Stev. 229. Leto XII. Maribor, ponede^ek 10. oktobra 1938 Cena din 1 Prvi sporazum z Madžari Danes in futri zasedejo madžarske čete dve obmejni železniški posta i na Siovaškem — Odločno stališče Slovakov — Prvo avtonomno vlado Podkarpatske Rusije bo sestavil minister Parkanj Zapiski PRAGA, 10. oktobra. Proti madžarsko-poljski zahtevi, da se Podkarpatska Rusija priključi Madžarski in doseže tako skupna meja Madžarske in Poljske na Karpatih, so razen Češkoslovaške in same Podkarpatske Rusije nastopile sedaj *udi Anglija, Romunija, Nemčija in Italija. Angleška vlada je po svojih poslanikih obvestila madžarsko in poljsko vlado, da madžarske in poljske zahteve niso v skladu z načelom samoodločbe, ki tvori podlago monakovskemu sporazumu. Ob-6nem je izjavila, da bi proti vsakemu nasilnemu nastopu Madžarov in Poljakov *e sedaj nastopila za Anglijo dolžnost, ki jo je prevzela z garancijo za novo Češkoslovaško. Nemčija pa je v sporazumu z Italijo svetovala Madžarski, naj svo-iih zahtev ne pretirava, ker je Nemčija in Italija v tem primeru ne bi mogli podirati. T| koraki velesil so povzročili v Budimpešti veliko potrtost. Zato se je ukazalo, da Madžarska popušča tudi na konferenci v Komarnu, čeprav je for-melno še predložila svoje prvotne zahteve. Prvi sporazum je v Komarnu že dolžen. češkoslovaške čete izroče danes Madžarom prvi del zahtevanega oženila. PRIČETEK KONFERENCE. PRAGA, 10. oktobra. Zaradi ureditve nekaterih formalnosti se je, sporazumno Prago in Budimpešto prvi sestanek ceškoslovaško-madžarske komisije za no-v° razmejitev, vršil šele včeraj, in ne že p soboto, kakor je bilo prvotno določeno. rv| sestanek v Koinomu je bil sinoči ob sestanek v Komarnu je bil sinoči ob stvom madžarskega zunanjega ministra ?• Kanye je po formalnostih izročila če-.slovaški pod vodstvom slovaškega minskega predsednika dr. Tise svoje za-ki segajo daleč čez okvir narodno- U1‘h načel. Madžari zahtevajo poleg res a(lžarskega ozemlja tudi čisto slovaška ^ožja in vso podkarpatsko Rusijo. Ven-8e zdi, da so te zahteve takega zna-n. ’ jih Madžari sami po novem med-roanem p0i0žaju ne bodo skušali vzraj zagovarjati. To dokazuje tudi dejstvo, Je konferenca rešila že včeraj v popol-8,m sporazumu prve tri zahteve madžar- * vlade. Po tem sporazumu bo madžar-dva Voi8ka v prihodnjih 36 urah zasedla ?l)e "|esti na zahtevanem ozemlju. Spora-odn £ dolžen tudi glede postopnega slov * ia Madžarov iz formacij češko-8klh C Vo^sl'e ter izpustitvi vseh madžar ni-ii ,politlčnih kaznjencev. Pogajanja se v "r>jateljskem duhu nadaljujejo. PRVI DOGOVORI ^ BUDIMPEŠTA, 10. oktobra. Avala. g]j y ^?roča: Včeraj ob 19. uri sta se seska hTmarnu češkoslovaška in madžar-odstnif8ac^a’ se Pričneta pogajati o Vaške m* t?adžarskih krajev Češkoslo-ždrav džarski* Po medsebojnem po- žkosiov^, se tak°l pričela pogajanja. Če-Dre; , a delegacija je predložila naj-v doka j Pred,08e in izjavila, da je ČSR 24 u 7' oobre volje pripravljena v teku toad/ircM te,£om ponedeljka izročiti Postain i v zasedbo in last železniško daijniji, ^raj Satoralya-UjheIy. V na- feznisifo uralr pa bo izročena tudi že* (lele2at'!iP0-Sta^a Nove mesto. Madžarska v°lila ri*1 1C Podloge sprejela in do-nada!in!oa„ Sme*° češkoslovaški vlaki do ?atl ne smJ°Zit! do teh P°stai* Pi‘cva-Nato i6 ^1° ?aiM0 orožja in strel,ilva. Syoje ' cew Vlla matlžarska delegacija -110 zahteve. Češkoslovaška i«. a„ d,„i! da se ji dovoli ^teve DrnniM P0,dne’ da madžarske glede stališča, ki naj ga zavzame češko* slovaška delegacija pri pogajanjih v Ko-marnu. Slovaki so se odločil! neomajno braniti svojo narodno posest In ne bodo popustili nasproti pretiranim madžarskim zahtevam. Izdan je bil tudi proglas po radiu, v katerem pravi slovaška vlada, da se bo demobilizacija v ČSR zaradi pogajanj z Madžarsko izvršila le postopoma. Na Slovaškem morajo biti čete še nadalje strogo pripravljene ves čas pogajanj. Samo močan narod se lahko častno sporazume in pogodi s svojim sosedom. S slabičem se nihče ne pogaja, ampak mu preprosto diktira svojo voljo. Slovaki nočejo biti taki slabiči. Zato morajo voditi pogajanja z Madžari z močno vojsko za hrbtom. Samo tak sporazum bo časten. PARKANJEVA VLADA. U2HOROD, 10. oktobra. Začasni češkoslovaški prezident general Sirovy je imenoval rusinskega poslanca in ministra Ivana Parkanja za guvernerja Podkarpatske Rusije. Prva vlada Podkarpatske Rusije bo dokončno sestavljena naj-brže šele danes, ker je bilo treba prej urediti še nekatera tehnična, politična in osebna vprašanja. Vlado sestavi minister Parkanj. TUJE LETALO Z LETAKI. PRAGA, 10. oktobra. Reuter: Včeraj je nad Podkarpatsko Rusijo letal aero' plan neznane narodnosti. Iz letala so me tali letake v ruščini in madžarščini, \ katerih pozivajo Rusine, naj se takoj odcepijo od ČSR. Pozivajo tudi rusinske vojake, naj dezertirajo iz češkoslovaške vojske, ter prebivalstvo, da ne plačuje davkov. POLJAKI DALJE TRMOGLAVI. LONDON, 10. oktobra. Reuter: Poljski listi dajejo vso podporo madžarskim zahtevam po skupni meji s Poljsko. Za-pažen pa je bil članek v »Vremenu«, ki pravi, da je to le nespametna politična ambicija. Umik prostovoljcev iz Španije ITALIJA JE ŽE PRIČELA UMIKATI SVOJE PROSTOVOLJCE - UMIK LE SIMBOLIČEN — KOMISIJA ZVEZE NARODOV že dobljena. Interesantno pa je, da list se bodo za-danes 'e8acijah S* nadal!evala. V obeh de. ^!>re) potekMfl ^°do P°KaSa»ia tudi zakliiiff. * j KOdno bi da bodo člm- v°znost * Se Pomiri ner- ra"l sedanla j preb,va>stva In od-»eaanja napetost. bRatiILa°JaAKI OI)ločni V;*Ška vlaia k* e oktobra. Nova slo* 3Ja 16 s*>re*e«a v soboto sklepe RIM, 10. oktobra. Agencija Stefani poroča: Sedanji mednarodni položaj karak-terizirajo trije glavni dogodki. Prvi je monakovski sporazum glede rešitve češkoslovaškega vprašanja. Drugi je urejevanje odnošajev med Italijo in Francijo v smislu priznanja aneksije Abesinije in imenovanja francoskega poslanika v Rimu. Tretji dogodek je umik italijanskih prostovoljcev iz Španije. Vsi ti trije dogodki bodo sopomagali k pomiritvi Evrope. Sklep o umiku italijanskih prostovoljcev iz Španije, kjer se bojujejo že 18 mesecev, je zelo važen. Umik se tudi dejansko že pričenja. LONDON, 10. oktobra. Angleška vlada je pritisnila na špansko republikansko vlado, da odstrani tudi ona enako število tujih prostovoljcev, kakor jih odpokliče Italija iz nacionalne Španije. »Evening Standard« pa piše, da je bil odpoklic italijanskih prostovoljcev iz nacionalistične Španije sklenjen v sporazumu med rimsko vlado in generalom Francom. Ta umik nikakor ne pomeni, da se Italija desinteresira na nadaljnji usodi Španije. Gre le za simbolično manifestacijo skupne italijansko-angleške želje, da se ustvarijo pogoji za popolno uresničenje zbli-žanja med Italijo in Anglijo in angleško priznanje aneksije Abesinije. RIM, 10. oktobra. Reuter: »Informa-zione Diplomatica« prinaša vest, da bo 10.000 italijanskih vojakov, ki so služili kot »prostovoljci« v Francovi pehoti, poklicanih domov. Zdaj bo napočila nova doba odnošajev z Anglijo. General Franco se je že davno pred Monakovim sporazumel z italijansko vlado glede odpoklica prostovoljcev. Njihova prisotnost ni več potrebna, ker je bitka v Španiji ne govori ničesar o odpoklicu italijanskih letalcev in specialistov. ŽENEVA, 10. oktobra. Havas poroča: Odbor Zveze narodov, ki rešuje špansko vprašanje, je imenoval komisijo za nad' ziranje umika tujih prostovoljcev. Predsednik komisije je filmski general Jalan der, kot člani komisije pa so po en Anglež, Danec, Francoz, Iranec, Letonec. Norvežan in Šved. Generalni tajnik ZN je sporočil španskima vladama, da je komisija pripravljena za pot. Spominu kralja Aleksandra BEOGRAD, 10. oktobra. Včeraj ob 10 uri dopoldne je bila na Oplencu maša zadušnica za blagopokojnim kraljem Ale ksandrom I., ki se je končala z molitvijo v sami grobnici. Pri spominskem obredu so bili navzoči tudi Nj. Vel. kralj Peter H., Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. Vis knez namestnik Pavle in mnogi odličniki Maše zadušnice so bile tudi v beograjskih cerkvah in drugod po državi. V beograjski saborni cerkvi je daroval mašo patriarh Gavrilo. Udeležili so se je med drugim tudi nekateri člani vlade. MANJ5INSKE SOLE V ROMUNIJI. BUKAREŠTA, 10. oktobra. Romunski prosvetni minister je izdal odlok, ki uva ja v vse šole, v katerih so otroci narodnih manjšin, njihov materinski jezik. To velja za otroke Madžarov, Ukrajincev, Nemcev, Bolgarov in Srbohrvatov. KRALJEVSKI OBISK V KANADI. TORONTO, 10. okt. Vsi kanadski lis so prinesli vest, da bosta angleški kra in kraljica pri' < In ;;rndno obiskala Kanado. Kriza francoske vlade Novembra meseca pričakujejo tudi v Franciji izpremembo vlade. Kot nova combinacija se imenuje narodna koalicija, ki bi šla od socialistov, z Blu-mom na čelu, do desnice Louisa Marina. („Daily Telegraph“). Dve brzojavki General Syrovy se je odstopivšerau angleškemu ministru mornarice DuIIu Cooperju brzojavno zahvalil za plemenite besede, ki jih jc imel v angleškem parlamentu in ki so „balzani rane našega naroda v teh težkih časih". Duff Cooper mu je odgovoril z zahvalo: „Ceškoslovaška jc junakinja tragedije ,ki ji je priča vsa Evropa. V teh težkih dneh se je ponašala junaško, pogumno in dostojanstveno". Politika mimo Zagreba Bolj kot leta 1920. postaja danes jasno, da s politiko mimo Zagreba ne škodimo samo Hrvatom, nego pred vsem sebi, cajti prej ko bodo vistosmerjeni Hrvatje, bomo pogaženi mi. (1. Vrščaj v »Sodobnosti«.) Predvolivna politična situacija Sarajevski »Jugoslavenski List« prinaša pod tem naslovom politično poročilo iz Beograda. Čeprav se do te ure še ne ve, piše omenjeni list, ali bo te dni razpuščena Skupščina in razpisane nove volitve, se v političnih krogih v veliki meri razgovarja o volitvah. Nekateri narodni poslanci, ki so bili v vojni odlikovani s Karadjordjevo zvezdo, so že odšli »Udruženje nosilcev Karadjordjeve zvezde«, kjer so potrdili svoje legitimacije, da ne bi ostali v primeru razpusta Skupščine brez pravice na brezplačno vožnjo po železnici. G. Večeslav Vilder je v Beogradu razgovarjal s predstavniki UO, da se gre na volitve, ker so se z ene strani pojavili glasovi o možnosti popolne abstinence. V razgovoru s predstavniki JRZ so novinarji izvedeli, da je stranka že popolnoma pripravljena na volitve, na katere bodo po njihovem zatrjevanju imeli vpliv zunanjepolitični dogodki zadnjega časa. Ugleden predstavnik JRZ je rekel, da bodo nove volitve definitivno vrgle v pokoj veliko število politikov iz sedanje parlamentarne opozicije, če se ne bodo še pravočasno pre-orientirali nasproti JRZ ali pa UO. Pri tem pa je treba poudariti, da niti JRZ niti UO ne sprejemate radi v svoje vrste zadnje disidente z liste g. Boška Jevtiča. Ce bo JNS postavila svojo listo, bo morala po zakonu, ki so ga prinesli njeni predstavniki, najti v vsakem srezu v drža ,i okoli 200 predlagateljev liste in kandidata, kar bo pa zelo težko. Pri novih volitvah lahko računata na uspeh samo JRZ in HSS. Ta činjenica lahko pripelje po novih volitvah do novih izmen v našem političnem življenju. V Zagrebu ima vodstvo HSS konference, pri katerih se govori o postavljanju kandidatov za volitve. Že 12. oktobra 1. trabante dri. razredne loierije skupno 65,000.000'- din dobitkov Srečke v največji izbiri pri viru sreče ,.PUTNIK“ uradna potovalna pisarna kralj. Jugoslavije in pooblaščena glavna kolektura CIUi MARIBOR PTUJ Tudi pismena naročila izvršuje poštno* obratno točno in najvestneje m Maribor, 10. oktobra. Grenka usoda vojskovodij je, da jih postavijo na steno, ali pa jih milostno upo-koje, kadar izgube bitko. Čeprav bi ta usoda bila potrebna tudi pri političnih voditeljih, smo pri nas vajeni, da politični voditelji lahko dožive še tak brodolom svoje politike, pa še naprej zaradi svojih osebnih ambicij trdovratno vztrajajo na pozicijah, četudi na velik kvar splošnih interesov. Pri nas sprejemajo politiki v do sego javnih mest in časti sicer z veseljem nase odgovornosti, ko pa katastrofalno zavozijo in bi bilo treba izvajati iz odgo- j res™c^5a prijatelja, .n to je Mus- vornosti tudi poštene konsekvence, trdo-! sol,",- v drug,h državah želijo mir, vratno vztrajajo na svojih voditeljskih rfndar ta ™,ja T-f ff nTr CC mestih, če ne zlepa, pa zgrda. bl n‘ Pr' v AnSh" blJa na vlad' Du‘f Co°' Prava demokracija te prakse ne pozna Pred nemško demobilizacijo ZANIMIV GOVOR ADOLFA HITLERJA PRI PROSLAVI OBLETNICE PLEBISCITA V SAARBROCKNU. nobenih zahtev ter hoče imeti samo mir. Druge države naj se zanimajo za svoje probleme — Anglija n. pr. za Palestino — Nemčijo pa naj pustijo pri miru. čeprav se je situacija po Al or. a ko vem zelo izboljšala, je vendar prva skrb Nemčije, da pazi na svojo varnost. Zato bo Nemčija še naprej gradila obrambni zid na zapadu ter podaljšala »Siegfriedovo obrambno črto« še v dva okraja, saar-bršiekenškega in aachenskega. V najkrajšem času, mogoče že v d--e!i dneh, bo Nemčija demobilizirala in poslala vojake domov. LONDON, 10. oktobra. KanceJar Hitler je imel včeraj v Saarbriicknu govor, v katerem je govoril pretežno o zunanji politiki. Dejal je, da je bil v Monakovetn rešen mir. Letos je Nemčija brez kaplje krvi dobila 110.000 kvadratnih kilometrov ozemlja in osvobodila 10 milijonov Nemcev. Vendar ima Nemčija samo ene- per in Eden. bi imeli vojno. Zdaj se mora začeti politika mednarodnega razumeva-NemČija nima nobenih želj več in NAPETOST MED KATOLIŠKO IN NACIONALISTIČNO in zato je prezident CSR dr. Beneš kot . konsekventni demokrat, kot pošten človek j '^a in kot voditelj naroda, ki zapostavlja! svoje interese občim narodnim in držav-j nim, po katastrofi v ČSR možato izvainl potrebne konsekvence ter abdiciral na, predsedniško mesto republike. Po odstopu dr. Beneša, ki je bil v ČSR glavni predstavnik unifikacijske in cen-j tralistične politike ter po dr. Hodžineml DUNAJ, 10. okt. Včeraj dopoldne je odhodu v Canosso, se šele vidi, koliko j Prišl° na Dunai” do demonstracij proti škode in nepotrebnih žrtev je bratska re-; kardinalu dr; Innitzerju. Ko je odhajal iz publika doprinesla, da bi svet prepričala cerkve, mu je katoliška mladina priredila da so Čehi in Slovaki en narod. manifestacije. Takoj pa so se zbrale sku- Dva faktorja sta, ki lahko objektivno Pinc hitlerjevske mladine, ki so začele de- Demonstracije na Dunaju USMERJENO AVSTRIJ- SKO MLADINO. se je vest po Dunaju takoj razširila in demonstrativen je bil tudi obisk katedrale sv. Štefana. Pri napadu na kardinalovo palačo po popolnoma uničili dragoceno škofijsko knjižnico. Policija je zaprla 20 demonstrantov, ki jih je pa zopet izpu- Češka man|š'na na PoSšskem večja kol pre;šnfa poljska v CSR PRAGA. 10. oktobra. Tješinsko oženi' ije, ki so ga zasedle poljske čete, ima po zadnjem ljudskem štetju samo 81.000 P°' Ijakov, 18.0G0 Nemcev in 124.090 Čehov. Tako je sedaj češka manjšina na P°*i’ skem večja, kakor je bila prej poljska na Češkoslovaškem. Razen tega je ostala Moravska Ostrava sedaj brez premoga in železniških zvez. Tuji časniški poro* čevalci. ki so zbrani na Tješinskem, P°* ročajo svojim listom, da je pobegnil0 pred poljsko zasedbo na tisoče Čehov, a tudi Nemcev, ki so se zatekli v Nemčijo« V krajih Petrovcu, Karvinu in Orlovi, kj so čisto češki, je prebivalstvo s solzam* žalosti sprejelo prihod poljske vojske. VARŠAVA, 10. oktobra. Reuter: Potiske čete so že včeraj vkorakale v obmejno mesto Bohumin, čeprav je bilo P° sporazumu določeno, da bodo šele v torek. Zunanji minister Beek je izjavil, da se je to izvršilo v sporazumu s Češkoslovaško, ki se je ba!a, da v BohuininU« ki ga je češkoslovaška vojska že zapustila, ne izbruhnejo nemiri. da monstrirati proti kardinalu in razbile šipe na oknih nadškofijske palače. Policija je odločata o tem vprašanju. Prvič znanost, ki stoji na stališču, da so Čehi in Slovaki pripadniki dveh narodov, in drugič ljud- i demonstrante razgnala, stvo samo, ki prav tako čuti, da češkoslo- Dunaj, 10. okt. Reuter stila. Včeraj zvečer so se demonstracije ponovile. Več sto članov hitlerjevske mladinske organizacije je vpilo po ulicah Kardinal In-1 »Obesite Žide, ustrelite duhovnike!« Po- liciji je končno le uspelo, da je napravila red. Reuterjev dopisnik pravi, da bodo ti dogodki imeli težke posledice, ker je v Avstriji 90% katoličanov. S tem so se vaškega naroda ni in da sta dva naroda, • nitzer ie interniran v svoji palači. Pustili češki in slovaški. Čehi in Slovaki so čeho-1 s0 niu vso svobodo, vendar je omenjeni Slovaki, kakor smo Slovenci, Hrvati in ukreP storien le zaradi obrambe visoke-Srbi Jugoslovani. £a cerkvenega dostojanstvenika pred Po vseh dogodkih v svetu in še posebno po zadnjih, ki so načelno prinesli federacijo češkoslovaški, menda ni več človeka, ki bi lahko verjel v narodno edinstvo v tem smislu, da se lahko dva ali trije narodi stope v nov edinstven narod. Prirodno in mogoče je le, da sta dva ali več narodov med seboj edina in da se v ZASEDANJE NEMŠKEGA SUDETSKEGA OZEMLJA NA JUŽNEM ČEŠKEM DO možnosti odločita za skupno, edinstveno I NOVE MEJE poltično in državno življenje. ! če, bi Čehi in Slovaki že pred leti ure-! PRAGA. 10. oktobra. Nemške čele drli v tem smislu svoje medsebojne odno- s0 včerai vkorak:1'c v Pralialicc na Saje, bi ne doživeli, da jih morajo ureje-! Jllžlieui (*škcm in mesto zasedle. Izruvati danes, ko je položaj za njihovo dr-1,illicc ki ,majo :,00° Prcbiv!,lcev 111 ' ~ tudi znano zdravilišče so imele množico. Dunajski listi o napadu niso sme j odnošaii med Nemčijo in Vatikanom še li ničesar poročati. Tudi telegrame tujih j bolj zaostrili, poročevalcev je policija zadržala. Vendar I Nemške čete v Prahaticah žavo veliko slabši, kakor pa je bil takoj po svetovni vojni. Znova se potrjuje, da postajajo taka kočljiva vprašanja vedno bolj zapletena in njihovo reševanje bolj težavno, ako se ne uredijo čim prej. Najbolj pa otežujejo take rešitve tisti, ki z. v , , zmedenimi pojmi, ki niso niti v teoriji niti i s0 včeraj povso(i (lo?e«lc svo-' ! neviu v praksi dokazani, ovirajo prirodni odnos h1'1 in za.s,edl? odseke obmejnih po-med dvema ali tremi narodi menda za-!(,rociJ češkoslovaške, kt so jim so pred lo zasedbo češko večino. češko prebivalstvo sc sprejema čet ni udeležilo. Nemško vojsko so sprejeli le Nemci in nekateri nemčurji. BERLIN. 10. oktobra. Nemške čele bili radi tega, da bi tujina rekla: no, zdaj; d0,0^l}11 Oddelki generala Lista so vam pa verjamemo, da ste naredili cn1 ,zavzph (loscd;"J.-,e ^skoslovaske odse-narod, in to vzamemo tudi na znanje. I kc na nie>' °,bčT 0bcrdonrau Dfav' Realno življenje je sedaj z vso krutostjo! 1,1 >1£‘»lcstn,k dr- ^yss-Inc,uarl je kaznovalo in obsodilo vse tiste, ki so se j PJ’®vzcl na lrtf« '/noj,m. nemško bavili s terni vprašanji, ne da bi vzeli 'v! fd,lasl, na< ^slopljenini ozemljem, roke knjige, ki avtoritativno pojasnjujejo | V,k6rakaJ°? nfn\skc ^te Je prebiva-ta vprašanja in ki niso upoštevaličuv-K'^ pozdravljalo. O - stev in volje ljudstva ter so, bodisi iz naj- f k* sRflcl^naua f, •• - ' določeno jim črto Moso— Zateč. Če- boljših namenov ali pa zlonamerno otepali o teh resnih zadevah le prazno slamo. Razvoj narodnostnega vprašanja v ČSR je šolski primer, ki lahko služi v pouk tudi vsem drugim državam, kjer stoje ena ki ali podobni problemi v ospredju javnega življenja. Dogodki v ČSR so čisto jasen in odločen memento za vse, katerih dolžnost je skrbeti za bodočnost države in naroda. Potem ko je četvorica velesil zavladala v Evropi, nihče ne more in ne sme prezreti dalekosežnih konsekvenc, ki lahko nastanejo iz tega dejstva. Diktat v ČSR se lahko ponovi tudi Se kje drugod! Pri tem gledanju nas ne sme motiti ril P^lobitev nemško-tnrškega prijatelj-Mussolinijev članek v »Popolo d'ltalla ',' stva' z*asd gospodarskih odnosov, ki je zadnji čas tudi pri nas vzbudil po- škoslovaško vojaštvo se je umaknilo šele v zgodnjem jutru. Nemške čelne čele so prihajale povsod v slik s češkoslovaškimi zadnjimi oddelki. Včeraj zvečer je bilo vse zasedeno ozemlje slavnostno razsvetljeno in po vseh večjih krajih so se vršile baklade. PRAGA, 10. okt. Reuter: Nemška vojska je včeraj zasedla radijsko oddajno postajo Moravske Ostrave. V nanovo zasedenih pokrajinah je vodja tajne policije Himmler izdal nove ukrepe o reorganizacije tajne policijske službe, ki mora delovati v popolnem soglasju z vojsko. Pri Karlovih Varih so ustanovili koncentracijsko taborišče, v katerega so poslali že vse nasprotnike režima, ki so jih našli v sudetskih krajih. Volitve zastopnikov sudetskih krajev v Reichstag bodo v bližnjem Času. Vsi kraji tvorijo novo okrožje, katerega glavno mesto je Reiehenberg (Liberec). Nemška aktivnost na Balkanu NEMŠKI GOSPODARSKI MINISTER V TURČIJI - VODJA NEMŠKE DELAV SKE FRONTE V BOLGARIJI ANKARA, 10. oktobra. Nemški gospodarski minister Funk je včeraj odpotoval iz Ankare v Carigrad. Pred odhodom je dal za tisk izjavo, v kateri je pouda- lemiko in ga nekateri niso razumeli, 'iz katerega pa se vidi, kaj je teorija in kaj Njegova pogajanja s turškim ministrskim predsednikom in drugimi ministri so se vodila v duhu prijateljstva. Dosedanje praksa. Teorija je vse to, kar je italijanski' nert,škO posojilo I určiji znaša četrt mi-ministrski predsednik v narodnostno takoM'*ar^c ,liark in Je bilo uporab- pisanem Trstu govoril o samoodločbi narodov, praksa pa je to, kar so naredili s | češkoslovaško. V Mussolinijevem Članku' ne moremo videti načelnega stališča ve-,esil, ki uravnavajo svojo politiko po vseh drugih vidikih kot pa po načelnih. Jasno je, da so bili besede g. Mussolinija naj-nrei prikrojene za češkoslovaško državo. N’ihče pa ne ve, kako bi g. Mussolini govori), če bi prišle na vrsto še katere druge države. Rr. ljeno zlasti za vojaške in industrijske namene. SOFIA. 10. oktobra. Vodja nemške delovne fronte dr. Ley je odprl včeraj v Sofiji razstavo »Freude und Arbeit«. Popoldne je govoril v Terneku bolgarskim delavcem o važnosti odpočitka, ki si ga mora privoščiti vsak ustvarjajoči človek. I o je bilo prvikrat, da je kak tuji državni funkcionar govoril bolgarskim delavcem. ..Pravda'* zopet dovoljena BEOGRAD, 10. oktobra. Avala. Z od-l.om notranjega ministra je od danes ; (pet dovoljeno izhajanje dnevnika : ?ravde«, ki je bila pred tedni ustavljena. Konference združene opoxidje BEOGRAD, 10. oktobra. V Beogradu se vrše te dni konference srbijanske združe- ne opozicije, na katerih razpravljajo o stališču, ki ga bo zavzela pri državnozborskih volitvah. »Samouprava« piše s tein v zvezi, da se Aca Stanojevič konferenc ne udeležuje. Potem pa pravi list: Mi mislimo, da je mnogo bolj važno, da gospodje iz beograjske združene opozicije izjavijo še pred volitvami o tein, ali sprejemajo Mačkove zahteve po konfederaciji ali ne in kakšno stališče zavzemajo do njegove izjave o perzonalni uniji?« POPRAVA VSEH KRIVIC MIROVNIH DIKTATOV. RIM, 10. okt. Giornale d’ Italia piše, ni obstajal le na češkoslovaškem narodnostni problem, ki ga je bilo treba resit«» ampak da obstajajo taki problemi še v drugih državah in se bodo morali tudi n® enak način rešiti. Krivice, ki jih je štor1' mirovni diktat po svetovni vojni, se tn°* rajo do konca popraviti. O tem naj s' bodo na jasnem vsi, ki mi lijo, da je 1 rešitvijo češkoslovaškega problema re§e' 110 že vse. (Ako misli »Giornale d’Italia<< res na generalno popravo vseh krivic m1* rovnih diktatov, moramo Slovenci njeg°* va načela le pozdraviti. Op. ur.) NACIONALISTIČNI LETALSKI NAPADI BARCELONA, 10. oktobra. Reuter: ^ soboto in včeraj zvečer so nacionalist1, čna letala bombardirala vsa večja rnesta republikanske Španije. V Barceloni ie bilo v soboto 60 mrtvih. Valencijo je n3" padlo 10 Francovih letal, ki so porušil železniško postajo in večje število Koliko je smrtnih žrtev, še niso nioS'1 ugotoviti. V valencijskem pristanišču s° zažgali tudi neko angleško trgovsko djo. Na fronti pri Ebru ni nič novega- PRED UREDITVIJO PALESTINSKEGA VPRAŠANJA? LONDON, 10. oktobra. Angleški kolo nialni minister je včeraj izjavil, da bod odposlani v Palestino nadaljnji angle_s oddelki vojaštva, da bi tamkaj vzdrzc' vali red in mir. Baje bodo poslani štifJ bataljoni pehote, en bataljon topništva 1 večje število oklopnih vozil. Kakor s nadalje izve, je Anglija opustila misel n ustanovitev posebne židovske države Palestini. Palestina postane arabska žava, Židje pa dobe v njej poseben P° loža j. BOJI ZA HANKOV. ŠANGHAJ, 10. okt. Reuter: JaP°nSJ,j ladje so na reki Jangce priplule 16 111. izpod Hankova. Japoncem je začelo P manjkovati petroleja ter je zato sklenila, da ponovno odpre premogov11'i na Sahalinu, ki so bili že več let zaP Iz premoga bodo nato pridobivali Pe lej. JED IZ ENEGA LONCA BERLIN, 10. oktobra. Delo za pomoč 1938-39 se je začelo včeraj ^ vsej Nemčiji. Prebivalstvo je povso v;>u,i i ivuivmoivu ^ prid zimski pomoči jedlo »iz enega ca«. Tudi kancelar Hitler je v 'svo.K posebnem vlaktt po zahodni Nemem del opoldne le eno jed. ANGLEŠKI DAROVI ČEHOM- gC LONDON, 10. okt. Londonski žuPaJrS-je z letalom odpeljal v Prago, kjer (ev clil vse potrebno za pravično \1. angleških darin in pomoči begu'1^’11 \i angleških daril in pomoči begunce namen že več milijonov denarja. po- Vremenska napoved. M0fntad^e* oblačitev, zapadni vetrovi, leževno. -ze: Curih, 10. oktobra. — ^ Beograd 10, Pariz 11.755., pr<1 20,94, Newyork 438.75, Milano ' ga 15, Berlin 175.75. _ ie o plebiscitu K plebiscitom na Češkoslovaškem in 18. obletnici koroškega plebiscita Avtor članka je 6 dni pred plebiscitom šel v Celovec v družbi z s■ Francem Peternelom in še nekim Celovčanom k naši plebiscitni komisiji, kateri je dal vse podatke o zlorabah severno od Drave in zahteval, naj plebiscit odgode, dokler se ne pojasni neupravičenost z nemške strani vrinjenih glasovalcev. Komisija je njegovo zahtevo odklonila z motivacijo, da edino on prinaša slabe vesti, dočim od vseh drugih strani prinašajo ugodne. V takih čeških krajih, ki imajo nad 80% češke narodne večine, je bil določen Plebiscit, dasi so se njihovi prebivalci že Pri raznih ljudskih štetjih in volitvah enako plebicitarno izrekli za pripadnost k češkemu narodu in s tem k češki državi. Marsikdo bo zato mislil, da tak plebiscit za Cehe itak ne more biti nevaren, toda Stvar ni taka. Kaj pomeni plebiscit, 3e nas Slovence dovolj trdno poučil koroški pred osemnajstimi leti na današnji dan. Na Koroškem je bilo pred plebiscitom več ljudskih štetij in volitev, ki so izkazale slovensko večino, a za Jugoslavijo se je na predplebiscitnih shodih izreklo Prostovoljno nad 80% Korošcev. Avstrija je zaradi tega smatrala Koroško Za izgubljeno in je sama ponudila Jugo-slaviji mejo na Dravi, ako se plebiscit opusti, česar pa Jugoslavija ni sprejela. " tem za Avstrijo brezupnem položaju pa ie nastopila svoje delo na eni strani Mednarodna plebiscitna komisija, na dru-pa propaganda Heimatdiensta. Komi-SlJ0 so nastanili v potujčertem Celovcu z nemškim miljejem, in da bi se člani ko-^•sije še bolje počutili, so jim poslali debeta celo iz najboljših nemški družin, v Katere so jih tudi dan za dnem vabili na Kosila, večerje itd. O vsem tem bi se dalo marsikaj napisati. Tako v nemške mreže vlovljena komisija je izdala v zadnjih mesecih pred plebiscitom razne odredbe, ki so postopoma čisto razrahljale moč jugoslovanske uprave. Postopno izdajanje teli odredb je vplivalo bolj deprimirajoče, kakor ako bi bile izdane vse naenkrat. Čim se je strah ljudi pomiril zaradi ene, je že prišla druga, in ljudje so postali zbegani. To zbeganost so spretno izkoristili nemški agitatorji na eni strani z vabami, na drugi z grožnjami z maščevanjem po vrnitvi Koroške k Avstriji. Toda kljub temu je bilo tik pred plebiscitom ljudstvom zopet bolj utrjeno in se je povsod, na vseh zborovanjih izreklo za Jugoslavijo. Tedaj je pa zavzel Heimatdienst drugo taktiko. Pričel je vtihotapljati v glasovalne imenike nemške neupravičence in agitirati od osebe do osebe. Vtihotapljanje ne-upravičencev je bilo lahko, ker so bili nemški člani odborov preizkušeni potvar-jalci, slovenski pa navadno popolni naivneži, ki niso poznali nobenih zvijač. Nemški prevejanci so sami svetovali slovenskim, naj vpišejo v glasovalne imenike tudi nekaj ljudi, katerih upravičenost ni bila nesporna. Ko se je to zgodilo, so prišli sami z množico vpisov ljudi, ki jih Koroška sploh nikoli ni videla. Pri tem so se še norčevali iz slovenskih članov, češ, kako da jih ne poznajo, ko so itak Slovenci. S tem so v večini krajev popolnoma uspeli. Toda tudi to še ni bilo dovolj, vreklamirali so naknadno še celo vrsto glasovalnih »upravičencev«, in kjer ni šlo gladko, jim je pomagala s svojimi razsodbami plebiscitna komisija. V mnogih občinah so dobili Nemci tako do 80 glasov, kar je dalo na vsem pzemlju več tisoč nemških glasovalnih »upravičencev«. Na ta način so si zagotovili Nemci že do 40% glasov. Ostale, kar jim jih je še manjkalo do nadpolovice, so pridobivali z obdelovanjem posameznih nezavednih ali bolj upogibljivih Slovencev. Najprej so strašili nemčurje, da jih bodo v Jugoslaviji preganjali, ako pripade Koroška njej. Potem so zvabili v Celovec več tisoč slovenskih hlapcev, jih peljali h krojačem in jim vmerili obleko ter dali bodisi klobuk, čevlje ali kaj drugega. Obleke bodo pa dobili po plebiscitu, ako bo zmagala Avstrija. Prav tako so spravili te hlapce na spretno insceniran način v zvezo s posebnimi, v ta namen najetimi dekleti, ki so se izdajale za hčere posestnikov, trgovcev, gostilničarjev itd. Ta dekleta so fante omrežila in se z njimi zaročila, poroka pa naj bi bila zopet — po plebiscitu. Samo v treh krajih ob Vrbskem jezeru je zbral Heimatdienst okoli 80 takih deklet, od katerih se je vsaka zaročila s celo vrsto tja pripeljanih in potem zopet odpeljanih slovenskih hlapcev in sinov revnih posestnikov, ki kot drugorojenci itd. niso imeli doma obstanka. Na enak način so pa najeti moški begali tudi slovenska dekleta. Zarok je bilo tiste dni tik pred plebiscitom na stotine in stotine. S temi in drugimi sredstvi so Nemci dosegli, da je glasovalo 10. oktobra 1920 v prvem glasovalnem pasu za Jugoslavijo samo 15.000, za Avstrijo pa 22.000 glasovalcev. Kljub temu smo pod Dravo dobili večino in bi nam moral biti priznan vsaj ta del, toda zgodilo se ni niti to. Tik po plebiscitu je prišlo strašno iz-treznjenje, iztreznjenje tako pri slovenskih naivnežih v odborih, kakor pri revnih hlapcih in dekletih. Zaman so prihajali v Celovec terjat vmerjene obleke. Bilo jih ni nikjer. Zaman so tudi »ženini« iskali svoje neveste in »neveste« svoje ženine. Vsi so brez sledu izginili. Ostali so tako brez oblek, brez nevest, ženinov in — Jugoslavije. Ako bi se bil teden pozneje ponovil plebiscit, bi bili dobili Slovenci ogromno večino kljub tujim »upravičencem«. Ali ni to nauk tudi. za češko? Dr. Juro Jan. stanovanjem ter 120 kg pšenice v sodu. Sosedje, ki so prihiteli h gorečemu poslopju, so požar omejili. Ogenj je napravil kakih 300 din škode, dočim je bilo poslopje zavarovano za 30.000 din. Ker so našli orožniki boljše predmete že spravljene v hlevu, čeravno so prišli na kraj požara takoj po izbruhu ognja, so Hadjara Lacka aretirali zaradi suma požiga. o. Imenovanja, premestitve in upokojitve. Postavljeni so za sodne pri-pripravnike na okrožnem sodišču v Celju Rajko Cvetek.; na okr. sodišču v Mariboru Danilo Kukovič iz Po-lenšakov. Prestavljen je Josip Horvat z okr. sodišča v Marenbergu v Brežice. Upokojen je Miroslav Ludviger, sluga na okr. sodišču v Celju. Premeščena je s pošte v Celju na pošlo v Gornji grad Apolonija Žagar. Za uradnika 9. pol. sk. sta postavljena veroučitelja na ljudski šoli v Mariboru Kancijan Farič in Franc Suhač. o. Imenovanje novega senatorja. Za senatorja jc imenovan bivši senator dr. Gustav Gregorin iz Ljubljane. o. Jubilej ljubljanskih grafikov. V okviru proslave 70-letnice grafične organizacije je bil v Ljubljani koncert črnih umetnikov, ki je zelo lepo uspel. o. Razstava slovenske knjige v Ljubljani je vsak dan deležna zelo lepega obiska. o. Dve nesreči v Ljutomeru. Na Moti pri Ljutomeru jc padel rudarjev sin Edvard Zuravelj pod lokomobilo, ki mu je strla hrbtenico. Deček jc bil pri priči mrtev. — Na Cerkvenem trgu v Ljutomeru se jc 16-letna kolesarka Irma Baragi z vso silo zaletela v zid, da si j c razbila glavo. o. Cerkev sv. Terezike so blagoslovili na Kodeljevem pri Ljubljani, To je prva taka cerkev v Sloveniji. c. ..Žena na Miskavuorju“ je prva drama, s katero bo jutri gostovalo v Celju ljubljansko narodno gledališče. Začetek ob pol 20. 12. oldolser fe pred vrati! Le še dva dni imate časa, si hočete nabaviti srečko za predstoječe žrebanje drž. razredne loterije v naši hiši sreče in pooblaščeni glavni kolekturi bančni poslovalnici Bezjak, Maribor, Gosposka ml25. Odločite se pravočasno, sreča Vas vabi! [ovice Pred resuladio flore KDO NAJ NOSI GLAVNE STROŠKE? - uredbo o melioracijskem skladu je (l °čcno, da morajo pri regulacijskih de- in! nositi do 10% proračunskih sredstev D e[esenti. Letošnja poplava je dosegla . ‘ rcele, kj njso jjj|e že stoletja poplav-Drpk "'e 'e^os 1L pr' Mura tekla tan Veržejskega polja v Banovce, od " na Grlavo in Krištancc, poplavila je v 0 v^'°dne dele k. o. Boreči, ki ležijo styS ' Murskega polja. Sresko načel-se n V ^]u*onien* je predlagalo, da bi ko ^Jxustan9vile vodne zadruge za vsa-ZTrlM-Clno' ^an' teb zadrug bi bili pri-odiu-1 Posestniki, njih prispevki bi se jim lia Ti*- P° povr-š'ni ogroženega ozem-ljudst° .kila nova obremenitev našega Priliv^3’ ! ,)r' sedanjih gospodarskih tiidi it!- ^ n* priporočljiva. Trajalo bi čjn,i,e ;!.lu 'eta' Prcdno bi se v vseh obvodni ! ,pr‘dejo v poštev, ustanovila lija K> ,rU^a’ k' ^ bila zmožna življe-]e 'n gil‘acija Mure se more izvršiti Pa VrrZ4acitan^m Programu, ne more se sPet ir'~' •/'tu’ ma'° tam’ drugod Da zarii , 1Ci • ,to P°trebna enotna organi-enotno ' s*crljela, da se dela vršijo Prorlvn'11 ° mel*0racijskem skladu sicer Pa vo< nVU lno/'nost’ da prevzame del ali interesenVi^h ’ katerega bi 'r'orali dati cija hn < ’ ,!10vma- Enotna organiza-P°same7tif> iSv lažle ^egla, kakor pa terih ivmn . Clne- Za del stroškov, ka-D°sebne nh'",a ne !*' Prcvzela- bi se brez v občiiKkuCme naS1° 'V>cirni i1-2 vsek*k°r nad vse važ-zato hi mKv Pol^delstvo in živinorejo, °dstotek «CmC ,llk° !mkln,'ile kakšen v to .svrh,\VTeK,a ,1?!ctiiskcKa Proračuna Jetiki ; n ° storili tudi sreski ' odbori. Kmetijska zbornica po- bira tudi pri nas 5% doklado na zemlja-rino. Ce bi odstopila nam del te davščine, bi bil vporabljen za koristi našega kmetijstva. Vsi ti drobci bi skupni organizaciji omogočili uspešno delovanje. Skupna organizacija bi bila tudi moralno dovolj močna, da bi izposlovala na pristojnih mestih pospešeno in temeljito ureditev murskega vprašanja. Zastopala bi teritorij preko 130 knr z nad 100.000 prebivalci. To naše stališče so udeleženci sestanka interesentov v Veržeju dne 25. sept. po debati in raznih pojasnilih soglasno sprejeli. krč. Omejitve zborovalne pravice ukinjene Minister za notranje zadevo je glede na spremenjeni zunanji politični položaj v Evropi z odlokom štev. 37.569 razveljavil svoj odlok I št. 35.053 od 24. septembra o prepovedi zborovanj, posvetov in sprevodov sploli, kakor tudi o prepovedi zbiranja ljudstva po ulicah in po drugih javnih mestih. Odslej naprej veljajo za zborovanja, posvetovanja in sprevode predpisi zakona o. zborovanjih, shodih in posvetih in obstoječi policijski predpisi. Povrnitev škode, ki je bila storjena iz političnih nagibov Ministrski svet ie izdal uredbo z zakonsko močjo o povrnitvi premišljene škode iz političnih nagibov z uničevanjem, poškodovanjem, požigom ali ropom tujega premoženja. Vsak oškodovanec lahko preko prvostopne upravne oblasti zahteva odškodnino. Sresko na- čelstvo mora uvesti preiskavo in ugotoviti, ali gre za dejanje iz političnih razlogov. V tem primeru oceni škodo in določi višino odškodnine, ki jo mora plačati krivec, če pa tega ni mogoče izslediti, občina, na katere področju je bilo dejanje izvršeno. I. državna obrtna razstava v Beogradu V soboto dopoldne jc bila svečano otvorjena obrtniška razstava v Beogradu ob prisostvovanju zastopnikov in predstavnikov državnih in cerkvenih oblasti. Otvoritveni govor je imel predsednik *Obrlnc zbornice M. Stojanovič, ki jc poudaril zlasti dejstvo, da razstavlja okoli 500 obrtnikov iz cele države. Nato jc govoril minister za trgovino in industrijo ing. Kabalin. Dejal je, da mnenje o potrebi sistematične in nagle industrializacije države v interesu kulturnega dviga našega prebivalstva jemlje pogum našim obrtnikom, ki vedno bolj čutijo potrebo po borbi proti takemu prepričanju. Naši obrtniki morajo s pomočjo najsposobnejših in najagilnejših nacionalizirali našo industrijo. Proces industrializacije pa ni našel obrtništva na tisli stopnji tehničnega in strokovnega razvoja, da bi se moglo uspešno priključili industriji. Poleg lega se morajo naši ljudje osposobiti, da bi mogli tudi v industrijskih podjetjih delali kakor delajo to tujci in da bi jih upravljali prav tako uspešno, kakor oni. Današnja razstava dokazuje, da so naši obrtniki sposobni, dati narodu vreden in sposoben obrtniški podmladek. 100 LET STARA KOCA ZGORELA Ponoči je začelo goreti na podstrešju koče želarja Hadjarja Lacka v Malem Dolu v občini Sv. Jakob v Slovenskih goricah. Zgoreli sta streha in strop nad c. Občni zbor celjskega Sokola-Ma-lice jc danes ob pol 20. v Narodnem domu. c. Umrli so: Rajniš Anton, železničar v pokoju; Rozman Stanko, sin pekovskega pomočnika iz Zavodne in kurjač Gazdič Stefan iz Trbovelj. c. Obisk iz Jesenic. Včeraj je obiskalo Celje 32 mojstrov tehnične delavnice KID iz Jesenic. c. Najbrže roparski uiuor. Mrtvec, ki so ga našli predvčerajšnjem v Savinji v Levcu blizu gramoznih jam, ima na glavi več ran, je bil sezut in brez ure, ki jo je nosil običajno pri sebi. Po vsem tem se da sklepali, da je bil izvršen na pokojnega Tratnika roparski napad, vendar pa zločinec ni mogel odnesti mnogo plena, ko je bil Tratnik le prodaljalec lesenih solnikov in druge take robe. p. Vesli iz Ptuja. Vusak Djuro iz Ivanca na Hrvatskem je dr varil pri Bricelju Rudolfu v Halozah. Pri podiranju je hrast oplazil Djura po glavi, da je onemel. p. Divjačina prizadeva kmetom občutne škode. Kmetje v ptujski okolici se pritožujejo, da se jc lclos pojavilo izredno veliko divjačine, ki občutno ugonablja nasade. Predvsem so se zaredili zajci in fazani. Zajci povzročajo kmetom še celo vrsto drugih zgag; ko oni sladko spe, neomejeno gospodarijo zajci z njihovim zeljem, peso, deteljo in mladimi sadnimi drevesci. Kmetje imajo pravico, da se nad to divjaško zalego priložijo, da sc jim odmeri odškodnina, ali to je vse preveč zvezano s sitnimi potmi na občino, v mesto, da se odredi komisija in navsezadnje še pade vse skupaj v vodo tako, da kmet sam nosi stroške. Zakupniki lova, naj ne puščajo divjačine po par let, ampak naj jo sproti trebijo ,da ne bo potrebno kmetom se v toliki meri pritoževati in lovcem pla« čevati odškodnin. Maribor mmsmmBmmnm Otvoritev predavan; Ljudske univerze Mariborska Ljudska univerza je pričela s svojini delovanjem v sezoni 1938/39 v petek, ko se jc vršilo prvo predavanje prof. Silva Kranjca iz Ljubljane. Otvoritveni nagovor na občinstvo je hnel predsednik Ljudske univerze i nž. g. Kukovec, ki je poudarjal, da se jc vodstvo pri sestavljanju programa letošnjih predavanj oziralo zlasti na aktualnost mednarodnega dogajanja in na dogodke v neposredni preteklosti, ki še vedno odločilno vplivajo na sedanjost, kakor tudi na dejstvo, da letos proslavljamo 20-letnico obstoja Jugoslavije. Pri prehodu na pričujoče predavanje prof. S. Kranjca, ki je govoril o mednarodnem političnem položaju 1. 3914, je g. predsednik dejal, da se pred nedavnim vodstvo še niti zavedalo ni, kako aktualno bo to predavanje v teh dneh, ko smo doživeli vso usodnost leta 1938 in njegovo močno podobnost letu 1914. G. predavatelj je v široko zasnovanem, a vendar zgoščenem predavanju orisal politčno stanje in razmerje sil v Evropi ne le v 1. 1911 in neposrednih predvojnih letih, temveč tudi politični razvoj Evrope po Berlinskem kongresu in dansko-pruski vojni. Vsa politika 19. stoletja je bila prav za prav popravljanje napak, ki jih je zagrešil Berlinski kongres. Predavatelj je podrobno orisal narodni, politični in gospodarski razvoj evropskih držav v prejšnjem stoletju, zlasti pa porast in moč Italije in Nemčije po zmagoviti prusko-francoski vojni 1. 1870/71. Politične sile tedanje Evrope so se začele grupirati tako, da sta nastala dva tabora: Trozveza in Trojni sporazum. Razvoj in vedno večje trenje med rastočo močjo posameznih evropskih velesil je moralo neizogibno privesti do svetovnega požara 1. 1914/18. „Pvh rski dan“ v Mariboru Kot otvoritev pohorskega pokretaho velika propagandna pi-ireditev „Pohorski dan“, ki bo 30. okt. v Mariboru s sporedom: 1, Od 10. do 11. ure dopoldne slavnostna pohorska propagandna povorka po glavnih ulicah s pohorskimi skupinami in simboličnimi slikami na okrašenih vozeh in pohorsko godbo. 2. Od 11. do 11*30. dopoldan propagandni štafetni tek pohorskih drvarjev z debli. Start in cilj Putnikov reklamni kiosk na Aleksandrovi c. Tekmovalna proga: Aleksandrova cesta — Frančiškanska ulica — Tattenbachova ulica — Sodna ulica — Aleksandrova cesta. 3. Ob 14. uri popoldne na Trgu svobode velika pohorska tombola. Nagradna darila so izra- ziti produkti in izdelki Pohorja, v skupni vrednosti približno din 20.000. 4. Od 16. do 18. ure popoldne na unionski verandi propagandna drvarska tekma za prvenstvo Pohorja. Nastop 100 pohorskih drvarjev, Med glavnim odmorom nastopijo mariborski mali harmonikarji pod vodstvom g. Šušteršiča. 5. Od 19. ure zvečer naprej bo v vseh glavnih in stranskih prostorih unionske dvorane pohorska vinska trgatev. Igrajo 3 godbe. Cisti dobiček ,,Pohorskega dne“ je namenjen za nabavo in razdelitev tekmovalnih nagrad pohorskim drvarjem, za pohorski podporni sklad, za podporo onemoglim pohorskim drvarjem in pohorsko siromašno šolsko deco. Maribor se je poklonil blago-kojnemu kralju Ob četrti obletnici kraljeve smrti se jc Maribor dostojno poklonil ma-nom kralja Zedinitelja. Društvo „Ja-dran“ je v soboto zvečer priredilo v frančiškanski cerkvi spominski žalni koncert, ki ga je vodil zborovodja prof. Ubald Vrabec. Koncert je bil zelo dobro obiskan. V nedeljo dopoldne pa je bila v Unionu sokolska komemoracija. V primerno okrašeni dvorani z Oplencem v miniaturi v ospredju, je imel spominski govor Franjo Škof. Na sporedu so bile tudi priložnostne deklamacije Sokoličev, ki so izražali ljubezen do mladega kralja. Pevski zbor „Jadran ‘ je zapel več žaloslink. Pietetne svečanosti se je udeležilo mnogo zavednih Mariborčanov. Med odličniki so sokolski komemoraciji prisostvovali polkovnik Maslač, magistratni direktor Rodošek, predstojnik mestne policije dr. Trstenjak, ravnatelji šol in zastopniki narodnih društev. KOLESAR POVZROČIL NESREČO NA MELJSKI CESTI Pred hišo štev. 14 na Meljski cesti je brezobzirni kotesar povozil 60letno tra-fikantinjo Marijo Beletevo z Meljske ceste. Zena je obležala nezavestna na cesti. Ljudje, ki so priskočili ponesrečenki na pomoč, so jo prenesli v kavarno Union in ji nudili prvo pomoč. Nato so Beletovo prepeljali na njen dom, kjer je zdravnik dr. Turšič ugotovil, da ji je pri padcu počila lobanja. Brezobzirni koledar je pobegnil proti Sv. Petru. Ljudje, ki so videli nesrečo in morda poznajo kolesarja, naj se zglase pri policiji. iredo zvečer lepo slavnost. Tega dne bodo izročili v promet dva avtomobila. Novi rešilni avto »Tatra« je najmodernejše urejen in opremljen z najboljšimi reševalnimi tehničnimi pripomočki. Prav tako je sodobno opremljen novi mali gasilski avtomobil. Oba voza sta bila izdelana v lastni gasilski delavnici. GASILSKA SVEČANOST V MARIBORU Mariborska gasilska četa bo imela v m. Mariborski inženir! so si zgradili bajto. Več tukajšnjih inženirov je ustanovilo zadrugo »Bajta«, ki je te dni na Pohorju dogradila planinsko kočo. »Bajta« pod Senjorjevim domom je udobno urejena. m. Hruška v cvetju. V našem uredništvu se je zglasil hišnik trgovca Slavka Vidmarja iz Gajeve ulice 15 g. Franc Sever in nam prinesel cvetočo hruškovo vejico. Na vrtu cvete več hruškovih dreves, kar je pač izreden pojav pozne jeseni. m. Prispevki za regulacijo Drave, ki so jih dali prizadeti posestniki s Pobrežja, so bili nedavno vrnjeni, ker pobreška občina za regulacijo ni imela nobenih izdatkov. m. Čebelarji, v nedeljo, dne 16. t. m., ob pol 14. uri je pri čebelnjaku g. A. Živka v Pobrežju pri Mariboru, Miklošičeva ulica 1, čebelarsko predavanje o vzimo-vanju čebel, kuhanju voska, odvzemanju čebel in satovja iz navadnih košev. m. Te dni se bo oglašal po hišah nabi-ratelj prispevkov za Podporno društvo za revne učence. Prosimo za blagohotne prispevke, kajti število zelo potrebnih učencev in učenk se množi od dne do dne. Odbor. m. Orkester Glasbene matice. Danes ob 20. prva redna vaja. Dirigent prof. Drago Šijanec. Novi člani dobrodošli. m. Nove gostilne na Pobrežju. Na zadnji občinski seji na Pobrežju so podelili gostilniške koncesije Vilku Rozmanu, Mariji Vredovi in Uršuli Sagadinovi. m. Podružnica slovenskega čebelarskega društva za Maribor in okolico sporoča vsem članom, da bo prihodnji Čebelar poročal glede nabave sladkorja, de-naturiran bo letos s papriko. m. Tat dragocenosti v Mariboru? V Dubrovniku je nekdo ukradel bogati Nemki dragoceno brošo z briljanti in plavim safirom. Ker obstaja sum, da je tat v Mariboru, opozarja policija vse urarje in draguljarje pred nakupom te dragocenosti, vredne 125.000 dinarjev. m. Zagonetne poškodbe. Izpred Danj-kovih barak so danes okoli 3. ure zjutraj prepeljali v bolnišnico 271etnega ključavničarja Franca Kajzera, ki ima rano na glavi in vbodijaje na rokah. Kdo ga je napade! in poškodoval, mu ni znano. m. Lov za tihotapcem. Znani tihotapec Konrad Zorčič iz Sp. Polskave, ki je bil tudi vpleten v nedavno mariborsko tihotapsko afero, je padel v zasedo finančnih organov. Ko se je pripeljal z motorjem, so ga biizu Viltuškega broda ustavili finančni organi. Zorčiču se je posrečilo pobegniti proti Mariboru. Po mestnih ulicah se je razvil frimski lov za tihotap- cem, ki je končo v Studencih izginil. Zorčič je na begu odvrgel 200 zavitkov igralnih kart, 10 kg saharina, 200 vžigalnikov in mnogo kresilni!) kamenčkov. m. Smrt pod avtomobilom. Na odcepu ceste Košaki—Kungota je avtobus povozil 14Ietnega Slavka Krabonjo iz Košakov, ki je z drugimi otroci gledal neki pokvarjeni avtomobil. Deček je dobil tako hude poškodbe, da je v bolnišnici izdihnil. Poškodovan je bil tudi šofer Štucin, ki je popravljal avtomobil. Zdravi se v bolnišnici. # m. Tritedenski kuharski tečaj za Hno kuhinjo. Pod vodstvom priznane strokovnjakinje iz Pariza se bo vršil tudi v Mariboru kuharski tečaj. Začetek v petek. 14. okt. Trajal bo od 8. do 11. ure zvečer in to v ponedeljkih, torkih, četrtkih ii1 petkih. Udeleženke se bodo naučile P° najnovejši metodi 50—60 francoskih, ruskih in poljskih finih receptov. Prijave in' informacije v trgovini Zlata Brišnik. * Dr. Vilko Marin zopet redno orditii-ra od 10.—12. in od 2.-4. Razlagova 15-tel. 22-05. * Med bujnim ločjem teče vir, blestika kačji S3 pastir, obrobljeni kozak vesla, s potočnicami se igra. Slajše poezije pač ni za vaše otroke-Najdete jo v Župančičevi mladinski knji* gi »Pokoncu izpod korenin«. Kupite 1° lahko v prvi knjigarni. Pa ne pozabite še Gradnikovih Japonskih pripovedk a'1 Karlinovega Dolgouhega Jernejčka >n Gradnikovega Koka in druge živalske zgodbe. Vse te knjige dobite v knjigar-nah Tiskovne zadruge v Ljubljani, Se* lenburgova ul. 3 in v Maribora, Aleksa!** drova cesta 13. * Grajski kino. »Zdravnik iz strasti«; Hans Sohnker, Karin Hardt. Pri ve^e.^l’ predstavi nastop Svengalija s svojih eksperimenti. * Samo še dva dni imate priliko za nabavo srečke razredne loterije, ki Vam nudi priliko zadeti za mali vložek tfliK' jonski dobitek. Srečke v veliki izberi Prl »Putniku«. * V Graz pelje Putnik v sredo, dn® 12. t. m. Prijave samo še do jutri, 11*J* m. Vozna cena in vizum din 100.—• tri dni na Dunaj, od 21. do 23. oktobra, bo vozil Putnikov avtokar. Cena in vizum din 260.—. V Trst priredi »Putnik* Maribor izlet v času od 30. oktobra a° 1. novembra. Vožnja in vizum din 240.-"' Prijave do 20. oktobra. Nočna lekarniška služba: Magdalen* ska lekarna. Kralja Petra trg 3, telet-22-70; Dvorna lekarna pri Sv. Arehu> Glavni trg 20. tel. 20-05. Mariborsko gledališče Ponedeljek, 10. okt.: Zaprto. ■ Torek, 11. okt., ob 20. uri »Hudič** | učenec". Red A. Sreda, 12. okt.: Zaprto. ^ Četrtek, 13. okt., ob 20. uri: „*a | hočete". Red B. Kultura Epopeja kršne Like Hrvatska literatura ima v sedanjosti več močnih osebnosti, katerih glavna sila pa je boli v pesmi, noveli in drami kakor v romanu. Velikih romanopiscev, katerih dela bi lahko segla tudi preko mej, južnoslovanske literature itak nikoli a!so imele, razen ako odštejemo nekaj redkih izjem. Sele v zadnjih desetletjih so dobili Bolgari, Srbi in Hrvati nekaj pisateljev, ki obetajo s svojimi deli večje stvaritve. Med te spada po izdaji velikega, iz liškega kmečkega življenja zajetega romana »Ognjišče« tudi Mile Bu-dak. Roman je izdala med svojimi publikacijami letos Matica Hrvatska in vzbudil je tako pozornost, da ga primerja domača kritika s stvaritvami Dostojevskega, Reymonta in drugih svetovnih mojstrov ter pravi, da je Budak po Senoi prvi hrvatski romanopisec res veiikega formata. Doslej je bil Ličan dr. Mile Budak znan v hrvatski literaturi le kot avtor uspelih in priznanih novel. -Ognjišče« je njegov prvi roman, njegov prvi veliki tekst. Ta roman je epopeja Like ni Ličanov, kateri tvori prirodtio ozadje kršili Velebit s svojo strogo i hlalno veličino, a nepo-tvorjeno prabitnosijo. Taki so tudi Liča- ni sami, ki jih pisatelj opisuje. To je še primarni, od mestne civilizacije nedotaknjeni in nepokvarjen svet s prirodnimi čustvi, vzori, dobrinami in strastmi. Karakterizacija Like in Ličanov je zato tu popolna in da je še bolj pristna, se je Budak poslužil tudi liške ikavske govorice. Središče dogajanja je boj za domače ognjišče, boj za doni in zemljo, v katerem se razžarjajo vse drugs strasti, od seksualnih do tvarnih. Vse pa je upodobljeno na res mojstrski način, kleno in brez gostobesednosti ter razvlečenosti. Vse hrvatske pokrajine imajo svoje pisatelje, ki so jih upodobili v preteklosti in jih upodabljajo v sedanjosti, toda nobena še ni dobila pisatelja, ki bi posegel tako globoko do dna bistva in izluščil tako občečloveško podobo, kakor jo je Ličan Budak. Vsaka oseba, ki nastopa v romanu, in teh je dolga vrsta, je zase karakterna samobitnost; vsaka stoji pred n. mi živa, kakršno jo je ustvarila ta svojevrstna kraška pokrajina s svojimi skopimi zemeljskimi zakladi. Zato bi bilo dobro, da bi se s tem Budakovim romanom res velikega formata seznanili tildi Slovenci in morda ne bi bilo napačno, ako bi ga katera naših založb izdala v slovenskem prevodu. —r. Najpopularnejši angleški pisatelji Angleži so velik narod, ki je imel v preteklosti velike leposlovce in jih ima tudi sedaj, vendar bi se motil, kdor bi mislil, da so na Angleškem najbolj popularni pisatelji tisti, ki jih pozna vsa Evropa in Amerika in jih poznamo vsaj po imenih tudi mi Slovenci. Ne, ti veliki mojstri stoje po popularnosti in tudi po zaslužku daleč za pisci kriminalnih in podobnih romanov, katerih namen je zabavati najširši krog čitateljev. Med najbolj popularnimi pisatelji takih romanov je n. pr. še razmeroma mladi Denis Wheathley, katerega dela so bila razprodan doslej že v 400.000 izvodih. Romane piše komaj šest let, živi najraz-košneje, a ima v banki že več ko tri milijone dinarjev gotovine. Za njim služi milijone Leslie Charteris, ki piše kriminalne romane v nadaljevanjih in dobi za vsako knjigo, ki izide vsaka dva meseca, 350.000 dinarjev honorarja. So pa pisatelji, ki zaslužijo še več. Sax Rohmer je dobil za svoj roman »Dr. Fu« tri milijone dinarjev honorarja in se more glede zaslužka meriti samo še s podpolkovnikom Mc Meilleom, znanim pod psev- donimom Sapper, ki je že večkratni lijonar. 0, S pisanjem kriminalnih in podobnih manov pa ne služijo na Angleškem sa moški, temveč tudi ženske. Na Pr• °-< nh Kristus je lončar: neka v Obcram-in .,!_ . 'Iveca prijateljica mi je poslala krasne vrče in skot"“'kl j*TT5S*i.' ‘'»bife spadajo med moje naj- n°stiio in Z . ^xC* Razpoloženje v vasi je bilo slav-Prepr0rr„ vzvišeno. Vse naokoli so se svetile pisane p°kazai s ' p?m,?danskih travnikov. Dr. X., ki je P°l°ženic llaibo,iše lastnosti, je stopnjeval to raz-'n ie ninoima S svo>imi poučljivimi pripovedovanji Sv°jevrstn,. r POm°Kel, da je postal ta izlet nekaj čisto dneve k-iw!'a ve! e2a. Še dandanes mislim na tiste In So u, n\ n®k,a| nacl vsakdanjost vzvišenega. afek obisk pri ljudeh, ki so živeli v tuši bližini in so nam življenje olajševali — k našim zvestim služabnikom. Lakaj naših otroških in šolskih sob Wiener, služkinji Matilda in Roza, sluga našega brata, hlevar Schaub in rosenauski kastelan Meister so bili najvažnejši služabniki našega koburškega gospodarstva. Wiener je bil debel in je imel komično napet trebuh. V obraz je bil rdeč, zgornja ustnica mu je močno štrlela naprej in se je zdelo kakor da ji je nerodno, da je gladko obrita. Znal je biti dostojanstven in domač obenem. S svojim govorjenjem v neki angleško-nemški mešanici je vedno zadel žebelj na glavo. Čisto posebne vrste je bil njegov nalezljivi smeh. Vsa dolga leta je bil vdan služabnik pravega kova. Preživel je skoraj vse ostale služabnike in je bi! na stara leta Babyn iaktotum. Ljubil je našo sestro z očetovsko ljubeznijo in skrbel za njo z neverjetno skrbnostjo. Umrl je med svetovno vojno. S služkinjo Matildo je bil Wiener v neprestanem boju, ker sta v svojem delu često trčila drug ob drugega in sta se tudi bojevala za našo naklonjenost. Matilda ni imela nobene lastnosti odličnih angleških služkinj. Bila je bolj podobna krepkemu kmečkemu dekletu. Njen obraz je bil poln, toda ne tak. da bi mogel otrokom ugajati. Njene starosti ni bilo mogoče določiti; značilno je bilo zanjo le to, da so ji pravili že v mladosti »stara Matilda«. Že zgodaj je izgubila moža in je tako ostala sama s svojim sinom, katerega je nad vse ljubila. Toda smisel njenega življenja je bil v skrbi in ljubezni za vojvodske otroke. Njena potrpežljivost nasproti nam je bila brezmejna. Mi pa smo jo imeli najbolj radi zato, ker nam je prinesla vsako nedeljo* izvrstne koburške piškote. Tudi ona se je naučila nekega angleško-nemškega žargona, v katerem se je izražala zelo prosto, zlasti kadar se je kregala z Wie-nerjem. Brez Matilde Koburg ne bi bil Koburg. Mato preden sem zapustila hišo staršev in si ustvarila svoj lastni dom v daljni tuji deželi, je Matilda spremenila pot svojega življenja tako, kakor ni bilo prav nič v skladu s pridevkom »stara Matilda«. Nam tedaj niso ničesar povedali, in ko je odšla, so dejali le, da je zbolela in je bolna. Pozneje sem spoznala, da je bila njena bolezen kaj naravna in je obstajala v tistem, kar je poklic žene kot vzdrževalke človeškega rodu. Roza je pričela svojo »kariero« kot Alfredova sobarica in se je sijajno izkazala. S smehljajem na obrazu je prenašala vse njegove sitnarije, zlasti tudi tedaj, ko je z osemnajstimi leti postal poročnik in so se mu zdela najvažnejša vprašanja življenja pravilno zlikana obleka, prava višina ovratnika, oblika hlačnic itd., kakor pri vseh takih mladičih. Rozin široki, rdečebeli obraz na zavaljenem telesu z velikimi nogami, je bil vedno pripravljen na ukaze in tudi njene roke so neprenehoma čakale na delo. Za časa Alfredove bolezni sc je izkazala Roza kot izvrstna bolničarka in njene debele roke so ga položile tudi v rakev, ko nas je mnogo prezgodaj, komaj štiri in dvajset let star za' vselej zapustil. Po smrti ubogega Alfreda je postala Roza mamina sobarica, in za čas svetovne vojne njena hišna oskrbnica. Ostala je pri njej vse do njene smrti in je še sedaj, popolnoma krepka in zdrava, v službi mojih sestra kot nadzornica starega koburškega doma. Dalje jutri.) Stran 6. . *L S scdišia Oče in njegov nezakonski sin Fras Martin je sicer čevljar v Jiršov- cih, vendar mu čevljarsko delo nič preveč ne diši; Fras rajši krade; 20krat je bil že kaznovan. Ima pet otrok, med njimi enega, ki se piše Franz Bezjak in ki je nezakonski. Letos, takrat ko so zorele ma relice, sta se oče in sin srečala. Drugače ne živita skupaj »Pri Čehu v Grajenšaku zorijo marelice«, je dejal čevljar. — »Bi bilo«, mu je prikimal sin. Tako sta začela. Julija sta pokradla cehu marelice, nekaj dni za tem sta vlomila pri Poštraku v Grajenščaku ter mu odnesla iz kleti steklenice slivovke, tropinovca, droženke in šmarnice. Potlej zno va kokoši, nekajkrat v Grajenščaku pri Rošlu in Kokolu, enkrat pa v Vintarovcih. Ukradeno sta deloma pojedla doma, deloma pa prodala v Maribor. Fras je bil obsojen na 2 leti In 6 mesecev težke ječe, za tri leta pa je Izgubil častne pravice. Sinko pa je dobil 10 mesecev strogega zapora. Fras bi dobil več, pa se je kesal pred sodniki; zato ga niso kaznovali s pridržanjem po prestani kazni. »Nikdar več«, je dejal pred sodniki, da ne bo prišel več pred nje. Ali kdo ve, saj ne ve tega niti Fras sam. Volja je bila pri njem vsekakor dobra. Sleparije selskega pismonoše 36 letni Franc L e š n i k je že 1935 kot selski pismonoša za Rošpoh, Jelovec, Brestrnico in Kamnico uporabil 2000 din zaupanega denarja. Pravi, da mu je ta-otrok ter ni imel za pogreb. Ali Lešnik je poznejša leta nadaljeval z malverzacijami, in sicer vse dotlej, dokler ga niso razkrinkali. Opeharil je nad 30 strank za kakih 29 tisočakov. Na nakaznicah je ponarejal sproti podpise strank, ki bi jim moral izplačati denar. Nadalje je še sprejemal od ljudi denar, da bi jim ga odposlal. Nekateri, ki ne vedo, da se ne sme selskemu pismonoši izročiti več kaor 250 din, so mu dajali celo večje vsote. Uničil je pa pismonoša tudi nekatera priporočena pisma, dopisnice ter telegrame, ker se je bal, da bi mu prišli preko njih na sled. Ko mu je neka stranka povedala, da bo šla na pošto poizvedet, kako je z denarjem, ki ga ni dobila, ji je rekel, da bo že sam uredil pri pošti. In res ji je drugi dan prinesel denar. Končno so ga pa razkrinkali; dejanja je deloma priznal, deloma pa se je izgovarjal, da je denar izgubil. Ali take iaži so za sodišče vse preveč otipljive. Lešnik je tudi pred sodiščem priznal vse malverzacije, ki mu jih je očitala obtožnica. Izgovarjal se je, da je poneveril zato, ker je imel majhno plačo. Na kar ga je predsednik malega kazenskega senata vprašal; „So tisti več imeli, ki ste jim vi denar jemali?' — „Nekateri so bili siromaki," je odgovoril obtoženec. — „Da,“ je dejal sodnik, „siromaki so bili: invalidi, vdove in sirote 1“ Prvič je poneveril Lešnik denar 26. avgusta 1936. Takrat je podpisal sam imena dveh, ki bi jima moral nakazati okrog 12.000 din. Malverzaciji niso prišli takoj na sled in Lešnik je poneverjal naprej še kakih deset mesecev. Pred sodniki se je zagovarjal sila nerodno, da je res čudno, da ga tako dolgo niso zasledili. Poneverjeni denar je poštna uprava oškodovancem vrnila. Franc Lešnik je bil obsojen na 1 leto 4 mesece težke ječe, za 3 leta pa so mu odvzeli častne pravice. Nadalje je odpuščen iz državne službe ter mora povrnili poštni upravi 24.705‘68 din škode. Lešnik si je pridržal tri dni premisleka za priziv proti visoki kazni. Radio Torek, 11. oktobra. Ljubljana, 11 Šolska ura. — 12 Opoldanski koncert. — 18 Popoldanska zabavna glasba. — 20 Orkestrski koncert. — 20.30 Veseloigra. — 22 Napovedi, poročila, nočna glasba. — Beograd, 12 Opoldanski koncert. — 22 Orkestrski koncert. — 22 Napovedi, poročila, nočna glasba. — Sofija, 19.30 Večerni koncert. Praga, 19.30 Češka glasba. — Varšava, 21 Komorna glasba. — Pariz, 22 Francosko-belgijski koncert. ki živijo na Kitajskem, je nastala pri-slovica, da stane Japonce jama, ki jo napravijo s svojimi avionskimi bombami, 2000 dolarjev, Kitajci pa imajo pri zasu-vanju iste jame stroškov — 0.60 dolarja. Cilji teh japonskih zračnih napadov so bili v glavnem vojni aerodromi, železniške postaje, skladišča municije in vojašnice. Kot enega najznačilnejših primerov za svojo trditev navaja ameriški vojak bombardiranje železniške proge Kanton—Hankov. Čeprav so Japonci bombardirali to progo neštetokrat, vendar nikoli im njej ni bil promet prekinjen. Prav tako japonski avioni niso mogli resno ogroziti parniškega prometa na reki Jangtse. Japonski zračni napadi na kitajska vojna letališča so tudi ostala brez pomembnejših posledic. Že-Ijenih uspehov niso dosegli Japonci niti pri napadih s pomočjo velikih letal, tako imenovanih „letečih trdnjav". Ti avioni so predstavljali za kitajsko protiletalsko topništ- o odlične cilje: samo v času treh dni so jih Kitajci zrušili okoli trideset-Stvaren uspeh so dosegli Japonci le pr* zračnem bombardiranju kitajskih vasi-V eni vasi je bilo ubitih samo pri eneffl zračnem napadu povprečno 100 ljudi, ranjenih pa več sto. Deset zaDovedi za zakonsko srečo Zanimivosti ..Naravno'* zdravljenje In zdrav razum ROMANTIKA V ZDRAVILSTVU. — POMEN IN VREDNOST LJUDSKE MEDICINE Gibanje »Nazaj k prirodi« je že marsikoga sprevrglo v fanatičnega privrženca »naravnega« zdravljenja in s tem nasprotnika »neprirodnih zdravil in zdravljenja sploh«. Zdrav človeški razum bi pa vendarle nihal med odločitvijo, kaj je na tem svetu »naravno« in kaj »umetno«. Korenine tega nauka tičijo globoko v primitivni ljudski veri v idealen raj, iz katerega smo bili zaradi greha ali moderno rečeno zaradi civilizacije izgnani. Romantičen pojem narave, ki sentimentalno poklanja človeškim otrokom svoje darove, samo če odprejo naročje soncu, vodi in zraku, brani pristašem naravnega zdravljenja priznati kakršen koli Človeški zdravniški poseg v bolezen. Naravno zdravljenje je staro, toda še vedno spremlja oficielno medicino, kar pac izvira iz človeškega nagona do opozicije. Vendar je bila v ljudski medicini vedno slutnja resnice, ki so jo znali zdravniki vedno prav uporabiti. V današnji dobi se pojavlja prirodno zdravljenje v Združenih državah kot sorodna »krščanska veda« (Christian Science), ki je tudi nasprotnik umetnih zdravil. Njeni pristaši uporabljajo samo olja, s katerimi mažejo bolne in pri tem molijo. Trdijo, da je umrljivost pri njihovem načinu zdravljenja prav tako velika kakor pri oficielni metodi. V Nemčiji je zdaj naravno zdravljenje v velikih časteh. Je namreč neodvisno od zdravil (ki jih morda izdelujejo Židje...), pomeni pa tudi delen povratek k poganstvu in staremu germanskemu mitu. Vsi ti nauki domnevajo, da so našli ono »edino potrebno« za zdravje in ga zato enostransko propagirajo. Vsi ti nauki pa imajo to napako, da enega od tisoč pogojev dobrega zdravja smatrajo za edinega. Surova redkev je dobra, toda sama še ne zadostuje za obvarovanje pred boleznijo. Pravilna drža telesa je gotovo koristna za dobro stanje organov, toda sama še ne jamči za zdravje. Dihalne vaje so koristne za pljuča in celotno stanje organizma, toda edino zveličavne zaradi tega Še niso. Tako bi lahko nadaljevali z naštevanjem do neskončnosti. V bistvu je namreč vedno priporočala take stvari tudi oficielna medicina, ni pa temu nikoli pripisovala kako absolutno jamstvo za ohranitev zdravja in kak mističen pomen, kakor dela to za naše današnje pojme precej romantična »naravna medicina«. Nekje v Ameriki, kjer imajo na leto več kot deset tisoč porok in več kot štiri tisoč ločitev, je vlada izdala deset za povedi za moža in ženo. Izrazila je s tem upanje, da se bo družinsko življenj zelo izboljšalo, če se bosta mož in žena držala teh zapovedi. Zapovedi za moža: 1. Bodi samo toliko velikopotezen, kolikor ti dopuščajo sredstva. 2. Ne vtikaj se v gospodinjstvo. 3. Bodi vesel. Nič ne razdraži žene bolj, kakor če pride mož domov in nič ne govori ali pa samo godrnja. 4. Bodi s svojo ženo obziren. 5. Pokaži ji, da jo ceniš bolj kakor druge žene. 6. Ne delaj ji zmeraj očitkov. 7. Svojega stanovanja ne izberi preblizu svojih ali njenih staršev. 8. Do služabnikov bodi vljuden, toda ne preveč. 9. Glej na svojo zunanjost. 10. Bodi dober in pravičen oče svojim otrokom. Zapovedi za ženo: 1. Ne bodi preveč objestna. 2. Pazi na red v svoji hiši. 3. Ne zanemarjaj sebe tako zelo, da izgubiš vso svojo privlačnost. 4. Pazi, da ne boš s svojo obleko in lišpanem in obnašanjem obračala pozornosti drugih moških nase. 5. Ne zmanjšuj očetovega vpliva nad otroki. 6. Ne ukvarjaj se ves dan s svojo materjo. 7. Ne poslušaj svojih sosedov in svojih prijateljev, kadar moraš odločati 0 svojem domu. 8. Ne ponižuj svojega moža pred drugimi. 9. Smehljaj se in bodi postrežljiva. 10. Ne pripoveduj svojemu možu vedno zgodb o služkinjah. DOM LENOBE Nedavno so odprli v Bostonu v Severni Ameriki sanatorij, ki ga je njegov ustanovitelj imenoval »Dom lenobe«, tem domu morajo imeti gostje popoieB mir. Vsakdo pa mora seveda tudi sanj obljubiti, da se bo vzdržal vsake, pa tua najmanjše dejavnosti. Številno osebje, ^ katerim razpolagajo gostje, jih mora P°' streči tudi v najneznatnejših stvareh. sebne oskrbovalke odpirajo, berejo lB odgovarjajo na pisma, služabništvo PB pomaga gostom pri umivanju, oblačenj in drugih opravkih, za katere so zelo -z' vežbani. Obiski seveda niso dovoljen1’ ker zahteva govorjenje preveč truda. X Nemi film je še vedno zelo razšif' jen po svetu. Po podatkih Društva na' rodov predvaja neme filme še ok