA: Turistična agencija Marco Polo, Elektotrgovina ŠKAPIN, MEDIJA d.o.o., FOTO GO VIPAVA: Elektotrgovina ŠKAPIN NOVA GORICA: Loterija Slovenije center, OLANDIA POSTOJNA: Galerija EPICA. Gospodarsko zbornico Slovenije - GZS je skozi ‘odločilna’ leta slovenske tranzicije vodil Jožko Čuk. Tako rekoč naš, Primorec. Bilje hudo ‘praktičen’ človek! Po liniji najmanjšega upora! Obdal seje z ‘velekapitalom’ oziroma z naj večjimi gospodarskimi sistemi v državi. Mi ta ‘mali’ ga sploh nismo zanimali! Za nagrado so mu ‘veliki’ skozi visoko članarino zgradili impozantno ‘palačo’, kjer je dolga leta ‘kraljeval’ zbornici! Leta 1998 je GZS ‘požegnala’ Strategijo dolgoročnega razvoja slovenske trgovine. Naslov zveni zelo ‘strateško’, pomembno! Resnica je veliko bolj preprosta. V praksi je GZS in njen predsednik Joško Čuk omogočil ‘vzpon’ Mercatorja in posledično propad vseh dotedanjih regijskih in občinskih trgovskih podjetij v Sloveniji. Še bolj tragičen pa je propad na tisoče ‘vaških’ trgovcev. In danes so tako cela področja, ki so že tako demografsko ogrožena, ostala brez osnovne oskrbe. V resnih težavah pa se je posledično po letu 2000 znašla celotna živilsko predelovalna industrija, ker je morala sprejeti ‘ples’ količinskih rabatov. Veliko jih je ‘omagalo’, še večjih ‘životari’! Človek kar ne more verjeti, da je to sploh bilo mogoče! Daleč od tega, da bi bil ‘vizionar’, še manj ‘jasnovidec’. Pa kljub temu! Že leta 1998 smo v Farni videli, kam ‘pes taco moli’. Od kod prihaja ‘poljub smrti’. Na ‘delovno kosilo’ v gostišče Bori na Ustje smo povabili 32 največjih primorskih zasebnih trgovcev. Predstavili smo jim program združevanja, razdelitev nalog in ustanovitev ‘kooperative’ po modelu na tisoče podobnih italijanskih ‘cooperativ’! Le te še danes zelo uspešno kljubujejo ‘globalizaciji! Če bi se tedaj odločili za ‘združitev’, bi bili v tistem trenutku močnejši od Tuša! Žal nismo bili uspešni! Ljudje so živeli ‘v oblakih’ in v utvari, da bodo preživeli kot ‘prosti strelci’. Še enkrat smo poskusili in sicer spomladi leta 1999. Spet neuspešno! Mi smo svoje ‘preživetje’ nato poiskali v zavetju Živil iz Kranja, zadnja leta pa kot pridružen član dveh italijanskih cooperativ. Ostalih 31 povabljenih trgovcev in na tisoče drugih po Primorski in Sloveniji pa že dolgo ni več med ‘živimi’! To pa je tragedija. Odgovornost za to pa nosi GZS in njeno Združenje trgovine Slovenije, ki bi nas moralo zaščititi, organizirati in povezati. Pa tega seveda ni niti poskušalo storiti! Preveč dela? Ali pa ‘namigi’ političnih botrov iz ozadja? Eno in drugo! Listam po arhivu in ugotavljam, kolikokrat je ‘moja’ Zveza za Primorsko na tiskovnih konferencah opozarjala na te probleme. Na nujnost, da lastnina ostane v ‘domačih’ rokah, da razvijamo usklajen model naselbinske mreže, da decentraliziramo državo, da ustanovimo pokrajine in še in še. Bilje to glas ‘vpijočega v puščavi’. Ali nas res ni nihče slišal? Sindikati, GZS, poslanci, vlada in nenazadnje tudi volivci? Vendar, tudi ‘mala’ stranka lahko hitro postane ‘velika’. Za to potrebuje samo dve stvari. Dober program in glasove volivcev! Letos maja smo na kongresu v Postojni pripravili in sprejeli odličen program, Vizijo enotne Primorske! V štirih nadaljevanjih sem ga že predstavil tudi bralcem Latnika. Sedaj moramo samo še prepričati volivce! Prve volitve so že naslednjo jesen! A leksander Lemut ... je zapisano v Bibliji že tisočletja, za mnoge čase, za mnoge ljudi. Dan že od zmeraj oddrsi svojih štiriindvajset ur in potem, kot da se ni nič zgodilo, začne na novo. Živa bitja, s semeni nastrgana iz rodovitne prsti, namočene z dežnimi kapljami, nepreklicno pognana do največje skrivnosti in hkrati tudi do edinega smisla - življenja, pa smo s prvim nihajem svojega bivanja dokončno izgnana iz tega 'raja'. Dovolj je dnevu lastne teže. Ko ob koncu dneva ležemo k počitku in še enkrat v mislih preberemo preživeti dan, še eno stran v knjigi našega življenja. In si v mislih rečemo: »To je bilo prav, to pa narobe, to je bilo dobro, tole pa slabo.« Najbliže je človek samemu sebi, in prva pomiritev, 'sprava' mora biti najprej s seboj. Sprejeti samega sebe takšnega, kakršen sem, torej. Od zunaj in od znotraj. Ker naslednji dan je nova stran. Nov dan pa prinese novo težo in nove skrbi. Nekateri ljudje, še posebej ženske, v svoji dobrotljivosti in požrtvovalnosti bremena premnogih dni nikakor ne znajo odložiti. In od prevelikega bremena človek prvo pade na kolena in potlej še na obraz. Drugi ljudje zopet vse dogodke skladiščijo čim bližje na vcnuai - uuvuij jC urrevu lastne teže, in ko se 'dosjeji' premnogih dni na dan D pod lastno težo Zrušijo V zmešnjava velika. Najbolje je, da ve za nazaj urejujejo tisti, ki so jih napisali, in ne kdorkoli 'preko študenta-Nekoč, ko sem čistil kaščo in arhive starih dokumentov, je skozi prevet i-tveno odprta okna potegnil močan ^ pravi ajdovski sunek vetra. Nenad t 'prepih' je sunkovito pograbil zajemi šop dokumentov, ter jih preko doma čega 'latnika' raztrosil tja nekam širni Vipavski dolini. Zame veliki škoda, za tistega, ki jih je morda na šel, pa zgolj potešitev radovedno t ter priželjivo kratkoročno naslado n!i slabo bilanco dejanskega stanja na^ sano na dokumentih (s polnim nasfij vom ter telefonsko številko) T k1- t in podobne izkušnje so me privedb do modrejših načinov urejanja takšni! stvari. Kakršnakoli podobnost ni z 1 naključna. Ker - dovolj je dnevu lastne teže Kakšnih štirinajst dni smo 'dol na d želi' kot b. reki, Gorjani, preklinjal, meglo. Nato pa se je neko jutro kV poreden otrok prismejalo sonce K i da se ni nič zgodilo. In mi smo se mJ radostno posmejali nazaj. Tudi za tiste dni, ko ni sijalo. Več svetlobe človeku dobro dene, pa tudi prijetno naš zna malce pogreti za naprej fr po. sebej, če si že v letih, ko setfv vsej Končnost človekovega bivanja 1 je, da v tej svetlobi in toplini Zr čiti bistveno od nebistvenega 1 da ne bom več ponavljal, prel prosim, še enkrat naslov! Marijan Skupina Veliko zabave po ugodni ceni Zakaj bi plačevali več kot je potrebno?! ( TELEVIZIJA TRIO PAKETI že za OSNOVNI 22 fi/mesec LAHKI 26 €/mesec RAZŠIRJEN 32 E/mesec SIMETRIČNI 36 E/mesec PLUS 386/mesec DRUŽINSKI 42 6/mesec ULTRA 50 6/mesec INTERNET 22 €/mesec TELEFONIJA DUOžeza 14 € ,/mesec PRI VAŠEM KABELSKEM OPERATERJU Dar\\o’- Novi naročniki, ki sklenete P°9odbo za TRIO PAKET do 31.12.2009 oz do porabe zalog, prejmete darilo - prenosni telefon Panasonic KX-TGl (ob vezavi za 12 mesecev). ^ ‘1 Tel: (01)8100210 rezjed www.omrezje.si mnen|a Veseli december! \ Tekajmesečne 'občinske' razpra-IN ve različnih avtorjev v Latniku (Božič, Curk, Irgl, Klemenčič, Premrn, Kržišnik, Tripkovič, Troha) so pokazale izrazito nestrinjanje predvsem z županovim razumevanjem lokalne skupnosti, politike in sveta nasploh. Evropske zastave in njih sredstva, odhod podjetij v Vipavo, javno naročanje z vnaprej znanim izbrancem in kazenska ovadba, brezsramno neupoštevanje opozicije, nogometni stadion, prepoved petja v angleščini, nespodobno častno občan-stvo itd., so teme, v katerih je padlo na župana nemalo kritik. Da gre za predvolilna opravila, pravi Poljšak, kot da bi navsezadnje začutil, da se volilno telo obrača. Nepošteno bi bilo, če bi avtorji trdili, da ne gre za politiko in volilna opravila. Seveda gre. Kritika je potrebna in izraža osnovno nestrinjanje. Je politič-uo dejanje. So zato kritike kaj manj N«o4est0jne? Da gre za navadno sP°duašanje stolčka, je enkrat dejal novinarki Tratnikovi. In kaj potem? ^rjan Poljšak ima stolček, na katerem sedi v začasni posesti, tako rekoč v (sicer zasluženem) najemu. Vsake Širi leta lahko obnovi posest oz. najem. Že razumem njegovo desetletno navezanost na stolček - a na svetu obstajajo tudi razveze. V tem in takem Primeru ga razvežejo volilke in volil-ci, prav tiste in tisti, ki vedo, daje tudi njegovo zadnje napenjanje v zvezi s sredstvi, ki sem jih prejel za organizacijo osmih zaporednih velikih prireditev (Ajdovščina v maju in Veseli december - 100.000 neto ali 12.500 povprečno na prireditev) do lanskega leta, navadna latovščina. Prilagam dva letaka prireditev, ki sem jih uspel uspešno spraviti pod streho, občanke in občani pa naj se spomnijo letošnje prireditve Ajdovščina v maju. Tudi naj se spomnijo na Poljšaka, ko bodo morali letos po vesele decembrske zabave k sosedom. Kamor bodo z avti rinili tudi ta mladi! Pozor! Za triurno zabavo (silvestrovanje na prostem) na 'placu' so letos odmerjena enaka sredstva kot lani!!! Za 'Ajdovščino v maju' je letošnji organizator prejel od Občine enaka sredstva, kot sem jih sam za leto 2008! Zaradi županovih kapric dobijo občanke in občani za isti denar manj glasbe. To naj vedo tisoči obiskovalk in obiskovalcev mojih prireditev, ka- Ajpovšcm V MAJU 2MS PETEK, 23. MAJ obio.oo; DJ LOVRO ob21,00: SKALP M* VLADO KRESLIN in MALI BOGOVI Vstopnina: 4 € SOBOTA, 24. MAJ ob 20 00: DJ LOVRO okitas; KORADO in BRENDI Z ANSAMBLOM ob 23.00: SAŠA LENDERO Vstopnina: 4 € NEDEUA, 25. MAJ ob 17.30: ALFI NIPIČ Z ANSAMBLOM Ob.21-30: DJ KEKEC obl2.00; TURBO ANGELS Vstopnina: 4 € SPREMLJEVALNE DEJAVNOSTI VSE DNI: • ZABAVIŠČNI PARK * KLASIČNA GOSTINSKA PONUDBA PREDSTAVITEV VRHUNSKIH VIN VIPAVSKE KUTI KUSlNA SIROV VIPAVSKE MLEKARNE POD VELIKIM ŠOTOROM V GRAJSKEM OBZIDJU ČETRTEK, 29. MAJ ^ ADI SMOLAR pb 20.30; DRAGO MISLEJ MEF in ARMANDO 0b.22.oo; IRENA VRČKOVNIK ob 23,30; TOMAŽ DOMICEU Vstopnina: 4 € PETEK, 30. MAJ ob 20.00: DJ LOVRO MAMBO KINGS pb22,00; GO GO plesalke BRASILIANA SHOW Vstopnina: 4 € • POKUŠINA SIROV VIP/ • PROMOCIJA DOMAČE1 E MLEKARNE *SUTA ROVTAR Generalni sponzor: Sponzorji: SOBOTA, 31. MAJ ob 20,00: DJ LOVRO / ZABLUJENA GENERACIJA ZAKLONIŠČE PREPEVA Vstopnina: 4 € NEDEUA, 1. JUNIJ OU52M; GODBA NA PIHALA ob 16,00; PLESNA SKUPINA DRUŠTVA MOST ob 16.45: ČARODEJ ROMAN ob 17,30: ANSAMBEL ČUKI Z ANIMATORKO ZA OTROKE ob 19.00: NAGOVOR ŽUPANA MARJANA POLJŠAKA Ob 19.07: ANSAMBEL ČUKI ZA ODRASLE D J LOVRO VSTOPNINE NI RADIO 106,9 MHz ; <*»».»«****»,** T J Nova K8M< < TREACTOFT C*OAN«A! • Sejem rabljene smučarske opreme. Vse tri dni bo na sejmu rabljene smučarske potekala predstavitev smučarskih izdelkov Alpine ter predstavitev treninga in tekmovanja, v soboto pa še vzdrževanje smučarske opreme. • Ajdovščina - sedež MDPM Ajdovščina, (Šturski park), Goriška 17, 16.00 - Ustvarjalne delavnice z MDPM Ajdovščina - Praznično okrasimo dom. Delavnica je brezplačna. Obvezna predhodna najava na: 05/ 368 91 40, 041 490 360, ali info@mdpm-a jdovscina. si. •Vipavski Križ - Grajska klet v Vipavskem Križu, 18.00 (petek, sobota, nedelja) - Kino fest Prijateljstvo in sprava. Ljubitelji slovenskega filma ne smete zamuditi izčrpne predstavitve režiserja, scenarista, snemalca ..., Andreja Mlakarja, ki je po svoje zaznamoval slovenska filmska platna in slovensko filmsko sceno. • Vipava - Kulturni dom Vipava, 19.00 Tradicionalni novoletni nastop učencev GŠ Vinka Vodopivca Ajdovščina. Nastopili bodo baletniki, pihalni in kitarski orkester ter solisti. • Vipava - Škofijska gimnazija Vipava, 20.00 - Adventni večeri Podoba duhovnika danes. Večer vodi dr. Primož Krečič. Sobota, 12. cfoconabor: • Ajdovščina - sedež MDPM Ajdovščina, (Šturski park), Goriška 17 10.00 - Ustvarjalne delavnice z MDPM Ajdovščina - Sladka ustvarjalna delavnica "piškotki, piškotki". Delavnica je brezplačna. Obvezna predhodna najava na: 05/ 368 91 40, 041 490 360. • Ajdovščina - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina, 10.30 Škratkov abonma - Trije prašički v izvedbi Mini teatra Ljubljana. • Ajdovščina - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina, 16.00 Gledališka igra -Marjetice. Šolske sestre Kristusa Kralja so ob 140. letnici njihove kongregacije pripravile avtorsko gledališko igro Marjetice. • Goče - Cejkotova domačija, Goče 44, 17.00 - Vinski hrami Vipavske doline Okusi Cejkotove domačije; pokušina vin in kulinaričnih dobrot. Potrebna je predhodna najava na e-naslov: cejkotova. domacija@siol.net. - Budanje - Stara šola v Budanjah, Budanje 37 (pri cerkvi), 18.00 - Odprtje razstave kvačkanih, kamnoseških in likovnih del članov in članic Društva MOST iz Budanj. Razstava bo na ogled še v nedeljo, 13. decembra, od 8.00 do 17.00. • Vipava - Kulturni dom Vipava, 20.00 -Plesni večeri Vipava. Necfeffa, T3. december: • Ajdovščina Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina, 17.00 Skriti zakladi v podzemlju Planine. Društvo gospodinj z dramsko skupino Planina nad Ajdovščino je odkrila skriti zaklad in ga bo z veseljem delilo z vami. f>onecf effelr, 14. december: • Ajdovščina Lavričeva knjižnica Ajdovščina, 18.30 Predstavitev nove slovenske literarne revije Otočje. Srede, 1«. december: • Ajdovščina - Prostori Obrtne zbornice Ajdovščina, 17.00 50-letnica Ljudske univerze Ajdovščina -osvežitvene delavnice tujih jezikov — španščina. • Ajdovščina Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina. 20.00 Glasbeni abonma in izven — Anglčešenje. Li te ra rno — vokalno — instrumentalna skupina Uršula Ramoveš in Fantje z Jazbecove grape bodo predstavili svojo novo zgoščenko. f*e#efc, 18. december: • Ajdovščina, prostori MDPM, Rizzatova vila - ustvarjalne delavnice z MDPM Ajdovščina, 16.00 Izdelajmo darila sami. Inf. na: www.mdpm- a jdovscina. si. • Ajdovščina Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina, 19.00 Čarovnik iz Oza. Preplet igre, glasbe in plesa je kombinacija, ki vsaj za uro ponese človeka onstran, da si zaželi, da sanja, da prijateljuje, se nasmeje in se dobre gimnazija Vipava, 20.00 - Adventni večeri - Duhovnik in mediji Večer bo vodil gospod Jože Možina. Sobota, 19. cfoconsber • Ajdovščina - Trg 1 . slovenske vlade Ajdovščina, 7.30 Bolšja tržnica. Dobrodošli prodajalci, nakupovalci, slučajno mimoidoči. • Vipava - prostori društva Razmetano podstrešje, stara šola Vipava, 18.00 -Mala briškoljada. Vstop prost. • Ajdovščina Dvorana OŠ Šturje, 19.00 Košarkarska tekma KK Marc Ajdovščina KK Jesenice. Vabljeni, da z glasnim navijanjem prispevate k novim zmagam domačega kluba. • Ajdovščina Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina, 20.00 Monokomedija Čefurji raus! Predstava Čefurji raus! je monokomedija po literarni uspešnici Gorana Vojnoviča, letošnjega dobitnika nagrade Prešernovega sklada in nagrade Kresnik za najboljši roman leta. IMecfeffa, 20. nove m f> c- c • Ajdovščina Športni center Police Ajdovščina, 18.00 Malonogometna tekma Kix Ajdovščina : KMN Tomi Press B ro nx. • Predmeja - Dvorana KS Predmeja, 18.00 - Premiera gledališke igre Smukuce, putr in jajca. Igri sledijo nastopi pevske skupine DPZ Predmeja, kvinteta Bronsine in Fantov s'pod velba. • Ajdovščina Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina, 1 9.00 Čarovnik iz Oza. Gledališka predstava Dramskega krožka OŠ Danila Lokarja Ajdovščina pod mentorstvom Petra Avbarja in KU Da Javorov hudič. Sreda, 23. december • Ajdovščina - Prostori Obrtne zbornice Ajdovščina, 17.00 50-letnica Ljudske univerze Ajdovščina -osvežitvene delavnice tujih jezikov — nemščina. • Ajdovščina Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina, 18.00 Novoletni koncert ŽPZ Večernica. - Col - OŠ Col, 1 8.00 -Predstavitev knjige Pavline Bizjak -Kjersanje ne počivajo. MLINOTEST Divitci resnici so se Testenine Divita so narejene iz izbranih sestavih po receptu, ki združuje le najboljše za pripravo hitre c okusnega in zdravega obroka. V Mlinotestu že vec k 200 let zaupamo naravi in prisegamo samo na narav pridelane sestavine. Testo in nadev svežih kapeletov pp sta pripravljena tako, da se okusi med seboj dopolni ■ ■ ■ in obljubljajo maksimalen užitek ob vsakem grižljaji tudi brez vsake omake. Ul Divita ga Divita n BI liiSBni volje vrača v svet. • Vipava - Škofijska Latnik • Zgornievipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64. 5270 Ajdovščina • DirektoH^ajatelja: Mitja Tripkovič • Glavni in odgovorni urednik: Edvard Pelicon Tisk: Styria • Tel. uredništva: 05 36 71 504 • e-mail: latnik@infoburja.si