NO. 13 Ameriška h Tj i a ra reft ; rorv AM6RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG€ ONLY SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O,. WEDNESDAY MORNING, JANUARY 20, 1954 ŠTEV. LIV —VOL. LIV Kongresnik M. A. Feighan je predložil osnutek (ZADEVA novega zakona proti izdajalcem in vohunom L ■ jETMiimv Rekel je, da se strinja s tozadevnimi predsednikovimi pri- W poročili, ki pa ne krijejo vseh protidržavnih zločinov. [ Vsi, ki bi bili zaradi zločinov proti narodni varnosti obsojeni, naj bi avtomatično izgubili državljanstvo. V KOREJI WASHINGTON. — Kongresnik Michael A. Feighan, demokrat iz Clevelanda, je v ponedeljek predložil v zbornici poslancev predlog za zakon, s katerim bi se odvzelo državljanstvo vsaki osebi, ki bi bila obsojena zaradi zločinov v zvezi z narodno varnostjo. Mr. Feighan, ki je član odbora za pravosodstvo, je dejal, da bi njegov predlog oz. ta zakon, ki naj bi bil dodatek McCarran-W alter j evemu imigracij skemu zakonu, šel mnogo dalje kot pa priporočila,,ki jih je navedel Mr. Eisenhower v svoji poslanici o stanju Unije. . Kongresnik Feighan je izjavil, da se strinja s tozadevnimi predsednikovimi priporočili, ki pa ne gredo dovolj daleč in bi i puščala v tozadevnem zakonu še mnogo “lukenj in' vrzeli”, skozi katere bi se izmuznili obtoženci. Feighan je na primer dejal, [Danes imajo Indijci poslati Združenim narodom nad 22,000 vojnih ujetnikov. PANMUNJOM. ,— Indijsko poveljstvo je včeraj naznanilo, da ne more najti nikake “logič-. jo oborožene sile v splošnem Prekucuhi imajo iste cilje Obsojeni vohun, izdajalec, saboter ali prekucuh imajo brez vsakega dvoma eno skupno stvar to je, da ne priznavajo svoje zvestobe vladi Zdr. držav”, je rekel Mr. Feighan. Nato je pojasnil, da .njegov j da bo pričelo danes z odpremlja-predlog tega zakona predvideva njem 22,000 protikomunističnih izgubo državljanstva bodisi tu- vojnih ujetnikov k Združenim kaj rojenim ali naturaliziranim narodom, ne glede na to, da ni-državljanom, ki so bili obsojeni so komunisti tega načrta ne o-zaradi sledečih zločinov: dobrih ne zavrnili. ZBIRANJE ali oddajanje ob- Istočasno je nekdo od indij-rambnih informacij v svrho, da skega poveljstva izjavil, da se s tem pomaga tuji vladi. I prokomunističnih ujetnikov DESTRUKCIJA ali uničenje bo danes vrnilo', vojnega materiala. PANMUNJOM. — Indijski PRODUKCIJA defektivnega I odlok, da bodo poslali komandi ali slabega obrambnega materi- Združenih narodov 22,383 pro-ala- j tikomunističnih ujetnikov, je o- IZDAJA. ^ grožen po dejstvu, da ni Rdeča UPOR ali prekucuštvo. Kitajska ničesar odgovorila gle' PREKUCUŠKA zarota. de tega spornega vprašanja. — PROPAGIRANJE nasilnega Zdaj pričakujejo nove izjave In-strmoglavlj en j a vlade, dijcev, s katero bo morda ta na- AKTIVNOSTI, ki prlizadeva-1 mera odložena za dan ali dva. se ne Ue osnove” za izgubo državljanstva zaradi izdaje, — d,očim ni predvidena in predlagana izguba državljansteva za osebe, ki so obsojene zaradi špionaže ali sabotaže. Toda komanda čet Združenih AKTIVNOSTI, ki prizadeva-1 narodov nadaljuje s svojimi na-jo cboirožene sile v času vojne. črti, da oprosti v sabo to 22,039 Vse osebe, ki bi bile zaradi go- Kitajcev in Severnokorejcev, ki ri omenjenih zločinov obsojene, se nočejo vrniti nazaj pod ko-naj bi avtomatično izgubilo dr-jmunizem. Zavezniški vojaki i- Predsednik za zdravstvo naroda 1 žavljanstvo. Konec darilnih Paketov za Poljake ^oljska rdeča vlada je naložila na zavoje tako visoko carino, da se njih pošiljanje več ne izplača. VARŠAVA, Poljska. — Poljaka komun, vlada je v ponede-^ek naznanila nove in tako vi-s°ke carinske tarife na vse bla-S° iz inozemstva, da je s tem konec pošiljanja darilnih pake-tov v Poljsko. Z dekretom od 23. decembra, postane polmomočen 9. .feb tuarja, je naložene 100 odstotkov carine na vse predmete — nove ali stare — ki bi jih kdo poslal 12 Amerike in idd drugod svojcem v Poljski. Od te odredbe so izvzete sa-1110 knjige in revije, zdravniška °Prema, umetne noge in podob-^ Predmeti, pa še ti morajo bi-! opremljeni z zdravniškim cer-tlfikatom. Ob sedanji valuti, ko so štirje 2 oti za en dolar, bi morali Poljaki plačati $125 carine na sta-svilene obleke, $15 na nov par ylon nogavic, $10 pa na star Par takih nogavic in $10 na par ° roških čevljev. Sovjeti ja hoče turiste 2 LONDON. — Sovjetska, zve-sa Namerava tukaj odpreti me-,eca aprila ali maja svoj turisti-o^1 urad, ker si želi v deželo o-cjeno število turistov. majo dnevne vaje za sprejemanje in odpremljanje teh ujetnikov. V ponedeljek so si zavezniški častniki, in sicer zdaj že v tret' je, prizadevali, da spravijo na površje obnovitev razgovorov za mirovno konferenco, • toda zaman. Rekli so, da bodo v sredo (danes) zopet poizkusili. PANMUNJOM, 19. januarja. . i -i • i Komunistični voditelji v Kore- (Iva mesoca poli godo "g1; [J, s0 danes izjavili, da ne vzame- jo nazaj 500 prokomunističnih ujetnikov niti ne 22 Amerikan-WASHINGTON. — Mornari-j cev. Komunisti zahtevajo, da ško ministrstvo namerava pri Indijci prekličejo svoj načrt za poizkusnih vožnjah atomske I odpremo 22,000 protikomunistov podmornice Nautilus vzdržati Združenim narodom, slednjo nepretrgoma dva mese-| -------o NAUTILUS -ATOMSKA P0DM0RKA Podmornica bo lahko ostala roma, dokler bo mogla) vzdržati njena posadka. Meslo se pripravlja za sprejem turškega predsednika in žene Celal Bayar, predsednik Turčije, in njegova žena bosta 2. februarja gosta mesta Clevelanda. CLEVELAND. — Mesto Cie veland se je začelo pripravljati da dostojno sprejme predsednika države, ki je ena najžilavej šib in najhrabrejših naših za. veznic — Turčije, katere glavar Celal Bayar bo kmalu obiska Združene države. Predsednik Bayar in njegova žena, ki bosta ostala v Združenih državah tri tedne, bosta obiskala naše mesto 2. februarja. V Clevelandu bo turški predsednik govoril v hotelu Holenden; govoril bo po turško, toda njegov govor bo spnoti prevajan angleščino. V Washingtonu bosta turški predsednik in njegova žena sebna gosta predsednika Eisenhower ja in njegove žene. Po obisku v Washingtonu bosta turška gosta na povabilo državnega departmenta odpotovala po deželi. V Clevelandu bosta njuna ofi-cielna gostitelja župan in njegova žena. Kosila tukaj se bosta udeležila tudi governer in Mrs Lausche. Korejski veteran - žrtev ca pcid vodo. Podmornica Nautilus bo splov-i. v _ Ijena dne 21. januarja v ladje- MreZSrCHe^a RlOtOriSfa delnici v Crotonu, Conn.^ . CLEVELAND. — Nek korej Nek visok mornariški častnik siki veteran, katerega je povozil je dejal; da bo podmornica lah-1 včeraj avtomobil, ko je hotel iti ko ostala pod vodo|, dokler bo I delo, se je privlekel nato1 mogla vzdržati njena posadka, skoraj sto čeyljev daleč do svo-Podmornica bo lahko prekriža- j ega doma, kjer je poklical perila tisoče milj, ne da bi se ji moč. bilo treba ustavljati in pristaja- Ta veteran je 20 let stari John ti za gorivo. Vozila bo mnogo I Marinchek, ki ga je njegov oče bolj naglo, se globlje potaplja- odpeljal v St. John’s bolnišnico, la in plovila bolj neslišno hot ko se je sin privlekel do vrat dot-katera koli podmornica doslej. ma na 1474 W. 58 St. ter tam P,o| dovršenih poizkusnih vož- j pozvonil., njah bo atomska^ podmornica| Zdravnilki so izjavili, da ima dodeljena ameriški atlantski j poškodovani, morda celo zlom-mornarici. Ta podmornica bo ij eni obe nogi ter rane po hrbtu imela več varnostnih naprav kot in glavi. katera koli ladja ameriške mor narice. Marinchek je povedal policiji, I da je bil na potu na delo, ko ga, je zadel avtomobil, čigar voznik, je naglo oddrvel, ne da bi se I ustavil.. Marinchek je bil odpuščen iz Vremenski prerok pravi: les od časa do časa dež in kani !5°§o bolj toplo, ponoči dežni Sl ih ‘bolj mrzlo. Dvoglavo dete na poti domov __________________________ T.TT^TAATADrvr tc TA , I armade lanskega aprila po 19-'ju in 70,000 na črnem morju. INDIANAPOLIS. — Dvogla-L v , T_ | Tm CVCCv/nvo r\v-TA c I n t-t r\ O tn 11 y X\.OTG“ General Motors družba bo izdala nadaljni bilijon za ekspanzijo NEW YORK. — General Motors korporacija je v torek naznanila svoj mev program ekspanzije, za katerega bo potrošila nadaljen bilijon dolarjev. Predsednikova poslanica o narodnem zdravstvu je bila ugodno sprejeta in skoraj soglasno odobra vana. — Kljub znanstvu in napredku zdravniške vede, je oskrba bolnikov povprečni rodbini težko finančno breme. S poslanico se strinja tudi velika večina demokratov, ki pravijo samo, da predsednik ni šel dovolj daleč. WASHINGTON. — Predsednikova poslanica kongresu, v kateri priporoča raztegnitev zdravstvene oskrbe in oskrbe po bolnišnicah, ne da bi se hkrati sprejelo “socializirano medicino”, je oila na Kapitolskem griču nad vse ugodno sprejeta. Bolj kot vse ostale predsednikove poslanice je bila ta deležna skoraj soglasnega odobravanja, dasi so nekateri demokrati mnenja, da ne gre še dovolj daleč. En demokratski senator, J. E. Murray iz Montane, je izjavil, da upa, da se te predsednikove poslanice ne bo sprejelo s krikom, da jadramo v socializem, kakor so nekatere predsednikove poslanice sprejemali pokojni senator Taft, senator Irving Ives New Yorka, in tudi on sam, Murray. Predsednikova priporočila Predsednikova poslanica nava-a med drugim tudi sledeča specifična priporočila: NADALJEVANJE programov novega departmenta za zdravstvo, izobrazbo in splošno blaginjo, ickrepitev ustanove Public Health Service v njenih raziskovanjih ter programov za no-ustanovlj en sanitarni inženirski laboratorij v Cincinnati reševanje zdravstvenih problemov, povezanih s tehnološkim napredkom v industriji in poljedelstvu. USTANOVITEV omejene federalne ponovno - zavarovalnin-Šestdeset odstotkov denarja ake (reinsurance) postrežbe, s bo potrošenega letos, ostanek pa katero naj se obodri privatne, jeseni leta 1955... Program ima neprofitirajoče zavarovalninske pripomoči do nadaljne zmoglji- organizacije, da bi nudile večje- bolniških postelj, dočim jih je v drugih 10 ali 11. Porast zdravniških računov “Celo tam, kjer je na razpolago najboljša bolniška oskrba, tvori ta včasih težko breme. — Težja in dolgotrajna bolezen u-tegne postati katastrofalna za normalno ameriško družino. Deset odstotkov ameriških rodbin izda danes nad $500 letno zdravniško oskrbo. Skoraj 6 ot stotkov ljudstva, ki zasluži manj kot $3,000 na leto, izda petino svojih dohodkov za zdravniško in zobozdravniško oskrb. Skupni zdravniški račun ameriškega naroda znaša danes nad 9 milijonov dolarjev letno — kar je povprečno $200 na rodbino, in ta račun še vedno narašča. “Rezultati naših znanstvenih raziskav, ki so- čedalje večji, naše znanje glede boljše zdravstvene zaščite in postrežbe bolnikov mora biti usmerjeno v blagor slehernega državlj ana. Potrebno je polno sodelovanje med in dividualnim državljanom, njegovim osebnim zdravnikom, razi skuj očim znanstvenikom, med šolo in strokovno izobrazbo ter med našimi javnimi in zasebnimi ustanovami, — bilo krajevnimi, državnimi ali federalnimi.”. vosti General Motors korporacije. Harlow H. Curtice, predsednik GM korporacije, ki je naznanil ta program, je obenem izjavil, da so dobri izgledi za avto-mobilsko industrijo v letu 1954. Dejal je tudi, da je General Motors korporacija že izdala dva bilijona dolarjev za svoje razširjenje izza druge svetovne vojne. —--------------o------ Moč sovjetske mornarice PARIZ. — Francoska revija “Vojne mornarice” izjavlja, da ho imela Sovjetska zveza leta 1956 300 podmornic. Moštvo sovjetske mornarice šteje približno 700,000 mož, od katerih jih 340,000 služi na ladjah. Od teh 340,000 mož jih je 150,000 na Baltiku, 60,000 na Arktiku, 60,000 na Tihem mor- vo dete, M se nahaja v tukajšnji !"®5661’™’ Sevanju bolnišnici, bo verjetno kmalu J ’ vzeto na dom njegovih staršev v Petersburg. V bolnišnici, kjer je dete na Smrt 102-letne ženske JOLIET, 111. — Tukaj je umr-opazovanju od njegovega roj st-1 Miss Mary Weir, ki bi bila 17. va dne 12. decembra, so izjavili, marca s^ara 103 leta. da so detetovi starši pripravijo-1 Bolezen starega veterana ni vzeti vsalk čas otroka na dom. AUSTIN, Tex. _ Thomas E. Dete,, ki ima de glavi, dvoje Riddle, eden izmed dveh še ži-ipleč, štiri roke in najmanj troj- večih veteranov konfederacijske na pljuča, se dobro počuti in je armade, je dobil pljučnico in je sicer v vseh drugih zdravstvenih v zelo kritičnem stanju. Star je ozirih normalno. 107 let. Mornariško letalstvo ima 100 tisoč mož, obrežna straža pa 150 tisoč. Nadaljnih 50,000 ji je zaposlenih kot pomorski vojaki — (kakor naši marini). Ob pričetku leta 1953 je imela mornarica okoli 3,500 letal, — vštevši 2,000 bojnih letal, polovico teh jetov. Bombnikov pa je imela 1,000. Publikacija pravi dalje, da ni v gradnji niti ne v načrtih nika-kih letalonosilk. Kje je dobila publikacija te informacije, nič ne pove. mu številu rodbin širšo zdravst-veno zaščito. RAZTEGNITEV rehabilitacijskih virov s progresivnim povečanjem števila onesposobljenih oseb, katere so bile spet vrnjene produktivnemu življenju. Cilj tega števila za leto 1956 naj bo 100,000 ali 40,000 več, kakor leta 1953. DODATEK k zakonu o bolnišnicah, da se dolbi nadaljna pomoč za izgradnjo bolnišnic za kronično bolne, ki ne bi delovale v dobičkanosne svrhe, za izgradnjo novih domov ze rekonvalescente ali okrevajoče ter za nove centre zdravljenja ambu-latomih bolnikov. Predsednikove izjave “Vsi Amerikanci si danes ne morejo privoščiti najboljše zdra-niške oskrbe”, je povedal predsednik kongresu, “ker niso vselej zdravniki in drugo strokovno osebje pravilno porazdeljeni, da bi bili vsem dostopni, kar velja zlasti za ubožnejše in podeželske okraje. V severovzhodnem predelu Zdr. držav je, na primer, 159 zdravnikov na vsakih 100,000 civilnih prebivalcev. Napram temu številu pa pride na zapadu na isto število civilnih prebivalcev 126 zdravnikov, v sevemozapadnem predelu 116, na jugu pa 92. Kot drug primer naj navedem, da je v nekaterih državah za vsakih 1,000 prebivalcev samo četvero ali petero Churchill bo resigniral LONDON. — Tukajšnji časopis Recorder sporoča, da vlada med visokimi političnimi krogi mnenje, da bo 79 let stari Winston Churchill še letos podal o-stvko na svoj urad ministrskega predsednika. Njegovo mesto bo v tem slučaju zavzel sedanji zunanji minister Eden. NAJMVEJŠE VESTI PANMUNJOM.—Indija je pričela včeraj z odpremljanjem antikomunističnih vojnih u jetnikov komandi Združenih narodov, in to kljub močnim protestom od strani komunistov. WASHINGTON. — Državni department je naznanil, da sta se državni tajnik Dulles in sovjetski zunanji minister Molotov sporazumela, da bosta prihodnji teden na konferenci Velikih štirih razpravljala o Eisenhowerjevem predlogu za uporabo atomov v miroljubne namene. CLEVELAND. — Richman Bros trgovina, ki prodaja obleke, je včeraj naznanila, da bo pričela zdaj, po 75 letih prodaje samo za gotov denar, s prodajo na kredit. CHICAGO. — Senator John J. Sparkman, demokrat iz Alabame, je snoči pozval za sprejem programa, na katerega podlagi bi se zgradilo vsako leto en milijon privatnih domov. WASHINGTON. — V tednu, ki se je končal s 1. januarjem, je 467,500 delavcev zaprosilo za zavarovalnino proti brezposelnosti. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Varietni program— Zadnjo nedeljo je bilo nad 600 oseb pri varietnem programu ki ga je podala svetovidska mladina. To nedeljo ob osmih se po'-novi celotni program. Vstopnina je samo 50c. K molitvi— Članstvo St. Mary’s Court No. 1640 Kat. borštnarjev naj pride nocoj ob osmih v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd., molit za pokojnega Charlesa Krall; jutri naj se pa po možnosti udeleži pogreba. Nov lastnik— Gasolinska postaja na East 61. St., in St. Clair Ave., ima novo ime Eddie Turk Service Station. Eddie Turk, ki je prevzel podjetje od Franka Paulina, je v tej stroki že 21 let. Poskrbel bo odlično za čiščenje voz, gume (tires) in baterijo ter vse drugo, kar običajno vrše na gaso-linskih postajah. Rojen in zrasel na 999 E. 63 St., se je poročil z Josephino, hčerko Franka Zo-richa s Carl Ave., in ima sedaj tri otroke. Gasolinska postaja bo odprta od 8. ure zjutraj do 9. ure zvečer vsak dan razen v nedeljo. Pri vsakem nakupu bo dobil kupec tudi Eagle stamps. Seja— Waterloo Grove W. C. 110 ima nocoj ob osmih sejo v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Pogreb— Charles Krall, katerega smrt je bila že naznanjena, bo odpeljan v četrtek ob 8:30 iz Grdino-vega pogrebnega zavoda na La-kesbore Blvd.., v cerkev sv.. Kristine ob 9. uri. Odlične žimnice— Trgovina s pohištvom A. Grdina in Sinovi ima na prodaj izvrstne SERTA žimnice (modro-ce) po zmernih cenah. Več v o-glasnem delu lista. Po pismo naj pride— V našem uradu ima pismo dr. V. Novak. Piše mu L. .Ilc iz Brazilije. . Nov odbor— Društvo sv. Ceciije št. .37 SDZ ima za leto 1954 sledeči lOdbor: predsednica Nettie Zarnick, — podpred. Anna Zalar, tajnica Louise Piks, 1176 E. 71 St., EN 1-2628, blagajničarka Cecilia Žnidaršič, 1166 E. 60. St., zapisnikarica Dorothy Strniša, reditelj ica Julia Bokar, nadzornice — Mary Otoničar, Theresa Smoltz in Fanny Majer. Seje so vsako drugo sredo v mesecu v SND št. 4.. Za pregled vsi slov. zdravniki v Clevelandu. Nov odbor— Društvo sv. Ane št. 4 SDZ i-ma za leto 1954 sledeči odbor: — predsednica Jennie Stanonik, podpredsednica Frances Okorn, tajnica Jennie Suvak, 1415 East 51 St., EN 1-8104, blagajničarka Josephine Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice Mary Bradač, Rose L. Erste in Rose Hoffert, vratarica Mary Pristov. Seje so vsako druga sredo v mesecu. Novi grobovi Ignac Kasko V ponedeljek zjutraj je, ko je šel na delo, nenadoma umrl Ignac Kasko, 6718 St. Clair Ave. Star je bil 61 let in doma iz Rusije. Delal je pri Republic Steel Co. Bil je samski. Pogreb bo v petek iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na Highland Park pokopališče. Ameriška Bommim «-js&s&S2r*m «117 St CI*lr Avc. HEndersoa 1-98S8 Cleveland S, Oblo Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec____ NAROČNINA Za Z<*d. države $10.00 na leto; sa pol leta $8.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. Propaganda, ki so jo vodili proti Titu iz sosednjih komunističnih dežel, je prenehala. Jugoslovanska komunistična partija je začela čistko Zahodu prijaznih članov. Tito noče stopiti v NATO. Tito je moral smatrati Radičine navedbe za zelo nevarne, zato jih je komaj nekaj dni po objavi v posebni izjavi demantiral kot izmišljene. Pametnemu človeku tako zanikanje ne pomeni veliko. Mar je kdo tako nespameten, da bo pričakoval od Tita potrditve? Sicer pa velja v politiki preklic največkrat za potrditev ! SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. a*f§i!lls>83 No. 13 Wed., Jan. 20, 1954 BESEDA IZ NARODA f M. i 111 ii t n nt'«»»lil 11 M»»» a;er je njena duševna in nra-Vna propalost tekom 16. stoletja dala največ povoda, da je nteranstvo upešno prodiralo, mforrna duhovščine je bila ze-0 težavna, deloma zato, ker Se je zelo marsikje globoko za-Jedlo in se moralo celo zača-sn° Prenašati z ozirom na večjo fjkodo, ki bi sledila nagli od- pravi, deloma zato, ker je sla-bejši del duhovščine vsaki iz-premembi trdovratno nasprotoval in imel celo pri vplivnih katoličanih in pri dvoru samem močno zaslombo. L. 1598. poroča akvilejski patriarh Frančišek Barbaro rimski stolici, da mora med svojimi duhovniki trpeti mnogo zla, ker bi se vrinili krivoverci, ako bi bile župnije dalj časa zapuščene. Vendar si patriarh ni prikrival, da je treba zastaviti vse sile za izboljšanje razmer. V istem poročilu piše sledeče: “Vse pridige protestantskih predikantov se navadno zaključujejo z napadi na življenje katoliških duhovnikov.” Koledar Svobodne Slovenije Kakor vsako leto tako smo tudi letos dobili iz Argentini j e Koledar Svobodne Slovenije. Gotovo je, da je to naj večja knjižna izdaja, ki jo imamo Slovenci v zamejstvu. Uvodno besedo so to leto dali uredniki pokojnemu Jaku Debevcu. Debevčeva misel, da se more Slovenec na tujem ohraniti samo ob branju tiskane besede, je krepko poudarjena. Koj za tem reče besedo za Novo leto, dr. Miha Krek, škof Gregorij Rožman pa je nanizal lepe besede za ta čas, duhovne misli, ki bi jih moral vsak Slovenec dvakrat prebrati. Jaz bi zlasti mole. Prispeval je tri pravljice iz svoje obširne zbirke. Čudežne gosli, Skopi mlinar in Velika ljubezen. Niso to pravljice, ki bi bile tako klasične kakor so pravljice Milčinskega pri nas. Toda v njih je vendar toliko svojskega in lepega, da bodo' odraslim in otrokom v velik užitek. Umetnik sam je pravljice tudi ilustriral. Zadnjega v prozi naj navedem dr. Tineta Debeljaka, ki! je napisal, Pregled med mrtvimi slovenskimi pisatelji. ki so potrebne. Reči je Naj omenim Čisto jutro, da jih je v tistih skopih misli, treba, besedah, lepo in prevično ocenil. Poezija je letos zastopana bolj skromno kakor lani. Pogrešil sem pesnika Vodeba. Je pa tudi proza malo1 preskopa. Ni se oglasil Kociper in tudi mnogi drugi iz Balantičeve pisateljske družine so obmolčali. Zakaj? Posebno bi poudaril, da je ravno proza tista, ki jo tudi naši stari naseljenci radi bero. V poeziji po številu pesmi prednjači Mirko z res lepimi, prisrčnimi pesmimi. Sicer pa je njegovo ime poznano že dolgo nazaj. Zna zapeti po otroško pa Drevesa ljubkost ujčkajo, na bilkah rosa spi, na plotu pajek. Škoda, da pesem marsikdaj ob Za spomine je krstil to pripovedovanje. In moram reči, da se zna zapeti tudi pesem, ki je pol-mi zde ti Spomini med najlepši- na globokega občutja, še poudaril misel, ki j© je izre-jmi stvarmi v Koledarju. Pisate-1 Vladimir Kos se redno oglaša, kel sedanji papež in jo za njim 1 jev vseh nazorov se je spomnil,1 Tudi tokrat ima precej pesmi, ponavlja naš škof: Največja ne-j vsakemu v nekaj besedah dodal Nekatere med njimi so res lepe. varnost sedanjosti je — utrujenost dobrih. plodnejši. Božo ima več pesmi, od katerih je najboljša po slikovitosti Večerno nebo. škoda, da se niso oglasili stari pesniki. Vodeb, Jakopič in drugi. Zanimivo bi bilo, koliko so napredovali. Edini, ki ohranja v koncu odneha v moči in se zgu-J Koledarj u spomine na begunske bi v verzih, ki niso tako močni, j strahote, je Jeremija Kalin. Kos postaja dober pesnik med ! Priobčil je dve pesmi, dve ba-mladimi. ' ! ladi Pismo v Vetrinj in Balado Zelo podoben Kesu po medita- j o mali Reziki. Na tem mestu bi cijskem ionu je Stanko Janežič,; ra(f opozoril, da še vedno greši-ki je letos zastopan po treh pe-;mo zavoljo Vetrinja. Jeremija smih. Največ občutja kaže Je-|Kalin je naslovil pesem Pismo 'v Vetrinje. Vetrinje je napačna raba. Pravilno je Vetrinj! senska pesem. Med močnejšimi pesniki je Janko.. Naj posebno omenim njegovo krepko pesem Večer v Tirolah. Mlajša pesnika sta tudi Božo in Igor. Poslednji se je oglasil samo z eno pesmijo. Lani je bil Za obnovo katoliškega ver-skonravnega življenja med du hovščino so mnogo storili cerkveni zbori (sinode), ki so dali dušnim pastirjem natančna navodila za njih življenje in delovanje. Take sinode so bile za akvilejsko patriarhijo v letih 1593 in 1602 v Gorici, 1596 v Vidmu, za ljubljansko škofijo vsako leto o prazniku sv. Doroteje (6. februarja) v Gornjem gradu in v Ljubljani. Pod krškim škofom baronom Ivanom Jakobom Lambergom (1603 — 1630) so se morali škofijske sinode udeležiti vsi župniki. Pri tej priliki so predložili zapisnike krščencev, obhajancev in krivovercev, kakor tudi poročila o življenju vernikov. Od 10-000 prebivalcev krške škofije je bilo 1. 1608. le še kakih 510 priznanih luteranov. kakor Ml ste prehlajeni? Pri nas imamo izborno zdravilc a vam ustavi kašelj in prehlad. ridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drug 15702 WATERLOO RD. KE 1-0034 in ar°čda sprejemamo in jemo po izvršu* pošti tudi za Clevelnad. KAlMli nameravate kupiti ‘A PRODATI hišo, trgovino Pokličite za zanesljivo in točno postrežbo: JOHN ROŽANCE ir-Jj-AKEkAND REALTY CO. -klui Waterloo Rd. KE 1-6681 Še večjega pomena škofijske sinode je bila za u-spešno cerkveno reformo vzgoja in izobrazba duhovniškega naraščaja. Odkar so jezuiti otvorili visoko šolo v Gradcu, so skoraj vse južne avstrijske dežele od tam dobivale svoje duhovnike. Pasamezni škofje in celo sam papež Gregor XIII. so na graškem vseučilišču vzdrževali na svoje stroške nekaj dijakov. Ljubljanski škof Tavčar je podpiral ondi devet dijakov; njegov naslednik Hren je ustanovil v graškem semenišču dve prosti mesti, na Dunaju v zavodu za Kranjce (“bursa ag-ni”) pa štiri. V Gornjem Gradu je škof Tavčar obnovil staro duhovsko semenišče, ki je za njegove vlade razun orgija-vca štelo pet “izvrstnih” duhovnikov in šestnajst gojencev. Hren je dal temu “Marijinemu kolegiju” pravila, vendar se je število gojencev pod njim skrčilo na sedem ali osem. Akvilejski patriarh Frančišek Barbaro je spoznal, da bodo za njegova obsežno škofijo potrebna tri semenišča, eno za Italijane, drugo za Slovence, tretje za Nemce. Za italijanske bogoslovce je 1. 1597. sezidal hišo v Vidmu, kjer je imelo prostora 36 gojencev; za Slovence in Nemce sta se imeli ustanoviti semenišči v Gorici, oziroma v Beljaku. Vendar se ta načrt ni izvršil, ker so se namesto semenišč na Koroškem in Goriškem osnovali jezuitski kolegiji. (Dalje prihodnjič.) Ženske dobijo delo An Opportunity for a Young Woman TELLER POSITION OPEN Experienced or will train for full time work. Pleasant working conditions. ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO. 6235 St. Clair Avenue HE 1-5670 (x) Da, utrujenost dobrih. Preveč je tistih, ki stoje ob strani, ki so pripravljeni vse prekritizirati, roke pa križem drže in nauke dele na desno in levo. • Bremena pa nosijo že Ita vedno isti. Za škofovim člankom je članek o škofu sedemdesetletniku. Zelo prav, da se je Koledar spomnil s tako lepim opisom moža, ki še nosi veliko težo in ki v sebi nosi bolečine mnogih ljudi, gotovo pa bolečine ljubljanske škofije. Kdor se zanima za delavsko vprašanje bo v članku Prvi mednarodni kongres krščanske demokratske zveze Srednje Evrope našel obilo tvarine. Zelo zanimiv je pregled boja beneških Slovencev za svoje pravice. Pregled prinaša tudi zemljevid, sliko velikega beneškega Slovenca msgr. Trinka in več drugih slik. Za temi članki pričenja proza. Karel Mauser je prispeval črtico Ura s kukavico. Zelo obširno prozo je za ta Koledar napisal Mihael Skalar: Dušica je prišla. Črtica ima gotove odlike, ki kažejo, da se za .tem imenom skriva nekdo, ki mu pero ni tuje. Zgodba žene je to, ki je imela moža v begunstvu in je iskala poti, da bi prišla do njega. Toda v njej je bilo preveč oklevanja in trepetanja, da bi si upala, sama na skrivaj čez mejo. To jo boli in žge. Po' dolgih trudih in težavah se dva ljubeča se človeka le najdeta v svobodi. Kakor sem. rekel: zgodba je lepa in dobro pisana z edino napako: včasih je preveč filozofije, ki je sicer preprosta, pa vendar zelo moti celo zgodbo. Je pa tako bilo in bo: filozofija je suhoparna. Ivan Korošec je napisal Zadnji juriš. Korošec se nareja, čeprav se še vedno vrti v vojaški zgodbi iz revolucije. Počasi se poglablja in pričel sem misliti, da bo znabiti prvi, ki se bo lotil daljšega teksta iz revolucijskega časa. Mnogi odlomki namigujejo na to. Zadnji juriš je zgodba dveh, ki sta ušla iz taborišča, kjer so domobranci čakali na smrt. Eden teh je kurat Polda, ki sem mu tudi jaz skušal postaviti skromen spomenik. Na tistem begu je bil kurat Polda ubit, v pisatelju Korošcu pa je ostal bridek spomin na Teharje in na veliko zlobo teh, ki so še leta 1945 pojili slovensko zemljo s krvjo. Med prozo bi štel tudi Zgodbe in doživljaje iz Misionskih pragozdov, ki jih je napisal Saša Stare. Spomin je to na pot, ki jo je Slovenec prebrodil med stoletnimi drevesi in med zvermi. Pripovedovanje je sočno, napeto, pragozd popisan z veliko silo, človek ne more odložiti zgodbe, dokler je ne prebere. Zgodbo spremlja nekaj lepih slik iz pragozda. Koj za tem nas dr. Arko popelje iz pragozda na ledene višine Sv. Valentina. Borba za vrh, borba z mrazom in ledom. Tu so se izkazali naši mladi alpinisti, ki častno zastopajo našo gorato Slovenijo v tujem svetu. Tudi ta opis spremljajo mnoge slike, ki so jasne in lepe. Predzadnji s prozo je v Koledarju slikar in pisatelj Božo Kra- Udobno Spanje je Poi Zdravja! SERTA VAM DAJE OB SVOJI 25-LETNICI PRVOVRSTNE MODROCE PO IZREDNO NIZKI CENI! KUPITE SEDAJ IN PRIHRANILI BOSTE! *Trade'mark NEEDS. JT MOST! Razprodala začenja takoj in traja samo omejen čas! Samo enkrat v življenju imate priliko, da < 25-LETNICI firme SERTA kupite tako POCENI modroc, ki ga zdravniki priporočajo kot enega najboljših za 1ZDRAVO SPANJE! CENA je IZREDNO NIZKA, zato KUPITE ga TAKOJ in PRIHRANILI boste DENAR! Ima f@f@ odiiene posebnosti; trdno prevleko. Na stotine vzmeti daje trdno podporo, da se telo vedno dobro odpočije. Box Spring po isti NIZKI ceni ima isto število vzmeti, je trden in udoben, s trdno prevleko in se ne praši. Kupile SESAJ in PRIHRANITE! A. Grdina in Sinovi DEALERS KEnmore 1-1235 FURNITURE 15301 Waterloo Road ODPRTO: v pondeljek, četrtek in petek od 9 do 9! v torek in soboto do 6. ure v sredo zaprto cel dan —DAJEMO EAGLE ZNAMKE— Toliko o prozi in poeziji. Naj se za hip ustavim še ob nekrologih. Prisrčno topel je spomin na prelata Odarja. Pisci se spominjajo tudi mrtvega Ramovža, dr. Dolinarja, župnika Lovšina in Ludvika Perniška. Bili so in ni jih več in velika škoda je, ker jih ni. Globoke vrzeli so nastale in | slovenski emigraciji, ki je tako j raztresena, bo te praznine težko j izpolniti. Tak je letošnji Koledar. Ko listaš toliko strani, se šele dobro zaveš, koliko truda in skrbi je v njem. Koliko noči so prečuli umetniki nad papirjem, da so po dnevnem delu deli na nepopisan kos papirja delček svojega srca. Kulturni greh je, če mi danes brezbrižno hodimo mimo svojega tiska, mimo tega, kar je vsej osnovi res naše, najbolj naše, kar sploh imamo. Dolžnost vseh bi bila poseči po tem Koledarju, z umetniki premisliti naše življenje in z umetniki vred poskušati postaviti trden temelj naši katoliški literaturi v emigraciji. Koledar Svobodne Slovenije je na prodaj v Slovenski pisarni. Cena $3.00 po pošti $3.25. Ko boš knjigo kupil, ti ne bo žal. V pouk ti bo, v razvedrilo in pogled nanj ti bo budil prijetno zavest, da slovensko kulturno življenje še utriplje. Koliko časa bo, pa je odvisno tudi od tebe. Karel Mauser. HALI OGLASI Naprodaj Na Huntmere Ave. blizu E. 164 St., nov štiri in pol sobni bungalow, prostor za razširjenje na 2. nadstropju, soba za zabave, plinska kurjava, velik lot. Se lahko takoj vselite. Možnost zamenjave. Za podrobnosti vprašajte: Kovač Realty 960 E. 185 St. KE 1-5030 (13) Restavracija naprodaj Radi smrti v družini je naprodaj restavracija z vso opremo. Cena nizka. Zadej 6-| sobno stanovanje na razpolago kupcu. Dober lokal. Vprašajte po 7. zv. pri Jerry Mohar, 6033 St. Clair Ave. —(12) Hiša naprodaj Lastnik »prodaja hišo na Bay-liss Ave., 7 sob za 1 družino, dvojna garaža, trdni dovoz, plinski furnez, gorkota na vročo vodo, blizu vseh šol, cerkva in trgovin. Kličite UT 1-6910. (16) Iščejo stanovanje Dve starejši ženski iščeta 3 neopremljene sobe blizu sv. Vida cerkve pri mirni družini. Naslov se pusti v uredništvu. — (13) Upravnik Išče se upravnika za Slovenski delavski dom na Prince Ave. Vprašajte pri Ray Ster-not, 10713 Prince Ave., DI-1-5464. (jan.18,20,22) Stanovanje iščejo i Mlad' par z otrokom išče 3 j ali 4-sobno stanovanje v slovenski okolici od E. 60 navzgor. Kličite GL 1-3013. Se mora seliti.do 1. marca. (15) Po/iof Mt/te MARCH OF DIMES January 2 to 31 To je bil državniški govor. Morebiti ga ni prvi trenutek, ko še ni nobeno tolmačenje motiloi ušesa, razumel nihče, razen Tal-leyranda. Vse, kar je povedal o dobi, ki se danes pričenja, se zdi na prvi pogled krivo, Anglija in Amerika sta že zdavnaj demokraciji, rancija pa se je skoraj celo desetletje borila za priznanje svoje ustave: zdaj ga je naposled dosegla v tem miru z Nemčijo, katerega pergament ima vojskovadja v roki in ki pomeni mir na kotinentu. Toda razvoj še ni končan: to je izrekel z grožnjo v poslednjem, kovinskem stavku državnik, ki je tičal v vojskovodji. Razumeli so ga tudi direktorji, na katere se srdi, a Barras se naglo zave, gavori pretiran slavospev, nakar prvič in zadnjič objame in poljubi malega generala, čigar ženo je objemal mnogo topleje. Da, Josephine manjka v tej uri in nihče ne ve natanko, kje se je potikala te dolge tedne. Prispele je v Pariz, šele mesec dni za možem, vedra, draže- dober, bi bila njegova vztrajnost lepa . . Narod, v katerem išče priznanja, zaničuje; v njegovi potrebi spravljati ljudi v začudeje ni niti trohice navdušenja . . V njegovi navzočnosti nisem mogla svobodno dihati.” Če iz teh stavkov odstranimo vse, kar je moralo vnesti vanje užaljeno samoljubje pomembne in zelo oboževane ženske, ostane še vedno dovolj premisleka vrednega. Z vsakim stavkom ga hoče zadeti in mu z; vsakim naslednjim podleže. Če ne bi v svoji rousseaujevščini sanjarila o neki abstraktni kreposti, s katero nima diktatorstvo nobenega opravka, in; če bi bila ugenila smoter, ki se je sicer res razodel šele proti koncu njegove poti, bi ji pripadla slava, da je prva spoznala genija. “Predstavljajte si majhnega moža, piše isti čas neki Nemec domov, ne večjega nego je bil Veliki Friderik zelo pravilno in nežno raščenega, toda čvrsto zgnetenega, z veliko glavo. stna, nekoliko utrujena. V Pa- plemenitim čelom, temnosivimi rižu pa takoj prične svoje staro j očmi, gostimi temnorjavimi la-življenje, v katero je šteti tudi srni; nos grški, na spodnjem vrstah med najhrabnejšimi. Na čelu vražje kolone ste prvi prekoračili Addo. Čast hranitelja, te zastave, ki so jo Vaši grenadirji pokrili s slavo, pripada Vam.” Seveda se pri vsaki besedi zaveda, kako bo učinkovala na Parižane in če ravna v vseh podobnih stvareh javno, mu je usojeno, da mora javno kazati tudi svoje sovraštvo in maščevanje, svoje odstavljanje in obsojanje. Tako hoče njegova obrt. Zdaj preračuna svoj nastop tako, da mora reči ves Pariz in vsi njegovi nasprotniki: kakšna skromna veličina! Prebiti mora še dve proslavi; eno mu priredi Talleyrand. Talleyran-da ‘je poiskal takoj prvi dan po vrnitvi. Še nobeden izmed njiju ni razkril svojih poslednjih načrtov. A Bonaparte je takoj določil svoje stališče dC' tega potomca prastarega plemstva: “Vi ste nečak nadškofa v Reimsu, ki živi pri Bourbonih/ mu je rekel prve pol ure. Tudi jaz imam strica, ki je naddi-jakon in ki me je vzgojil; znano vam je, da je to na Korziki toliko, kolikor v Franciji škof.” Na ta način odstrani vse predsodke dednega plemiča napram, parveniju in mu odvzame edino prednost, na katero bi se v srcu lahko skliceval. Tako močno ga že spočetka občuti kot nasprotnika. Zdaj živi z ženo, ki se je naposled vrnila, s svojimi brati in s par prijatelji, ki ga obi- skujejo, v svojem zatočišču, v mali hišici, ki jo je nekoč najemala Josephina in ki jo je zdaj kupil- Često hodi v civilni o-bleki, se vozi brez spremstva, izogiba vsem strankam, da morajo vse hoditi k njemu, in koi, mu občinstvo v gledališču ploska, se umakne globlje v svojot ložo. To je tisti mož, ki je v gradu poleg Milana še pravkar i PERUTNINA 1 @ 17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS ® © V zalogi imamo vedno očiščene piščance in na kose zre- © @ zane ter vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, © ® bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite. | ANDY HOČEVAR in SINOVI - Tel. v trgovini MO 2-2330 — na domu MO 2-2912 živel kakor knez. “Če me bodo trikrat videli v gledališču, se ne bo nihče več zmenil zame, pravi zaupno. Mislite, da mi to laska? Množica bi se prav tako zabavala, če bi me vedli na morišče!” (Dalje prihodnjič) ----—o-------- Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. BARAGOVA PRATIKA ZA LETO 1954 ima pestro in zanimivo vsebino. Vsak jo bo vesel. Naročite si jo dokler je v zalogi. Stane $l.25 s poštnino, kar je poslati v Money ordru, čeku ali gotovini na: BARAGOVA PRATIKA 6519 W. 34th St. Berwyn, 111. P. S.: Znamk, prosimo, ne pošiljajte A. GRDIMA & SONS POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM 1053 EAST 62nd ST. HEnderson 1-2088 URADI V COLLINWOODU: 17002-10 LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-5890 15301 WATERLOO ROAD KEnmore 1-1235 ČERNETOVA ZDRAVILNA KOPEL V IZOLIRANEM KEPU ZA KOPANJE V VROČEM ZRAKU, V VAŠEM DOMU JE VAŠ KLJUČ DO ZDRAVJA V BOJU PROTI: I« •! ® nm "Wt/. Prehladom - Revmatičnim in Artritičnim obolenjem - Slabemu obtoku krvi VAŠ KLJUČ DO LEPOTE S TEM DA: Čisti vaše telo od znotraj - Prepreči izpuščaje in kožne nečistosti Zmanjšuje odvišno težo - Ohranja mladostno gibčnost Hvaljena od stotero družin in izpričana s pismi, ki jih pošljemo v prepisu s točnimi naslovi, bo tudi Vam po-nagala, zato pišite še danes. DR. IVO ČERNE 1421 E. 53 St. Tel. UT 1-9413 Cleveland 3, Ohio sMiiimiiimiimiiiimimiimiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimg Letna seja delničarjev SLOVENSKE ZADRUŽNE ZVEZE se vrši v nedeljo 7. februarja 1954 ob 1:00 uri pop. V SLOVENSKEM DOMU NA HOLMES AVE. XIXatXXXxxxxXXxxxx^JLZXXXZ i ^iiinnnimiiiiniiiiimniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii»nniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumniiiinmiiiir prešnja razmerja. koncu nekoliko proti ustom Ta čas se vojskovodji pribli- upognjen, usta polna človečno-žuje neka druga ženska, zeloi sti in gracije, krepka brada nelepa, a preveč umstvena, da bi koliko šrtleča. Njegove kret-mu mogla ugajati. Zelo vpliv- nje so vedno živahne in vendar na je, tudi Talleyrand ne bi bil polne dostojnosti in dostojan-postal minister brez njene po- stva. Videli ga boste, kako: moči. Zdaj obstreljuje Neck- bo pritekel v petih šestih sko- » l r J Jtaznanilo in J&ah'Oala Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo, da se je Vsemogočnemu Bogu dopadlo, da je p-okhcal k Sebi m so nas za vedno zapustili naša ljubljena mama in stara mama ker jeva zanimiva hčerka, baronica de Stael, Bonaparta s pismi: na vsak način ga hoče imeti pred svojim vozom, on pa se ji upira in se ne da vpreči. Tudi zdaj, ko se naposled seznanita, se ji umakne s par ljubeznivimi frazami, vendar ne more preprečiti, da ne bi ta umna ženska globlje brala v njem, nego večina moških in da ga ne bi že tedaj opisala v enem izmed naj zanimivejših poročil, ki jih imamo o njem: “Njegov suhi, bledi obraz je dokaj prijeten- Ker je majhen, je na konju imenitne j ši, nego sicer. V družbi se vede neokretno, ne da bi bil kedaj v zadregi. Dokler je pozoren, je nekako zaničljiv, če je naraven, postane navaden; zaničljivost sodi bolje k njemu . . . Kadar govori, sem prevzeta od njegove pomembnosti, ki pa nima nič skupnega s pomembnostjo učenih mož in ljudi družbe. Če pripoveduje iz svojega življenja, ima včasih nekoliko italijansko fantazijo . . Vendar čutim v njem vedno neko globoko ironijo, ki ji ne uide nobena stvar, veličastna ali lepa, niti njegova slava . . . Videla, sem dovolj pomembnih mož tudi divje narave, ali strah, ki ga občutim pred njim, je posebne vrste. Ta človek namreč ni ne dober ne grd, ne mil ne okruten. To je bitje, ki mu ni podobnega in ki ne more naklonjenosti ne vzbuditi ne občutiti: več je, pa tudi manj kot človek. Bistvo, duh, jezik, vse ima tuj prizvok in to je še posebno ugodno, da bo laže pridobil Francoze zase . . . “Sovraži ne bolj, nego ljubi; zanj eksistira samo on, vsi drugi so številke- Velik šahovski mojster, ki hoče igrati svojo partijo z vsem človeštvom in ga matirati. Njegovi uspehi izvirajo prav tako iz lastnosti, ki mu manjkajo, kakor iz onih, ki jih ima . . . Kjer gre za njegovo korist, je tak, kakršen naj bi bil pravičnik, kadar gre za krepost; če bi bil njegov smoter stano sem Vas videl v prvih kih po visokem stopnišču in vendar bo stal po zadnjem koraku v naj lepšem ravnovesju pred vami. Kadar ne opazuje, česa določenega, gleda navz;-gor: zmeraj sem z velikim u-žitkom gledal v te lepe, globoke, čuvstvene oči, ki so bile tako stroge in vendar tako dobre kakor oči Velikega Friderika.” XII Na poti v Pariz se je moral za nekaj dni ustaviti v Rastat-tu, da je s cesarskima poslancema razpravljal o izvedbi mirovne pogodbe in o izpraznitvi Mainza. Tukaj so pričakovali čudotvorca z radovednostjo in skepso; nastopil je kakor kralj in je poslanika ošteval in božal, kakor so zahtevali njegovi načrti- Podaril je tema dvema avstrijskima grofoma enemu uro z briljanti, drugemu obloženo klobučno zaponko; “uboga poslanika sta kar strmela, da imam toliko denarja, kajti sama sta ga imela zelo pičlo.” Ta orientalska navada darovanja, ki dokazuje prav toliko ljubeznivosti kakor visokomer-nosti, mu bo ostala; pokazal se bo nekakega vedno poklanjajočega kalifa, v katerem se križata prezirljivost in velikodušnost, ki globoko razkrivata njegov notranji sklad. Če pa velja poplačati resnične usluge, jih plačuje ta mož, ki v nevarnosti kratkomalo zahteva največjo storilnost, s tako odlična kretnjo, kakor da nima druge brige nego biti kavalir, svet pa kakor da ni drugega nego vež-bališče za častne zadeve. Ko mu v spomin na neštete zaplenjene zastave izroče eno izmed tistih, ki so bile vzete pri Ar-coli, jo pošlje generalu Lanne-su in mu piše: “Pri Arcoli je bil trenutek, ko je negotovost zmage zahtevala od poveljnikov vso drznost. Obliti s krvjo in s tremi strašnimi ranami ste zapustili prevezovališče in ste sklenili, ali umreti ali zmagati. Nepre-7 1887 % r Iflary Jlndolek 1953 rojena HLAD Zatisnili so svoje mile oči dne 4. decembra 1953, prevideni s sv. zakramenti za umirajoče, ter mirno v Gospodu zaspali za vedno. Pogreb blagopokojne se je vršil dne 7. decembra iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in Sinovi v cerkev sv. Vida ter od tam po opravljeni slovesni sv. maši zadušnici na Calvary pokopališče, kjer smo p-oložili njih truplo k večnemu počitku v naročje materi zemlji poleg njih soproga, našega ljubljenega očeta. Pokojna mama so bili rojeni dne 18. marca 1887. leta v vasi Velike Slevce pri Velikih Laščah. Pokojnica je bila članica društev Danica št. 11 SDZ, St. Clair Grove št. 98 W.C., sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, podr. št. 25 SŽZ in krožek št. 2 Progresivnih Slovenk. V globoki hvaležnosti se želimo zahvaliti č. g. L. Bazniku za tolažilne obiske v bolnišnici, opravljeno sv. mašo zadušnico in pogrebne obrede ter za spremstvo in molitve na pokopališču. Hvala tudi č. g. W. Murney, duhovnu fare Holy Rosary za mnoge obiske v bolezni in podelitev sv. zakramentov za umirajoče. Prav posebno zahvalo izrekamo sorodnikom, sosedom in prijateljem za vso pomoč in tolažbo v težkih urah. Storili ste kar storijo ljudje, ki imajo blaga srca. Srčna hvala vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti ljube mame. Ta dokaz vaše ljubezni in spoštovanja do njih nam je bil v veliko tolažbo. Našo globoko zahvalo izrekamo vsem onim, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši naše mamice. Bog plačaj! Hvala vsem, ki so jih prišli kropit, ko so ležali na mrtvaškem odru, vsem, ki so čuli in molili ob krsti, ter vsem, ki so se udeležili sv. maše in jih spremili na njih zadnji zemeljski poti na mirodvor. Toplo zahvalo izrekamo vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v p