Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za v«e leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 n Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS List slovenskih _ delavcev v Ameriki« The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHeliea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3, 1870 TELEPON: CHelsea S—3878 NO. 3 — ŠTEV. 3. NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 5, 1932. — TOREK, 5. JANUARJA 1932 VOLUME XXXX. — LETNIK XXXX. NAJNOVEJŠA PRIPOROČILA PREDSEDNIKA HOOVERJA POSEBNI SENATNI ODBOR BO RAZPRAVLJAL 0 PREDLOGAH GLEDE ODPRAVE PROHIBICIJE PreJsedmlc Hoover nasprotuje predlogu senatorja Boraha za skrčenje plač. — Takojšen sprejem raznih finančnih predlog. — Hoover pravi, da je boj proti depresiji sličen veliki vojni, ki se voju-je na mnogih frontah. — Trgovskemu in poljedelskemu departmentu je naročeno dognati, koliko oseb je bilo zaposlenih v pivovarnah pred prohibicijo. Ind iji se bliža strahovlada WASHINGTON, D. C, 4. januarja. — Voditelji v kongresu so se danes posvetovali glede sprejema jinančnih predlog, katere je predsednik Hoover ponovno priporočil v svoji posebni poslanici. Medtem ko so čitali njegovo poslanico v obeh zbornicah, se je senatni odsek za bančne zadeve ba -vil s Hooverjevimi priporočili glede ustanovitve re-konštrukcijske korporacije, ki naj bi imela petsto milijonov dolarjev kapitala. Senator Watson je rekel, da bo predloga sprejeta v neizpremenjeni obliki. Nadalje priporoča predsednik ojačenje podeželskega bančnega sistema, razširjenje diskontnih možnosti zveznih rezervnih bank ter revizijo bančnih postav za varstvo vlagateljev. — Boj proti depresiji, — je dejal predsednik, — je kakor velika vojna. Bitka se ne bije samo na eni fronti, pač pa na raznih frontah. — Združene države imajo skoro dovolj sredstev na razpolago, da si lahko same pomagajo. Zo-petna obnova v lastni deželi naj bo naš poglavitni cilj. S tem pa še ni rečeno, da moramo puščati vnemar druge narode, kajti gospodarska obnova inozemstva je izredne važnosti za našo zunanjo trgo- JAPONSKA SE OPRAVIČUJE Japonska se je opravičila, ker so trije japonski vojaki pretepli ameriškega podkonzula. Mukden, Mandžurija, 4. jan. — Japonska se j«* potoni svojega tukajšnjega konzula oprostila in izrekla obžalovanje, ker so trije japonski vojaki pretepli ameriškega podkonzula Cul vera li. Cliam-bcrlaina. 1'stavili so ga na ulici ter ga niso pustili naprej, navzlic temu, tla jim j«* pokazal svoj diplomatski potni list. Ko se je začel ž njimi nekaj prerekati, so planili nanj in ga pretepli. Tokio, Japonsko, 4. januarja. Napad na ameriškega konzula smatra japonska vlada za zaključeno zadevo, ker se japonski konzul v njenem imenu oprostil. Tukajšnji ameriški poslanik ni dobil iz Washingtona nobenih tozadevnih navodil. STREŽNICA USMRTILA 2 OTROKA Obesila je dva otroka. — Ljubila ju je nad vse in je bila ljubosumna na njih mater. —Stariši niso bili doma. vino. WASHINGTON, D. C., 4. januarja. — Senator Borah je danes predlagal, naj se zniža plače kon-gresnikom, članom kabineta in drugim vladnim u-radnikom. Proti Borahu je odločno nastopil predsednik Hoover, češ, da pomenja krčenje plač nižanje nakupne moči, kar je pa usodepolno za narod. Borah je predlagal, naj bi se kongresnikom, ki dobivajo po $1 0,000 na leto, znižalo plače za dvajset odstotkov. WASHINGTON, D. C., 4. januarja. — Senat je naročil danes departmentu za trgovino in poljedel stvo, naj dožene, koliko oseb je bilo med letom ! 909 in 1917 zaposlenih pri izdelovanju piva in koliko žita se je porabilo v to svrho. Senat je sprejel brez vsake debate tozadevno resolucijo senatorja Binghama iz Connecticuta. Senator Blaine, republikanec iz Wisconsina, j e vložil zakonsko predlogo, ki določa, naj izvajajo posamezne države kontrolo nad izdelovanjem in prodajo alkoholnih pijač. V petek se bodo pričela pred posebnim senatnim odborom posvetovanja 0 predlogah senatorjev Binghama in Bulkleya. Predlogi zahtevata, naj kongres dovoli izdelovanje dobrega piva. Senator Blaine načeljuje odboru, ki bo do konca tekočega meseca pripravil vse potrebne odredbe za preklic osemnajstega amendmenta in za modifikacijo* Volsteadove postave. WASHINGTON, D. C.. 4. januarja. — Republikanec Beck iz Philadelphije, je pozval senatorja Davisa, ki se bo moral spomladi zopet potezati z?, svojo mesto, naj se odloči za preklic osemnajstega amendmenta, čes, da v nasprotnem slučaju ne bo izvoljen. GLASGOW IMA POPLAVO Glasgow, Škotska, 4. januarja. Nizko ležeči deli mesta se naha-* jajo pod vodo in Lz stanovanj je moralo zbežati okoli LfKM) prebivalcev. ker je voda rek Cart in Clyde prestopila bregove. Policisti in ognjegasei so reševali žene in otroke s čolni. Po' nekaterih ulicah stoji voda do * šest čevljev visoko. Do seda j/"še ni nobenega poročila, da bi bil J j kdo utonil. v Chicago, 111., 4. januarja. — Bolniška strežnica Mary iiotli, stara 2'J let, je obesila štiri let starega Johna li. Heindel in nje-njegovega devet mesecev starega brata (ieorge, nato pa se je obesila sama. Ko so se stariši vrnili z neke domače zabave, so videli malega Georgea viseti z zibelk«*, John je visel za vrat na hodniku. Miss Koth pa se je obesila v kleti na tra m. Plin v kuhinji je bil odprt in po lie i ja domneva, da je strežnica najprej omamila otroka, nato pa J ril je < besila. Heindel in njegova žena pravita. da .j«* Miss Koth zelo ljubila otroka, in da je vedno spala blizu njih ter čttla. kadar kateri izmed njih ni spal. Ko sta se lltiindel in njegova žena vrnila po polnoči, sta zadišala plin pri kuhinjskem oknu. Takoj »ta poklicala policijo. Heindel pravi. «Ia je dobil IILvs Koth po po»redovanju neke cerkve in da je zadnje čase bila zelo potrta, naukrže v »led zasebnih zadev. Nikdar pa ni zaupala ničesar njemu ali pa njegovi ženi. VSTAJA JE BILA ZATRTA Novoizvoljeni predsednik republike Argentine bo v rednih razmerah prevzel svoj urad. Bueaos Aires, Argentina, 4. januarja. — Ker se je provizorični vladi posrečilo zatreti vstajo v provinci Kntre llios. upajo oblasti, da bo novoizvoljenemu predsedniku, Augustinu .1 ust it. mogoče v popolnem miru in redu nastopiti svoj urad. Vest o vstaji je povzročila med prebivalci tukajšnjega mesta veliko razburjenje. Iz tega je razvidno. da pretežna večina ameriškega naroda noče revolucije, ampak tla stremi po ustavni vladi. VALLABHAIPATEL ARETIRAN OBENEM Z M. GANDHIJEM BOMBAY, INDIJA, 4. januarja. — Mahatma Gandhi je bil aretiran ob treh ponoči in vsa narodno zavedna Indija je pričela "nenasilno" vojno proti Angliji. Aretiran je bil tudi predsednik vseindijskega narodnega kongresa,#Vallabhai Patel. Oba sta bila aretirana po postavi iz leta 1 827. Oba sta bila prepeljana v ječo v Puna. Ravno iz te ječe je bil Gandhi pred enim letom izpuščen. Narodnjaki so razglasili "har- Nato pa napiše za svojo ženo: — tal" ali dan žalovanja v protest Ne skrbi preveč za mene; Angle-proti angleški vladi. Trgovine po ži bodo moji varuhi, Bog pa bo celi Indiji so zaprt. Angleška vlada se pripravlja, da bo razglasila indijski narodni kongres za p rot i post a ven in temu bodo sledile aretacije vseh Včerajšnja vstaja je bila tako onih, ki se bore za svobodo Indije hitro zatrta, da s.- sploh ni mo- ,„J angleškega jarma. gla razviti. j <;UII,lhi je bil aretiran, ko je I/. Montevideo poiwajo. da je mirno spal na kamnitih tleh v imela vstaja izbruhniti šele v sre-1 svojem šotoru vrhu stanovanjske 1 .VS?m Wm J'' ,2J*VlK ,la m* *-'MJl do in sicer istočasno v La Pa/ hiše. Zaporno pevelje je sprejeli ^»vra^iio^n prt.ti Angliji, d . in » Wordiji. ji* rok načelnika bombavske i»..li-t PWU w'h nan-b-v. Voditelji vstaje niso bili pri- t.ye poginoma mirno m mu 1 InJlJa umra Uu > vbodna. .»..:.; i.:..-____ ___ i i_: • ..... . 1 moj zaščitnik. Naj bi te Oče nas vseh imel v svoji milosti. ttandhi nato vzame dve knjigi in gre v spremstvu policije iz hiše. — Živel Gandhi. — klicali navzoči, ko je največji sovražnik Anglije >t<>pil v avtomobil. In pri Vsem tem je izjavil, da ne goji ni- staš: bivšega g« »Vena. predsednika .Irt GEENRAL PAU BO POKOPAN VINVALIDES Pariz, Francija. 4. januarja. —! General Paul Gerrald Pan, ki je I v soboto umrl. bo v četrtek pokopan v kripti v Invalides, kamor bo prepeljan na toitovskein vozu." Do svojega zadnjega počitka v Invalides ima general pravico, ker je poveljeval četam v svetovni vojni. DR. LORENZ JE ZOPET V ZDR DRŽAVAH IZGNANA KRALJICA POSLALA DARILA Madrid, Španska, 4. januarja. Itivša španska kraljica Viktorija je obdržala svoj novoletni običaj, da je razdelila darila mcu madridske siromake. Potom milosrčnih organizacij je razdelila tisoč odej. Viktorija živi v izgnanstvu v Franciji. ' MJEMOVO ZDRAVJE BOLJŠE ' Doom, Holandska, 4. februarja. Zdravje bivšega nemškega cesarja Viljema se izboljšuje. Vsled prehlada je bil v postelji dva dni. Viljem se je nekoliko prehladil in njegov telesni zdravnik je ukazal, da mora ostati v postelji. Včeraj pa je že toliko kreval, da je mogel kositi s svojo ženo prin-eesco Hermino. Slavni dunajski zdravnik je prišel na pamiku Sat urina C«»su- j lich proge zopet v New York. | Kekel je, da vsi prebivalci Nemčije, Avstrije in Ogrske žive v vita h. Ifekel je tudi. da bodo Še dalje živeli v vicah. ako ne bo bo na kak način olajšano plačevanje vojne odšk«»dnine. — Po vsem tem. kar v-ni slišal. — je rekel dr. Lorenz, — tudi Amerikanci ne žive v nebesih. t«*la v primeri z Nemci in Avstrijci imajo še vedno nebesa. Po njegovi izjavi je na Dunaju sto tisoč ljudi brez tlela iaoted 1.800.4)00 sedanjega prebivalstva. Kot pravi, se prebivalstvo Dunaja vedno manjša. Dr. Lorenza spremlja njegov sin dr. Albert Lorenz in njegova žena. Dr. Lorenz bo otvoril svoj ii-rad v New Yorku in pravi, da bo videl več svojih nekdanjih in da bo imel priložnost ozdraviti več novih bolnikov. NOV KOLEGU V VATIKANU Vatikansko mesto, 4. januarja. Papež l*ij XI. je odobril načrt za zgradbo novega teologičuega kolegija, ki bo zgled za enake zavode po celem, svetu. Poslopje, ki bo imelo prostora za tisoč dijakov, bo zgrajeno izven mdje papeške države blizu cerkve sv. Janeza Lateranskega. katera cerkev s;>ada v papeško državo. STAVKA V LONDONSKIH PRISTANIŠČIH Skoro 4000 pristaniščih delavcev je zastavkaV ker so jim pod' skrčili plače. LONlXiN. Anglija. 4. januarja. Promet med Londonskim mostom in Charing Cross je bil skoro popolnoma ohromljen. Noben vla-čilni čoln se ni ganil, kajti tukajšnji pristaniški delavci so za-št raj kal i. Vsega skupaj štrajka .'1700 delavcev. Podjetniki so jim znižali plače za sedem odsiotkov, in delavci pravijo, da se ne vrnejo prej ua delo. dokler jim ne dajo prejšnjih plač. Liverpool. Anglija, 4 januarja. V Angliji je kakih 160.000 pristaniških delavcev, in vsem so bile prejšnji teden znižane plače. V tukajšnjem pristanišč^ je za-stavkalo delavcev. Na de- lu jih je ostalo komaj |>et-sto. ki so zadovoljni z znižanjem. meje izročil svojemu sinu Davi ! Das. ne »la br kaj rekel. k» r je bil j [ zanj dan molčanja. Štirideset minut p..znej- ga je ADKaTID AMI polieija odpeljala v ameriškem » UV/VllI avtomobilu pod močnim varstvom j v dumo. 7"» milj i/. Bombaya. ka j mor je prišel proti jutru. Ko j« (iandhi prišel iz svojega šotora v spremstvu svoje žene in svoje zveste deline Slad« j H'''" " ie tovarišice Miss Ma-hčere angleškega 1 : objel s svoji-snikarskega jc izročil list. uiglo napisal s KOMUNISTI V NEMČIJI Nemška policija je aretirala 150 komunistov. Pozivali so delavce na stavko. FINCI SO ODPRAVILI PROHIBICIJO Helsingfors, Finska, 4. jan. — Nadaljnje štetje glasovanja referenduma glede prohibicije je do sedaj pokazalo, da je finski narod v veliki večini proti prohibiciji. Izmed 800.00 glasov je bilo 737.!Mi!» glasov za odpravo prohibicije. 71 odstotkov naroda je za odpravo prhibicije, dstotkov za prohibioijo. poldrugi odstotek za izpremerabo prohibicije. da bi bilo dovoljeno prodajati vino in pivo. .or je vaša Amerika ut,.i.ia svojo neodvisnost po trpljenju. hrabrosti in žrtvah, tako bo tudi Indija v božjih lepih dne- Skušali so pregovoriti delav« vili prišla do svoje svobode s trp-! splošno stavko proti vladni Vjenem, žrtvami in nenasitnost jo. j rtnn„j Ko je prišla policija do (iaiid-hijevega stano\anja so njegovi prijatelji pričeli klicati: — **Že prihajajo Miss Slade naglo hiti k Cand-hijevemu ležišču in mu reče: -Itapu. bapu. policija je tuki^j. — Naj pridejo notri — odvrne mirno (iandhi. kličem jim: "Dobrih»šli!" ADVERTISE • 'T i A e M A onn A •• ** zeua> « so in v.jL/\j 1N/\I\UL/A le, in poljubljale njegove noge. Catidhi se nasmeje polieijske- mu komisarju, ki mu pravi: — Mr. t iandhi. pol ure Zrnate časa. da se oblečete in pospravite svoje stvari. (•andliiju pa. ki spi vedno v svoji obleki, ni bilo treba oblačiti se. Miss Slade je naglo pripravila njegove male stvari in kolovrat. Medtem je tiandhi napisal nekaj podloviluih pisem svojim prijateljem. Nato je pokleknil, na eni strani je klečala njegova žena. na drugi Miss Slade. in je molil: — Popolni vernik nikdar ne čuti sovraštva proti nobenemu človeku; v vsaki ženi vidi svojo mater; želi vse dobro vsakemu bitju in bo rajši odrezal svoj jezik, kot pa izgovoril laž. Koncem molitve ga žena objame, nato pa poklekne pred njim in pravi4 — Prosim, oprosti mi, ako sem ti kdaj kaj slabega prizadela. Gandhi jo je samo gladil po laseh, tda je malčal. Bilo je mnogo žena, ki so 5oka- Duesseldorf. Nemčija, 4 jan Policija je aretirala l.V) komiun-stov pred raznimi tovarnam. za Hl- varee vanja. Vsled zadnje vladne odredbe, po kateri s«» bde zmanjšane plače mornarjem. zastavkali mornarji na treh pamikih v Hamburgu m na dveh \ lidatisku V ITALIJI NARAŠČAJO ROJSTVA Km, Italija, 4. januarja. — Mussolinijev poziv za "več otrok"' je imel uspeh, kajti od 21. aprila do 30. novembra je bilo v Italiji več rojstev kot pa smrtnih slučajev. Italija ima sedaj 41.4TiO.000 prebivalcev. STAVKA NA THAMSI London, Anglija, 4. januarja. Vse ladje v reki Thames so zasidrane. ker je zastavkalo 3500 pristaniških delavcev, ki nočejo sprejeti sedem-odstotnega znižanja plač. Naročite m na "G največji "GLAS NAHODA NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 5, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. Glas Naroda ff and PabUaktd toy ILOVKNIO PUBIitHlWQ COBIFANI (A Oarpotvtton) L. ItWIIfW, TTMM. ■of H w. lin of the corporation and addrewee of Above officers: of ManhAttam, Ifiw Tvrk Ctty, N. Y. "G L A ■ NARODA" (Telet «f the rcefto) Krery Dty Except Bandars and Holiday OBUPEN POLOŽAJ MADŽARSKIH KMETOV • celo leto vetja Hat ln Kanade ......... t pol leta____ a Četrt leta Ameriko.Za New York sa oek> leto $7.00 ___« 00 z« pol leta____________________43.50 ____43.00; Za tnosemstfo u celo leto.......47.00 ..41.50Za pol leta ______________________43.50 Subscription yearly $0.00. Advertisement on Agreement. "Olaa Naroda" ffthaja fsakl dan trrsemftl nedelj ln prasnlkor. Dopisi bra podpUa In oeebnoeU at nt prloWulejo. Denar naj it bit-fvwoil potujatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prostmo, da se nam tndl pcejinje bivaltMe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "QUI NABODa", tit W. lttb Street, Nem York, N T. Telephone: CHelsea S—3878 GANDHI Voditelja indijskih nnoijonalistov Mnhatmn Onndhija so aretirali. Razrncre, ki jih jo našol v Indiji, ga niso prav posebno razveselile. Bolj kot kdaj pr<^ je njejspov narod vstal nc»irurijf*ga nesoglasja razdvojen. Njegovo stališče napram Angliji je še bolj nejasno kot je bilo v dneh, ko se je Mahalma p<»mišljal, ee naj se odpelje v Anglijo in se udeleži ta mošnje angleško-indijske konferenee ali ne. Kampanja za nepla^anje najemnine, teror v K en galij i, vstaja "rderesrajfnikov" v se ve roxa] milnih obmejnih provincah — to so najnovejše demonstracije splošnega nezadovoljstva. V ovitem nasprotju z vsem tem je pa sklep vseindij-ske moslimanske lige, ki ne zahteva ver popolne neodvisnosti od Anglije, ampak bi se zadovoljila s posebnimi prednostmi, ki naj bi jih dala Anglija muslimanom. Mahatma Gaiulhi je precej osamljen. Xiti ekstremni Indijci, niti xmemi Mohaniedanoi ne spadajo v njegov program, Vslcd tega razkola se j«* temeljni spor med Indijci in Mohamedanri še bolj poostril", in za združeno Indijo ni i&d enkrat nobenega izgleda. Mahatma Oandhi je pričel dvomiti. Njegov prvi govor v Bombayu, ki ga je imel ob svojem povratkn. je najboljši dokaz za to. Pozival je naeijonaliste. naj bodo pripravljeni žrtvovati svojo kri za 4*mater Indijo*' in rekel, da rad žrtvuje milijon Indijcev, samo da dospe Indija do svojega cilja. To so pa le fraze, kakoršnih se radi poslužujejo politični agitatorji, ne pa ljudje, ki imajo jasno začrtan politični eilj. Gandhi je v boju sam s se hoj ter ne ve, kaj naj počne sedaj, ko se je londonska konferenca tako žalostno izjalovila. Najbrž se boji, da položaja v Indiji ne bo mogel tako* kontrolirati kot ga je svoječasno. (V je bila sploh kdaj usoda Indije v njegovih rokah, sedaj albsolutno ni več. Ne (Jandhi, pač pa angleška vlada bo imela odločilno besedo. NASI V AMERIKI 27. decembra j** sodišče v Milwaukee, Wis., oo krivem pričala in da ju je k temu nagovoril njun brat Max Rt ima, ki nahaja v kaznilnici v X. Milwaukee in je bil Sttšni-kov sokaznjenec in prijatelj v imenovanem zavodu. LISTNICA UREDNIŠTVA. J. B., Cleveland, Ohio. — Deport iranec zamore vzeti seboj svojo privatno lastnino. "GLAS NARODA" — Lkt .lovenskcga naroda v AkMrild! — NaraSajte gfc! Pojdi nazaj, voiiček, iz tebe bo dobra krma za prašiče. Tako govore zdaj nevoljni Kmetje na znamenitih živinskih, sejmih zapadne Madžarske, ko gonijo nazaj neprodano živino. Težkim udarcem, ki jih zadaja madžarskemu kmetu domača in svetovna gospodarska kriza, se jef pridružila zdaj še nova nesreča, ker so sosedne države prepovedale uvoz madžarske živine. V-;lov, krav in konj na Madžarskem ni mogoče prodati. Na manjših .sejmih kupujejo židovski trgovci govejo živino samo za kožo, meso pa razdajajo. Cela koža stane 3 do 5 pen go. Za teliee in junce, ki so jih kupovali kmetje lani i>o 300 pengo, ne dobe sedaj niti 25 pen-go. Na letnem sejmu v nekem večjem kraju je pustil kmet dve kravi in dva konja in odšel domov. Očividno se mu ni izplačalo gnati jih nazaj v oddaljeno vas. Doma itak nima za živino krme, morda ni imei niti prašičev, niti drobnice, da bi jo krmil s kravjim in konjskim mesom. To je pa postala sedaj moda v za pa dni Madžarski, v tem najbogatejšem in najbolj civiliziranem delu sosedne države. Kmetje ubijajo krave in konje, ki jih ne morejo prodati, tneljejo njih meso ter krmijo z njim prašiče in drobnico. Prašiče in drobnico še lahko prodajajo v Inozemstvo, čeprav tako poceni, da z izkupičkom niti davkov ne morejo plačati. In tako je z vsemi poljskimi pridelki na Madžarskem. Državna monopolna izvozna družba Futura prodaja pšenico iz pristanišča v Brajli po 1 do 2 pengo za meter-ski stot. Lani je znašala vrednost madžarskega izvoza 900 milijonov, torej celi dve tretjini. Letos v istem času je znašal ves madžarski izvoz samo 246 milijonov pengo in na poljedelstvo je odpadlo 78 milijonov, torej samo 28 odstotkv. To je povedal v parlametu sam poljedelski minister, ki mu že moramo verjeti. Pri Vsem tem je pa Madžarska navezana izključno na izvoz poljskih pridelkov ln živine. V splošnem obubežanju trpi največ madžarski kmet, kajti na Madžarskem nimajo po kmetih hranilnic in posojilnic, temveč posojajo kmetom1 denar banke, ki zahtevajo 14 do 18 odstotkov obresti. Poleg tega so pa i davki tako visoki, da požro kmetu 50 do 80 odstotkov vseh dohodkov, kakor je povedal poslanec Szuelagi v parlamentu. Iz dohodkov od davkov, ki so padli v zadnjih treh letih na četrtino, se mora vzdrževati državni aparat. Pri vsem tem pa gospodarijo z javnim denarjem kakor svinja z mehom. Kmetje vidijo svoje dvanajstletne militarizirane fantiče dvakrat na teden v uniformah s puškimi na orožnih vajah, kar morajo sami plačati. Takim fantičem delo na polju seveda ne diši več. Po deželi se klatijo manjše skupine pevcev in mandolinarjev v starodavnih nošah "kopzoši" in "regoši", ki naj bi na državne stroške v okviru proračuna prosvetnega ministrstva podpihovali med prebivalstvom navdušenje za revanžno vojno. Isto ministrstvo izda vsako leto za propagando in podpiranje športa več sto tisoč pengoe. Prosvetnemu ministrstvu je podrejen tudi deželni svet za telesno vzgojo. V madžarskih listih čitamo dan za dnem poročila, o umorih, vlomih, roparskih napadih in tatvinah. Preko sod ne straši več ljudi in oblasti same so nehale strogo izvajati tozadevne določbe. Državni tožilci čitajo poročila orožništva in dobro vodo kako je p? kmetih. Neki deželski netar pripoveduje v "Pesti Harlapu'\ Zdaj ne morete na kmetih pobirati davkov, niti vršiti eksekucij. V eni vasi vam nihče ne pride na dražb:, v drugi pa pri -drve na njo kmetje oboroženi s kosami in vUami. Ne črhnejo niti besedice, ne licitirajo, temveč samo grozeče zagodrnjajo, če bi kdo odprl usta in dražil. Če je v vasi dražba, je v nji vse mrtvo ali pa se zbere na dvor^ču dotične hiše vsa vas in nihče si ne upa dražiti. V mestih je seveda položaj drugačen. tam je osredotočena oborožena sila. Vsak dan vidite v Budimpešti. prometni vos sodnih in davčnih oblasti, listi pa prinašajo slike, kakD vlačijo pohištvo iz stanovanj, dokler ne ostanejo gole stene tam, kjer je bilo še malo I prej udobno opremljeno meščansko stanovanje. Pod močno policijsko stražo vozijo pohištvo v dražbenol skladišče in čez nekaj tednov ga t prodajo na javni dražbi. Še nikoli \ niso tujci kupovali na Madžarskem tako poceni hiš in posestev, kaker zdaj. Inozemski upniki, ki lahko dobe zaradi prepovedi izvoza de-' viz samo pengoe. rešujejo na ta način svoj denar od nadaljnje deval- i vacije. ■ Madžarska družba je do skrajno-' sti demoralizirana. Vsaka vest o poneverbah v centralnih uradih širi jezo in nezadovoljstvo ljudskih množic. Afera državnega tajnika Drehra je pokazala, da so sleparije in ponarejanja pri upravi denarja v centralnih uradih stara navada. Gospodje tsnn gori, kakor imenujeta kmet in malomeščan birokrate in politike, morajo toliko afer potlačiti in utajiti, da drug drugemu ne smejo izpraskati oči. In zato hoče ljudstvo samo napraviti red. Vse govčri samo .o prevratu. Razgovorov o odstranitvi parlamentarne vlade so se udeležili celo aktivni in vpokojeni generali in visoki uradniki. Seveda govore taki gospodje o prevratu, ki bi koristil samo njim, ljudstvu pa prinesel še večjo bedo. To je nevarna igra z ognjem. Po kmetih je pa tudi ogorčenje dan za dnem večje, kmetje že komaj čakajo, da bi mogli pograbiti orožje in napraviti red. Saj preživljajo strašne čase, ko morajo krmiti prašiče z govejim mesom. Nesrečna dežela, ki je v resnici zelo bogata, pa se po krivdi svoje demoralizi-rane in degenerirane gospode ne zna niti duševno, niti materi j elno osvoboditi. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE štiri krasne knjige stanejo s poštnino vred $1.35 "GLAS NARODA" 216 W. 18th St. New York pmMKMElE ____________________________________ | !«Uilii;WlBaMIIf:'(»M,!i "IP IWKi®jt-i^WiS!!!!3®^fflHDKHiffiflmaf■IIIIMIUMMIfllflB^^ I is Mali Oglasi imajo velik uspeh Dopisu Conem&ugh, Pa. Xi razlike, oo primpi v roko slovenski ali dru imel, bi moral menda ob- S PO MIN KI. skoro sleherni človek iiua kako maroto, kot bi rekel Italijan. Nekateri zbirajo zuamke, nekateri slike, drupri zopet rude. kamne in cvetlice, jaz imam pa zbirko spominkov iz raznih delov sveta, kjer žive in trpe naši ljudje. V dvajsetih letih je ta zbirka iMM .»eh nje naj- ze precej narasla različnejse stvari. Imam rože, ki uii jih je par let zaporedoma pošiljala rojakinja i/, države Washington. Ovenele so steer, pa so mi drapr Kpomin. Poleg rož so suh i nageljčki. sredi vsega se pa šopiri del velikonočne butare, ki mi jo je poslal pred leti prijatelj Matija Po- lipa t i od dolgega časa. Nekateri pozabijo na svoje gorje, če gredo v show, jaz pa pozabim na vse, ko se snidem s pevci prijatelji in ko zadoni iz naših grl mila naša slovenska pesmi. — 1 težite k vragu vsi slabi časi. — si mislim. — Vzeli ste nam vs:*. toda petja nam ne boste. — Kakor vidim, čutijo to vsi ostali pevei in pevke našega "Bleda". To jim čitam z njihovih veselih obrazov. Nič preveč ne bom trdil, če rečem. da pevsko društvo "Bled" je eno najstarejših slovenskih pevskih društev v državi Pennsylvania. "Bled" je pričel peti nase mile slovenske pesmi leta lOOfi, poji jih danes, in na kakršnem stališču stoji danes, lahko trdim, da bo pel še mnogo let. "Bled" je v oskrbi našega dobro znanega rojaka iti pevovodje Ivan Potoka rja že mnogo let. Daruje mit vse svoje moči in zmožnosti ter kar mirno lahko potrdimo, da. dokler bo "Bled" pel pod njegovim vodstvom, zamore ponosno stopiti v javnost s svojo umetnostjo v petju brez posebne kritike. Vse. kar je mogoče do-bit.i od slovenskega pevea. in pev-kf\ dobi .Mr. Potokar od pevcev in pevk "Bleda". Izjema je seveda umetni pevec in pevka. Tistih seveda nimamo, istotako jih nima nobeno drugo slovensko pevsko društvo, če se vzame vpoštev delavski stan. Pevec artist si bo poiskal boljšo bodočnost, kot pa mu jo nudi slovensko pevsko društvo. Tukaj t oni j uživamo pravo veselje in zadovoljstvo z učenjem slovenske pesmi. "Bled" želi to pokazati splošnemu občinstvu v bližnji bodočnosti. Sklenil je prirediti veliki koncert z opereto, kar bo poroeano pozneje v naših slovenskih časopisih. Za ta bogat program se "Bled" pripravlja že par mesecev. Pokazati želi ob tej priliki našemu narodu pravo timet nost naše pesmi in oni. kdor bo navzoč, ne ho pozabil "Bleda". Vedno je "Bled" deloval na to, da jo kar največ zadovoljil poslušalec in vsikdar je bilo vse zadovoljno z "Bledovim" programom. toda prt vsem tem pa vam "Bled" da že .sedaj garancijo, da kdor pozna petje in ljubi petje in igro, bo na ta dan imel med našimi pevei in pevkami mnogo več duševnega nžitka in razvedrila kot kdaj poprej. S pevskim in prijaleljskim pozdravom ^ Za "Bled": Ivan Pajk. NAZNANILO ZA VLOŽITEV TERJATEV Sakser State Bank V Likvidaciji 32 Cortlandt Street, New York, N. Y. SogtaRno z (ktoCbami RunC-nih Posiav države New York rxl-df-lek 12. se: NAZNANJA S TEM VSEM OSEBAM. Ki IMAJO TERJATVE proti Sakser State Bank. ki je pn>J portovrUa na 82 Cortlandt Street, City of New York, County of New York. State of New York, da so pozvane, naj mi jih predlo*«* in naj priden»-Jo o njih primerne dokaze na 82 Cortlandt Street, City of New York. rVmnty of New York, State of Np*v York; tekom petinštiridesetih (45) dni izza danes; zadnji dan m predložitev takih terjatev ih napravo dokaiov d njih je 4. dan, februarja 1932. Pa onem dnevn ne bom sprejel nobene terjatve več. Domnevam, da. bo krajša drfba kot delta fitlrjh mesecev pudita zadosten čas za. predložitev terjatev, ter napravo dokazov t* njih. Datirano. i*ew York, S. Y.. 21. decembra 1931 JOSEPH A. BRODERICK, ^ ^ Superintendent of Banks of the State of New York in cft*rffe of the Sakser State Bank in Liquidation. gorele iz Calif orni je. &tiriper»»s-ne deteljice — znamenje sren-e — ji delalo družbo, pa tudi nekaj vijolic je vmes, ki imajo? še vedno nrknj diihn. 4V im* olovt'k tp-mn primeren nos in do>ri moeno sapo. V y.hirki <»pomLnkov par nc-r>hrnsr-nih "demontov" iz Ltttlf RiJIs. prjjišee ha krene rude iz 1'ta h, rzhorna ura p »i in t olja Po-frorejen, pepejjnik v obliki uia*-nih hnkvie. ki nu -ra je poslala tepa in duhovita rojakinja, in dv»* kladivi. «lai* mjakov f-tenien in (irdena. ki sta mi jih izro<'iJa. rekoč: — Le tolei in udrihaj, Z^ajra, d;t !►<» re* zabolelo t a in, kj«»r j«» treba. 1'rijatclj < !.-vrin.š«'k mi j«- predlanskim poslal intelifjeutu^a psieka, ki neprostauo stoji pred elovekoni in tako nemirno ftfeda, da se mu mora.š smejati ter.>«' /.lasi i ženskam juk«> pnvSeAi. V posebnem predalu so spominki, ki so mi jih nakupile ljubeznjive rojakinj«* blizn Syracuse. X. V. Pa kaj hi vam pravit toliko j<» ti-li spominkov in tnk«> originalni >0. da jih .treba o priliki javno razstaviti. Zelo drajr mi j«* tudi dnr mnj-stra-slikarja. Bo/idara Jakca. kateri me je narisal t«>r mi izro«"il risbo z besedami: — Od zaeetka se vam bo «*riiden zdel. s^asnmii m' •ra boste pa že privadili. Ko s«'in pogledal risbo, nisem opazil nobene podobnosti. Pozneje -ami j»» večkrat ogledoval, in vsakokrat j«' bila podnhtio.31 večja. '/alaj sva >i pa mož na sliki in mož pr«il nj«> take podobna, da je izključen vsak dvom: — Zgaga si in Zgaga boš. kolikor let ti je pač namenil l»ng. Zelo s«'in se razveselil pošiljke, ki mi jo je te bil tudi ček za en penny, ki ga je izstavil;; ena onih ameriških družb, ki s«* pri vsaki priliki bahajo s svojo poštenostjo in človekoljubjem, ter ti v«'li-kodii.šuo in teatralno vrnejo p««u-nv, če si poslal dolar za naročeno blago, ki je vredno horega pol dolarja. pa j«* v katalogu kričeče ponuja n; /a 5>0 centov. In naposled sem v zavojčku zasledil t tuli maj«»eno steklenko '"heraške kora jže". v kateri stoji do pasu skoro vsa Amerika, odkar j«* bil uveljavljen osemnajsti amendment. Kot vidite, so Rnpnikovi nadvse značilni, in bodo zavzeli v moji zbirki najodJičnejše mesto. \e vsi — kajti klobaso sem že pokusil in pojedel, in reči moram, da mi j«* dosti bolj dišala in teknila nego mi je pri h or čet ti v Ho-tedr.šci. kamor sem pred leti večkrat pricapljal žejen in lačen, iz Idrije ali Logatca. Xajbolj pomembna je pa vsebina pisma, ki "jo d«ispelo hkrati s pošiljko. Rnpnik me vpraša za neko knjigo in pravi: — HtroSke vam bom pozneje povrnil, kajti po pravici vam povem, da z denarjem sem "broke", filede drugega pa rečem tole: — <"'imvečja je kriza in čimbolj nas težave pritiskajo. — lepše se mi zdi življenje in slajša mi je borba ea obstoj! Prisrčna hvala, za dar! In stokrat lepša hvala za bodrilo! V teh težkih časih nisem df»e-daj ne slišal in netital tako kre-menitih in tako vzpodbudnih be- li _ _ __*_______ tJLA8 KAROD A" ' ' te -r i i NEW YORK, TTO5SDAY, JANUARY'S, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in TJ. S. A. B. BR Poltti sem bil pri svojem varovancu strahotna opazil čist d novo nagnenje. Začel je pobrcavati vsako stvar, ki mu je prišla pod noge In zaskrbelo me je, da-li ne gojim na svojih prsih človeka, lei se bo sčasoma izprevrgei v nogometnega zvezdnika. Da smo v Nemčiji, bi bila zadeva močno enostavna. Šel t z Včkcm v psihctehnični zavod in tu bi učeni gospodje z naočniki in z nemško temeljitostjo ne->porno dognali, da-li spe v paglavcu sposobnosti slovitega športnika, biljeterja v kinu, prodajalca sladoleda. ali pa samo skromni talenti bodočega vseučiliščnega profesorja, škofa, sanitetnega šefa in kar je še shčnih poklicev podrejenega pomena. Takih zavodov pri nas na žalost še ni, zato sem šel k prijatelju, priznanemu dušeslovcu In mu potožil svoje gerje: Tako in tako. Morda ni deček dedno obremenjen? Morda se ne javlja v njem kaka praroditeljska strast, atavizom'' Naj ga pripeljem? - E, to nI nič hudega. Naj brca. Kakšen atavizem, ki je pri aas sp rt šele v povojih. — Tebi je lahko. — sem si mislil in octttel honorar, — ti imaš same deklice, men. pa se obeta nogometni zvezdnik. Nisem spustil stvari, namreč sem >e obrnil do šolnikov — koren besede je šola. ne šoten! — in jih pobaral, kaj naj ukrenem, da se obvarujem nesreče v hiši. Šolniki, da. $o to m:žje. krepko so me potrdili v misli o pogubnosti odkritega nagnenja. Dejali so, da je treba to v kali zatreti. sicer da se bujno razb:hot v strast in napravi iz znosnega člana družine nemogočo prikazen. Zlasti prof. Paradigm.i mi Je zakuril;— Imel aem fanta v tretjem razredu, poštenih in uglednih staršev, kazalo je. da bo najboljši grk Ln latinec. Pa se je lotU io^e in izgubljen je za večno lepoto antične kulture. To pot sem si jaz mislil: — E. to ni nič hudega. N sem pa seveda dal. da bi bili šolniki samo zaslutili mojo brezbožno misel. Obupan sem šel domov: — Pustimo •stvar., kaker so, naj se razvijajo, kakor vedo in zpajo. Slo je nekaj časa, kakor je hotelo. Kostanj je padal z dreves in dečko ga je brcal s tem večjim navdušenjem, čim temnejši je postajal moj obraz in rim nervoznejše so bile gube na njem. — Pri tem ne more ostati. Umstveno ga moram zaposlit.. In 7ačel sem s sirenskimi glasovi: — V časopisu sem čital. da so kitajski razbojniki ujeli nekega slovenskega misijonarja. — Kaj pa hodi tja. Pri nas na D lenjskem še niso nikomur nič zalega stor.ll, doma naj bo. — se je glasil brutalni odgovor, ki mu pa nisem mogel odreči neke logike. — Profesor Plccard je dospel do stratosfere, — sem poskusil zneva. — Stara stvar, sicer pa profesorji... -- in odbrzel j« dalje pre- NOV VZGOJNI NAČIN - metavajoč pločevinasto škatlo, da mi je šlo skozi ušesa. Profesorji pri mladem pokolenju najbrž niso priljubljeni. Ko sem ga spet dohitel, sem za-j brenkal na drugo struno: — V j Ameriki odpade po en avtomobil na pet oseb. R ba je zagrabila za trnek, popustila brneči predmet in se mi z zanimanjem pridružila: — Kako, vsakih pet oseb ima en avtomobil? Potem se lahko vsi vedno vezij o. — Ne tako, ampak statistično. Začel se je ozirati po čem, kar bi se dalo brcati, :?ato sem pohitel: — To se pravi, da bi vsakih pet ljudi imelo svoj avtomobil, ako bi bili pravilno razdeljeni. — Zakaj pa niso pravilno razdeljeni? — Tako. Saj veš, stric Vili iz San Francisca je pisal, da ima dva. Zato pa devet drugih nima nobenega. To je statistika. — Kaj pa, če jih ima eden dvajset. — Potem devetdeset ln devet ljudi nima nobenega. Tako pravi statistika. Zaglobil se je v premišljevanje in povedal zaključek: — Potem je statistika neumnost. Recimo: T. imaš dva kovača, jaz pa nobenega. Po aoneriško pa imava vsak enega. Kaj misliš, ali bi mi ko stanjar da! kostanja za mojih deset dinarjev? Temeljito ml je zabelil in mahoma mi je bilo jasno, da se blagostanja ne sme meriti s statističnim vatlom, kakor to delajo narodnogospodarski učenjaki. — Pogodil si, statistika te vrste je res neumnost. Le poglej: V naši hiši živi 28 oseb. Štejva Potočnikovi 7, mi 5.... — Ho, mi bi v Ameriki že lahko imeli avtomobil, ko nas je pet. Ne bi midva pes capljala! — počakaj, kakor sem seštel, ima naša hiša 25 prebivalcev in glej, vs. smo milijonarji: še ti si milijonar po statistiki. — Kako to? — Računaj: Nas je 25, gospod Žulaj pa je tako bogat, da ima trideset milijonov. Povprečno — po statistiki — ima tedaj vsak izmed nas dober milijonček. Dajva, igraj-va se to igro. Se ti povej kakšno. — Ta gospzd in gospa, ki gresta pred nama. Imata psička. Sta-tis-tično imata vsak pol psička. Vsak pol psička, — je planil v bučen krohot, ki sem se mu pridružil. — Kdo ima glavo in kdo ima rep. — Ne reži počez. Pravično in statistično bi bilo po dolgem. — Joj, po dolgem, saj res. Ali je stat stika neumna reč! Dajva še kakšno si izmisliva. — je silil navdušen in si brisal solze smeha z veselih llčic. — Tvoj razrednik ima šest palcev dolgo brado.... — .. .že vem. že vem. — je planilo iz njega, da se je kar dušil, — sta-tistično imava vsak po tri DRUŠTVA U NAMERAVATE PRIREDITI % m f •jjHBfc': . VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE — ■ ar- ^ ' - »t 14 GLAS NAftODA" m cita .smo ?ak članstvo, ftoč p* vti Slofrmci V Vaii okeld. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE - palce dolgo brado. Jaz imam tri palce dolgo brado! Tako sva vse popoldne gonila primitivno statistiko. Lep popoldan je bil in deček si je znatno izbl-stril um ter razširil pojme o tem in onem. Drug dan je prišel zelo resen iz šole. — Francoščino sem bil vprašan. Po statistiki sem dobil 4. Remec, Potokar in Pepeljnjak sq znali za pet, paz pa sem dobil cvek. Po sta-tistiki smo vsi štirje znali za 4. Ni kaj reči: Dečko mi dela veselje. KAJ VEMO 0 ZVEZDAH Prvi pogled skozi astronomski daljnogled bo marsikoga presenetil, kajti proti svojemu pričakovanju ho ugotovil, da se vidijo zvezde -skozenj manjšo, čeprav svetlejši' nogo s prostim (»čcsoitl. (lasi je znano, da ti daljnogledi povečujejo do tisočkrat iti se več. To prihaja zaradi tega. ker manjka v daljnogledu sij okoli zvezd, ki nam jih dela ua prosto oko večje iu ker se vsi zvezdni žarki osredotočil je jo ua eno točko. Zvezde same, tako zvane stalnice, pii so tako grozovito oddaljene. J da jih ne inoro povečati niti naš: naj bolj ši da Ijnogled. Migljanje. ki ga običajno opazujemo pri zvezdah, izvira iz pre-prrrž NARAVNAJTE NA I.UCKY STRIKl:.—tO minut z nj]bnly-imi plesnimi ckutri i:j m t tu. i>: W j!'cr \\ m, ' /.'. /■. poiljncjo juirifuie not ure, i-ak torek, četrtek in loboio n.'er pi%ko N.B.C. wmij. < 7j')j" ujj fljpet! c loi j>ijt mikajo jia svoji določeni progi, dasi je to gi ha n jo prostemu oče->u in tudi daljnogledom, samim se ve da neopazno. Tudi naše solnce se z vsem svojim sistemom giblje skozi ve^olj-iu»st. in s iver /. brzino "JU km na sekundo, kakor astronomi tlo gnali s kompliciranimi računi. Pri mnogih zvezdah jo bilo mogočo ugotoviti, da se njih svetloba redno spreminja. Pri nekaterih jo vzrok v tem. da so prav az prav dvojno zvezde, ki obkrožajo druga drugo. I*ri t.m ima astronomi kot bazo tem meritvam j j.,1,].,, ,.„., ZVezda šibkejšo ali dru poslužujejo enostavno premera j j,,- |.,|,ko s,- tudi sploh n zemeljsko poti okoli slnca. Ta j sve^j jn tako premor znaša kakor znano, okrog | lo .'tO milijonov kilometrov. Ven- ' dar je mogoče po toj metodi izračunati s pomočjo najnatančnejših priprav lo oddaljenost najbližjih zvezd, za odaljeiejša nebesna telesa pa imajo še specijalne metodo, pri katerih igra veliko vlogo svetlobna moč nobosuoga telesa. SLOVENSKA TLAKA ZA ITALIJANSKO KOLONIZACIJO NOVE ČEHOSLOVAŠKE ZRAČNE PROGE Gorica, lii. V Ilirski llistrici. (ioriei so se vršili > v.-lleev ll.l k.-iterill s ■eemora. n! v Trstu i ilt od i kmeto-i poročali o žitni le: ki hi sii 1»i I«- razdeljeno premij«'. Znano jo. da računajo astronomi -nebesno razdalje po "svetlobnih letih", to je po razdaljah, ki jih svetlobni žarki premerijo s :tOaOO<) kilometorsko hrzi'no na sekimdo v dobi enega leta. Svetlobno leto je tedaj razdalja, ki mori prilično 9.5 bilijona kilometrov. 'Najbližja stalnica je na pr. od nas oddaljena okroglo štiri svetlobna leta. Zvezdoslovee pa nt v stanu določiti samo razdalje zvezd, temveč tudi njihovo sestavo. To mu jo mogoče s pomočjo sprektrosto-pa, priprave, ki razčlenja svetlobo v njene osnovne barve. Po drugi strani je znano, da ustreza vsaki žareči prvini določena barva ali erta v spektru. Tako je lahko dognati, katere prvine žarijo nft zvezdi, katere prvine torej zvezdo sestavljajo in še marsikaj več. Tako more astronom iz zvezdnega spektra ugotoviti eelo to. dali se nam zvezda približuje ali odoaljuje, in ce lo brzino, s katero to gibanje vrfii, kajti mano je, da tudi "stalnic*?" ne mirujejo na oebesMtt vodo, temveč d* m pre- Koški podpre 1'ekt I>cvilac«|iia jo v svojem govoru kar neprenehoma priporočal kmetovalcem, naj obdelujejo zemljo z največjo pridnostjo. Predsednik reške ! kmetijske potovalne šole Smok-I je naravno, da se vina je povedal, da vršijo knie-mora svetloba svetlojjšo zvezde! t ijski učitelji svojo nalogo sredi spremeniti, kadar jo našim očem i velikega pomanjkanja sredstev prekrije temnejša. S sprektrosko- med kmetovalci, kateri le s teža-poiu se da pri teh zvezdnih siste- j vo zaključujejo bilanco poljedel- , - . .a . ., motom. 1\1T! s - število goveje /.i vitle. Zaradi tega j" bilo lani v . goriški pokrajini okoli sii milijonov lir manj dohodkov. Djtgi go-spodanlski strokovnjaki so ugotovili. iia s,' j,, število goveje živine v goriški in tržaški pokrajini od lMl?s dalje znižalo za več neg«, tretjino, ponekod za polovico. mih določiti velikost posameznih j si zvezd. Še pred kratkim so zvezdo delili po njihovi svetlobi in so mislili. da jo svetlejša zvezda tudi večja. Meritve oddaljenosti zvezd so dokazale, da ta domneva ne drži in tako razvrščajo danes zvezde po različnosti njihovih spektrov. Pri tem so ugotovili, da se dado po tej metodi razvrstiti zvezde tudi po njihovi — staro- Kti. V sKoga jeta z ravnovesjem. Dr. Iti-va jo poročal, da se je dosegla na poskusnih poljih kmetijske šole 20.'J stota srednjega pridelka, to je dvakrat toliko kot drugod po reški pokrajini. "li mečejo avtohtonega kmetovalca j z njegove rodne gsunde. Fašizem I izpojeda tla obstoja naših kmeto-. va|leev. Delovanj«' potovalnih i kmetijskih šol mod našim Ijud-i stvolu je usmerjeno po inteiieijah italijanske obmejne iu koloniza-eijske politike. Češkoslovaška vlada se je sporazumela z Nemčijo !>lede nekaterih r.ovih zračnih prog. Med njimi je tudi proga iz Berlina cez Draždane ' v Prago in od tam dalje na Dunaj. Proga b. nepretrgana. V zamen j je dovolila Nemčija češkoslovaški , državi dve nepretrgani progi čez njeno ozemlje .Prihodnje leto se ctvori tudi zračna zveza med Prago in Bukarešto. Z otvoritvijo te ■ proge bo mogoče pot:vati po zraku iz Bukarešte čez Prago do Amsterdama. Nadalje pripravlja Češkoslovaška vse potrebno za zračno zvezo Praga — Strasbourg — Pariz. Zračna črta pojde čez Prago in Plzenj. RAZDELJENA PLAČA POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti Čimprej obnove. —I kmeta do nadaljnih poljedelskih ff 'investicij. Potreben je kredit z Uprava Li. IN. V nizkimi obrestmi in dolgim ter- Tržaški prefekt Porro jo na-svetoval kmetovalcem, še intenzivne jš«» delo. Dejal jo. naj se ne dajo plašiti po brezvestnih špekulantih. Dr. Cosolo je povedal, da ima tržaška pokrajina letos Srednjega pridelka l(i.S stota na ha na površini 221«) ha. obdelanih z žitom. To je KJS ha več od lani. Pretbsednik goriške kmetijske potovalne šole A Visea je poročal. da znaša lotos v pokrajini srednji pridelek žita na ha lB.llij stota. Poskusnih polj je bilo 11(>. ISrdom in Vipavski dolini se zagotavljajo nove gospodarske pridobit ve. Iz poročil je razvidno, »la naš kmet pridno dela z namenom, da hi si pomagal, ali njegov položaj je še vedno tak. kakor ga jo bil očrtal lani omenjeni, predsednik Visca. ko je izvajal, da je najhuj-hujše to. da kmetijstvu nedostaja potrebnega kapitala. Agrarni kredit jo tak. da ne pripravi CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko . Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo Na Dunaju se vrše pogajanja med generalnim ravnateljstvom avstrijskih železnic in med strokovnimi društvi železničarjev. Gre za j sporazum, da se bo izplačevalo že-i lezniškemu osobju v bodoče vsa-: kega 1. v mesecu samo 60 odst. me-; sečnih prejemkov, dočim naj bi j sledilo izplačilo ostalih 40 odst. šele v polovici, t. j. 15. vsakega meseca. Za nižje kategorije železni-1 ških uslužbencev pa namerava i ravnateljstvo določiti stalno vsoto, ki se jim bo izplačala 1. v mesecu, ostanek dobe pa takisto pozneje. PLES V SMRT Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18th Street New York City Iz Pariza poročajo o tragičnem koncu neke svatbe s plesom. Sva-tje. ki so se bili zbrali k poroki, so plesali vso noč od sobote na nedeljo. V nedeljo zjutraj pa se je pod plesalci udri pod in moški in ženske so zgrmeli v nižje nadstropje. Dve osebi sta bili mrtvi* nad 50 pa jih je težko ranjenih. — ■■■IHMH __ imm mmm 'O LAS NARODA" MEW YORK, »TUESDAY, JAK (J AR Y 5, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A suaiaiaaiaiaiBia^^ Pomladni Sen MBggBJBBfgfBIBf? ROMAN IZ ŽIVLJENJA, flfglglglEiaiiSiaiaii j j Za Glas Naroda priredil I. H. F3k giifaigiaiaiaBapjai«^^ 50 (Nadaljevanje.) — Težko mi je ponoviti, kar je rekla. — Pravi, da ni dovolj dobra za mene. in t o pravi ona. ki je tolažba vseli bolnikov in pri katerem delu bo omagala. Gospod stotnik, mislim, da mora biti nekaj v njeni preteklosti^ vsled česar jo boli; mojroee nesrečna ljubezen. toda ne vem. Toda kaj slabega ne. to ne more biti. Tako nekako pa je bilo mogoče soditi iz njenih besed. Mogoče se pa po nepotrebnem muči s kako mislijo. Pri dr. Omanu je ljubka kot domača hči. Zdaj mi je težko, kadar jo vidim. — in vendar ne moreni pogrešati yjenega pogleda. — - Žal mi je gospod doktor. — pravi Wolf iskreno. — želim srečo. Mogoče pa se še zgodi; imejte ]M»trpIjenje. Žalostno odkima «1 r. Ivornelhis. —• Ne, gospod stotnik; to je izključeno. Človek se mora lia-učitii odpovedati se in prenašati, česar ni mogoče preineniti. In z mirnejšm glasom reče: — Tedaj v dveh urah sem nazaj !n bom prinesel sporočilo sestre Ane. Ali vas pozneje zopet vidim, gospod stotnik — 1'pam. da bom mogel napraviti. — pravi Wolf in poda /.dra vik u roko ter gresta vsak na svojo stran. vir. Dve uri sta potekli. Wolf ni imel miru in je v vojašnici uredil, da je bil zopet doma. Dr. Korneliusa še ni bilo. Marija j«1 pospravila svoje stvari. Na slovo ni smela misliti, ker ji je srce hotelo počit i. — Kaj delaš*—.jo vpraša Laz o, ki jo je opazoval. Zdaj grem proč, moj dragee, ker me več ne potrebuješ. Ne. ti moraš iKtati pri nas. — in prične bridko jokati. — Nikar ne jokaj, srček moj. — ga tolaži Marija in mu nežno poboža lice. V tem trenutku prideta v sobo Gabrijela in Wolf. — Zakaj jokaš, Lazo? — Kaj je ž njim? — vpraša Gabrijela. Ta dobra teta ne sme proč; naj ostane pri Lazotu. — prosi otrok. — Zakaj ste mu povedali, da greste? Tega ni bijo treba, — pravi Gabrijela malo trdo. — ne sme se razburjati. — Se bolj bi bil razburjen, ko bi pozneje videl tuj obraz in bi zastonj klical po meni. Zato sem mislila, tla je boljše, tla ve in se \ to vda. — odvrne Marija mirno. Nato se zopet obrne k otroku in pravi: — Kaj ne. srček moj, boš pameten in ne boš'jokal. Saj boš kmalu zdrav. Tvoji kozlički že dolgo čakajo na tebe. Pomisli. Rožič je tudi kmalu tu. zato ne mucš ostati v postelji. Ju vidiš' — jaz sem tudi bolna in moram spati. B - Saj lahko pri nas spiš; tukaj moraš ostati. — vztraja Lazo. Ne, moj dragee, saj nimam tukaj postelje. Jutri pa bom zopet prišla, da pogledam, če si bil priden. Obljubi mi to. — A H pa tudi gotovo prideš? — Da. moj srček, iiisto gotovo. Zdaj pa te obvaruj lipg, — pravi Marija z napol zadušenim glasom. Hotela je bito trdna, toda ni mogla zabraniti. da ji ne bi debele solze kapale iz,oči. Skloni se. ad poljubi Lazota ; ljubeče se je oklene okoli vratu. — Kadar se naspiš. potem prav gotovo prideš. — prosi Lazo. — že jutri; do tedaj se boš že naspala. In potem bo Lazo zopet zdrav. * Molče opazujeta Gabrijela in Wolf njuno ločitev. Wolf je bil iako gin jen. da ni mogel reči nobene besede. — Smešne neumnost. — pravi Gabrijela. Mariji je od bolečin hotelo počiti srce. X«' enkrat se ozre na otroka, nato pa odhiti i/, sobe. da zakrije solze. Gabrijela gre za njo. — Pridite, ljuba sestra, hočem se vendar nekoliko izkazati, '"oliko dela ste imeli'. Prosim, sedite; saj dr. Korneliusa še ni. — »o pozove Gabrijela, ko je prišla do svoje sobe. Nato pa vzame iz škatulje dragocen, zlat križec. — Tnkaj. sestra, nosite ga za spomin. Izbrala sem križ. kaj drugega vam gotovo ne bi bilo po volji. — O. gospa Wolf. — se brani Marija, — saj nisem naredila ničesar drugega kot svojo dolžnost. - Kavno prav. da prideš. — zakliče Gabrijela svojemu možu. ki je ravno prišel. — Pomagaj mi pregovoriti sestro Konsuelo, da sprejme majhen spomin. — Zakaj pa ne bi sprejeli, sestra? — pravi Wolf, — s tem nam napravite samo veselje. Ta križec je predragoeen za mene, gospod stotnik, Ako pa smem kaj prositi, mi dajte Lazotovo sliko. Iskreno jo Wolf pogleda. Z omare vzame sliko in jo ponudi Mariji in obruivši se h Gabrijeli, reče: — Saj dovoliš, Gabrijela? — Gotovo, gotovo, ako se gospodična Winter toliko zanima za našega otroka. — se zlobno smeje Gabrijela in gledajoč enkrat Wolfa, enkrat Marijo, zateguje jezno ustnice. Zakaj me tako za čud on o gledata? Ali mislite, gospodična Win1 er. da vas nisem takoj spoznala kot svojo nekdanjo modisti-njo? Občudujem vaš pogum, da ste se upali priti v mojo hišo. Moko«"- še celo mislite, da boste sedaj kot usmiljena sestra zopet obnovili stare zveze, ki so bile nekdaj pretrgane? — govori Gabrijela zaničljivo in vsako besedo poudarjajoč. — - Prišla sem tu-seni, da strežem na smrt bolnemu trtroku. — pravi Marija polglasno. — o. tega nisem zaslužila — in bridko zajoka in si 7. rokami zakrije obraz. — 4'omirite se, sestra Konsuelo, ne jokajte,.— jo tolaži Wolf. — Ni se vam treba opravičevati. To je užitek, to je krasota. — zakliče Gabrijela in se pri t"tn divje zrusmeje. — Moj1 mož lin prejšnja \ijegova ljubica — ■ * Takoj boš molčala. — ji zapove Wolf ter o zaničljivo pogleda, — saj nimaš pameti. — Sestra Konsuelo. — se obrne k Mariji, — -ne morem povedati, kaj ste mi bili te dni — zahvalim se vam iz dna svojega srea. — Wolf se prikloni in spoštljivo poljubi njeni obe roki. — Ako pride dr. Kornelius. vas prosim, da mu poveste, da sem h- Šla. Prav lepo pozdi|nvite Lazota. — pravi Marija s tresočim jrlaxoui — Svoje razburjenje vsled Gabrijelinih trdili beseed je potlačila. Molče položi križec, ki ji ga je Vsilila Gabrijela, na mizo in brc* pozdrava zapusti sobo. Wolf gre naglo za njo. v Marija, moje srce. ne očitaj meni za to, kar ti je storila moja Žena Z« njeno ob na win je nimam nikakega odpuščanja. Ne bodi zaradi tega huda na meue. Marija zmaje z glavo. — Ne, Wolf. — pravi nežno, — ne,, četudi me boli. liog naj bo s teboj, moj Wolf. Zdaj ne smem več priti in tako se ne bova nikdar več videla. ^ Nič več se ni mogel premagovati; trdno pritisne tresočo deklico k sebi in jo iskreno poljubi. Preplašeno se Marija ozre; nikdo ju ni videl hi mogla je iti mirno dalje. Kolena se ji šibi jo; komaj je mogla iti po stopnicah.' Prišedši do zadnje stopnice, mora sesti. Prijela jo je omotica. Kavno tedaj pa pride veselo žvižgaje Wolfov sluga iz družinske sobe in preplašen obstane, ko zagleda Marijo, bledo z zaprtimi očmi sedeti na stopnici. — O, Jezus, usmiljena sestra, kaj pa je? Takoj grem gori — — Ne. — se brani s slabotnim glasom. — prosim samo kozarec vode. Sluga naglo prinese vodo, katero Marija željno popije. Hvaležno mu vrne kozarec in prosi: — Ali bi mi hoteli poklicati voz? Preveč mi je slabo. — Saj ste tudi vsa bleda. Kaj pa otrok, ali je zdrav? (Dalje prihodnjič.) NERAZUMLJIVA ŽIVALSKA KATASTROFA V zadnjem času je naplavilo morje češče številne eksemplarje sicer razmeroma redkega kita roparja na kopno. Kit ropar je dolg 3 do 5 m, ima zelo mečno zobovje in se hani večinoma s sipami. V avgustu 1929 je naplavilo morje 167 teh živali na otok Velanai ob severnem Ceylon u. Na čisto drugem mestu, namreč v bližini izliva neke reke v severni Škotski, so našli oktobra 1927. 127 teh kitov na 48 km dolgem o-brežju. Domnevajo, da so sledili sipam v toplem atlantskem toku. kajti v teh krajih so zelo redki. V ostalem je zanimivo, da so našli p:-dobna 'pokopališča" kitov tudi v starejših geoloških plasteh. Nastala so bržkone na enak način z množestvenimi naplavami. DEPORTIRANA FILMSKA IGRALKA . Los Angeles, Cal., 4. januarja. Poljska fiLlmska igralka, .Janfrna Smolinska, mora prostovoljno odpotovati v svojo domovino, ali pa bo deportirana. Pred tedni jo je njen mož Walter Grabowski, bogat trgovce, tožil za ločitev zakona. Njena de-portacija je bila določena že v septembru, toda je bila na njeno prošnjo odložena. Zdaj pa je rok potekel in Smolinska bo morala zapustiti Združene države. ZNAČILNA RAZSODBA Sodišče za delavce v Berlinu je razpravljalo o j ako zanimivem primeru. Neka bančna uradnica je bila odpuščeno iz službe, ker se je bila omožila. Vodstvo podjetja je utemeljevalo odpust z motivacijo, da glede na veliko brezposelnost noče več zaposlovati omoženih žensk. Uradnica je nato vložila težbo, v kateri je poudarjala, da pomeni ta postopek nenavadno strogost, tembolj ker ne mereta oba z možem živeti samo od njegovega zaslužka. Navajala je tudi, da odpust nasprotuje zakonu, kajti pripadnost k ženskemu spolu se v zakonu nikjer ne omenja kot vzrok za odpust iz službe. Sodišče je usvojilo stališče toži-teljice ter je obsodilo banko na zo-petno nastayitev -odpuščene uradnice ali pa na plačilo ^dpravnine. Slednjič je sodišče izreklo, da možitev pri ženski nikakor ne more biti vzrok za odpust iz službe. €t 99 KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. POVESTI in ROMANI (Nadaljevanje.) Pater Kajetan...................................x_ Pingvinski otok ...................................go Povest o sedmih obešenih .................50 POZOR ROJAKI IN UPNIKI SAKSER STATE BANK V LIKVIDACIJI ........50 ........55 ........35 ........6(1 .25 6 DNIPREKO OCEANA Najkrajša ln najbolj ugodna pat sa potovanja na ogromnih otra'klhi PARIS 15. jan. (10 P.M.) I ILE De FRANCE 30. jan.; 17. feb. (12.05A.M.) (12.05A.M.) Najkrajša pot po Selesnld. Vsakdo J« ▼ ponebtil kabini s vsemi modernim: udobnostmi. — Pijata m slavna fran coska kuhinja, izredno nizke ceno. Vprafiujte kateregakoli ponbla&feneg* agenta ali FRENCH LINE 1» STATE STMCET NEW YORK. N. Y. HARAKIRI ZAMORCA V MILANU Sredi drevoreda v milanskem predmestju za Porta Venazia je poseben zamorski paviljon. Pred kratkim, v noei od petka na soboto se je za e lilo iz paviljona klicanje na pomor. Prestrašeni zamorci so prihiteli in zajrledali v mlaki krvi svojega 29-letnegra šefa Gaud u. ki pra je bil neki drujri zamorec razžalil. Razžaljeni poglavar, si je izprosil od ene svojih žen oster nož. odšel je v kot. pokleknil in si razparal trebuh. Harakiri so gledale vse zamor-eebe žene in nobena se ni zganila.1 da bi moža odvrnila od strašne-1 ?a samomora. Lastnik paviljona ; Francoz IJartv je dal poklicati j stražo. Xa policiji so ugotovili.; da je Gaudu napravil harakiri, ker je to zahtevala njegova e, št. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je pa kmalu umrl. FILIPINCI SE VRAČAJO DOMOV Manila, Filipinski otoki, 4. januarja. — Vsled nezaposlenosti se vraea več sto Filipineev iz Zdr. držav in drugih krajev. Carinski urad naznanja, da se je v novembru vrnilo 275 Filipineev. samo 38 se jih je pa odpeljalo v Združene države. Kil parnik je pripeljal 2(M) Filipineev iz Havajskega otočja, San Francisco in Los Angeles. Zelo slabe delavske razmere prevladujejo tudi na Havajskih otokih, kjer so Filipincii povečini zaposleni v sladkornih plantažah. S0CIJAL1STI VSTAVIJO POULIČffo ŽELEZNICO Kolin ob Renu, Nemčija, 4. jan. Po končane mpoliitičneni premirju so komunisti zopet pričeli s svojim delovanjem v Porenju in West fa I i ji. V Kolinu so ustavili ves promet poulične železnice s tem, tla so postavili barikade preko ulic. Tz več krajev z Westfalskega prihajajo poročila, da je bilo mnogo nemirov. Polieija je aretirala nad* 150 oseb. Vsa pisma, ki se tičejo Glasa Naroda, naročnino, naročila za , knjige itd., je treba pošiljati na naslov: "Glas Naroda", 216 West 18. Street, New York City. Pisma, ki se tičejo (Jlas iXaroda, pa s« poslana na Sakser State litin k, bodo vrnjena. Vse zadeve, ki se tičejo Saksei State Bank. kot na pr. terjatve, vprašanja itd., je treba pošiljati na njen nasJov 82 Cortlandt St. Kdor od banke še ni sprejel tiskovin za terjatev, naj takoj piše banki po nje. Nekatera pisma, vsebujoča tiskovine, je namreč pošta vrnila. Ako je bila izstavljena bančna knjižica na dve osebi, morata terjatev obe osebi podpisati, četudi se nahaja ena v Ameriki ena pa v Evropi. Ako sta imeli naprimor mati in hči naložen denar na eno bančno knjižico, morata terjatev obe podpisati, bodisi da živita skupaj, bodisi da se nahajata v dveh različnih deželah. Podpis na terjatvi mora biti is tot a k kot je podpis na karti, ki se nahaja v banki. Vsaki terjatvi ("Proofs of Claims") je treba priložiti bančno knjižico, ako se pa terjatev tiče neizplačane denarne pošiljat ve. ji je treba priložiti originalno potrdilo. Kdor je poslal banki terjatev, pa ni dobil od nje potrdila, naj piše ponj. največji slovenski dne*nik v Zdrn-Naročite se n* "Glas Naroda" — lenih državah. Koledar Cena 50c za L 1932... VSEBUJE poleg spisov dveh naših najboljših opazovalcev—Marka Rupnik in Franka Troha — dosti čtiva za ljubitelje povesti; tudi več zanimivih člankov, tehničnih razprav in drugih zanimivosti. Bogato je ilustriranih več člankov s slikami, ki bodo vsakega zanimali. Vpoštevajoč slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno Število. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga naročite še danes. Slovenic Publishing-Company 91C \*7__a. 1 €»*.!_ d M________„ - _ . - _ 216 West 18th Street New York, N. Y. Pravira kladiva Pabirki iz Roža (Albrecht) Pariški zlatar ..............•....... Prihajat-, povest ................. *ožigalec................................. Povesti. pesmi v prozi (Baudelaire) tnlo vezano ..................................]_ Po strani klobuk .................................50 Plat zvona .............................................40 Pri stricu .............................................flo Prst božji .............................................30 Patria, povest iz irske junaške do- ...................................................30 up,".::.....................Z naravnostrjuc^iis n_i , --■«., -. ....... ! Nova jadranska orjaka 1 osieuiiji .Mehikanec ...........................30 j SATURNIA in VULCANIA 1 ravljice H. Majar .............................30 -sta ciluna med največjimi in Predi rž aiii, Prešern in drugi svet- 1 ladjami sveta, izor- ... | na s!; žba vas čaka! L'ljtidni, III ki V gramofonu .........................25 pozorni usluibenci. ki govore Prigodne čebelice Maje, t rda vez i.— ' alovensko, so vam Fia razpolago, in Ptice se'ivke. trda vez .. Pred nevihto ................ Popotniki .............................................60 | Poznava Koga .....................................30 Pirhi .......................................................3d Povodenj ...............................................30 Praški judek .........................................25 Prisega Huronskega glavarju .........30 Pravljice in pripovedke (Košut ni ki 1. zvezek .....................................40 ii. zvezek .......................................411 Prvič med Indijanci .............................3 19. FEBRUARJA il p. M ) AUGUSTUS (N.G.I.) — n. MARCA Katerikoli agent vam l»o reserviral kabino COSUL1CH LINE 17* Battery Place New York SPLOŠNA KNJIŽICA: št. 1. (Ivan Albrecht) Ranjena gruda, izvirna povest, 1(14 str., briširano .......................................35 2. (Ratio Murni* 1 Na Bledu, izvirna revest. 1M1 str.. broš. .50 Slovenski šaljivec ........ Slovenski Robinzon, t nI. Sueški invalid ................ Sveta Genovefa ............. Solnce in sence ....... vez. ........40 ........75 ........35 ........50 ........65 Skrivnost najdenke .............................35 Skozi širno Indijo ...................... Sanjska knjiga, mala .................. Sanjska knjiga. (Arabska) ...... Spomini Jugoslovanskega dobro-voljca, 1914—1918 .................... Sredozimci, tnl. vez................... I »ros.............. Stra/iote vojne .............................. Štiri smrli, 4. z v........,...„............. Smrt pred hišo ........................... Stanley v Afriki ......................... Spomin znanega potovalca ........ Stritarjeva Antlto!ogija. Iiroš .. Sisto Šesto, povest iz Altrtn ev ... Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ........................................... Študent naj bo, V. z v. .............. Sveta Notburga ............................ Spisje. male jMtvestl ....................... Stezosledec...................... Šopek Samotarke ........ Sveta noč ...................... Svetlobe in jence .......... Slike (Meškol ...................... Spake, humoreska, trda vez. .......50 ......60 ...1.50 ...1.25 ......60 .......40 .......50 .......35 ......65 ......50 ...1.50 ......80 ......30 ...............30 ...............35 ...............35 ...............35 ...............30 ...............35 ...............30 ............1.20 .............60 .......90 SHAKESPEAREVA DELA: Machbet, trdo vez................... .........................90 broširano .......................................70 Othelo ....................................................70 Sen Kresne noči ................................70 Si. 3. (Ivan Ituziuam ljudska drama v 4 lo5 strani ............... ..Testament dej., Iiroš. .....................35 Št. 4. (Cvetko Colur) ..Poletne klasje, izbrane iK-sini, 184 str., l»roš:raun .......................................50 Št. 5. (Fran Mileiuski) Gotspod Fridolin Žolna in njegove druži 2iua. veseloiuodre ertiiti I., 7H strani, broširano .........................25 St. (». 1 Novak i Ljuobsumnost . ..30 št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva. 111 strani. Iiroš. .................35 Št. S. Akt štev. 113 .......................75 Štev. !». (Univ. prof. «lr. Frane WVIier. i Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broš..............70 št. 10. (Ivan Albreht). ..Andrej Ternoue, reiijefna karikatura in minulosti, ,"»5 str., broš..........25 Št. 11. (Pavel Colia) Peterckove poslednje sanje, . božična povest št. lJ. r. Kari Kiigliši I>enar narodnogospodarski spis. pošlo veni I dr. Albin O^iis, 230 str., broš................................................ Št. 12. (Fran ililčinskii Mogočni prstan, 11 a rini na pravljiea v 4. dejanjih, !>1 str., broš..................30 št. 1.1. (V. M. CarJiiu Nadežda Nikolajevim, roman, poslovenil U. Ž1111. 112 str., broš......................3() št. It. (Dr. Kari Engliši Denar. narodno-Ko^potlarski spi?;, poslovenil dr. Albin Ogris. 2.'!(J str., broš....................................................go Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN