61. itev.
Pavlafcil INHIKO » dri„S SHS.	gv	Pounaua	Kav.	1	K.
V Uubllanl, v sredo 16. marca 1921.	Leto	V.
Izhaja razen nedelj In praznikov vsak dan ob 10. url dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 0/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, gi cer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2*—. Pri večjem naročilu popust.
HiH
Glasilo jugoslov. socllalno - demokratične stranke.
Teietonska Si. 312.
Naročnina: Po poiti ali c dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta h 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 812, sa ostalo tujino in Amerika K 360.
Reklamacije za Ust so poštnine proste.
Upravniitvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 5t.6^L, Učiteljska tiskarna.
Vlada trdno stoji...
LDU Belgrad, 15. marca. Danes Je bil ob 11.30 predsednik konstitu-ante dr. Ribar pozvan na dvor. Dr. Ribar je poročal regentu o vzrokih odložitve skupščine In njenem nadaljnjem debi.
LDU Belgrad, 15. marca. Pogajanja z muslimani se bližajo uspešnemu koncu. Muslimanski klub je že imenoval svoje kandidate za ministre, in sicer Karamehmedoviča in dr. Spalio, za katera zahtevajo listnici za šume in rude ter narodno zdravstvo. Iz tega sklepajo, da je klub soglasno sklenil, da vstopi v vlado, ker imenovana dva kandidata za ministre predstavljata dve različni struji v stranki. Odškodnina za kmetovsko zemljo se ceni na približno 250 miiijonov dinarjev. To je Po izjavi muslimanov ena četrtina vsote, ki jo je nudila Avstrija za odkup kmetov. V vprašanju beglukov oc tudi prišlo do sporazuma.
LDU Belgrad, 15. marca. Danes dopoldne Je 9 Slovencev prijavilo svoj izstop iz zemljoratlniškega kluba. Pričakuje se tudi nadaljnji izstop elanov iz Srbije in Bosne, ki ne odobravajo Abramovičeve taktike !n čakajo samo še konca Pogajanj z vlado in rezultata pogajanj z muslimani. Devet Slovencev bo tvorilo Poseben klub. Neposredni povod se-^,ovencev je v tein. da se je tajnik Kornadinič z nek ate. imi klenovim} člani brez vednosti kluba Poizkušal pogajati z Radičem. Misli se. da bo ta skupina dobila v kabinetu listnico za poljedelstvo ali agrarno reformo. Potem bi postal minister g. Pucelj.
6*
Prva vest je zelo, zelo interesantna. Le pomislite:	predsednik
konstituante je poklican na dvor, »da poroča o vzrokih odložitve skupščine.«
Kolikor je nam znano, nam malim in slabo poučenim ljudem, ima dvor svojega »ministra dvora«, ki nima samo tega posla, da prijavlja različne ministre in pa take. ki bi to arn* Postali, regentu v avdijenco, mpak ima tudi nalogo, da dvor iz-f;no, informira- o vseh političnih ke ^ n ?at0 imai° vladajoče stran-tn . mteres na tem, da je regentov informator njihov človek. Ustava Sicer lahko omejuje regentovo moč do skrajnosti, ainpak nekega gotovega vpliva neodgovornih čini-teljev na vodstvo državnih poslov nobena ustava ne more preprečiti.
Sedaj pa kar naenkrat na dvoru »niso dovolj poučeni« in priti mora na pomoč predsednik skupščine!
Ali ni to čudno? Vse vedeti — in nič vedeti! Ma Pašič ga zna, bi remi nasi primorski bratje.
Cela stvar se pa da zelo enostavno razumeti: Avdijenca predsednika skupščine dr. Ribarja nima z informacijami glede skupščine prav nič opraviti, ampak ima .velik zunanjepolitični značaj!
Več pa za danes o tem ne govorimo, ampak samo to povemo, da bo 1 ašič diplomatsko igro s Francozi dobil. Dokler je vlada v »krizi«, ne p° vojake! Tudi intervencije proti ne! Kadar bo pa »krize« ko-littk’1bo konec tudi intervencijski po-
*
Moralen polom.
skimšSue 'nTlPa’ ki Prihajajo iz skupsone, Pa Samo potrjujejo naše
besede, katere smo zapisali pred nekaj dnevi, »da živimo v dobi popustljive neprincipijelnostl.«
Muslimanski zastopniki so sklenili, da gredo v vlado, če dobe turški begi v Bosni denarno odškodnino za njihovo zemljo, ki spada pod agrarno reformo. Pred nekaj dnevi so javili iz Belgrada, da bo znašala ta odškodnina nekaj nad 4 milijarde kron, danes pa pravijo, da bo zadostovala samo ena milijarda, ampak »v vprašanju beglukov mora šele priti do sporazuma«, t. j. pod firmo »beglukov« se skriva tudi še nekaj krajcarjev. prav lepih in svetlih.
Zgodovina nam pripoveduje, da Turki niso živeli od nekdaj v Bosni, ampak da so tja udrli kot zmagovalci in zasužnjevalci domačega plemena. Med tedanjimi domačini se je našlo, kakor vedno in povsod, tudi lepo število koritarjev, ki so se takoj sprijaznili z zmagovalnimi Turki. prestopili v njihovo vero in kot nagrado za svojo poslušnost in usluž-nost novemu režimu so dobili pravico. Sa zasužnjijo svoje krvne In bivše verske brate s tem. da njim pripadejo kristjanska posestva. To pa brez vsake odškodnine, ampak samo po »pravu zmagovalca«.
Ta zgodovinski fakt je ostal bosanski raji v živem spominu. Narodna tradicija je velikanska tvorna sila v življenju mase in tradicija na rop zemlje, ki se je izvršila pred stoletji, je ostala živa v bosanskem ljudstvu, kakor da se je rop in za-sužnjenje izvršilo šele včeraj. Bosanski kmet še danes dobro ve, da mu je bila zemlja odvzeta svojčas po sili in zato jo zahteva danes nazaj, brezplačno nazaj, ker pravni čut ijudstva ne pozna »historičnega pri-posestvovanja«, kakor imenujejo ta pojav učeni juristi, ampak ljudstvo v Bosni se spominja v svoji tradiciji samo nad njim izvršenega ropa zemlje in io hoče dobiti nazaj.
Demokratska stranka je stala dolgo časa na edino pravem in pravilnem stališču, da je treba kmetom storjeno krivico popraviti in jim preko agrarne reforme vrniti to, kar je bilo in je njihovo in samo njihovo. Toda kar je bilo, je — bilo!
Danes zagovarjajo tudi demo-krarje načelo, da je treba zemljo, ki spada pod agrarno reformo, odkupiti. Ne vemo sicer, če zahtevajo odkup na celi črti. ker nam javljajo le o odškodnini za turške bege, ampak če jo priznavajo tem, jo morajo priznati logično vsem. To pa pomenja za demokrate popoln prelom z njihovo dosedanjo agrarno politiko in popolno kapitulacijo pred banko-krarsko reakcijo.
Slovenski samostojni kmetje, ki nameravajo vstopiti v vlado, morajo to dobro vedeti. Kaj jim bodo rekli bosanski njihovi prijatelji?
Slovenci nimamo posebnih tradicij. Imamo versko tradicijo in imamo nekaj tradicije izza turških bojev, ki je tudi v bistvu verska. Parlamentarne tradicije, nacijonalne tradicije (ne zamenjati z zgodovino!) i. t. d. nimamo. Kaj pravi tradicija izza turških časov?
Ali je vredno žrtvovati lepo in častno tradicijo-trenotneinu političnemu dobičku?
Mi živimo v dobi popustljive ne-principijelnosti! Ta je toliko trivijal-nejša, kolikor trivijalnejši so motivi, ki jo povzročajo.
dr. Ribar je izjavil, da bot predsednik skupščine ni napravil korakov proti listu. Pozivlje poslance, ki se čutijo razžaljene, naj pisca naznanijo sodišču.
Naito Je poslanec dr. Korun črtal pojta n j e posl. čopiča, kaj je s tistim pismom, katero mu ie poslal s slugo, k| pa so ga zapleniti orožniki. Predsednik pravi, da je bilo pismo pravilno oddano naslovljencu in da se bodo krivci zasledovali.
Nato je poslannec dr. Korun čitai poročilo verifikacijskega odseka, bi se je vzelo na znanje. — Na vprašanje Sime Markoviča (komunista))* kaj je z njegovo interpelacijo glede Draškovičeve »Obzna-ne«, odgovarja predsednik, da jo. bila interpelacija glede obznane že 1. januarja »prejeta in tiskana ta da se na eni prvih prihodnjih sej razdeli poslancem ter se bo
o vprašanju razpravljalo. Poslancu Pavloviču odgovori predsednik, da je z njegovo Interpelacijo ravnotako. Nato se &ta poročilo ta predlog ustavnega odseka, ki zahteva podaljšanje roka, da bi ara bflo mogoče dokončat! delo* Predlog je Ul soglasno sprejet Nato se Je seja zaključila. Prihodnja seja bo 5. aiprila.
LDU Beograd, 14. marca. 31. sejo ustavnega odbora je ©tvoril ob 10.10 predsednik dr. Ninčič. Sprejel se je predlog, da se zahteva od konstituante, naj se podaljša rok ustavnemu odseku do 5. apnila, da bo mogel končati svoje delo. Razpravljanje o oddelkih III. in VI. se ni nadaljevalo, ker ožji odbor še ni dosogel sporazuma glede teih oddelkov. Prihodnja seija ustavnega odseka bo jutri v tarok dne 15. t. mj ob 10. dopoldne.
Dogodki v Rusiji.
LDU. Beograd, 14. marca Sejo ustavo-fvorne skupščine je ob 16.30 otvoril predsednik dr. Ribar. Začetkom seje je tajnik Janjič prečital prošnje, pritožbe in interpelacije.
Na tri vprašanja je odgovoril vojni minister, ki je prosil poslance, ki so stavili
Iz konstituante.
dotična vprašanja, naj mu prediože konkretne podatke ta dokaze.
Nato je dr. Ribar odgovoril na vprašanje zemlioradtiika Moskovljcvlča, da je sam čita) v nekem beograjskem dnevniku članek g. Gicvariea, v katerem se o mnogih poslancih zaničljivo govori. Predsednik
LDU Helsingfors, 14. marca. V noči od 12. do 13. t. m. so na obali postavljene boljševiške baterije pričele streljati na Kronstadt. Ob treh zjutraj so v Kronstadtu odgovorili s topniškim ognjem. Boljševiki še dalje zbirajo svoje čete na jugu in ju-gozapadu od Petrograda. Glavno mesto je obkoljeno od dvojnega kordona čet. Na drugi strani so anti-boljševiški oddelki kapetana Orlova, ki operirajo v krimskem gorovju, dne 5. marca napadli Jalto, kjer so ustrelili veliko število boljševi-kov.
LDU Kodanj, 14. marca. »Berlinske Tidende« javljajo iz Helsingfor-sa: V nedeljo zjutraj se je zopet pričel artiljerijski boj med Petrogradom in Kronstadtom. Vojaški položaj je neizpremenjeii. Za vesti, ki jih razširja sovjetska vlada, da se je položaj za boljševiške čete ugodno iz-premenil, ni podlage. Danes dospeli boljševški listi priobčujejo govor, ki ga je I jenin imel na zadnjem bolj-ševiškem kongresu v Moskvi. V tem govoru je Ljenin izjavil, da ovira gospodarski polom vlado, uveljavljati po svojih željah komunistična načela. in da se po vsej Rusiji pojavlja gibanje proti diktaturi boljševizma. Končno je izjavil, da je ruski vojak polagoma izgubil voljo do dela in da* je postal bandit.
LDU Varšava, 15. marca. (Brezžično.) Iz flelsingforsa poročajo, da oblegajo uporniki Proskurov.
LmJ Varšava, 15. marca. (Brezžično.) Po semkaj dospelih poročilih so se mornarji ladoškega in onje-škega brodovja priključili revoluciji, ustanovili svoj komite in zasedli Schliisselburg. Uporniki so zasedli Peterhof, ki tvori vhod v Petrogad. Priključila se jim je rdeča garnizija, broječa 8000 mož.
LDU Pariz. 15. marca. (Brezžično.) Po zadnjih vesteh razpolaga Kronstadt z veliko množino munici-je Posadka šteje 30 do 40.000 mož, katerih morala je vzorna. Mesto po obstreljevanju ni mnogo tl pelo.
LDU Pariz, 15. marca. (Brezžično.) Kakor poroča »Temps« iz Kavkaza, se je tamošnja posadka uprla sovjetskemu režimu. Tudi kubanski in donski kozaki se gibljejo. Budjenij je sovjetski vladi naznanil, da svoje konjenice, ki obstoji po večini iz kozakov, ne more vreči proti upornikom.
LDU Pariz, 15. marca. Agenze Havas poroča, da so po inozemstvu razširjene vesti, po katerih bi francoske zoper boijševike namenjene križarke dospele v Reval in da je francoska ladijska divizija zapustila Kodanj, da se udeležuje operacij proti Petrogradu, popolnoma neos-novane.
*
Dobrih, točnih in zanesljivih poročil iz Rusije nimamo.
Kar nam javljajo danes, to je oči-viden francoski fabrikat in ker prihaja iz Fancije, je seveda falzifikat, ki ni vreden niti ponarejenega »orača«.
Interesantna je vest, ki jo prinašajo »Berlingske Tidende« — danski list, ki izhaja v Kodanju. O verodostojnosti tega lista se ne bomo prepirali — poznamo ga dobro izza svetovne vojne — ampak to, kar se tu pripoveduje o nekem Leninovem govoru. je Ie predebelo, da ne rabimo hujšega izraza. Lenin je govoril po tem poročilu »o gospodarskem polomu«. potem »da se po vsej Rusiji pojavlja gibanje proti diktaturi boljševizma«, dalje »da je ruski vojak postal bandit« — to vse naj bi bil govoril Lenin, razumete: Lenin! S takimi trapastimi farbarijami nas pitajo francoski agentje, ker da je to neužitno zelje zrastlo na francoskem zelniku, to izpričuje že sama njegova neužitnost!
Kar pa javljajo iz Varšave, je vredno poročil iz Pariza. Priobčujemo pa kot kronisti tudi te čenče kot dokument človeške neumnosti in lahkovernosti v 20. stoletju.
Pritisk na Nemčijo.
LDU. London, 15. marca. (Poslanska zbornica.) Državni kancler Chamberlain je predlagal zakonski načrt glede pobiranja 50 odstotne oddaje na cene nemškega blaga. Po njegovem mnenju pride Velika Britanija po tej poti v enem samem letu do vsote, ki bo enaka določenim letnim odplačilom, ki so bili predlagani v Parizu, od česar odpade na Anglijo 22 odstotkov. Aneksija zaveznikov je tedaj umestna in zmožna privesti Nemčijo do razsodnosti.
Minister je prosil nato zbornico, naj odbijejo nemške zahteve po odložitvi plačila.
Dioyd George je razložil, da bo mogla Nemčija ali odbitih 50% povrniti izvozničarjem, ali pa se v tej zadevi izjaviti za popolno desinteresi-vano. Ako se zgodi zadnje, bi pome-lijalo to za Nemčijo ukinjenje trgo-
vine z zavezniki in izgubo najmanj sto milijonov funtov šterlingov, Nemčija se ne more protiviti. Končno je dejal Lloyd George, da pride Anglija potem tega zakonskega načrta do velike vsote, ako pa se to ne zgodi, bo nemška trgovina tako udarjena, da bo morala Nemčija kapitulirati. Zbornica je nato v drugem čltanju sprejela predložitev načrta.
L*DU Pariz, 15. marca. (Havas.) Reparacijska komisija se je danes sestala, da pozove Nemčijo k izvedbi člena 235 versailleske mirovne pogodbe, po katerem ima pred 1. majem 1921 plačati 20 milijard mark v zlatu. Razen tega bo komisija podvzela iste korake glede člena 233, ki določa, da se mora Nemčiji pred istim datumom naznaniti višina škode, ki jo ima po versailleski mirovni pogodbi povrniti. .»Petit Pa-risien« pripominja, da bo ta škoda
vsekakor višja, kakor vsota, ki jo določa pariški dogovor.
To, kar danes »zavezniki« name*« ravajo napraviti z Nemčijo, meji že na blaznost.
Zapadno - evropski kapital hoče na kratko zasužnjiti stomilijonski narod.
V starem veku je bila navada, da so zmagovalci premagance odpeljali s seboj v svojo domovino kot sužnje, da so delali domačim kapitalistom v, njihovih podjetjih ali pa na posestvih. Na ta način so dosegli dvoje: prvič' so premagani narod oslabeli, da se ni mogel zlepa več vzdigniti proti svojim gospodarjem z oboroženo silo, drugič so sl pa s tem zasigurali lepe dohodke, ker dela, ki ga je opravljal suženj, ni bilo treba plačati.
Danes postopa »kulturna« zapad-na Evropa z Nemci na sličen način. Res je sicer, da nemških proletarcev ne vodijo v francoske in angleške fabrike, kjer bi delali za francoske in angleške kapitaliste zastonj oziroma le za hrano, ker bi se takemti koraku uprlo domače acluvstvo. ki bi ostalo brez dela, zato pa zahtevajo za sebe plodove dela nemških delavcev. kar je v bistvu isto, kakor da so jih odpeljali iz njihove domovine na Francosko ali pa na Angleško v sužnost. Ne gre se namreč za to, kje delavec dela, ampak samo za to, kdo da uživa plod njegovega delat
Slavljena modema kultura je torej padla daleč nazaj v stari vek. v dobo barantanja z zdravimi, za brezplačno delo sposobnimi človeškimi udi.
To so metode modernega kapitalizma. ki se skriva pod krinko »narodnih in državnih interesov.«
Kriza v sovjetski Rusiji«
V Rusiji ima sovjetska vlada zopet težko krizo. Kapitalistično časopisje vsega sveta vriska in se veseli, češ, da se nahaja sovjetska republika pred propadom. Komunistične agenture pa poročajo o stvari Kakor bi bila le malenkostna, upor par, sto mornarjev, ki so jih naščuvali tuji ententini agenti. Popolnoma ne moremo verovati ne tej ne oni vesti. Sovjetska vlada ima oblast trdno v svojih rokah, ker se opira na rdečo armado. Ni je sile, ki bi jo strmoglavila, toda boriti se ima vlada z nezadovoljnostjo, ki narašča v močno opozicijo zlasti med industrijskim delavstvom. Protirevoiucijonarci pa hočejo ljudsko nezadovoljnost izrabiti v svoje namefte, na katere napeto čaka ententni imperijalizem.
Pravi vzrok nezadovoljnosti je pomanjkanje živil v mestih. Dasi je Rusija zopet osvojila bogate ukrajinske in zahodnosibirske žitnice, ne more sovjetska vlada dobaviti žita, ker so se razdelili veliki kmetijski obrati kmetom, ki ne čutijo potrebe, da bi pridelovali žita za prodajo, vsaj jim ni treba plačevati ne davkov ne najemnine in slabega denarja ne potrebujejo, zato pridelujejo živil le za svojo potrebo. Nasilne rekvl-zicije na deželi so imele za posledico. da kmetje še manj pridelujejo in postajajo bolj nezadovoljni. Jasno je. da sovjetska vlada potem ne more preskrbovati žita, uboge kraje in severna mesta s hrano ter mora za-raditega zmanjševati krušne racije« Delavstvo strada, njega nezadovoljnost je naperjena proti sovjetski birokraciji, češ, da je ta kriv-zla Nezadovoljnost pa pod diktaturo nc inorc dobiti legalnega izraza, i\er, ni ne tiskovne, ne društvene, ne zbo-rovalne svobode, marveč so pos ali tudi sovjeti, v katerih je izpočetkat sicer odločevala volja delavstva, kt je pa tekom vojne prišla ob vpliv, prava birokracija, ki delajo popolnoma nekontrolirani, kakor se jim zdi.
JStiau 2.
NAPREJ.
Stev. 61.
Nezadovoljnost je nasiaia najprej med boljševiki. Voditelj kovinarske zveze Slapnikov ji je bil na čelu. Napravil je program, ki bi bil popolnoma odpravil sovjetsko birokracijo v celotnem gospodarstvu ter je zahteval, da se uprava izroči strokovnim organizacijam. S svojim programom je pa v komunistični stranki propadel, ker mu je Trockij nasprotoval, češ, da je treba samo rusko gospodarstvo spraviti v red. železnice in industrijo pa miiitarizirati ter zaposleno delavstvo postaviti pod neomejeno diktaturo in s tem dvigniti intenzivnost in produktivnost dela. S tem se bo omogočila zadostna zamena industrijskih pridelkov pri kmetih za žito. Zaraditega se mora avtonomija strokovne organizacije, ki ovirajo to neomejeno diktaturo. odpraviti. Strokovne zaupnike naj imenuje oblast. Taka diktatura je morala zopet povzročiti nezadovoljnost med strokovno organiziranim delavstvom. Zaraditega je, ko Je bil Slapnikov sindikalizem odstranjen. nastopil Lenin odločno proti in-dusrrijelni militarizaciji Trockega. Večina komunistov Je nedvomno za Lenina. Toda prepir med obema diktatorjema je vedel do ostrih razprav v strankinem časopisju in zborovanjih ter je zrahljal železno disciplino stranke in znatno opogumil nezadovoljneže med delavstvom.
Zaradi zmanjšanja krušne racije so nastale stavke, najprej v Moskvi, Petrogradu in v drugih industrijskih mestih. Najobsežnejša stavka je bila v Petrogradu; tam so bile tudi praske s četami. Sovjetska vlada je nastopala najodločneje. Tovarne, kjer se je pojavil upor je zaprla, delavd pa so hodili od tovarne do tovarne, po 2000 do 3000, in zahtevali ustavitev obratov. Ti nemiri so pričeli 24. februarja najprej v delavskih delih Petrograda, pozneje dne 25. pa tudi v notranjem mestu. Tudi del vojaštva ni bil zanesljiv.
/ To gibanje sc je raztegnilo na Kronstadt. Tam so se uprli mornarji. Na čelo gibanja je stopil general Rostovski ki je hitro napredoval in bil prvi častnik (stotnik), ki se je pridružil ob oktoberski revoluciji boljše-vikom. Postal je general, bil nekaj Časa poveljnik Petrograda. Sedal se mu le zdela ugodna prilika, da izrabi nezadovoljnost delavstva in mornarjev, se postavi na čelo ter postane opirajoč se nanje, Bonaparte ruske revolucije. Stvar je pa menda ponesrečila. Sovjetski vladi se je posrečilo poslati v Petrograd zanesljive čete; in tudi petrograjski delavci, če so še tako nezadovoljni, se ne bodo dali zlorabljati od vojaškega usurpatoria.
Domnevati smemo, da se sovjetski vladi posreči, da se ubrani temu bonapartističnemu napadu. Napravila bo konec s Rostovskim prav tako kakor ga ie napravla z Denekinom. Kolčakom. Judeničem. Toda z zmago nad uporniki kriza še ne bo rešena. Zakaj pravi vzrok krize je na-sprotstvo med diktaturo birokracije, ki pravi, da vlada v imenu proietari-jata. in med proletarijatom samim, ki se tej diktaturi upira. In to nasprotje se da odpraviti le. če se ruski vladni aparat popolnoma spremeni. Diktatura je bila potreba vojne; vedno in povsod je bila vojna, ki je vedla do teroristične diktature, vedno hi povsod pa je biia nemogoča, čim se ie povrnil mir. Tako je obstajala v francoski veliki revoluciji teroristična diktatura, dokler je trajala koalicijska vojna; po skiepu miru se je zrušila. Tudi v Rusiji se je mogla obdržati diktatura sovjetske birokracije, ker je zahtevala vojna z enten-to in z najetimi protirevolucionarnimi generali najtesnejšo združitev vseh sil. Ko nastane mir, se ruski delavec ta kmet ne bosta dala vladati od neomejene In nekontrolirane birokracije. Kriza sovjetske republike in kriza revolucije. Toda ie pa kriza vladajočega sistema, ki ga je rodila vojna in je bil za vojno prirejen, pa se sedaj, ko Rusijo od zunaj nihče ne ogroža, mora spremeniti iz teroristične diktature birokracije v demokratično samovlado delavskih in kmetiških množic.	Po	A.	Z.
doslej že nimamo toeniii sporočil in zato beležimo te vesti zaenkrat	reservol
+ Ura ti nisi — poslanci. Danes dopoldne ie imel verifikacijski odbor sejo, na kateri je odsek skleni! predlaga tl ustavo-tvomi skupščini, naj bi se uporabna na-redba člena 15 volilnega ?akona za vse one, ki so bili kot državni uradniki izvoljeni za narodne poslance tako, da moralo položiti ali mandat ali pa službo. Izje.no tvorijo samo ministri in profesorji pravilih takiiltet.
+ Opravičilo dr. Vošnjaka. V zasebnem pogovoru ie Izjavil dr. Vošnjak, da so vesti, ki se širijo o njem, češ da misli k->t poslanec oditi v inozemstvo ali se odcepiti od kluba in pristopiti v demokratski klub, vseskozi neresnične in tendenciozne. Ostal bo v zemljoradtiičkem klubu, čeprav ima svoje posebne nazore, ker hoče, da se mora vladi pomagati pri izdelovanju ustave. Kor je konsekventno zastopat to stališče, je glasoval v ustavnem odseku na korist vladi. Na podlagi te izjave ds. Vošnjaka predsednik zetnljoradnlšfcega ni hotel, da se stavi to vprašanje na dnevni red k!u-bove seje in tako se v tetn niti govorilo ni. Zemljoradnički klub v celoti stoji na stališču, da vlada nima prav, ko muslimanom toliko popušča. Ce bi vlada še naprej tako popuščala, bi bilo po mišljenju kluba izključeno, da bi zemljoradnikl vstopili v vlado.
+ N® vleče ve«l V Belgrad je org m naše vlade pripeljal z Dunaja Tomo tllebi-na, ki se je v Radičevem Imenu pogajal s frankovskimi emigranti. Pravil Je o lopovščinah teh Iti udi, Id gredo samo za denarjem. — Pa naj jim da še beigragska vlada denar, potem bo pa miri
+ Dinastični boji. Črnogorski kraljevi Danilo Je odstopil od prestola v prid Mlhajla prvorojenega sina pokojnega princa Mirka Kraijtca Milena le prevzela začasno regeoco. Naslovila le na črnogorsko ljudstvo proglas, v katerem izjavlja, da bo branfla črnogorske pravice in naznanja, da si Je Izbrala za svoje bivališče San Remo.
—	Če bo prišel plemeniti princ v našo državo, bo fmei sitnosti zaradi svoje neprostovoljne agitacije za republiko!
+ Izgnan komunist. Kakor poročajo listi. Je Ul Iztlran z ozemlja češkoslovaške republike nemški komunist Walter Stoe-cker. ki se k kot odposlanec združenih nemških komunističnih strank udeležil zborovanja komunistične stranke v Libercu.
+ Ameriški parlament Senator Lodge Je naananB, da ie kongres sklican za 11. aprila k Izrednemu usedanju.
+ Češkoslovaška »Strokovna zveza kovinarjev« Ima 170.000 članov.
+ Mednarodna strokovna delegacija, ki bo pregledala po vojni razrušene In opustošene kraje v severni Franciji, Je 2e odpotovala v te kraie ta obiskala dosiej Verdun. Lena In Amilns. Ko dokonča svo-e delo, bo Izdala komisija oklic na svetovno delavstvo. Komisijo Je odposlala danajska konferenca.
Politiine vesti.
+ Zanimiva vest. Včei^uje »Jutro« javlja Iz Belgrada, da je poslanec Anton Kristan prevzel mesto sekvestra na obširnem posestvu bivšega nadvojvode Fride tika v Vojvodini namesto ruskega grofa Bobrmskega ter da odloži svoj mandat — C druge strani se nam pa poroča, da postane — po drugih virih: je že postal tudi upravni svetnik Jadranske banke. MI
Dnevne vesti.
Vsem kaplanom, župnikom ta »Plob pridigarjem * prijazno ravnanje! Od so-
drugov z dežele nam prihajajo poročila, da v sedanjem postnem času razni pridigar1! ta misijonarji * veliko gorečnostjo pobijalo nasprotne politične stranke, zlasti tudi našo socialno demokratično stranko. Ml gospodom pridigarjem v tem oziru puščamo popolno svobodo. Tu in tam se sicer še kak šna starejša ženica križa, ko Ji gospodje i krvavih barvah slikajo lopovstva in nič-vrednost naše stranke. V obče so nam pa te pridige dobra reklama, k) nas vrhutegn
—	nK ne vetja, kar Je tembolj upoštevati k e* le papir ca strankine letake sedaj zelo drag. Kar se tega tKe, gospodom pridi garjem ne delamo nobenih očitkov. Pritoževati se pa moramo, ker — prepnčani smo, da nevede In nehote — nalagajo na pleča naše stranke še celo butaro grehov naše burzuazne JDS, ki Jo Imenujejo, dosledno sedanjemu njenemu oficljelnemu nazivu, demjkratsko stranko. Naše ljudstvo na deželi pa razume pod nazivom demokratske stranke skoro povsod socialno de mokratično stranko. Če govori naš kmet o demokratih, misli pri tem še vedno na socialne demokrate. Ko torej gospodje z gromkim glasom razkrinkavajo hudičeve naklepe kulturnega boja in kancelparagra ta, ko žigosajo birokratsko — centralistična, militaristična ta absolutistična nagnjenja, ko obsojajo razkolnlštvo ta nove vere ter pri tem trdijo, da se za vse to poteguje demokratska stranka, si naSe dobro ljudstvo misti, da Je to socialistična stranka. Nas pa ni nikogar volja, da bi prevzemali odgovornost za JDS, Svetujemo totej gospodom pridigarjem, naj to upoštevajo ta Imenujejo JDS liberalno stranko, napredno stranko, stranko bankirjev ta oštirjev, stranko dr. Žerjava ali kakorkoli, sa mo, da Jo bo moglo tudi naše ljudstvo ločiti od socialno demokratične stranke. Vsaj tudi bobnanje gospodov pridigarjev ne bo toliko pomagalo, če Jih bo ljudstvo napačno razumela Ljudstvo bo vedno mislHo, da so »liberalci« p« le >fa)n« ljudje, ker Jih gospodje puste na miru.
Dijaške štipendije a!) finančni minister »šledš«. Fred dnevi je dospela v Ljubljano vest, da gospod finančni minister sestavi** država budžet za ieto 1921—1922. Toda ko 3e uvidel, da doseže po prvotnem računu budžet presenetljivo visoko številko osem mUijard dinarjev, je predlagal, da se nekatere nevažne postavke črtajo. Kakor pa poročajo belgrajskil Isti, je finančni minister med te nevažne postavke štel dijaške štipendije, katere dobivajo jugoslovanski študenti, ki študirajo v inozemstvu. Finančni minister hoče vsled »Sledenja* s 1. julijem 1921. I. ukiniti vse štipendije in pravi, da naj dokončajo svoje študije v inozemstvu samo oni dijaki, katere moreb vzdržavati njihovi roditelji, a vsi ostali, ki ne bi do 1. julija dokončali svojih študij, bi se morali vrniti v domovino in dokončati svoje študije na jugoslovanskih vseučiliščih. Že samo namera fn želja, tak sklep uresničiti, sta vse obsodbe vredna. Kajti upoštevat! moramo, da študirajo večinoma v Inozemstvu samo oni dijaki, ki ne morejo študirati v Jugoslaviji. Tako n. pr. me-dickic! in tehniki, ki so v 3, 4 in 5 letniku, gozdarski inženirji, ekspertni akademiki in dijaki ki so na umetniški akademiji. Po mnenju ministra, naj bi ti dijaki, ki so navezani na državno podporo, sploh prekinili svoj študij za zmerom in ostali na pol pota! Samo sinovi milijonarjev naj »študirajo«, pravi g. minister, ki rad zelo hitro pozabi od strani revnega pridnega dijaštva doprinesene žrtve. — Čudimo se pa tudi, da g. minister ne vkH drugih postavk v proračunu, pri kasteijb bi lahko prištedil ne samo tisoče, nego lepe milijone in milijarde dinarjev. Zakaj ne b4 minister zmanjkal stroške za mnogobrojne avtomobile pri po-sameznab ministrstvih, drugih uradih ta pokrajinskih poverjeništvih. Ali Je treba letno Izdati 70 milijonov din. za bencin? Tl avtomobili zelo malo koristijo državnim ta splošnim Interesom, nego bolj zadovoljava-jo »Beogradske porodlce«, ld se vozarijo v njih na državne stroške. Lepe milijone morete prihraniti na dispozictjskem fondu, na zmanjšanju števila uradnikov, ker danes Itak ta ogromni blrokratični aparat samo ovira hitro in rodno poslovanje. — Toda g. finančni minister vsegat tega ne vidi. NIemu so na potu samo dijaške štipendije, ker more z njihovo pomočjo včasi tudi kak reven državljan priti do boljšega družabnega položaja. Toda samo včasi, ker n pa-, v Belgradu vse te podpore pobere »Beogradska porodica«, o čemer Je posebno dobro poučen 8. ministrski predsednik.
—	Prepričani smo da nail nasveti ne bodo vpoštevani, ker smo »plebejci« in nismo zmožna »zdravo« misliti ko g. finančni minister, ki pravi: veliko soldatov In avtomobilov, pa malo ljudi, ki bi se v njih vozili .. .
Razsvetljava po noči v okolici državnega kolodvora. Ako Kreš po noči peš po ulici, ld pelje od Oosposvetske ceste minK) gostilne »Novi svet« na državni kolodvor v Šiško, prideš — ko prestopiš tračnice glavne proge lužne železnice — ▼ egiptovsko temo ter ne veš, kam bi krenil. Prostor pred tovornim skladiščem leži namreč po noči v taki temi, da se ti lahko pripeti, da se zaletiš v naproti prihajajočega človeka ali celo v kak železniški voz, katerih Je vedno polno na tam prosto ležečem tiru. No, ko prideš srečno na konec skladišča, se te usmili slučajno blišč železniških svetilk, ki pa te zapust! zopet pri stez!, k! vodi mimo tobakarne na kolodvor. Tu fanaš zopet priliko, obiJdovjti egiptovsko temo. Misleč, da si v modernem mestu, kjer najdeš povsod prostor pred kolodvorom ta kolodvor sam razsvetljen, a tu iščeš zaman tak znak ter v te! zmedenosti vprašaš boleče senco ~kakega pasan-ta, kje Je kolodvor. Ne malo se začudiš, ko ti senca odgovori, da stojiš pred nilm. Vprašam mestno upravo, je-li nima vsaj še dve žarnici na razpolago, da Jih postavi, ta sicer eno na prostoru pred tovornim skladiščem, drugo pa na prostoru pred kolodvorom državne žeSeznice v Šiški ter priporočam gospodom, ki bodo odločeval!
o	uporabi 20milijonskega posojila, dn n( pozabijo’na ta nedostatek, kadar bodo cb-ravmuvali točko: »razsvetljava'-. — Prizadeti.
Naša »vojna mornarica« se veča. Minister italijanske mornarice !e zapovedal, da se Jugoslaviji Izroče štiri jadrenlce In ladjo za popravilanje »Vulkan«. Torej, nas bi to veselilo, Italijanski! Ist »Idea Nazk>-nale« pa protestira proti tej velikodušnosti, češ: ladje same na sebi res niso ficka vredne, imajo pa historično vrednost, ker so sodelovale v bitki pri — Visu.
Janko Perič, radikalni narodni poslanec in dolgotrajni urednik novosadske »Za-Mave« je umri v Novem Sadu. Na njegovo mesto pride seliak Rajko Protlč.
Društvo sluš. BL «»k- Pr,redi na uni' verzi v zbornici javno predavanje v četrtek. dne 17. marca ob 8. uri zvečer. Predava gospod vseuč. doc. dr. Fr, Veber: Vera in znanost, II. del. Bistvo naravoslovnega in zgodovinskega spoznavanja,
— Imenovanje v zdravstveni službi. Minister narodnega zdravja je Imenoval gospo dr Valerijo Strnad za okrožno zdravnico v Železni-
kih, gosp. dr. Viktorja Gregorič-a, doslej okrožnega zdravnika v Ilirski Bistrici, za okrožnega zdravnika v i Poljčanah in gosp. dr. Karla Pečni- ■ ka za provizornega okrožnega J zdravnika v Št. Jurju ob juž. žel.
Iz stranke.
Spodnja Šišk«. Vse člane politične or- ■ ga-nlzactie opozarjamo, da se je v Spodnji j Šiški ustanovila krajevna skupina politične I organizacije. Člane prosimo, da zaostale ■prispevke čirnprej poravnajo. — Nadalje opozarjamo sodruge, da se bo v četrtek 17. tm. ob 19 uri v bivši nemški šoli vršil pod vodstvom s. dr. Jelenca diskusijski večer. Nihče tiaj ne manjka.	Odbor.
Vestnik Svofcede.
Dramatični odsek »Svobode* na Jesenicah vprizori v soboto, dne 19. marca v Delavskem domu (pr| Jelenu) Izvirno noviteto »Razvalina življenja« spisal 6. F. Finžgar. — V nedeljo dne 20. pa se po navija na splošno željo komedija »F,»un«.
V vlogi »Fauna« gostuje sodrug Vehovc Iz Ljubljane, Pri obeh predstavah sodeluje druStvena godba.
Seja odbora ljubljansko podružnice »Svobode« se bo vršila v sredo ob 7. zvečer v upravništvn »Napraja«. Udeležba dolžnost!
S. K. Svoboda UubUana. V petek, dne 18. t. m. se bo vršil Sanski sestanek. Udeležba dolžnost posebno prvega moštva ta tistik, ta se čutijo v rezervi. — Tajnik.
Gospodarstvo.
— Izvoz ta uvoz v lanskem letu. Statistika uvoza v našo državo v L 1920. še ni popolnoma končana, i zgleda pa, da je dosegla višino predlanskega leta, to je okrog 3 milijarde dinarjev. Izvoz Je pa znašal 1 mlUiardo 320 milijonov 605.055 dinarjev, torej za polovico manj kot uvoz. »Pasivna trgovinska bilanca pa je vseeno bolja kot predlansko leto, ko je bil izvoz ravno štirikrat manjši kot uvoz«, pravijo trgovski krogi, mi pa rečemo, da so razni »importl in eksporti« v tem letu delali imenitne dobičke, ki pa seveda nimajo nič nepostavns-ga na sebi — saj J9i je zakon podpiral. — Izvozili so: drv za kurjavo za 1,155.823 dinarjev, gradbenega lesa 310,380.385, lesa za obdelavo 11,266.949, koruze 150,603.303, rži 125.579.373. testa In testenin 108.157.505, moke 963S2.578, suhih siiv 63.792.21P, fižola 53.680.195, maščob 34,767.710, tanina 34,310.341, svinj 25,861.744, prediva 12 milijonov 673.494, rud In drugih iskopanin 11,422 567, suhega sadja 8,319.333, drobnice 7,611.840, marmelade 7,642.845, vina 9.932.830, sira 6314.108, vrvi 6,327.547. krompirja 6,327.547 In volov za 3,823350 dinarjev,
— 5000 q sladkorja !e prodala Češkoslovaška Ameriki ta zelo verjetno Je, da daljše pošHjatve slede.
— Petrolej v Ruiaunski. Rumunska ie pridobila lansko leto za 1.034.123 ton petroleja. Današnja produkcija znaša na dan 300—320 vagonov surovega petroleja.
— Trgovsko zrakoplovstvo v L'n!ji. V Združenih državah obstoje 92 trgovskih družb za prevoz v zraku, razen tega je Sc približno dvakrat toliko podjetij, ki Izdelujejo za aviatlko razne potrebne stvari (kot dele strojev, opremo ta oprava letal ter pilotov itd.). V dobi 20 mesecev (1. maj 1919 do konca januarja 1920) so ta zasebna podjetja preneljala v letalih nad 300.000 osek in njih vozila so prevozila nad 14 milijonov milj zračne potL
Državna prabaroa v Kamnika. Od tu
ne čitamo skoro nikoil nobenih pritožb, zato utegne misliti Javnost, da živimo ▼ pravem raju. Kdor pa razmere pozna, »odi drugače. Treba Je le pogledati na table, kjer so nabite razne določbe glede delavstva. Če bi delavstvo ne trpelo zaradi njih, bi bili napisi deloma naravnost smešni. Za vsako malenkost kaznulejo delavstvo s 3 ali 4 dinarji ali tudi s celodnevno plačo. In res ne vemo, kaj misli tuji poveljnik doseči s takimi drakoničnim! kaznill. Tudi zaslužek se izplačuje neredno, časih mora delavstvo čakati kar po tri tedne na plačo. S I. oktobrom Je delavstvo dobilo za 25% povišano plačo, toda za zadnje M mesece 1920, se povišek Se vedno ni izpla-
čal. Ne vemo, ali zadeva -tu vsa krivd* poveljnika ali tudi njegove reporterje. Po* leg dveh srbskih mojstrov se v napačnih Informacijah posebno odlikuje narednik Po« • točnik, ki Je bi! nedavno strasten klerikalec, a je sedaj fanatičen liberalec. Ta tišči le svoje pristaše v ospredje (n. pr. Ros ran, ki hodi ponoči z njim straže revidirat). Verdnik, bivši pisar, in ker ni bil v pisarni več za rabo, opravlja sedaj službo vratarja, šikanira ijudi pri vratih in ne pušča dela iskajočih do poveljnika. Na to mesto bi spa« dal bolj uljuden možakar!
Dobrava pri Jesenicah. Članek, priobčen v Napreju dne 4. marca t 1. je povito-č£ v tukajšnji tovarni mnogo prahu, in se* daj so vsa skrivni elementi močno zainteresirani pri Izvedbi za dopisnika, katereja bi, ako bi bilo mogoče, na vsakovrstni način radi šikanirali. Mi sodrugi na Dobrav! mti prav hvaležno hi iz srca čestitamo. Konstatiramo pa. da se je dopisnik posluževal najmilejših izrazov. Za nadaljnje dopise bi mu svetovali, da ne rabi več izraza tovarna za elektrode, marveč Knocben-Mithle umd Tuberkuloseanstadt na Gorenjskem. Ci. dr. Schvvab nam bo že dovolil rabiti ta izraz, vsaj ima itak že pri vsakem dnevnem vizitu od 4—6 delavcev na pljučih bolnih iz Dobrave. Ko bi bil Naprej ilustro-Vani Ust. bi ml nudili javnosti na ogled, ka« ko zanimivo skico naših lepih baračnih sta. novaaj, kjer morajo delavci stanovati zaledno z različno ostudno golaznijo. Zdravstvena komisija, kje si?!
Zagorje. V nedeljo, dne 13. ob 2. popoldne se je vršil redni občni zbor občnega kosumnega društva v Zagorju. Iz računskega zaključka posnemamo, da je imelo društvo demarnega prometa 9,713.226.52 K, nadalje da je prodalo blaga za 4,78935755 kron, ter imelo v letu 1920 čistega dobička 66.834.81 K. Rednih članov je bilo koncem leta 1135. Občni zbor se je izvršil v polne« ' redu. Pri vseh točkah se je sklenilo vse soglasno. Načelstvu se Je podelila zaupnic« Revizijsko poročilo zveze gospodarskih ztu-drug se je vzelo z zadovoljstvom na znanje. Dobiček se je razdeli! za dividendo 51.613 K 93 v na rezerven sklad, oddaio 15.220.83 K. Kočno se je izrekla želja, da naj se prodaja blago brez vsakega dobička, naj se gleda, da se bodo pokrili le upravni stroški Načelstvo je obljubilo ustreči izvedeni želji.
Radeče Pri Zidanem mostu. Krajevna polit. org. podruž, Radeče vabi vse odbornike ta zaupnike na odborovo sejo, ki »0 vrfci dne 19. marca l»2t. v društvenih prostorih »Svobode« ob 7 in pol uri zjutraj. — Nadalje naznanja podružnica Del. izobr. društva »Svobode«, da se bo vršilo v soboto dn« 19. marca 1921 v društvenih prostorih Svobode ob 8. in pol uri zjutraj redtip člansko zborovanje s sledečim dnevnim redom:	1. Poročilo odbornikov, 2. volitev
novega odbora, 3. kulturna org. in nje napredek, 4. predlogi in vprašanja. Sodrugi a sodružice, udeležite se v polnem številu. Udeležba je dovoljena tudi vsem. ki hočejo pomagati naši mladini do višje kulturna izobrazbe, nihče naj ne manjka! Govornik sodr. Slanovec iz Ljubljane.
Po svetu.
—- 25(1.000 ljudi Je poginilo po ameri-kanskih poročilih iz Pekinga, pri nedavne« potresu v kitajskih provincah Karisu Sensl.
—	232. Izdaja romana »Alvanne« nemškega pisatelja Hansa Heinza Evvera Je biia te dni konfiscirana. Sedaj še le, ko j« deio že tako razširjeno in prevedejo v skoro »vse svetovne jezike« so spoznali, da je — nenravno, ta so odredili njegovo zaplembo. Zgodilo se je prav po nemški prislovici: »Pozno, pa vendar!«
  Nova angleška zračna ladja. Angleško ministrstvo za aeronautiko le dalo zgraditi zrakoplovsld Čolniček, ki more preleteti 1500 milj, ne da bi nadomestil svoje zaloge, čoln more pluti tudi po vodi kot navadna ladja. Ima dva motora po 240 korjskih sil, 5 metalcev krogel in posadka petih mož.
Služkinja,
ld zna tudi kuhati, se takoj sprejme. — Naslov v upravi j .Naprej V
i	se gg ga
Fini emailnS lak
lak za polituro, lak za pode, pristen kopalni lak, lak za železo, lak za usnje in vsakovrstni drugi laki najboljše kakovosti po zmernih cenah pri
Ivo Premrl, Ljubljana
= Kolodvorska ulica št. 18.-
fzdaiateli: Ivan Mlinar.
Tisk »Učiteljske tiskarne« y. Ljubljani*
Odgovorni urednik: .lak, Vchovec