Književnost. Uvod v narodno gospodarstvo. (Po Maurice Blockovi knjigi nPetit mannel d' economie pratique" uredil Vekoslav "Šnkovec. V samozaložbi. Tiak tiskarne sv. Oirila v Mariboru. Strani 158, mala 8"; se dobi v tiskarni sy. Cirila v Mariboru.) Tako se glasi naslov lepi knjižici, ki je izšla v slovenski narodni tiskarni v Mariboru kot ponatis iz strokovnega lista »Popotnika.« Priznati moramo, da smo se je iz dvojnega vzroka zelo razveselili: prvič, ker jo je spisal mlad, nadepoln vseučiliščni dijak g. Vekoslav Kukovec, ki nam s tem obeta, za premili naš narod še marsikaj lepega in koristnega spisati; drugič pa, ker obdeluje knjižica občekoristno in važno snov. Narodno gospodarstvo je za nas Slovence neizmernega pomena; ako se gospodarstveno živahno probudimo in postavimo na trdno in neomahljivo stališče, potem nam ie zavarovan obstanek v nevarnem in pretežavnerh boju s sovražnitni silami. Le-ta knjižica je spisana v lepem, lahko umljivem in poljudnem slogu; jezik je čist in skoraj povsem nepomanjkljiv; izrazi so krepki, jedrnati in ljudskim nazorom prikladni. 0 čem pa govori? Tistemu, ki se hoče gospodarstva v širnem pomenu poprijeti, hoče poljudno razložiti najvažnejše in najpotrebnejše pojme. Postavimo razlaga, kaj je: Korist in vrednost, lastnina, kaj se pravi delati? Kaj je denar, cena, kredit, kapital ali glavnica, obresti, koalicija in štrajk, kaj je asocijacija, konkurenca in monopol, kaj konzumpcija in kupčija? Taki in enaki izrazi iz narodnogospodarskega polja se razložijo ter z vzgledi razjasnijo. Po časnikih take izraze vedno in vedno čitamo, a malokdo jih dobro razume; ne ve, kaj pomenijo, radi tega je treba, da o njih dobimo dobre in jasne pojme. To namerava ta dična Kukovčeva knjižica; zato jo bo vsak, ki se z gospodarskimi vprašanji peča, z veseljem in z veliko koristjo čital. Spisana je v priprostih dvogovorih: učitelj se razgovarja z učenci in s kmetovalci ter jim fiedno razlaga narodno gospodarstvo, Tak način opisovania in pripovedovanja nas živo spominja na najlepšo knjigo, kar jih Slovenci imamo, na »Blažeta in Nežico« od našega ae3tnrtaega Slomšeka. Želeli bi bili pri izdajanju knjige samo to-le: V uvodu ali kjer si bodi v opombah naj bi bil vrli pisatelj povedal, da je izvirnik že 1. 1874 izšel, torej v času, ko so imeli gospodarstveni pojmi deloma drug pomen, kakor danes; kajti na nobenem polju se ni v zadnjih 30 letih zvršil tak prevrat, kakor na gospodarstvenem; tudi pri posameznih razlaganjih bi bilo dobro opozoriti na današnje nazore. Sicer pa — g. Kukovec zasluži vse priznanje in njegovo prvo večje delo v blagor slovenskega ljudstva, le-ta knjižica, se vsem gospodarjem najtopleiše priporoča. Dr. A.