et. 20 .S>L.O VE N K A' Str 5 Kaj in kako naj se čita. (V odgovor c. g. Grešniku.) Im Auslegen seid frisch und munter, Und legt ihr nichts aus, so legt was drunter. Goethe. Pač Čudne razmere vladajo v nas Slovencih. Samo da vzame kedo pero v roko ter napiše nekaj besed, že se kedo oglaša, da mu vse njegove besede preobrne in prekucuje, ter jih potem v čisto drugem smislu prereše- tuje, pretehtuje in — zavrže. K sklepu pa morda ravno tisto trdi, kakor njegova žrtva, samo da se drugače izraža. No, prav tako se je godilo.meni. Upam sicer, da me je večina mojih cenjenih čitateljic in čitateljev umela prav, vendar hočem razjasniti svoje stališče tudi c. g. Grešniku držeč se prislovice : Clara pacta .... Citirala sem bila stavek iz ,pisma iz Pariza' in baš ta ominozni citat je spravil c. g. G. iz duševnega ravnotežja. Ali sem pa morda naperila svoj članek proti njegovemu pismu? Menim, da ne. Saj sem še izrecno povdarjala-: »Nočem se tukaj natančneje ozirati na vse- bino navedenega pisma, kakor tudi ne na fektum, J:o- jega ne potrebujemo''. Dirnilo me je le neprijetno, čitaje, da mi Slovenci nikdar ničesar ne dosežemo in ne doživimo. Nadalje sem pa karala le mlačnost, ki vlada v Slovencih, če gre za kak napredek, kako se odvračajo vse novotarije s cenenim izgovorom : tega ne potrebujemo. Dokazati sem hotela torej le, da s tako kitajsko konser- vativnostjo ne dosežemo nikdar stališča med civilizova- nimi, merodajnimi narodi. Citiram stavek me je torej le napeljal do tega razmotrivanja po takozvani asocija- ciji misli. Kaj pa g. Grešnik? V dolgi razpravi pripoveduje nekaj o bojaželjnosti in krvoločnosti starih Slovanov, o sedaj vladajočem boju Nemcev in Italijanov proti Slo- vencem, o spekulativnih politikastrih, ki slepijo narod i. t. d., stvari, ki niso prav v nobeni zvezi z mojim člankom. Ali pa hoče c. g. G. morda s tem povedati, da vedoma pretiravam, da ne rabim hujšega izraza ? No, če je to mislil, naj mu bode povedano, da sem napisala omenjeni članek iz zgolj prepričanja, kajti uverjena sem, da se odpravljajo nedostatki le, če se javno grajajo, ni- kakor pa, če se prikrivajo in zatajujejo. Naš narod je mal, tega morda pač ne bode nihče zanikal. A po mar- ljivem delovanju se bode i on vzpel na višjo stopinjo, nego jo zavzema zdaj. Seveda se ne bode razvijal sam, po svoje, iz svoje sredine, iz lastne moči, kakor to mi- slijo nekateri ne preveč trezno računajoči rodoljubi, nego po vzgledu drugih, naprednih narodov. Ali je to sra- motno ? Ali nam kaže zgodovina sploh kak primer, da bi se bilo katero ljudstvo razvilo samostojno ? Ne, vsi so se vspeli, naslanjaje se na kulturo starejšega naroda, kojega so naposled nadkrilili. Jedini Kitajci so se vzdr-, Žali za svojim nepredornim zidom tujega upliva, a kam jih je to dovedlo ? Že stolet a, da ne rečem tisočletja, stojijo na isti kulturni stopinji — žalostna posledica sa- moljubne teorije o lastnih močeh. Naslanjaje se na kulturo starejših narodov v za^ Sfr. fi .SLOVENKA" SI-,. -20 padu Evrope se bodo razcvitale tudi slovanske narodnosti — tedaj tudi mi. Da nas je malo, ne pride tu v poštev. Zakaj bi se tu v malem ne izvrševalo, kar se dogaja drugje v vei'ji meri? Pa še nekaj. Zgodovina kaže, da ima vsak narod svojo prosvetljeno dobo, po kateri gre njegova moč navzdol. Zapadni evropski narodi so to dobo že imeli. Slovani jo še-le bodo. Prihodnjost velja Slovanom, torej tudi nam. Ne nam samim kot samo- stalnemu narodu, temveč v zvezi z drugimi Slovani. Omenila sem v svojem članku, da nam treba pred vsem prav temeljite ljudske omike, brez koje je vsak napredek sploh nemožen. Koliko talentov — genijev se izgublja samo radi tega, ker ni sredstev, po kojih bi se mogli vspeti ! Dajte nam dobrih ljudskih šol v zadostu- jočem številu, a dana bo vsakemu prilika, razviti svoje zmožnosti. Že Vodnik poje o Slovencu ,Za uk si pre- brisane glave*, a kaj nam hasne ta bistra glava, če se za plugom vgonablja hrez uka ? Potem pa tožimo, ,malo nas je, nimamo jih". Če sem se pa ozirala konečno na par .praktičnih do- kazov", se mi to tudi ne vidi baš tako grajanja vredno, če prav niso naša duševna last. Potem takem bi si smel omisliti novo iznajdbo le tisti narod, kojega rojak jo je izumil. Seveda, če bi se držali Slovenci tega načela, bi se znali celo Culukafri kmalo znatno odlikovati pred nami. Pa naj govorim o čtivu, o romanih in o znanstve- nih, poučnih spisih in razpravah. V obče naj velja : to kar se čita, naj se čita pazljivo, premišljeno, kajti le tako je možno imeti o čitanju tudi užitka in haska. Hlastno ,,poziranje" knjig je slaba razvada, možna le v napolizobražencu brez vsega okusa. Dobro je tudi, če se prepisujejo odstavki, ki se odlikujejo po posebno lepem slogu, po originalnosti idej ali sploh po čem drugem, v poseben zvezek. Tako se dobi sčasoma zbirka lepih in dobrih misli, kojo prebirati, ali vsaj prelistovati je go- tovo pravi dušni užitek, saj je tako rekoč ekstrakt lite- rature. Kolikokrat S9 pa tudi dogaja, da se spominjamo nejasno kakega izreka, ki smo ga nekdaj nekje čitali, a besedilo nam ne pride več prav na um, niti se ne mo- remo domisliti, kje smo ga čitali. Kako prijetno, če je zabeležen v literaturnem zvezku, tam ga dobimo gotovo kmalo brez težave. — Da treba znanstvene razprave tudi imeti, je morda samo ob sebi umevno. Čitanje samo nam dosti ne hasne, če ga ne umejemo. Zato se pa iz- ključijo same ob sebi vse knjige, ki so spisane strogo znanstveno za strokovnjake. Priporočajo se le poljudno spisane razprave, kojih nam tudi ne nedostaje. Saj nam prinaša vsak leposlovni list pravo obilico takih spisov iz vseh strok človeške vede pa v obliki, ki je dostojna vsa- kemu omikancu. Da pride za nas Slovence v poštev najpred sloven- ska literatura, mi morda vendar ni treba še posebno omenjati. Žal, da se dan danes le še preveč prezira v širših krogih. Posebno pa greši v tem naše ženstvo, ki -jemlje rajši nemško knjigo, nego pa ,,Zvon' ali pa knjige Matice Slovenske. Pač grajanja je vredno tako početje, Tendar je pa umevno, če pomislimo, da se odtujujejo naše deklice po nemških šolah do cela svojemu materin- skemu jeziku. Celo one šole, ki se zovejo dvojezične, so vsaj v višjih razredih do cela nemške. Ni torej čuda, če se naše ženstvo še ni moglo sprijazniti s slovenskim čtivoni, ki mu dostikrat še umljivo ni. Saj govori mar- sikatera prav gladko slovensko — v narečju knjig pa ne umeje, kakor če bi bil to drug jezik. Od tod tudi izrek, ki sem ga čula že neštevilokrat : „Krainisch kann ich, aber slovenisch nicht". — Upajmo, da nas spravi v tem. oziru nova višja dekbška šola v Ljubljani znatno na boljše. Naj preidem do romanov, novel, povesti itd. Tega gradiva je toliko v svetovni literaturi, da je res izbor težava. Kedo nam pove, kaj je dobro, kaj slabo ; kaj je čitanja vredno, kaj ne ? Nekaterniki trdé, da je treba le dobrega ukusa in nekaj znanja, da si izberemo dobro čtivo. A —'a — vpričo take trditve moram pač priznati svojo nezmožnost. — Torej kupim si knjigo, čitam jo s kritičnim očesom in pridem naposled do prepričanja, da stvar nič ne velja. A kaj mi hasne zdaj zvoniti po toči ? Čitala sem jo zato vendar. — Boljše se mi vidi tedaj vsakako, ozirati se nekoliko na kritike. Seveda se mo- ramo držati le resne kritike od kompetentne strani. Gla- sov onih kritikastrov, ki hvalisajo ali zamečejo le iz osebnih ali spekulativnih ozirov, pač ne smemo slušati. Tu treba pač nekaj znanja in če hočete tudi okusa, da se razloči, v katero kategorijo spada ta ali oni kritik. — Tudi imena najbolj slovečih pisateljev nam dostikrat niso porok, da dobimo res kaj dobrega v roko. Saj se vendar vsakemu pripeti, da časih zavozi, posebno pa, če se čuti nezmotljivega. Es irrt der Mensch, solang er strebt. Goethe. Res, dober roman nam je prava duševna slast. Ne samo, da mora lepi, krepki jezik vsacega človeka, ki umeje jezikovne lepote, prav od srca razveseliti, a tudi vsebina sama nam daje dosti tvarine za razmišljevanje. Koliko zanimanja vzbuja že karakteristika glavnih oseb, seveda, če je vedel pisatelj nacrtati svoje junake dosti plastično ; koliko gradiva nam daje za psihologiške štu- dije ! Nadalje krajevni opisi, situvacije itd. Kedor zna čitati, najde vedno dosti, kar je pozornosti vredno, brez vsega ozira na dejanje samo, ki morebiti je tudi prav mično. Vrhu tega pa razpravlja vsak boljši roman o raznih vprašanjih itd., da ga smemo imenovati resnično poučnega za onega, ki ve s potrebno pozornostjo čitati. Kaj pa naše ženstvo ? V obče premalo omikano, da bi se mogle vglobiti v čtivo, ga le površno preletava, zasledujoč le djanje. Vse drugo jim ni nič. Kar je po- 'i učnega, izobraževalnega, se jim izgubi, ker jim ne na- pravlja niti najmanjšega utiša. Zato pa segajo tudi rajši po tistih .skrpucalih, tistih petkrajcarskih ronianih" v kojih vlada navadno le preživa fantazija, ki slika s kri- čečimi barvami same neverjetne, sentimentalne ali preti- rano hudobne osebe in nemožna dejanja. Tako čtivo se- veda ni izobraževalno in baš pred njim sem že svarila v svojem članku o ženskih študijah. Grajala sem že tam ! tiste »prazne, mehkužne, neverjetne romane", s kojimi st. 20 ,S L O V E N K A" Str. 7 . se zalagajo čitateljice iz posojilnih knjižnic, ter ob jed- nom tudi način čitanja, češ, navadno se prečita le prvih 10 — 12 strani in sklep. Seveda nisem takrat mislila, da bi bil kedo toli naiven, da bi to osobno vzel. — Ravno tako tudi nisem hotela sumarično zavreči vse literature, kakor mi očita c. g. Grešnik. Govorila sem o slabem ¦čtivu, a on je mislil na dohro. Zdaj vidim, da le nisem bila dosti oprezna. Kar pa se tiče ženske emancipacije, rajši kar nič ne odgovarjam, kajti za ta odgovor bi trebalo zopet ce- lega članka. Vsakako se mi pa dozdeva, da je c. gosp. pojem o ženski emancipaciji sličen volilni pravici v ¦splošni V. kuriji. Torej pravico do izobrazbe imamo ! Da, imeli smo jo že pred ; saj nam ni nihče branil plačati drage pri- vatne učitelje. Pa celo zdaj ! Par tednov po izidu mojega članka ,0 ženskih študijah' so se nam odprle tudi vi s oke šole. Tega pa zdaj seveda še nisem mogla zabele- žiti, ker, žal, nisem nobena pvthia. Sicer pa vendar ne Vem, če nam ta pravica ne prinaša samo „brodlose Künste' Vsakako pa priporočam svojim sestram — tudi -onim; ki ne mislijo nikdar pohajati visokih šol, poleg romanov tudi nekoliko fizike, kemije, logike itd. Slednje pa posebno tudi onim zastopnikom krepkejšega spola, ki mislijo odgovarjati na »Slovenkine' članke. Danica.