"proletarec" je delavski list za misleče č1tatelje PROLETAREC Official Orgau Yugoalav Federation, S. P. - - Gluilo Jugoslovanske Socialistične Zveze - • &lasilo — FRO SVETNE MATICE J. S. Z. IT. — NO. 1474. CHICAGO, ILL., U. DECEMBRA (December 11), 1935. NOVA POLITIČNA FEDERACIJA 1'ulillalirU wrrkly at mm %v. 2«m at. LETO — VOL. XXX. WISCONSINU S5UTCSS Lami si Prizadeva oteti Mussolinija v Članstvo soc. stranke v Visconsinu in strankin odbor odločita o sporazumu 11 * Vaien eksperiment v prizadevanjih za enotnost delavcev in farmarjev v volilnih bojih ZASTOPNIKI delavskih in farmarskih organizacij ter socialistični zastopniki, ki so se zbrali rfa konferenci skupne politične akcije dne 1. decembra v Milwaukecju, s b se toflasno izrekli za enotno politično akcijo, s katero se bodo podali v volilni boj prihodnje leto. Na tem zborovanju se je porodila Farmarsko-delavska progresivna zveza za politično enoto, pri čemer je sodelovalo devet organizacij, ki so bile zastopane z 225 delegati ali 25 od vsake grupe. Poročilo pravi, da ta zveza se ne bo smatrala za itranko, da bi njeno ime prišlo na glasovnico. Smatrala pa se bo aa vodilno silo, kakor so--—- pojasnili njeni sponsorji, ki bo'vala svoje kandidate. V poli-tafotovila izvolitev kandida- tičnih okrožjih, kjer stranka tom, kateri bodo kandidirali na njeni platformi. Poročilo pravi, da so program ali platformo te nove politične zveze izdelali socialistični delegati, in dostavlja, da njena načelna izjava kaže "jasno lice socializacije". Konferenca se je vršila izključno v navzočnosti delegatov in prevladovalo je skoro popolno soglasje z ozirom na predložena in sprejeta priporočila. Razna z&vajalna porodit, ki so se pojavila v raznih Hstih po konferenci, katera pripovedujejo, da bo "nova politična grupacija absorbirala soc. stranko," so bila takoj sanikana v krogih vodilnih članov soc. stranke v Milwau-keeju. Soc. stranka v VViscon-sinu bo nadaljevala s svojim delom in funkcijami kot neodvisna politična stranka potom svojih postojank v občinskih, centralnih in drugih^ komitejih. Dalje bo ohranila svojo neodvisnost v wardnih in drugih volilnih distriktih, kjer ima večino, in bo še nadalje imeno- nima večine, bodo lokalne soc. postojanke ali klubi konferi-rali s klubi farmarsko-delav-ske zveze in obe grupi bosta skupno nominirali svoje kandidate. Kandidat v takem slučaju bi lahko bil socialist. Poleg soc. stranke so bile na tej konferenci reprezentirane tudi sledeče organizacije: Progresivna stranka, VVisconsin Milk Pool, Farmers' Equity union, Farm Holiday Assn., štiri želozničarske bratovščine, VVisconsin Workers' Alliance, Wiscon8in State Federation of Labor in Farm-Labor Progre-sive League. Ker državni zakon dovoljuje prostor na glasovnici za Progresivno stranko, bo zveza delovala na tem, da ndminira svoje kandidate za državne urade pod njenim imenim. če pa se bi zgodilo, da bi dobil nominacijo kakšen zunanji kandidat, ki ga zveza ne bi marala, mu tudi ne bo dala svoje podpore. Predno p* postane gornja (Nadaljevanje na 2. strani.) OBOROŽEVANJE ZA "MIR IN OBRAMBO" GOLTA MILIJARDE KOLIKO ČASA SE? Japonska vlada je predložila v proračunu za prihonje leto večje pot roške sa militarizem kot kdaj prej v zgodovini japonske države. Kongreani odaek zbornice Zed. držav za r*zpodelbo proračuna ima iatotako v načrtu vaote za oboroževanje, ki ao visj« ko kdaj prej v mirnem času. Tudi letošnja vsota je višja kot kdaj prej. Drugo leto bo potroieno v pripravah za u-bijanje in rušenje ie več. Ljudatva v Evropi krvave valed bremena, ki ga jim nalaga oboroževanje. Kdaj se bodo narodi zganili in ae razorožili ter zedinili za kolektivno družbo? Na aliki j« mnotica, ki klič« "anriva, il dve« T' ko ja priiel navdui.rati ljudstvo v Bcncvanto. Sankcij« in taika vojna kampanja v Afriki ao Italijanom kljub consnri prodocile, da jo jo MuasoJini savosil in da jo driava foapodarako bankrotirana. Francoaki promior Laval ao trudi Muaaolinija ototi propasti in dokosujo Angliji, da jo boljio sa evropsko ravnotaijo, ako mu pomaga, namesto da ga skuta uničiti. Vloga društva narodov v zmedi in imperialističn ih svetovni bojih Razdeljevanje teritorijev po avetovni vojni. — Japonska osvajanja Aziji. — Debakel Italije v Afriki. — Možnosti nove zveze Države, ki usmerjajo vso svojo politiko na osvajanja, so svetovnemu miru najnevarnejše. Požrešnost imperialistov je o-gromna. Anglija je nehala z osvajanji, ko je imela že več ko dovolj sveta za svoje ekonomsko omrežje. Enako Francija. Kljub temu se jima je tek po novih teritorijih med svetovno vojno zopet pojavil, pa sta se tajncf domenile, da si osvojita v slučaju zmage nemške kolonije, pa tudi Japonska in Italija naj dobita nekaj. Nemčijo so obščipali ob francoski, belgijski, češki, danski in poljski me- Težave socialističnega pokreta \ Jugoslaviji ifeL. in mesece, predno je i-z privezano na izjemne zakone, ki so še v veljavi. Shodi, ki so jih sklicali socialisti skozi prošle mesece, so bili dobro obiskani — toliko dobro, da si je vlada mislila —- čemu jim bi dovolifi več političnih pravic, dokler je nam mogoče vztrajati pri sedanjih odredbah in držati opozicijo k tlom! Mesečnik "Svoboda" izhaja kakor doslej — večkrat po dve številki skupaj, ker so pač ovire na vseh koncih in krajih. Socialistino gibanje v Jugo- nje mogoče ožeti kako koncesi-daviji ima od. postanka dikta-ljo za delavstvo, ture v svojem udejstvovanju J vziic popuščanju diktature velike težkoče. Treznosti sku-ije delavsko gibanje še vedno senih sodrugov se je zahvaliti, da se je i skozi ta težka leta ohranilo marsikaj, kar bi vročekrvni temparamenti že zdav-no zapasli. "Slednjih imamo jako mno-fo", nam poroča zaupnik. "Lote se nečesa pri omizju, se s kretnjo in nato 'levičarsko' roban-^jo! A za delo jih ni mogoče Pridobiti. Takih, ki se priduša-jo. da so 'najboljši', je veliko. A onih, ki hočejo tudi delati marksistično, pa je mnogo premalo." V Sloveniji je bila največja socialistično usmerjena trdnjava Delavska kulturna zveza pohoda, ki je bila po svojem Rajnem zboru v Celju prošlo Poletje razpuščena. Vsi napori Pri vladi, da bi dovolila njeno obnovitev, so se dozdaj izjalovi- Oblastniki se izgovarjajo. je bil celjski zbor Svobode '»rabljen za hujskanje proti dr*avi, redu in miru, in tako je » reč obstala na tej točki. Op-«»i«ti, ki so delali za "Svobodo. «e nadejajo, da sedanja T'»da ne bo ozkosrčna in pri-fnala. da organizacija kot ta-** ni odgovorna za posamez-ki so v manifestaciji zve-* "Svobode"-v Celju dali vladi ■ provokativnimi vzkliki povod razpust. Vlada razpusti delavsko or-tanrzacijo z dekretom, ki v*a- nekaj sekund, dočim vzame Delavska kulturna društva vzorno delujejo, v kolikor seveda mogoče. Mnoga so bila z Delavsko kulturno zvezo Svobodo vred razpuščena. Delavski politični listi izhajajo redno, a cenzura kljub obljubljenim popuičanjam še vedno pridno črta neljube besede in stavke. Z ozirom na sankcije so delavci zanje a klerikalci jim nasprotujejo — češ, čemu bi hodili za Anglijo po kostanj v ogenj! če bi priznali, da ga s svojimi komentarji v resnici vlečejo za Mussolinija in Vatikan, bi po pravici pisali. ji. Italija je pogoltnila nekaj tivši sovjetsko Sibirijo, kosov bivše Avstro-Ogrske. Ker so se državniki v Lon- A zadovoljni sta bili le Fran- donu, VVashingtonu in drugje cija in Velika Britanija. i tega zavedli, so v skrbeh, kaj Italija se je hudovaia, da nijAe vse Pri(,e iz te*a-dobila zadosti. Japonska pa se x Evropi je sklenil posne-je v taktiki osvajanja med voj- mati Japonsko italijanski dik- no in po vojni veliko naučila. Njen militaristični aparat je pričel delovati ne samo kot vo tator Mussolini. Vse, kar je v Afriki kaj vrednega, so si osvojile že druge dežele. Edino Eti- ja^ka, ampak tudi kot politična ' opija, trikrat tolikšna dežela, sila. Zmeda v Evropi in nape- je Italija, je še samostojna, tost ter kriza v evropskih vele- VsebuJ« bogate prirodne za- prišla za silah je ponskih nalašč. Osvojili so si Mandžurijo, česar bi pred vojno nikakor ne mogli, kajti Rusija, Zed. države, Velika Britanija, Francija in prejkone tudi Nemčija bi odločno nasprotovale, ako potrebno, tudi s svojo vojno silo. Zdaj pa ni prišel Kitajski nihče na ipomoč. Vlada v Londonu je osvojitev neuradno o-dobrfla, češ, bo imela Rusija zdaj toliko več opravka, da se ne bo mogla umesavati v angleško Indijo in v interese Velike Britanije sploh. Toda Japonci z eno osvojitvijo niso zadovoljni. Svoje čete in diplomate so raz predli po severni Kitajski, ki jo hočejo istotako proglasiti za "neodvisno" državo. Nato pride na vrsto Mongolija, v kateri že zdaj gospodujejo, Sangaj in končno vsa Kitajska ter vsa Azija, vklju- nakane ja- 'n r^dko obljudena. imperialistov kakor|,,Ako osvojimo, ne bodo Italijani nikoli več- potrebovali amerike (za izseljevanje)," je izjavil neki Mussolinijev diplomat. Tudi v Angliji so se nekaj naučili od Japonske. Ako si Mussolini vzame Etiopijo, mar ne bo takoj začel stremeti po nadaljnih osvojitvah? Saj vendar nič ne skriva, da je njegov cilj obnovitev nekdanjega rimskega cesarstva. Sredozemsko morje mora postati italijansko jezero. To pa bi pomenilo konec angleškega imperija. Tako je na pobudo Anglije prišlo do sankcij, ki jih je društvo narodov proglasilo proti Italiji, in do debakla, v katerem vse je znašel Mussolini. Morda njegov režim in fašizem otmo, toda njegove osvajalne ambicije se ne uresničijo. To bo (Nadaljevanje na 4. strani.) i SLABŠANJE EKONOMSKIH RAZMER V ITALIJI OPASNOST ZA FAŠIZEM Sankcije učinkujejo. — Padec faaiatičnega režima bi spremenil sedanje "ravnotežje" v Evropi VOJNA situacija*se je zadnje dni v evropski politiki zasukala v novo smer, ki kaže, da je predstavnikom velesil več za ohrano fašizma kot za pošteno izravnavo itali-, jansko-abesinskega spora. Vse kaže, da je imperialističnim | vladam več za to, da ostane "pri starem", kakor pa da se bi i porazil fašizem, ki je nespravljiv in po svojem ustroju skrajno daspotaki. Glavni namen francoske vlade, kateri načeluje premier Pierre Laval — kakor je razvidno iz raznih poročil, ki se nanašajo na vojno situacijo in ekonomske sankcije proti fašistični Italiji — je, da se obdrži na krmilu diktator Mussolini. Situacija v Italiji je skrajno opasna. Ekonomske sankcije, ki so stopile v veljavo 18. nov. in ki jih je uvedla Liga narodov največ na pritisk Anglije, so pognale Italijo v tako kritičen položaj, da grozi fašizmu neizogiben polom. Premier Laval, ki igra glavnega posredovalca med Anglijo in Italijo, je pritisnil na angleško vlado, da se zavzame za njegov program in pomaga, da se ohrani fašizem. To pa radi bojazni, ker bi polom fašizma vrgel ves sedanji ustroj evropskih velesil iz ravnotežja. Očividno se Laval boji, da bi s polomom fašizma v Italiji sledil polom ostalim fašističnim državam, kar bi vsekakor pomenilo, da se bi dvignilo evropsko delavstvo proti tiraniji in z njo pošteno obračunalo. Dali se bo angleška vlada uklonila temu pritisku francoskega premierja ter popustila pri izvajanju ekonomskih sankcij proti Italiji,; je še vprašanje. Ako bo Anglija pristala na ta kompromis, bo brez dvolfia zahtevala od Italije, da se odreče svojim ambicijam v Afriki, kjer se najbolj križajo interesi Anglije same. Med vladnimi krogi Evrope prevladuje močno mnenje, da neglede na podaljšanje in povečanje ekonomskih sankcij, bo draga Musolinijeva vojna v Afriki uničila njega samega in Italijo kot evropsko velesilo. Francija si tega ne želi tudi iz tega razloga, ker se boji, da bi s padcem Mussolinija Nemčija postala silnejša in nevarnejša njenim interesom, kar bi ogrožalo sedanji obstoj Francije. Druga faza vojne situacije in evropskega mešetarenja je ta, da se Francija boji, če Mussolini pade s fašizmom vred, da se bodo afriška ljudstva dvignila proti evropski nadvladi v Afriki. V tem slučaju bi seveda bili najbolj prizadeti Francija in še bolj pa Anglija. To bi pomenilo nevarnost za "belo raso" v Afriki in konec angleške dominacije na bližnjem in daljnem vzhodu. Ce se posreči Lavalu prepričati Anglijo, da ji grozi resna nevarnost, če se ugonobi fašizem, tedaj je pri- (Nadaljevanje na 3. strani.) Izpraznjevanje zakristij Katoličani v Z. D. se hudujejo nad Rooseveltom Kardinal Id'lefonse Schuster je župnikom v milanski nad-škofiji, kateri načeluje, naročil, da naj mu pošljejo iz svojih zakristij vse odvišne zlate in srebrni predmete, čeprav so posvečeni. Monsignor Cataneo, apostolski delegat v Eritreji, je novemu vrhovnemu poveljniku italijanske armade v Etiopiji, maršalu Pietro Badogliu, izročil lastnoročno sedem dragocenih zlatih in srebrnih predmetov, med njimi križe in episko-palni prstan. Kmalu bo treba dati tudi zvonove in če bo Mussolini o-sta'l na površju ter vztrajal v vojni, bodo morali dati iz zakristij in oltarjev tudi kelihe in monštrance. V-u Nobena katoliška organizacija v Zed. državah še ni protestirala proti Mussoliniju in njegovim terorističnim metodam. Ne ena ne druga Ae ni apelirala na italijansko vlado, da naj ne zatira katoliških Jugoslovanov in katoliških Nemcev, ki jih je osvojila. Slovencem je prepovedala službo božjo v slovenskem jeziku in jim poslala za kaplane in župnike fanatične italijanske duhovnike fašiste, ki vrše ducejevo ne pa božje delo. Sveta stolica pri tem sodeluje. Ali je KSKJ kdaj protestirala zoper te krivice?..... Ne, pač pa je protestirala proti zatiranju katoliškega bo- goslužja v Mehiki in zahtevala od ameriške vlade, da posreduje pri mehiški vladi. Knights of Columbus pa vodijo ne samo ljuto kampanjo proti mehiški Vladi, nego tudi spletkarijo, da bi izposlovali intervencijo Zed. držav v Mehiki. Nedavno je aženo do obzidja. Tu sta se z bombo vrgla proti zidu. Naravno, da ju je razneslo kot kašo. A Kitajci so izgubili postojanko in japonskim četam je bila pot odprta. Iz Rima je bfla dne 26. nov. brzojavljena vest, da če se il duce odloči za spopad z Anglijo, se bo dvignilo 125 njegovih vojaških letalcev, ki so pripravljeni izvršiti samomor za slavo domovine. V vsakem letalu bo težka bomba. Vsak letalec si bo izbral v Sredozemskem morju angleško vojno ladjo ter se z viška spustil nanjo. Letalo bo treščilo na njen krov, nato silovita eksplozija, in ladja bo uničena. Vsak teh letalcev je prijavil službo prostovoljno, pravi dotično poročilo, kajti taki napadi pomenijo sigurno smrt. Ko je italijanska propaganda to vest razširila, je London precej zaskrbelo. Kajti tudi če se posreči magari samo dvajsetim izmed dve sto letalcev izvršiti nakano, bo to za angleško vojno brodovje težak udarec. Vojna tehnika se pač spreminja. Mali aeroplani s svojimi bombami so postali plavajočim trdnjavam , opasno nevarni. Dasi ima tudi Anglija kakih 2,000 vojnih letal, je njena prava sila vendarle le v vojni mornarici. Ampak čemu deželam spfloh treba trošiti polovico vseh do-hodkov v pripravah za rušenje in ubijanje? Kaj sploh imajo od tega drugega kot večanje krize, bede in strahu med prebivalstvom ! Vojna je katastrofa in blaznost. Ako se sedanja kolektivna akcija društva narodov proti Italiji posreči, bo to znamenje, da je človeštvo v boju proti vojni končno vendarle krenilo na pot, ki lahko privede v odpravo militarizma. v ^ ■ Tudi statistika ni vselej resnična J. Edgar Hoover, direktor zveznega biroja za preiskave, pravi, da je med ženskami več morilnega nagona kakor med moškimi in tudi večji odstotek ubojev pade nanje. Oktobra t. 1. je bilo med aretiranimi za razne zločine- in prestopke samo 6.9 odstotkov žensk, drugi so bili moški. Več kot devet izmed vsakih sto aretiranih žensk je bilo obtoženih umora, moških pa le osem izmed vsakih 100 aretiranih njihovega spola. i Ta statistika je lahko točna kar se številk tiče, n[ pa pravilna v domnevi, da so ženske bolj nagnjene k ubijanju kakor moški. Prvič, moških je aretiranih nič koliko ker kolobarij<> pijani naokrog, in zaradi pretepov ter tatvin, žensk, ki jih policija pobira po cestah zaradi pijanosti, je v primeri z moškimi malo in enako tudi takih, ki so aretirane vsled pretepov. <*>e bi odšteli te vrste aretacije med Moškimi, bi bil odstotek, obtoženih uboja, med njimi veliko višji kot ženskih. Rerolta ▼ Braziliji, ki ao jo dogodila kos»««m no- j* ostalo lojalno in pognalo upornike ia vseh krajev, ki vembra, jo kila prvo dni decembra docela potlačena. »o si jih osvojili. Na sliki so brasilski vojaki, ki so r Vlada je več sto opornikov aretirala. V svet je iirita Rte Grande de Notre lovili upornike. Več sto je kilo ▼osti, da so revolto organizirali komnnšsti. Vojaštvo aretiranih in vrienih v zapore. Ivan Toplikar: FRIDERIK ENGELS (Nadaljevanje) Medtem pa so se tudi v "zakotju" — tako sta namreč Marx in Engels krstila radi njene zaostalosti Nemčijo — pripravljali važfti dogodki. Friderik Viljem IV. je za sijaj svojega dvora izdal mnogo denarja in je lepega dne dognal, da so, žal, državne blagajne prazne. Buržoazija je svojo mošnjo trdno zapirala in jo je bila pripravljena odpreti le, če bi dal vladar ustavne svoboščine. Tako je bil Friderik Viljem IV. prisiljen sklicati združeni deželni zbor. Slično se je zgodilo tudi francoskemu kralju Ludviku XVI.. ki je bil primoran sklicati državne stanove, ki so sprožili plaz revolucije. Prav zato so pruski dogodki navdali Engelsa z velikimi upi m nekdanji pesnik je spisal enode-janko, ki pokaže v njej barika-dn boj in ki se konča z odstavitvijo kneza in proglasitvijo republike. Vendar pa se stvari tako hitro niso razvijale. Friderik Viljem IV. ni namreč maral o kakih svoboščinah prav nič slišati in je nadalje vztrajal pri svoji "krščanski državi". Sedaj je Engels spisal brošuro "Status quo v Nemčiji", ki pa ni fzrfla v tisku. Ta brošura predstavlja najsijajnejšo analizo nemških razmer in socialne strukture pred revolucijo 1. 1848. in je še danes važna za dobro razumevanje poteka te revolucije. Engels najprej pokaže razmere med malome-ščanstvom in kmetstvom, vendar od teh dveh razredov ne pričakuje mnogo; .tem večjo vlogo v bližajoči se revoluciji pa pripisuje velemeščanstvu, ki je edino imelo pred sabo jasne cilje. — Prav tako je analiziral v različnih člankih socialno strukturo tudi drugih dežel, kakor Italije in Švice, preiskujoč, kakšne šanse ima bližajoča se meščanska revolucija v njih. Nas bo zanimalo predvsem Engelsovo mnenje o Avstriji. Avstrijo z njenimi desetimi narodi smatra Engels za anahronizem (nestvor) in se čudi, da se je še toliko časa ohranila. Za vzrok navaja, da je Avstrija obdonavska dežela, Donavo pa smatra za najreak-ciouarnejio evropsko reko: ker se r.amreč izliva v črno morje, ki je zaprto in odrezano od drugih morij in zato tudi od svetovne trgovine, se je v Avstriji fevdalizem še posebno dolgo ohranil. Vendar pa se v moderni dobi ne vrši promet samo po rekah in ob njih, nego tudi po železnicah. Tn vsaka nova železnica je pomeniala v Avstriji korak dalje od fevdalizma h kapitalizmu in obenem tudi korak dalje v njeno /propast. Engels je računal s tem, da vsi 'bo potem vsak avstrijski narod razvil svojo buržoazijo, ki bo iz konkurenčnih razlogov Avstrijo razibila. Sami članki kot priprava za bližajočo hp revolucijo pa šc in bodoče naloge proletariata; 3. del podaja kritiko dotedanje socialistične literature, 4. del pa podaja načelno stališče, ki ga morajo zavzeti vsi razre- --dno-zavedni borci do raznih niso zadoščali. Treba je bilo opozicionalnih strank. Mani-tudi organizacije in tako sta j fe.st se konča z besedami, ki so Marx in Engels še enkrat poiz- postale geslo mednarodnega kusila z njo — to pot z nekoli- j socializma: "Proletarci vseh ko večjo srečo. Slo jima je lezel, združite se!" prava predstavnica vseh, ki d«- žene dohodke. predvsem za to, da zbereta vre internacionalno opozicijo in jo trdno organizirata. To pot sta poizkusfla z nemško tajno organizacijo "Zveza pravičnih", ki je imela svoj sede«ž v Londonu. Ta zveza je bila konspira-tivna (zarotniška); njeni člani io namreč menili, da *e da z dobro organizirano zaroto vse preobrniti. Marx in Engels ni- i Dalje prihodnjič.) Debata o sankcijah v Clevelandu Cleveland, O. — V nedeljo 15. dec. v SND na St. Clair ave. se bo vršila zanimiva debata o zelo aktualnem vprašanju. , . "Kateremu programu se naj sta s tako taktiko in takim de-Lv delovanju pr(>ti vojni?" lom nikoli soglašala in sta zmeraj nastopala proti njemu. Socializem se da po njunem mnenju doseči samo z gibanjem velike množice, ne pa s fantastično zaroto nekaj desetin ali tudi stotin ljudi. Zarotnike in konspiratorje imenujeta oba nevarne norce; ne nevarne kapitalistični družbi, ki se jih bo znala zpieraj obvarovati, nego rvevarn* delavskemu gibanju, ker -a vod jo na napak pot in končno razbijejo. Ker pa so Stališče komunistične stranke bo zastopal John VVilliamson, organizator komunistične stran ke za državo Ohio, medtem ko bo zagovarjal stališe soc. stranke Gus Tyler iz Nevv Yor-ka. Predsedoval bo Trent Lon-go, član odbora barvarske unije in vodja progresivnih organizacij. Znano je, da sta obe, druga j ali socialistična in tretja ali komunistična internacionali člani te zveze živeli v kapitali-podpirati vlade v njih stično visoko razviti Angliji, so prizadevanju, da se potoni Li-mnogi izmed njih spoznal, da narodov izvajajo sankcije f _ . i 1 S 1! . A13t — - I i a 1 t • • M /\ /i v rv fM imata Marx in Engels prav. in Zato so ti člani že januarja 1847 pozvali cba, naj zvezo reorganizirata, obenem so pa obljubili, da bodo popolnoma o-pustlli zarotniško taktiko. Sedaj oba stopita v zvezo, svoj dopisni odbor pa sta izpreme-nfla v sekcijo te zveze, s čimer sta prišla v stik z nemškim pro-letariatom, živečim v !<#ondonu. Kongres, ki naj 'bi zvezo reorganiziral, se je vršil junija 1847 v Londonu; radi pomanjkanja denarja se ga Marx ni udeležil, pač pa Engels, ki se mu je posrečilo, da je iz nekdaj zarotniškega društva napravil proti fašistični Italiji. Medtem pa se Ameriška >oc. stranka, tako tudi neodvisna delavska stranka v Angliji in par drugih. ne strinja s taktiko glede sankcij. Ameriška soc. stranka ne zaupa imperialističnim vladam, da bi šle tako daleč pri izvajanju sankcij, da se bi zrušil fašizem. Zato je izdelala in priporočala drugačen program za efektivno izvajanje sankcij proti Italiji. Več o tem vprašanju boste slišali v nedeljo 15. dec. na debati v SND. Pričetek debate ob 2. popoldne. Vstopnice stanejo 25c in se že sedaj dobijo pri lajo in ustvarjajo. Najznačilnejše je to, je dejal Ohl, da se je vseh devet organizacij, tri politične tn šest gospodarskih, ki so bile zastopanega tej konferenci, izreklo za enotno načelno izjavo, platformo, načrt organiziranja in ustavo, ki re-flektira protest in zahteve večine vviseonsinskega ljudstva. Dalje je poudarjal, da se ne sme prezreti fakta, da so to gibanje pod vzele gospodarske grupe. Ta nova politična gru-pacija se je že dolgo pripravljala. Brez dvoma je največ lo tega pripomogel državni senat s svojo protidelavsko zakonodajo, kar je pospešilo politično akcijo delavskih organizacij v državi. Ohl je trdno prepričan, da bo iz te zveze nastala najmočnejša politična organizacija, kar jih je še bilo v Wisconsinu. Najbolj pa je poudarjal znano unijsko geslo, da v uniji ali slogi je moč, kar se lahko in se tudi mora aplicirati na politično^tn gospodarsko organizacijo. Skrajni čas je, je nadaljeval, da se delavci in farmarji organizirajo politično. Skrajni čas je tudi, da se delavci in farmarji zavzamejo, da dobijo v svoje roke vso politično moč, tako da bodo kontrolirali potom svojih zast9pnikov v lokalni, okrajni, državni in zvezni vladi ves politični aparat, vso produkcijo in distribucijo, ter da se bo produciralo za rabo, ne za profit. To se tudi poudarja v ustavi te nove politične zveze, kar je tudi v skladu s socialističnim geslom. Voditelji so svarili delegate, naj ne nasedajo prevaram in zavajanjem, kar bi le razdvojilo zvezo in oslabilo njeno moč. Nova Farmer-Labor Progressive Federation ali zveza bo obdržavala svoje letne konvencije v juniju. Članarina je dolar na leto. Socialistično načelo strankine discipline je vključeno v klavzuli, ki daje zvezi pravico, da sme člana, ki je kršil njeno ustavo, načela ali program, izobčiti, če se mu dokaže, da je kriv. propagandno društvo, ki se je j elaniH kluba št. 27 JSZ v SNI), sedaj prekrstilo v "Zvezo ko-|prj vratih bodo vstopnice 5c munlstov". Obenem se je zveza) ve£ tudi demokratizirala; odbor sej Ker bo to ena najvažnejših ni postavljal več sam, nego so debat, kar se jih je se vršilo v ga volili člani. Glavni namen naAi naselbini. se pričakuje ve-zveze je bil boj za socialistično lika udeležba. Kakor se raz-družbo. — Po vrnitvi v Bruselj vidi iz poroeil o razprodanih je bil Engels izvoljen za pod- V8topnicah, vlada med občin-oredsednika bruseljske sekci- atvom veliko zanimanje za to je zveze in sedaj so se mu šele debato. Odbor je pripravljen, da postavi v prizidek SND zvočnik, če bo treba. Nabavite si vstopnice že sedaj in pridite v dvorano pred napovedanim časom. Po kom*ani debati bo domača zabava za one, ki bodo navzoči pri debati. Za odbor—Louis Zorko. odprla vrata v Parizu, kjer je stopil v pismeni stik z levico francoske demokracije. 30. novembra 1847 je bil4 sklican drugi kongres reorganizirane zveze v Londonu, ki sta se ga udeležila tudi Marx in Engels. Na tem kongresu jima je bila zaupana naloga, da izdelata zvezi program. Talto je nastal znameniti "Komunistični manifest". V bistvu ga je izdelal Engels in sicer v tedaj običajni katektoemski obliki z vprašanji in odgovori, končna redakcija pa kaže Marxovcga genija. Manifesl sestoji iz štirih delov, in sicer: 1. de*l nam v skondenzirani obliki prikazuje vso zgodovino dviga veleme-ščanstva, obenem pa gradi raz- Proletarcu atorite a toci.im rednobojno in vrednostno teo- obnavljanjem naročnine veliko rljo: 2. del nam kaže tedanje ualugo*. Nagrada $1,000 Civil Liberty Urfion je razpisala $1,000 nagrade onemu ali onim,-ki po^krbe, da pridejo vodje drhal i, ki jc tri socialiste v Tampi, Fla., ugrabila in živinsko pretepla, v roke sodišču :n prejmejo zasluženo kazen. Platforma, ki je bila soglasno sprejeta na označeni konferenci, vsebuje sledeči program Javno lastništvo ban^aaga sistema. - Odprava vojne. Municipalno lastništvo električnih in drugih javnih naprav. Javno lastništvo vodnih sil. Odprava špekuliranja s far-marskimi pridelki potom javnega lastništva ali kooperativne izmenjave. Obdavčenje na podili možnosti plačevanja davkov. Zni. žanje davkov farmarjem, na domove in male trgovine, med-.em ko se naloži glavno brent* davkov na dedščine, dividen-de, obresti in druge neprislu- Dalje je zvezina platforma proti prodajnemu davku. K temu dostavlja, da je prišel čas, ko se mora zavzeti, da se postavi drugačen ekonomski sistem. "Radi teh teženj smo se organizirali v tej zvezi, ker se zavedamo, da je čas, ki nam je na razpolago, zelo kratek in mi moramo preprečiti prihodnji polom, ki lahko pride, zraven tega pa preprečiti tudi fašizem in vojno." Sprememba razmer Rut te, Mont. — V tem mestu se je zadnje čase nekoliko spremenilo. Sedaj je zaposlenih približno toliko delavcev kakor jih je bilo spomladi, s to razliko, da sedaj nekateri delajo stalno, to je: 8 ur na dan, 6 dni v tednu in to vsaki teden. Prej, pod klukasto NRA, smo pa bili vsak šesti teden doma. Za nekatere je ta sprememba pridobitev, za druge pa izguba, kakor se vzame. Razmere pri delu so kakor so bile. Priganjamo se sami potom našega kontraktnega sistema. Krivični sistem! Težava je v tem, da smo v principu vsi proti temu, na drugi strani pa ga iščemo. Zato se naša neiskrenost maščuje. Domače vesti: John PetriČ je zbolel na pljučih in Mike Auman se je ponesrečil pri delu. Zamotalo ga je med dva vlaka malih vozičkov in mu zlomilo roko. Frank E. Jeniker. Oregonska soc. grupa te vrne v S. P. Portland, Oreg. — Ekseku- tivni odbor državne soc. stranke je sklical konvencijo za 14. in 15. dec. z namenom, da se razpravlja, če državna soc. stranka spet pristopi v soc. stranko Amerike. (Oregonska soc. stranka je izstopila iz soc. stranke radi znane detroitske deklaracije.) "Načelo vsake razumne državne ureditve je: vsakdo naj lahko živi od svojega dela." J. G. Fichte. PROSVETNA MATICA Prejšnji teden smo vsem organizacijam Prosvetne matice poslali knjige, kot je to običaj te ustanove že zadnjih devet let. Poslanih je bilo 2,692 izvodov raznih knjig in brošur. Največ smo poslali nove knjige "Hiša brez oken", ki je socialna povest izpod peresfi delavskega literata Toneta Se-likarja. To smo za pridružene organizacije posebej naročili. V tekočem letu je Prosvetna matica dosegla rekord v številu pridruženih organizacij; vseh jc nad 160: podpornih, kulturnih, slov. domov in soc. klubov. Vsega skupaj je Prosvetna matica razpečala do sedaj nad 66,000 knjig in brošur med članstvo pridruženih organizacij, m to ne kakega šunda, p^č pa knjige dobre povestne in resnično vzgojne vsebine.. Prosvetna matica se jc v teku let razvila v pravo kulturno ustanovo slovenskega delavstva. Nj?n dramski arhiv, k gia stalno veča in izboljšuje, je eden največjih med Slovenci. S pomočjo Prosvetne matice se j« dvignila na odrih dramska u-metnost in vrši se več prireditev s sporedi, ko kdaj prej. Delclamacije, kratke igre, petje, pantomine in govori dajejo tem prireditvam pomen, d )čim so se včasi vršile največ samo plesne zabave. Mali prispevki, ki jih plačujejo pridružene organizacije, nam omogočajo vršiti to delo in nuditi našim odVtfth potrebno sodelovanje in igre. Zanašamo se, da bodo vse včlanjene organizacije ostale tudi prihodnje leto v Prosvetni matici in ji pomagale vršiti veliko delo. Naj omenimo, da sta se v tekočem mesecu pridružile Pr<^ svetni matici še dve kulturni organizaciji: dramsko druMve MIvan Cankar" v Clevelandu in pevski zl>or "Slovenec" v Pueblu, Colo. Obe iskreno pozdravljamo v naših vrstah! Tajništvo P. M. ^ S ANDREAS LATZKO: SEDEM DNI ROMAN. — Poslovenil MILE KLOPČIČ. (Nadaljevanj v) Za Leitwitza je bilo veliko zmagoslavje, da je bratranec Kraake z njegovo pom:>čjo pri-^HKf^tttCFrrtff se lahko maščuje na I Lan-4aaom. S tem je bilo dokazano, da dobri stttri laie služiš kot uradnik in dostojanstvenik, kakor pa da se kujaš in umikaš v kot. Slikati si uniformo s telesa, nič lažjeka ! če bi bil vsakdo z zgražanjem odbil prisego republiki, kakor je to storil bralranec, bi ostali oni lepo sami med sabo, in za ves svet ne bi našel komisarja ali preiskovalnega sodnika, ki bi gr&bil sina mogohie^a bančnega ravnatelja. Po mnenju majorja Kraakeja je bila nova uniforma samo "livreja", tudi Leitwitzu ni prizanašal ; zt io rad ?e je skliceval na strica, na ranjkcga deželnega svetnika von Leit-titia, češ, kako bi se on upiral misli, da bi gtregel nekdanjim oštirjem. Starše je izgubil zgodaj, in tako je nečak vse Solsfce~pOČttnice preživljat pri bratu svoje matere. — Kjer strada enajst otrok, so govorili napol v šali, strada lahko še dvanajsti. Ko »otroci deželnega svetnika odrasli očetovski flfoji, so se vsi namerili po svoji .poti, pripravljeni zamenjati predana načela za prijetnosti novega časa. Samo nečak je podedoval odločnost starega Leitvvitza, ki kot odločen pruski junker ni maral slišati nič o kom-Ipromisih. S tem nečakom se je*usoda čudno poigrali. Dala mu je, da je v dvajsetem stoletju živel življenje prednika iz sedemnajstega stoletja. Rdeča glista, ki jo je hotel stric še kar 8 peto poteptati, se je že zdavna j razrasla v nevarnega, ogenj bruhajočega zmaja, ki je bil dovolj močan, da bi spravil mladega ofi-tirja ob prvem spopadu s poti, če ne bi bila nevidna roka preprečila tega dvoboja, dvo-feoja brez upa zmage. Komaj je postal Kraake nadporočnik, je šel z dvema podčastnikoma, ki si ju je bil sam vzgojil — tudi izbral ju je sam — na neki otok Bismarckovega otočja. Nad deset let je imel nad sabo le boga, čigar zemsko učlovečenje je bil domorodcem on sam. Ko je nage črne otroke zdresiral v pruske vojake, si je ustanovil telesno stražo, m med njegovimi predniki gotovo ni bilo nikogar, ki bi se ga bili njegovi sužnji bali bolj, kakor so se vsemogočnega stotnika na tisoče morskih milj daleč od domovine in sedanjosti bali prebivalci "njegovega" otoka. To idilično stanje se je nenadoma končalo, ko je nakupovalec gumija, ki je vsako leto enkrat obiskal Kraakejevo kraljestvo, slučajno bil priča svečanega bičanja. Berlinski listi so na dolgo in široko opisovali "vnebo-vpijoče grozote", in prestrašene tutke v Uradu za kolonije so poklicale "nemškega Nero-na" nazaj v Evropo na odgovor. Ves divji nad telebani, ki nimajo niti pojma o potrebnosti discipline, se je vkrcal Kraake na poslednji parnik, ki je tik pred izbruhom vojne i Anglijo ravno še dospel v Napulj. Namestu da bi stopil pred sodnike, je dva dni nato vkorakal na čelu svoje stotnije v Belgijo kot zmagovalec. Je torej kaj čudnega, da se po štiriletnem nadaljevanju svojega brezpogojnega gospostva v zasedenem ozemlju gospod major ni mogel kar čez noč podvreči omejenim, meščanskim pravnim pojmom? Kakor magnet je mamil yl povodnji vojakov, ki so se vračali domov, pretepaške nature k sebi, ljudi, ki Prav tako niso več našli nazaj v nekdanje prazne dni. Ko ni moge'1 več nadaljevati divje vojne na poljski meji, mu je uspelo, da J* še nekaj časa izživljal svojo oblastno na-turo v rodni domovini, proti delavcem v nem-«ih industrijskih okrožjih. Nazadnje pa se je moral ta dolgoletni vse-mogočnik zadovoljiti s tem, da je z nekaterimi neomajnimi pajdaši koval teoretične ošta-njske zarote, in tolažila ga je le dobra stara Portugalka kakšne krčme v bližini Spominske cerkve. Tam si iga dobil ob vsaki uri podnevi in ponoči, in bil je srečen nad vsakim Poslušalcem, ki je potrpežljivo poslušal njegovo hripavo, krehajočo šepetanje. Z razgretimi lici in stisnjenimi pestmi je tožil zdaj svetniku višjega deželnega sodišča v°n VVinterju o nehvaJežnosti domovine. Leitwitza te litanije, ki jih je bil slišal že tisočkrat, niso zanimale, hladno se smehlja-je čistil svoj monokel in zadovoljno JPfemljal jezne brundajoče vzklike starega Vvinterja, čigar pleša in čelo je zalivala čez-d*l>e hujša rdečica, če ju mirno pustiš, bosta "PRIPRAVLJENOST" V EGIPTU i --———----*- i porlžigaia drug drugega. Vino je po svoje pomagalo. Pratranec Kraake ni človek, ki bi pustit starega gospoda, da se mu izmuzne, preden mu za trdno ne obljubi maščevanje. Kako daleč bo segel preiskovalni sodnik, .o je njijova stvar. Kot uradnik je bolje, da ve I čim manj--Stvar kriminalne policije je, da najde barona Mangiena, to je zadostno opravičilo Leit\vitzew predčasni odhod. Tudi barona in doktorja je paznik takoj opozoril na mrtvečeve "kremplje". "To da bi bil baron? Figo! I>elavec, nič drugega." Ne da bi jse zmenila -za starčevo zgovornost, sta stala Landau in Mangien nekaj časa molče pred veliko šipo: oba je bila zgrabila za grlo nepremična cglatost iztegnjenega telesa: tam, kjer bi moral biti obraz, je ležal s krvjo prepojen prtič, in tako je to telo spominjalo na obglavljena trupla francoske revolucije. Bilo je grozno, videti svojo, tako znano oble-na Odrčvenelih, mrtvih udih — baron je čutil, kako se ga loteva slabost, začel se je opotekati in doktor ga je prijel pod roko ter poteignil iz hiše. i • I udi na cesti dolgo nista spregovorila. Na tihem se je Mangien jezil nad brezobzirnostjo, s katero ga je bil doktor prisilil, da je moral čisto brez potrebe ž njim, kakor da ni dovolj, če si doktor, utrjen kot zdravnik in iz vojne, sam ogleda truplo. Res je, da moraš biti o vsaki najmanjši podrobnosti kar se da natančno poučen, da si oborožen proti vsem Leitwitzevim dvoreznim vprašanjem in pretkanim nastavam. Toda vso zgodbo si je vendar doktor izmislil in naštudiral. Kaj se ne bi mogel zadovoljiti s tem, da bi sam posnel navodila iz obiska v mrtvašnici? Doktor ni opazil baronove slabe volje, stopal je zamišljen ob njem, zmerom sliko raz-mrcvarjenega trupla pred sabo. Nenadoma je obstal, segel po baronovi roki in se mu z zbeganimi, vlažnimi očmi vprašujoče zazrl v obraz. "Kaj niste opazili" — je začel čisto tiho; a potem se je od stavka do stavka bolj razvnemal, dokler ni stegnil predse v pesti sklenjenih rok in s hripavim glasom malone kričal: "Kje je kipar, ki bi mogel bolj genijalno rešiti nalogo, ustvariti simboličen spomenik dela? — Iz sivega kamna izklesane velike, sive roke,skrčene — kakor da iz stare navade še vedno segajo po orodju. — 'Neznani delavec'. Brez obraza!--Kdo neki vpraša po 'obrazu, kdo se zmeni za človeka, če potrebuje močnih rok za delo? Kakor blago v rzlo-žbi, tako ležita ti dve veliki, težki roki za šipo." Landau je imel neprijetno navado, da je svoje .primere spremljal s kretnjami, kakor da oblikujejo njegove roke sliko ter jo postavljajo živo pred poslušalca. Ob tem oživljanju spomina se je Mangiena spet lotevala omotica. Lahno omahujoč, z bledimi ustnicami je potegnil doktorja v prvo kavarno in naročil konjaka. Zvrnil je dve čaši vase, prižgal nato cigareto in plaho poizkušal zaplesti doktorja v manj ubijajoč pogovor. Račun zanj mora poravnati doktor, kajti njuno skupno premoženje je bilo deset mark, ki jih je bila hišnica posodila bogatemu najemniku pri odhodu, in to s samoumevnostjo, ki je globoko posvetila v Landauove navade. "še zmerom ste vi blagajnik, gospod doktor! Ko opraviva pri Leitwitzu, morate z mano v hotel, da vam vsaj svoje denarne dolgove lahko poravnam. Vi morate biti preskrbljeni do pojutrišnjem!" Ves odsoten je potegnil doktor denar iz žepa in ouis J. Lesskr, Eveleth, Minn.; Library izob. in zab. dom, Library, Pa.; Joseph Oelbar, Sharon, Pa.; 28 iztisov; po 25 iztisov: Frank Podboy, Parkhill, Pa.; Frank Tegel, Euclid. O.; Joseph Snoy. Bridgeport. O.; klub št. 118 JSZ. Strabane. Pa.; John Matekovich, Gowanda, N. Y.; Mike Zugel, Murray, Utah; po 20 iztisov: Peter Jellar, Klein, Mont.; Anton Je-ram, Burgettstown, Pa.; Frank Au-gustin, Imperial, Pa.; dr. št. 64 SNPJ. West Newton, Pa., 18; po 15 iztisov: Andrew Lekšan, San Fran-cisco, Calif.; Anton Zidanšek, Sharon, Pa.; dr. št. 321 SNPJ, VVarren, O.; George Smrekar, Aliquippa, Pa.; dr. Št. 300 SNPJ, Braddock. Pa.; dr št. 259 SNPJ. Meama,?a Italiji, bil navzoč na tej seji. Volil se bo klubov odbor, kar je zelo važnega pomena. Kajti kakršen bo odbor, tak bo klub v letu TEXA£ PRAZNUJE "SAMOSTOJNOST" Poročilo o uspelem slavju in drugem Bridgeport, O. — Naše trojno slavje ~ 10-letnica kluba št. 11, 25-letnica JSZ in 30-letnica Proletarca — ki ga, to je, da ga je obdarila z ničem posebnim. V tem slučaju je Plazarjevo obdarila s finim in jako melodičnim glasom. ki ga je prijetno poslušati. Upati je, da bo še večkrat pela na našem odru. Nastopila je tudi naša znanka iz prejšnjih priredb, tako dramskih kakor koncertnih, Jennie Ur-bančič, ki ni prav nič zaostajala za prvo. Podala nam je lepo deklamacijo, ki jo je izvrstno skončala. Pokazala je ves smisel in pomen deklamacije s svojo spretnostjo in dobro mimiko ter gestami. Zato ji gre veliko priznanje, obenem se pa pričakuje, da jo bomo imeli še večkrat priliko slišati. Četudi smo Slovenci majhen narod, vendar se lahko postavimo z našimi domačimi talenti. našimi glasbeniki, pevci in igralci. Priliko smo imeli slišat našo pianistko Josephine Stu-iar. Je še jako mlada, stara o-krog 42 let, a se lahko kosa z marsikaterim starejšim glasbe-rikom. Je talentirana in to je pokazala na naši prireditvi. Naj gre po tej poti naprej, da bo v ponos nam vsem, posebno pa njenim staršem! . Ob tej priliki je bila vpri-zorjena Molkova enodejanka "Biserno slavje", ki se nam je dopadla. V njej so nastopili Frank Kuhovski, Avgust Plat, Mary Jurca in Mami Jurca. Prvi trije so že dobro znani dile-tantje na našem odru, Mami Jurca pa je šele prvič nastopila. Je še mlada in tu rojena. Zato je umevno, da ni mogoče izvajati tiste izvežbane slovenščine, ki Je lastna nam. Toda z vztrajnostjo in požrtvovanjem je pokazala, da je bila kos svoji nalogi. Bila je tako isti ni ta v vlogi mladega dekleta, da se je marsikdo čudil, kako je to mogoče. Osta'li diletantje, na$ stari igralci, so seveda pokazali svojo spretnost na odrskih deskah, ki jim niso tuje. Zelo dobro so pogodili svoje vloge. Na našem slavnostnem programu smo imeli tudi govornike, med katerimi glavni je bil naš dobroznani Joško Oven iz Vloga društva narodov v svetovni zmedi in imperialističnih bojih (Nadaljevanje s 1. strani.) razočaralo njegovo ljudstvo in tako je fašizem v Italiji pred prepadom, v katerega bo—tak, kakar je danes—zdrsnil v vsakem slučaju. ... , . ........ Tretja velesila, ki odločno slučaju vlagatelji in delničarji poudarjA. da ni zadovoljna s iem kar ima, je Nemčija. Zahteva povrnitev kolonij in ekspanzijo na vzhod. Ko bo prilika. si vzame nazaj Alzacijo in Loreno, kos Poljske, ki je bila njena posest do konca vojne, in če bo priložnost, sploh vso Poljsko in Ukrajino. Mnogi poljski državniki s temi možnostmi nočejo računati, ker jih slepi sovraštvo do sovjetske Unije. Mogoče je tudi, da se Italija zdravo, ker ima še vedno na zs tajniitvo j« t 2657 S. Lawndale Ava. CHICAGO, ILL. la pa bi tudi sam k temu kaj pripomogel potom soc. organizacije, ki edina nudi pozitivno rešitev, za to pa se nikakor ne more odločiti. Da bi prišel vaaj do toja prepričanja, da je edina moč delavstva v dobri in trdni organizaciji, potem bi že šlo. Brez organizacije ne more 'biti uspeha ne skupne delat, ske moči. Dokler bomo ostali osamljeni, ne bomo mogli bele-žiti uspehov. Uspehi delavstva so se pokazali edinole tam, kjer se je delavstvo organizira^ lo in skupno nastopilo. Brez boja ni zmage, brez dela ni napredka in brez skupnosti se ne da ničesar doseči. To ostane pribito! Delavstvo se bi moralo organizirati gospodarsko, industrijsko in politično v svojih -lastnih organiz*-cijah. Vsakdo ima priliko, da pristopi v naš klub in nam pomaga vršiti naše delo. če je brez dela, se zanj plačajo prispevki. Seje kluba št. 114 JSZ se vršijo vsak četrti petek v mesecu na 17149 John R. Vsakdo je dobrodošel in vsakemu so vrata odprta. Krize še ni konec in je tudi ne bo — vsaj za delavce ne. Zato pa se je treba pripraviti, da si osvojimo naše pravice, ki nam gredo. Prihodnje leto se bodo vršile splošne ali predsedniške volitve, čas je, da se že zdaj pričnemo pripravljati, da bomo dosegli vsaj delno zmago, da bomo pokazali našemu skupnemu sovražniku našo moč. Delavci morajo doprina-šati največje žrtve bodisi v vpj-ni, v industriji ali depresiji. Delavec producira vse. Zakaj ne bi bil tudi gospodar nad vsem? Zato, ker ni organiziram, ^er se ne zaveda svoje moči, ki jo ima, le ako se je bi hotel po-$lužiti. V Evropi grozi vojna. Fafci-zem dvi&a svojo krvavo glavo, da stare delavsko silo. V nekaterih "državah v Evropi se mu je že posrečilo, da je zaŽfft-no stri delavske sile, defyv4« organizacije in delavsko gibanje. Delavstvo je ostalo v do-tiČnih deželah popolnoma brezpravno. Kljub temu pa l)o prišel Čas, ko bo delavstvo vstalo in obračunalo s svojim trinogom. Vedno ne more iti tako naprej. Kar se ^odi v Evropi v fašističnih državah, se kaj lahko zgodi tudi v drugih, tako pa tudi v Ameriki. Sile so na delu tudi tukaj, da potlačijo delavstvo v še večjo sužnost. Toda do tega ne sme priti! Prišlo pa ne »bo, ako se bo delavstvo pravočasno zavedlo svoje odgovornosti, svoje dolžnosti, da mora stati na straži, da še mu ne odvzamejo še te pravice, ki jih uživa danes, ampak d* si pridobi še nove »pravice, do katerih je upravičeno! Anton Jurca. BARETINCIC & SOI Tal 1475 POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. ■ ■ ■ ■ ■ Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURk: At 3724 W. 26th Streat 1:30—3:80; 6:30—8 30 Dzifr Tel. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak R4- 4:30—6:00 p. m. Dailjr Tal. Canal 1100 Wednesday and Sundsy by sppointments only Residence Tel.i Crewford M*0 If mo an«wer — t*l Auitin 5700 ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO 9BRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PRO LE TA RE C SE TISKA PRI M Vuk: Proletaret, December 11, 1V35. Štirje nageljni Edina preatolonaslednikova naloga -a »t »t; (Nadaljevanje.) Bližali smo se Makarski. "Poi tre ali kaj borno atali", sem rekel. "Pogledal bom. če je tam kaj nageljnev." ♦♦Zakaj?", je rekla in se na- imehnila. "Najreljnu, nageljne", sem rekel. Ona na to ni nič odgovorila, čatil pa *e ie razvese dala s krova in zdelo se mi je. da so j! zabliščale oči, ko je videla šopek na/eljnev in nj** nasmeh je bil roftaat in sladak. Dal s«m ji g* m se MMmeial. Spregovoriti nisem vedel kaj. Ona pa je rekla, poglobi v Ji svoj obraz v Jope k : "Kje pa ste našli tako lepe nageljne?" Njene temne oči so me gle- lila in da ji je bilo tudi nekoliko j dale izpod cvetov nageljnev in \0M pri srcu. Kakor meni, da sem se tiho pokaral: "Kaj nisi imel druge besede, da bi odgovoril?" Painik je pristal. Stopil sem na pomol. Ko sem občutil pod nofarui zemljo, mi je bilo naenkrat vse jasno, da sem obstal in se izpraševati| zdelo se mi je — veš, človeku se vedno vse tako zdi — da jih je stisnila na svoje gru ii. Ko je odmaknila šopek od svojega obraza, me je pogledala in v tistem pogledu se mi je zdelo, da nekaj premišljuje: "Hvala lepa", je rekla, dasi so bile misli, to sem čutil, dru- li. da j« nasprotnik aocializna, I "Delavsko budnico", Franccs PA vzlic temu kandidira polej j Jermol je v par nastopih igrala na demokratski tudi v <**ciali-*feični bc1 :>ni, tedaj je danost Proletarca, da o tem piše neglede na protivna mnenja. O omenjeni konferenci je poročal s tega stališča in'-če fe a tem pr pomogel, ali pomagal povečati zanimanje za polenuko, v kateri m razčiščajo pojmi, jc stori! koristno delo. » Proletarec je pisal o*8NPJ in o drugih organizacijah ol kar izhaja. SNPJ mu je .zrekla priznanje na dveh konvencijah, ker je bilo njegovo pisanje nji — njenim načelom v korist! Iz na akordino, v zaključni točki pa ao peli A. Potočnik, Fr. (ira-dwhek ml. in Tim Prelesnik. Po končanem >; i-r>i pa I*etkov trio. Akcija za ustanovitev mladinskega odseka Weet Allis, W»s. —- V četrtek večer, 12. decembra, se to / Kral ev! dvorani vrMla aofa za organiziranie nate mlaiinTi Italijanski kralj in prattolonasladnik ata bre* veljave v vladnih zadevah, kajti pravi vladar j« Mussolini. Vsled svoje polomljene politike in krvave invazije v Afriki pa potrebuje zdaj tudi njune pomoči. Oba sta se odrekla kupovati karkoli, kar je izdelano v deželah, ki so se izrekle za sankcije, oba sta dala Mussoliniju v vojno blagajno nekaj zlatnine, in oba meso. Na tej sliki na desni je italijanski prestolonaslednik, bi bodri vojake pred njihovim odhodom v Etiopijo. istega razloga mu da;ejv mladinski odsek kluba št priznanje knjiga Ameriški Slo-I i«o J?T Apeliram i na s!oven- venci, ki jo je izdala SNPJ, Hke sta prav tako njeno Glasilo, ki je src su se, d\ pošlje j > svoje ""* ^»v«**, . -u - n.- n «, otroke-na to sejo, da se poui.|,u obiia,li faaopisni velikosti, pošljejo svoje Hapgood organizator UMW Powcrs Hapgood, član ekse- kutive soc. stranke, je najet za organ zatorja U. Mr VV. v južnem Illinoisu, viled če^ar ga gla^.o unije Progresivnih iu-. darjev napada za J. Lew> sovega plačanca, š^jona in provuk^turja. P. jc znan v delavskih krcjf.fl. V r:c. stranki prjpada tak .jvar.emu militantnemu krilu. Italijansko glasilo S. P. se povečalo "I t Parola." glasilo Haji-iannkc roc. federacije, k? izhaja v Chicagu, se SGtU i tisk t izhajalo pred postankom Prosvete, nato dnevni!;. Tudi danes ji Proletarcc ni v o namenih in ciljih, kater2 m a iia-^e gi m nje. V sjciallsti:-M nih klu')ih, kjer se raz motri v t "Pa se menda nisi zaljubil?... gre. "Kako se naj vam oddol- ikodo. Možno je, da se prilike o raznih problemih tikajočih Nageljne ji hočeš kupUi? Kaj le petem hočeš, predeirne prispe« v Dubrovnik?" čutil sem. da se mi usta krožijo v dobrovolen smehljaj ka žim?" "Srečen sem", sem rekel, "da sem vas razveselil, da ste iprejeli moje nageljne. Povdaril sem nalahno — "moje". kar bi tistemu, ki me je izpra- Posedala je na svoje grudi, leval, odgovarjal: "In le tudi? Kaj to tebi mar?" Tam v bližini menjalnice je bila cvetličarna. V oknu so stali nageljni. Gledali so me kakor bi mi klicali: "Vzemi nas! ... Za njo, za tisto a črnimi očmi." Nisem kontroliral več svojih miali. Kupil sem šopek. Veš ravno tak šopek z rdečimi na- kjerso bili štirje nageljni. Vzela jih je in rekla: "Naj vam bodo moji kot skromna protiusluga in v naš spomin." Tudi ona je tiho povdarila besedo "moji". Kako bi ti povedal tisto, kako je bilo v mojih prsih? Ne da se povedati. Čutil sem. kako mi fe nekdo igral v srcu najlepše melodije, kakor bi me božala Premalo sem o tem študiral! in kakšna je njih zgodovina. Videl sem, da je bila res zaljubljena v nageljne. Hvala bogu, da sem nekoč čital nekako biografijo o nageljnih. Pripovedoval sem, da sfc ne v« točno kdaj so bili nageljni prenešeni v Evropo in od kod. Cez 10 let bodo ljubitelji nageljnov praznovail 400 letnico je, da je kralj Ljudovik IX., ko je bil za časa križarskih vojsk s svojimi vojaki v Tunisu v sanjah opozorjen na te cvetic«. Vojaki so mu namreč zboleli od nekake nepoznane bolezni. Francoski kralj je bil v velikih skrbeh, kako z vojno, če to pošast, bolezen, ne premaga. Neko noč se mu je sanjalo, da za priznanje na njeni-h konvtn-c:.iah še ponove. 6e pa gu katg-r* obsodi, kakor mnogi žele, b j to »iabo za SNPJ, ker bi kreni-'a s svojih tradicionalnih .smernic na napačna, zanjo kvarna pota. — Frank Zaitz. je hodil po okolici in videl mno-— vidiš, je pretrgal pripovedo- go nekakšnega belega in rdeče-vanje, letos 1<>35 je 400 letnica g«* cvetja, ki ga je pozdravlja- geljni in s 4 belimi, razvrščeni-j sladko-topla ženska roka. ka- mi v štiri strani sveta, kakor ga vidiš tu le na mizi. Pobožal je nageljne, kakor da se je za hip v nekaj zamislil in dejal: "Zakaj sem to naredil in take kupil ne vem. še danes ne vem. Morda sem hotel s tem reči: "Ljubezen je ena. Naj bo od fgovorim? kor bi se stiskale k meni kak*>r pero prožne ženske gnidi. Sedla sva na klopico. Parnik je plul. Morje je šumelo ob *tene parobroda, sonce je slo nekam na zapai, in s velikimi očmi gledalo plavajoči parnik. Jaz pa sem govoril o nageljnih. O čem pa naj v takem trenotku — kar so nageljni v Evropi. "400 let", je vzdignila črne obrvi. "Da. tako govori zgodovina Rw pa je, da je nageljnev bilo ie v 16. »tole*ju v Evropi več vrst. Neka legenda pripovedu- lo kakor pozdravlja srečen smeh človeka. In nekdo mu je zaklical: "Kuhaj to cvetje v vroči vodi, o kralj in tak čaj naj pijejo tvoji vojaki. In ozdravili bodo." i Konec prihodnjič.) Slavje 25«letn*ce društva "Franciseo Ferrer" MR. J. F. BECEK SE PRITOŽUJE Javno pojasnilo na njegovo pismo in nekaj drugih pripomb na nmlov onih, ki se jih tiče Vshoda do Zahoda, s Severa in Juga, ena je. Ona je radost in trpljenje človeka. Zato je ta križ: Sever-Jug, Izhod-Zahod, križana ljubezen." Parnik je ie trobil, ko sem "Kaj pa si imel o njih toliko pripovedovati?" sem vprašal. "O, najde se vse polno besed. da jih potem niti sam več ne pomniš. Ona je izpraševala tudi, če vem, od kot so nageljni stopil na moetič. Ona me je gle-! negeljnev. Ce je točna, ne vem. JUBILEJNO SLAVJE KLUBA ŠT. 37 JSZ 15. DEC. V MILWAUKEEJU Milwaukee, WU. — Malo je slovenskih naselbin, v kjrteHh je socialistični klub vršil tako veliko Vlogo, kakor v milvvau-iki. Pokoj ni Frank Novak je klu-bovo delo, boje in udejstvova-Hfe deloma opisal v letošnjem "Majskem Glasu". On je zgodovino kluba št. 37 poznal kakor malokdo, ker se je veliko udejstvoval v nji. Klub št. 37 je bil ustanovljen 1910, torej istega leta, kakor J®. Dočim so čikažani že imeli socialistični klub nad pet iet, ravno tako nekatere druge naselbine, kot Johnstovvu in GVdcoe, so se milwauški rojaki socialističnih nazorov šele P^vctovaN, ali naj se akcije u ustanovitev kluba' lote ali nc Ustanovili so ga. Vanj je pristopilo precej ljudi — nekateri n toeli nekoliko socialističnega znanja, drugi so si socializem po svoje predstavljali. Ko v?topilo vanj po svojem prihodu v to mesto nekaj obrtniških delavcev, ki so se učili socializma v avstrijski socialni demokraciji, so zahtevali spremembe. Tako je nastal v klubu boj, v katerem so končno omagali socialisti po znanju, j Posredovanje je bil povabljen tudi pokojni Jože Zavert-nfr. ki se je odzval in izjavil, se s socialističnimi principi n« «me meAetariti. Pred vsem Je dolžnost vsakega, ki pristopi v *lub, da se uči, kaj je socialist m. Eno leto po postanku in spo-™ — leta 1911 — je imel klub 175 članov. Proletarec je £»n»ijal ako™ v vsako mo pi_ "e Frank Novak v omenjeni re-V|J>. V jeseni 1. 1010 je bil u-sJanovljen delavski pevski tfbor j** — neglede na nesoglasja tu in tam — deloval s socialisti-klubom roka v roki. v medvojni dobi je padla poza reakcije tudi na klub št. 37. Ampak se je vzdržal. Razkoli po vojni so ga težko zadeli. kajti prvi slovenski komunistični list, "Delavska Slovenija", je izhajal v Milwaukeeju. štab in oporo je dobil tu največ iz vrst bivših članov socialističnega kluba. Po preselitvi Delavske Slovenije v Chicago so se vračale v našo naselbino normalnejše razmere. Klub st. 37 si je spet opomogel in vrnil se je vanj tudi Frank Novak. Kakor poprej, so se tudi skozi to krizo dogajale težave v njemu. Ena največjih napak med nami menda je pomanjkanje strpnosti. Zdaj se razjezi eden, zdaj drugi. Sebi s tem nihče ne koristi — samo organizacije, za ketere se trudijo in jim žele dobro, so na škodi. Nas klub ima še velike naloge, ker je naselbina, v kateri deluje, velika, in pa ker zastopa velike ideje. Delovati bo mtfral bolj zano-sito in energično med naAo mladino. Treba bo storiti več za Proletarca in za širjenje drugih naših listov. Naš klub mora postati veliko jačji, kakor je danes. To pomeni, da se moramo u-preti v njegov voz vsi, ne samo nekateri. Vsi so vse. Eden pa je zmerom samo eden. V duhu odločnosti «a napredovanje se bo v nedeljo 15. decembra vrtfilo v S. S. T. Hali s'avje klubove 25-letnice. Udeležite se je! Spored vključuje pevske točke, govornike, med njimi župana D. W. Hoana. Chas. Po-gorelca in več drugih, ter igro "Nevv Deal". Po sporedu bo zabava. Na naše delavsko ohčiu>tV» v Milwaukeeju, VVest AMinu in ok cu. Moja Čreva sedaj delujejo redno kot ura in sedaj jem s slastjo. Vaš »vesti. Wallace A. Combs." Ako trpite vsled neprebavnosti, slabega apetita, zaprtnice, plinov, glavobola, nervoznosti, nemirnega spanja, prevelike utrujenosti, kupite si Trinerjevo grenko vino; jemljite ga redno po eno čajno žličko pred obedvanjem. V vseh lekarnah. TRINER'S ELIXIR _OF BITTER VVINE _ Joseph Triner Companv, Chicago Nothing was ever made but that some one eould not make it worse •nd teli it for less. A mod»rni*md food l»»usewif» car»#wl p>+tfcar* will fc«r freea IVeneel*« Dairv Prod uri* Preducers of Hlgfceit Qualily MILK PRODUCTS Phone Monroe 3673 chicago, ill 2360-62 Blua laland Avenue i * V/h® don't m»fce 1» w©rt« — Bul make it NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Pišite po cenik PROLETARCU A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest oi the VVorkers OFFICIAL ORGAN OF Yugoalav Federation S. P. PROLETAREC KDUCATION, ORGANI Z A TI ON CO-OPERATIVE COM M ON VVEALTH NO. 1474. Publukad VVoakljr at 3639 W. 26tk St. CHICAGO, ILL., December 11, 1935. VOL. XXX. EXPL0ITATI0N MUST BE STOPPED"OCTOBER 3, 19.35 99 the capitalist class to rob the rest ofjthe people. In doilig this, hovvever, it vvill incidentally accomplish many other objects—because ali of the social evils that are afi'iicting society today are caused by the private owner-ship of the industries. dustries, vve not only abolish exp'lojtation, but vve al*o aboU ish ali these other evils at the same time. We abolish poverty. VVe abolish child slavery. VVe abolish political corruption. VVe abo'lish graft. VVe abolish uji-necessarv accidents to life and limb. VVe make prostitution, A capitalist buys a block of stock in a corporation—and a block of bonds in another corporation. He puts them in hia safety deposit box or his vault for safe keeping. VVhen the dividend date ar-rives, he receives a check for the dividend on the stock. He has his secretary deposit the check to his credit in the bank. VVhen the interest date ar-rives, he has his secretary clip the interest coupons from the bonds and deposit them to his credit on the bank. These dividends and interest often amount to millions of dol-lars. He also draws interest on mortgages, profits on the vvages of labor, rent from houses and business blocks, etc., etc. He does not earn a penny of his income. He gets it for nothing. The men and vvomen vvho did earn it do not get it. The men and vvomen vvho do the mental and manualrwork of the vvorld receive only a fraction of their earnings. The balance goes to the pa-rasites. The parasites are able to get most of the earnings of the useful masses because they, the parasites, ovvn the means of production and distribution. The masses have to hand over! to them the bulk of their earnings, in order to get an oppor-tunity to make a bare living. Chicago, lil. "We ought to have an Private ovvnership of the in- T"S? 7"k h,ea?." ... . r ... . . . quarters, thc Slovene Labor Center" dustries is a gun vvith vvhich rt.marked one of the comrade« some- the parasites hold up the peo- time ago. "it should be sort of a ple. house vvarming party where vve could The people vvill continue tO «™und, talk about things that in- be held up until they „et pos- ZJt^tZl Progr | aH II ryn b.vH In Oppoiing War",j suicide, insanity and crime ao| w!,:.Vt* J ': <• ''< ' • . .. ' ... . 1 . n Clevijmd betvveen th * Socialist | scare that they vvill astonish puriV and th. Jommunist Parky. Th* people vvhen they happe n, lil- debate wil» be beln in advanoe will Se 25e and 30c at the door. Ah time pasaes, the historic im-portance of October 3 begins more and more to assert itself. On that day the League of Nation«, for the iist time since it came ipto being, made an attempt to discharge its duty in full by preventing force of arins to aupersede equity and reason So, vvhen vve abolish private the first time really live, rather ovvnership ot the exploiting in- than spend ali its time in vvork- ing for a chance to live or "in look ing for vvork. The Milvvaukee Leader. A Need of the Times The one thinjr now necded above ali othem is tne education of the people, espec:ally the workinjf class. Eugtme V. Debs. A social will follow th? debate -n international affairs. A-iih dancing and entertainment. The Italy the invader of Ethiopia, wa* ary at the S. S. Turn Hali. The committee in charge of thi« anniversary celebration have prepared an excel-I nt program. There will be speeches by Mayor Dan Hoan of Milwaukee and comrade Charles Pogorelec of Chicago. Fine seleetions of vocal numbers will be rendered by singing vociety Naprey, and other choruses. A short one act play, "The Nevv bowing to you as you go, ho-*ial ar-rangements have a very hamhome air, bul once get under the vvheels and you wish .-o*iety to the deviL I will give m >*t respeetable men a fortnight of such life, and then I vvill offer them two pen-e for vvhat re- Deal" is also included on the pro gram. It portrays thc false promises1 main* of their moiality. of the New Deal, vvhich makes it a Robert Ix>uis Stevenson. fitting presentation at this time. Our Party Saturday session of that ovvnership gun —in other vvords, until they secure the collective ovvnership and control of the industries— Socialism. The great object of the Socialist movement is to stop this exp'loitation of the useful vvorkers by the capitalistic parasites of society. Its main object is to bring about conditions vvherein it will nO longer be possible for i admission is free. over the new headquarters, dance and in general have a good time", concluded the comrade. This suggestion given vvill be carried out 8aturday, December 14. A party of this nature vvill be held at the Slovene Labor Center, 2301 So. I^awndale Ave. Ali branch members, shareholders and friends are invited to spend a fine evening at this party. Come out and take part in the enter-tainment. It vvill be a real social get-together with music for dancing. The It isn't hard to solve national problems. The hard part is to persuade the people to give up poverty and vote for abundance. tiative, certain measures relating to tradin? vvith Italy, vvhich are etjui-valent to a verdiet of moral condem- natlon. Italjr Not Alone Guilty It is appropriate to remark here that more or les< ali the government« — Kngland in India and Africa; France in Indo-China, Marocco and Syria; United States in Panama, Tuba, etc.—have done in. the past vvhat the Fascist government is doing now in Ethiopia: But using such pre-cedents to defend Mussolini'* policy Bran^ch 37 ha.s been and stili is an important factor in the Socialist movement in Milvvaukee. It has con-tributed a large amount of money for campaign and edurational pur-1 pose« vvhich have helped get Socialists elected into the citv and state | governme/it«. A t ort»» time one of their own members was an elected official to MadUon. - 4 _ • Socialists who follovv current a "for sa!e,T sign for many of its On Suneen organized to maintain order, to quell fears, and to protect li/e and property. October 3, 1935, marles the first tterious attempt to invoke an international police force agaiast criminals in international life. -As Italians, vve surely cannot re-joice at the fact that ita!y has been the first country to feel the conse-quervces of this real progressive step of civiiization. But as none of ut •would prevent a policeman from ar-resting a eriminal hidden in our home, ao no Italian really interested in the future of hi« country should allovv himself to be misled by the cursing and pleading of Fascism, vietim of its ovvn miadeeds, and help derfeat the sanetions of the whole vvorld. The only way to rescue our homeland, novv terrorizsed and ruin-ed, is to let sanetions (ratojugute and strangle the eriminal. —Yes, October 3, 1935, ha« marked the beginning of the end of FViscism. On one condition, hosvever, the ma-neuvers and lies of the Fascist ag-gressor must be fought svithout mercy, its accomplices should be fuily e*,posed, and its vietims—I mean the Italians—be helped, also from the inside, to hasten ita end! A Meeting In Wesl Allis UNEMPLOVMENT, A DISEASE OF THE CAPITALIST ORDER By Morris Hillguit Unemployment is not a natural or necessary incident of industrial life, but a »pecific disease of the capitalist order. The people always need clothes, food, buildings, fuel; tools, means of tranrportat on, amuseme-nt and countless o^her things vvhich go to make up the requirements of everydav modern life. and vvorkers are always needed to produce these things. A rational an1 socialized sys-tem of vvealth produet on vvould be based on an aceurate determination of the needs of the vvhole people of a country, the extent of its natursl re-sources, and the full number of its available workers. Such a system would receive from each worker an amount of labor requ red to keep the community going, and labor would be evenle to buy. Ovenpro-di??tion is njjgravated b-y under-con-sunv7»tlon. When the dispro*port'3n betvveen supply and demand s relatively miW. Industrlal stagnation and unemploy. ment are of short duration. VVhen t hcjlpens to rea-h large dimensions, th* situation is-apt to lead to an in-dustral erisis, vvhich rpay last for years and throvv m llions of vvorkers j out of employment. The government may relieve the misery of unemployment to some ex-1 tent by various measures often sug-gested and sometimes tried. But ali such measures are of ncces*!'ty inade-quate. No radical method can be de-vised to overcome the evil under a syrtfm of private competitive industries. The cure for unemoloyment is Socialism. Wast Alli«, Wi». A meeting to or-1 povver by lesa then one percent. ganize a youth group of branch 180 , VN ith millions of people stili jobless JSF vvill be held Thursday, Decem ber 12, at Kral's Hali, South 6$th and VVest Madison Sts. Ali parenta should »end their children to this meeting so that they may learn more This vvould be a monstrous offshoot of deptession capitalism, a phase of economic change vvhich makes labor about the meaning of Socialism an 1 i need be unemployed or in poverty. become aetive in the movement. As i VVith the proper use of our industrial the late Eugene V. Debs said, "No resourcea, equipment and man power vvorking man can clearly understan 1 can produce enough to give every vvhat Socialism means without be- family an income of at least $4,370 coming and remaining a Socialist". a year. I don't think that any work- the capitalist class stili keep their j organization, political and economic, fa:tories clo£od unl?«»s they can make more vital than ever if the vvorking a big profit. masses are not to sink to the level A recent survey made by com- , of vasuals in an empire dominated petent engineers shows that no one j .l>y banking kings. The Nevv Leader. ■UglllllllllHi'111........... HLIGHT epi Donald Lotrich IIIIIimmm. Ilih .Ml Wages are not keeping pace with production. In the first three-quar-ters of the year 1935 production has exceeded last year's figures by.^8.7 percent and the workei ■ buying ing man got near that or never vvill until the people vote out this system vvhere the many are exploited by the few and set up a Socialist government vvhich vvill benefit the great mass of people.— B. Y. HOW SOON! a Oh. if ali the vvorking class could and vvould use their eyes and see; their ear? and hear; their brains and think! Hovv soon thi« earth could be transformed by the alchemy of social order made to blossom vvith beauty and joy!—Eugene V. Debs. CRAZYLEADERS A committee of 339 psychiatrists of 30 nationalities, sponsored hy the Medical Association of the Nether-Innds, has addressed a manifesto to the vvorld decJaring that vvar is in-sane, in the striet medical «ense of the word. Unmistskably referring to Mussolini and Hitler, the.v assert that statesmen vvho glorify vvar are carried away hy "hallucinations and de-lusions." They point out that modern •vvar-fare is obviously a horribie and de-vastating business, and that anyone believing that it i« profitable or glorious must necessarily be a neu-rotic vvho has failed to adjust to realitjr. It is a solemn thought to realize that, by this definition, the greater part of mankind at present is ruled by crazy people. —The Nevv Republic. A visit to Detroit, Mich., last week-end brought me in touch vvith some of our fine comrades there and gave me an opportunity to observe their tendencies. -The occasion vvas the Tenth AnnivWsary celebration of the Young Americans Lodge No. 564 SNPJ. About 250 gue«t attended the banquet and program on Saturday, Dec. 7. It vvas an affair worthy of the vvork and devotion these people put into it. A fine varied program vvas rendered nearly exclusively by lodge members. It vvill not be amiss to say that our comrades are in the front rank of this organization *nd per-form a goodly portion of the vvork to enable the lodge to progress. They deserve due recognition for that. Hovvever, the same type of misunder-standings vvhich crop up everywhere else are evident in Detroit aho. It is really nothing serious or critlcal. They are meiely miseon^eptions or illusions that are natural vvith people and our comrades are people too, so they are not exempt from that rule. For better progress and better re-sults, comrades, everywhere, must learn to understand one another, must cooperate and vvork vvith one another. a This matter of «anctions is pretty much in the forefront, yet. If ali of the nations vvere sincere and really meant vvhat they say, although vve knovv they don't even mean a quar-ter of vvhat they say, sanetions vvould stop any vvar any time they are applied. Sanetions, themselves, vvould do the trick if the government« vvere honest and sincere in their desires. VVith capitalist government« nanc-tions don't mean vvhat in reality, they mean to us. Hence, tho it "vvas not against the idea and theory of sanetions that vve sometimes debate it is against the possibilities of en-forcement by capitalist governments. France shovved thm up perfectly last vveek vvhen she told England that oil sanetions vvould ruin Italy and cause a rumpus thruout Europe ao they suggested another attempt to bring Mussolini to terms, at the same time asking for leniency tovvards the sanetions program. That prove« my point conclirsively. Enforcement of sanetions must be considered vvhen vve consider sanetions. * Our Social Study Club vvill meet Friday night, Dec. 13 at our nevv quarters. VVe should sort of revievv the vvork of the past tvvelve months and set out plans to accomplish even more in 193« because 1936 vvill be an important year. The national con-vention of the Socialist Party vvill nominate ita pre«idential candidates, our twn Federation vvill meet and the rush and excitement of a national eleetion campaign means more vvork and more activity for us. Tho vve have done a pretty good job in 1935 in education, literature sales and promotion of our ideals vve »«tt plan to do a great deal more in the coming year. # The tarring and feathering of three Socialists in Florida has attracted na-tionvvlde attention. It is bad enough to be tarred and feathered by rtac-tionary mobs. It is much vvorse to be vvhipped and beaten and nearly muti-lated. As a result of this unruly a Socialist is in a critical condition and if he survives it vvill be thru sheer luck. No one has been arreated for this terrible crime and the American Civil Liberties Union has posted $1000.00 revvard and asked the Tam-pa city authoritie« to do as much to bring the culprits before the bar of justice. It is not unlikely that some of the tovvn officials may be found to be connected in thia terrible out-rage. A polceman vvas positively vvith mob. The Socialist Defense Committee asks for funds to carry thru a battle to get the cylprits and make them an exemple to ali the rest of such, fascist reaction. * Be sure you folks come to the grand opening and house vvarming party Sat., Dec. 14. No admiesion will ibe charged. You vvill have a good time in the company of your many friends. AND THEY ARE STILL AT IT , Go to novv, ye rich man, vveep and howl for your miaeries that shall come upon you. Your riches are corrupted, and your garmenta are moth-aaten. Your gold and silver is cankered; and the rust of them shall be a wit-ness against you, and shall eat your flesh as it vvere fire. Ye have heaped treasure together for the last da*rs. Behold, the hire of t^e laborers vvho have reaped dovvn your field«, vvhich is by you kept back by fraud, cTieth; and the eries of them vvhich have reaped have entered into th« eara of the Lord of saboath. Ye have lived in pleaaure on th« earth, and have been vvanton; y« have nouriahed your hearts, as in t day of slaughter. Ye have condemned and killed th« just; and he doth not resist you.— The Epistle of James, Fifth Chapt«r. Americanism: Feeling free to do as we please; vvatehing Europe start a fight and f«aring wc can't stay out of it. w\ iiiiiiMr »i i i ^ ... ^