vtortt. rMM«k imoVot.i uhaja in »»lja r Mariboru Vrf. puMljanj i na tlom ix vi* leto 0(1. — k. H pol i .-M . . 4 ., - ,, M MM ''•»» . r .. «0 ,, l*o pošti: Za rae Irtti II) gl. — I. 1» pol Ma I „ — .. ia .rtrt leta it ., tt , Vrtulnirtm in o\ir.iTtiUt«< ju na atnluem trifu (lhun plati) hia. it. 17». I v V \Iaiiboru 90. docombra 1H<>!> Oznnnlln: Za naTadno draatopno Trato »• plaiuj« kr., tt a« patina* lkrat. . tt •* tiaka -.'kr it . . ta <■• tuka Škrat pinnrnkr M pni I j»jo pn p rentom. Z* tank tiirk ja plakat - kolrk (Ittniprlj) i» Jok. '••V-pi-t ■« »a rrafajo lupini naj »• blagoToljno frankajajo. Teo^J II. Staroletna pritožila kranjskih Slovencev je že, da so neprimerno 7. davki preobloženi. Mnogo mnogo let poprej prodno je nemški Požtnnn v slovenskem govora pO Celji razgrajal, da so preveliki davki spravili Kranjca na beraško palico, zdihoval je že kranjski kmet in obrtnik pod težo dačnega bremena. Odkar zboruje kranjski deželni zbor, je grajal, razlagal, prosil, pritoževal se in sklepal, da 80 kranjski deželici z davki krivica dela. Morebiti je previsoki davek edini predmet, v kterem so složne vse nasprotne si stranke na Kranjskem. Obile in opravičene prošnje in pritožbe so predrle denarstvenomini-sterske oblake in so prišle do prestola Njegovoga veličanstva, ki jo z najvišim sklepom 31. decembra 1804 določil, da so ima Kranjcem olajšati dačno breme. Toda cesarjevo milost so leto za letom krčili uradni izvrševalci, tako da je sicer pohlevni dr. Toman še v zadnjem zboru no lo tožil, „da se dobrota našega presvitlega cesarja, naši deželi izkazana, ne izvršuje enakomerno, da se ne daje ljudstvu kar mu grč," ampak da je \ladi naravnost v obraz vrgel očitanje, „da se je najviši sklep 31. d ece m b r a 18(14 v škodo naši deželi rabil." Kako se je krčila „cesarjeva dobrota deželi v škodo," razvidno je žo iz tega, da je finančno ministerstvo še le leta 1869 spoznalo in priznalo, kako se ima v smislu visocega dobrotnika tolmačiti iti izvrševati najviši sklep 31. decembra 1864. Skoraj 6 polnih let je potrebovalo, pralno so visokoučeni dunajski in ljubljanski finančni umetniki javno izrekli, da ne bodo več jemali, kar je sam cesar dal svojemu ljudstvu. l\> petletnem boji s kranjskim dež. zborom je finančno ministerstvo še le pravično raztolmačilo najviši sklep in priznalo, da omenjeni sklep veleva in obeta, „daje pri odpisovanji davkov na dve reći gledati, namreč na preobložen je in pa na zadrege, ki jih časa okoliščino prizadenejo posamoznim davka plačevalcem in občinam. Od teh dveh reči (momentov) se prva ne spreminja, in le druga je podvržena premernbam i 1 negotovosti. Iz tega pa naslednje, da so ima po takih krajih Kranjskega ki so najbolj preobloženi, tisti davkov znesek, za kterega so preobloženi vsako leto, do splošne uravnave gmotnega davka, odpisovati, in daje potem le od okoliščin, ki med letom nastopijo, zavisno, ali se tem krajem še drugi zneski, razen omenjenega, in potlej ali se. tudi Se drugim krajem dežele kaki davkovi zneski odpišejo ali ne." To in edino to je pravo razlaganje cesarjevega sklepa in po tem gre soditi vse, kar soje pred in po ministerskeui razlaganji godilo s sklepom 31, decembra 1864. Ako se le v otii točki od leta 1865 do de našnjega dne ni vršila cesarjeva volja take. kakor je razložena v gori navedenem ministerskem odloku, potem se je krivica godila kranjskim prebivalcem in po našem razumu sme vsak kranjski davkov plačovalec odškodovanja ti r j a t i za vsak kraje n r , kar ga je proti cesarjevemu iklepu preveč plačal, kajti kakor jo g. dr. Toni.m tekel: „Karjc zapovedano ne sine hiti nikomur na voljo dano, ali se hoče po zapovodi ravnati ali ne", /uano jo, da „pri denarju neha vsaka dobrodušnost". Iz sledečega razgleda naj so naši bralci sami pričajo, kako se jo od leta 1865 do denašnjega dne odpisaval na Kranjskem tisti davek, za kteroga je dožela preobložena. Odpisalo se jo: Ime o k r a j o v. Narodopisne slike iz našega naroda VI. Skrije Nemškutar knjr 17. I.juliljano, \Ma hlaiV priklati.', 1'apirnat lilol.uk. (V Tfli-r potMflif. Pa K"' luk- '"k I N.iroiln. ilraiilka (Konec.) Od vsega, kar je Herman v graškom deželnem zboru govoril, je meni to najbolje dopadalo, ko je netnškutarijo prispodabljal nekdanjim turškim četovanjem po slovenskih pokrajinah. Kakor so Turki po slovenskih deželah fante lovili, jih v globoko Turčijo gonili, tam poturčili, in potem kot jnničnrtko vojsko nazaj v naše dežele pripeljali, kjer so ti janičnrji še vse huje proti lastnemu rodu divjali kakor pravi Turci; — ravno tako nomšku-tarija slovensko mladino V nemškutarske janiearje spieobrača. ki potem 5e vse huje divjajo proti lastni krvi, nogo pravi inorodniki. Nemškutarija je s svojo zalego vse naše društvene stanove zasroradila, Poglejmo najpoprej med birokrate. Tu jo glavno gnjezdo nemškutarskegti skota. Ponosno nosi nemškutarski birokrat glavo po konci, kajti v svesti si je, da on vse ultra* Slovence v strahu drži, in njih rusoraanske, panslavističue ideje kroti. Iievež, tam kjer si, tam z volumenom svoje osebe res Blovens! u prostor zaležeš in zakrotiš, kjer te pa ni, tam pa slovenstvu prav nič ne moreš! Z nosom režeš ljubljansko meglo, za teboj jo pa zopet cela. Kar ti s svojim linealom in s svojimi škarjami 110 dosežeš, to jo vso slovensko. Mi Slovenci smo pač taki ljudje, ki imajo glave iz trde kosti. Jaz sem večkrat podpise nemškutarskih birokratov študiral. Ta naredi svojo manuproprijo kakor bič, ki ima tu pa tam debelo vozle, ime 11111 je vso v samih žveglih ; oni zopet svojo manuproprijo zakroži, da je podobna bolj klobasi curki, kakor komu drugemu ; ta je štiman na to, da zna svoje imo umetno ovenčati s črvi iu glistami, oni obesi na konec svojega čestitoga iu slavnega imena celo klopko zvijajočili so gadov, ta pri manupropriji pero pritisne, da izgleda kakor metla, ali bolje, kakor zvezda repatica, od ktore so iskre v debelih svinkah na okrog otrinjajo, oni jo zopet sl'rčka in razseče, da izgleda kakor leteča ognjena strela; zopet drugi jo naredi, da od imena proč visi, kakor repni olupki. Tak je naš nemškutar homorrhoidarius peronnis. Za leto 1867, gld. 1866, gld. 1868, gld. 1869, gld. 1870, gld.* 4192.04 4208.56 nič nič nič 6082.42 nič nič nič nič 5604,43 3177.64 nič nič nič 704.31 477.89 nič nič nič 610.28 nič nič nič nič nič nič nič nič nič IO0TCTO] nič nič nič nič nič nič nič •24.5(1 71.66 nič nič nič 3563.43 nič nič nič nič 104.73 nič nič nič nič 313.10 nič nič nič nič nič nič nič nič nič 17667.20 nič nič nič nič 5023.92 nič nič nič nič 1864.41 733.62 nič nič nič 3227.69 2593.79 nič nič nič 2790.96 nič nič nič nič 5493.06 2951.72 nič nič nič 2607.55 469.84 nič nič nič 4596.1!» 6646.41 nič nič nič 1 199.96 nič nič nič nič 243.07 nič nič nič nič nič nič nič nič nič 3695.30 — _ 3733.45 1766.81 nič nič nič 195.07 nič nič nič nič 2644.78 2897.45 nič nič nič 0664.17 nič nič nič nič 8495.18 nič nič nič nič 1464.03 760.13 nič nič nič Bistrica . . , . Brdo..... Črnomelj • . . Idrija..... Kamnik . . . . Kočevje .... Kostanjevica . . Kranj..... Kranjska gora Krško . . , . Lašče (Velikoj . . Litiju..... Ljubljana, mesto . Ljubljanska okolica Loka..... Lož ..... Metlika .... Mokronog . . . Novoinosto . . . Planina .... Postojna .... Kadeče .... Iladoljca .... EUbuioa .... Senožečo . . . Trebnje .... Tržič..... Vipava .... Višnja gora . . . Vrhnika .... Zuženberg . . . *) Ker je državni ibor dovolil, da se smejo do konca marca meseca prihodnjega leta davki pobirati kakor tekočo, velja VI6 kar je rečeno zadruga lota, vsaj tudi za prvo četrtletje 1870. Ravno tako hud pa bolj redek jo nemškutar elericus pseudo-clericus. Da bi tudi on mogel nad duhovniško narodno inteligencijo vladati, je svojo gnjezdo visoko gori v konsistorijalno pisarno obesil. On so naido v vseh slovenskih vladikovinah, ne ena ni izvzeta. Tam sedi s perosotn za ušesom, pa duhta nad kurendaini. v kterih kapelanom zabranjuje udeležonjo političnega gibanja, so ve da samo v toliko, v kolikor jc Slovencem na korist. Nemškutar elericus drži :• volkovi in mesarji slovenske narodnosti, no z pastirji slovenske katoliške črede. Najvoče jegovo veselje jc, če volk mud-noinu pastirju nenadoma nekoliko ovčic odnese. Skrijca ni bilo v duhovskem stanu , dones pa pojavili so se tudi v konsistorijalnib pisarnah Judeži slovenskega naroda, pa naj dalje molčim, saj vem, da bi mi vrodnik s debelo rudečo črto prečrtal mojo će tudi resnične, a ravno zato bodeče besede. Prav krotka duša je nemškutar Špisbiirgerius communis. Ta vrsta jo zelo razširjena posebno po naših mestih iu trgih. Nemškutar špisbiirgerius je navadno velik siromak mi duhu, razen nokoliko fraz o „uationalitatcn-hetze" ne ve preveč, on vidi gibanje sveta, kolesa to gibanje gonečoga pa no vidi. Navadno še pomena tistih fraz ne ume, ki jih zmerom po ustih prežvekuje. Vsa njegova moč leži v njegovih voditeljih, vzemi mu te, in ti si mu glavo vzel. On ni naš nasprotnik iz zlobe iz hudobe, nak! ampak iz nevednosti , in zato ker ga njegovi vodje na naš narod hujskajo. Za njega naj zadostijo pomilovalne besede: bog mu pamet razvetli, ter mu večno luč že v tem življenji svetiti daj! Zelo nesramen, širokousten in razžaljiveu za naš narod jo nemškutar scola8tieus gennanicolcns. 1/. svojih dijaških let bi mogel marsičesa o njem pripovedovati. Ene pa vendar zamolčali no morem. Imel sem profoaorja, ki ni nobeno priložnosti zanemaril, davšo mu le količkaj povoda, so iz našega siromaštva izsmehavati, se nam rogati, in našo malenkost z nemško go-rostasnostjo prispodabljati. V vsakem žopu jo imel tako rekoč kamenje pripravljeno, da ga j o mogel vsak čas po Slovencih lučati. Bodi mu bog tam na onem svetu milostiv, 011 na tem nam Slovoncem nasproti ni nobene milosti imel. Te zaslugi' mu pa vendar ne morem odreči, da je 8 svojimi nc-prestanimi bodci nas njegove učence bolj za narodno stvar bodril, nogo bi bil morebiti nasprotno s hvaljenjem iu štovanjem. Prav je imel rajni viadika Slomšek rekli' naj nomškutarji lo gnojijo z gnojem svojih jezikov našo nJ'vo; bolj ko jo bodo gnojili, spešnejo bodo naša stvar rastlal Sicer je zdaj okrajnim glavarstvom in davkarijam res zaukazano, da morajo predložiti tudi za leta 18G8. 18G9, 1870, koliko davka se ima kranjskim prebivalcem — no iz milosti — ampak zarad preobloženja odpisati, ali s tom še ni pomagano, s tem še ni zadoščeno najvišemu sklepu. Tudi temu zaukazu kjubu ostajajo resnične še dandenos že glede leta 18GG dr. Toma-nove besedo : „Cc človek pogleda ta pregled, mu pade na enkrat v oči tika različnost o tem, koliko jo za en okraj odpisano bilo in koliko za drugi, in vendar so si ti okraji enaki, kar zemljiščne davke zadene, to je, da so z zemljiščnim davkom enako preobloženi u Ravno tako malo je poravnano, kar je grajal g. dr. Toman glede leta 1867 rekši: „Človek mora misliti, da ta različnost izhaja po tistej osobi, ktera v enem okraji bolje za ljudstvo skrbi, kakor v drugem. QlejtH0 lamo ljubljansko okolico. Leta 18G6. se jc odpisalo 17liG7 gold. 20 kr., za 1807. pa nič, da-si jo ravno isti sklep bil za leto 1866. kakor za leto 1807., in če je bila leta 1800. preobložena z davki, je bila 18G7. leta ravno tako preobložena." Tudi glede let 18G8, 1809 in 1870 ni z onim ukazom še vso na čistim. Ko je v doželnoin zboru kranjskem g. deželni predsednik Konrad v roke dobil gori stoječi pregled, ki pa je bil izpolnen samo za leto 1866 in 1867, skril so je za pregled in rekel poslancem : „Jaz sam ne morem vsega opraviti, uradniki pa res niso storili svojo dolžnosti." Kolikor moremo mi soditi, tudi zdaj g. Konrad no bo mogel vsega sam opraviti, dasiravno je postal ud konstitucijonalnega društva ljubljanskega, in kolikor smo dozdaj opazili, niso so uradniki odsebinal čisto nič predrugačili, tako da tudi dandenes radi podpišemo besede, ktere je v tej zadevi govoril g. poslanec Svctec rekši: „No vem, da bi zadostil samo ta ukaz, čo so bode tako spolnoval, kakor dozdanji ukazi. Mi imamo skušnje od poprejšnjih let, da so ukazi niso spolnovali, in skrb, da bi se tudi ta ukaz ne spolnoval, mislim je opravičena po skušnjah, ktere smo do zdaj doživeli." Ne moro biti naloga enega članka do jedra razpraviti stvar, o kteri bi se dala pisati cela knjiga Ali opomniti smo boleli prijatelje našega naroda in pa narod sam na zadevo, ki ni kakšna „utopija, senjarija," ampak ki globoko sega v naše žepe. Sami se bomo mogli brigati in no prod mirovati, prodno milostljiva dobrota našega cesarja ne bo razvidna v davkarskili bukvicah. Na tanko bo treba paziti, ali in kako se spolnujo omenjeni ukaz. In ko bi „uradniki zopet svoje dolžnosti ne storili", potem no bo zadostilo, da se to samo konstatira v kakem zapisniku, potem bo treba skrbeti, da so drugače izvrši cesarjeva volja in ko bi bilo tudi treba poklekniti pred sam cesarjev prestol. Naši bralci bodo imeli med prazniki priliko sami si pre-računiti, koliko jo morala žo po izgledu preobloženja za leto 1866 kasneja leta kranjska dežela proveč davka plačali, naši pravniki nam morebiti povedo kaj in kako jo storiti, da se nazaj iztirja, kar so je preveč potirjalo v državno blagajnice Nasprotniki zedinjeno Slovenije pak, ki vedno kriče o beraštvu kranjskega ljudstva, naj preštudirajo ta pregled in našli bodo ključ do revščino, našli odgovor na zagonetko, zakaj je uradna „Laib. /eitung" polna razglnsov o tem, kdo je prišel na boben, našli vsnj nekoliko odgovora na velovažno vprašanje, zakaj kranjska dežela ne stoji v gospodarskem obziru na oni visočini, na kteri bi morala stati po pridnosti in razumnosti svojih prebivalcev. U o p i s i. Iz Izubijane, 26. decembra, [lzv. dop.j Znano Vam je, da so Enega dne zasači omenjeni profesor enega nas pri branji slovenskega j časopisa kakor so pravi in Hagranti, na kar je že dolgo prežal. V severni Ameriki nimajo v šolah nobenih po viših oblastih cenzuriranih čitank, ampak žo abecedarji so uče iz vsakdanjih političnih časopisov v šoli brati, poleg branja so pa uče tudi v političnih zadevali razinišljevati, in zato so Amerikanci poli-tičuo zreli, mi pa ne, ker se nam je celo v viših gimnazijalnih razredih za-hranjevalo branje tačas skoz pohlevnih slovenskih časopisov. Kakor sem rekel, nekega dno zasači enega nas pri tem grešnem početji. Po nepravedni konfiskaciji dotičnoga lista je sveta jeza profesorju obličje vse razpalila. Trdih korakov, kakor Ares ob Bregu Skamandra, ali ošabni turški basa s svojim velikim bobnom pod Siskom, jo stopal molče trikrat od črne tablo do okna, in zopet nazaj od okna do črne table; čelo mu jo bilo grdo namrgođeno, ko da jo bilo žo štimajst dni deževno vreme. Mi učenci smo v straho-počitovanji pričakovali grniljavico, ki se bo iz teh nad profesorskim čelom tako temno visečih oblakov čez nas ubogo Slovenčke razsula. Dolgo jo v svojih možganih misli kresal, dokler jo nazadnje vendar-le eno izkresal. Cetrtokrat do črno table vrnivši se obstoji, mečka konfiskovan list krčevito v pesti, in rečo zamolklim glasom, kajti jeza ga jo tako v vratu klala, da šo prav govoriti ni mogel: Kaj pa hočete vendar vi Slovenci?! — Veste kaj ste vi?! — Vi ste „das volk der sironiaken" (ipsissima verba)! — Vi v literaturi, v umetnosti, v zgodovini, v javnem življenji še tako zvane „tblpol-jahre" in „liimmeljahre" (ips. verba.) premagali niste! — In da bi bil, po Novičiuo govoreč, sam sobe prekosil, čez nokoliko časa molka še doda: „ja nicht oinmal die priigel- und pudoljahro haben die Slovencu iiber-wunden"! — Da bi te bes! sem sam pri sebi na tihem zaklel. S takimi in enakimi besedami nam je pri vsakej priložnosti ušesa zagozdil. Pogrne škoda za to profesorsko glavo, da jo morala v zemlji zgujiti, vredna je bila za germanski muzej v Norinbergu! To se vendar pravi s tistim svetim čuvstvom, ki ga rodoljubjo imenujemo, zlodjati in vragovati! Nemškutnrji dobro vedo, da so našemu narodu no bodo nikoli in z ničem prikupili, zato so mu hočejo vsaj do kraja dogrditi in omraziti, ter mu življenje kolikor le mogočo ogreniti. Pri nas jo donos tako, kakor bo Bodnjega dne: dve stranki, beli in črni, Slovenci in nemškutarji. Njim je lahko, ali nam je tožko: lahko jo njim nam zvezanim v lico bljuvati, šo lagljo pa nas plešasto striči, kakor progovori pravijo. Mi Slovenci nikoga no ža- ljubljanski vladni liberalci pred enim tednom praznovali na strelišči obletnico deceraberske ustavnosti. Ne črhnil bi besedico o tej obletnici, ko bi ne bili pri tem slavljenji liberalno erc možje, ki so obče znani kot najhuji nasprotuiki slovenstva, razkladali v puhlih frazah svojo gorečo ljubezen za kranjsko domovino. Nečem naštevati imen govornikov onega prazničnega večera na strelišču, ker zadostuje omeniti, da so govorili prvaki in prvi trobentači ljubljanskega mestnega odbora. Kakova pak je ljubezen teh častiteljev Herbst-Giskrovega ministerstva za lepo našo domovino, to priča, da samo eno omenim— dovolj spomenica, ki so jo poslali ljubljanski mestni očetje in kolovodje konštitueionalnega društva ministorstvu vsled turnarskega bega iz Janjčega, to pričajo sramotni dopisi o Slovencih , ki so dohajali po junaštvu v Velčah raznim židovskim in drugim novo-ernim časopisom iz Ljubljane na Dunaj in drugam. — to priča hitrica, s ktero so bili poklicani magjarski konjiki v v Ljubljano, to pričajo mnogi kmetje iz Janjško okolice, ki šo zmerom v ječi tiče zarad tega, ker so morebiti nepriljubljeno nemške turnarje iz svojega kraja pognali, vodju ljubljanske realke so pa za razb .... napad mirnega domačina v Kamniku nič zalega ni zgodilo razun tega, ka je moral nekajkrat k deželni vladi k disciplinarni preiskavi priti, ki so je pa zanj brez vsega zla končala in šo celo na drugo mesto prestavljen ni! — In Če bi prav nobenega druzega dokaza ne bilo o tem, kako si imamo misliti ljubezen ljubljanskih ustavovercev za našo kranjsko domovino, bi že samo to dosti jasno pričalo, ker so slavili obletnico one ustave, za ktero Slovenci no bomo nikdar marali. — Človek mora res občudovati značaje govornikov konstitucijonalnega praznika! So pred pol letom so srd in pogubo na slovensko ljudstvo bljuvali, slovenski kmet jim je bil surov, neveden, tolovajski itd. in če je šel liberalec na deželo in če prav ne dalje kot do Šiške, so jo oborožil z revolverjem ali vsaj s palico z svinčeno bunko ; komu ni znano kako oboroženi so šli turnarji na Janjče! In glejte veliko čudo I Pri konštitucijo-nalni obletnici par dni pred Požičem hvalijo isti gospodje kranjskega kmeta, da jo čvrst, inteligenten itd. —! Je-li mar naš kmet v pol leta res ves drug človek postal? So ga morebiti ljubljanski konštitucijonalci tako spreobrnili? — So morebiti ljubljanski ustavoverci v tem kratkem času toliko poduka in inteligencije po kranjski deželi razširili, da je kranjsko kmečko ljudstvo kar ua mah postalo inteligentno? — Koliko ljudskih knjig so neki ljubljanski liberalci spisali v poduk slovenskega ljudstva ? Kje so one knjige beli dan zagledale, ki morajo biti se ve da slovenski pisane, ker bi jih drugače kranjski kmet no razumel? — „Tagblatt" iu „Laibacher Zeitung" res izhajata šestkrat na teden, ali to ni prav verjetno, da bi ta dva „liberalna" lista kaj zdatnega pripomogla kranjskemu kmetu do inteligencije! Razun teh dveh blaženih sadik se pa v taborji ljubljanskih ustavovercev ne goji nobeden drug plod človeško omiko na literarnem polji. — človek bi brc < vspeha vso kote pod in nad zemljo preiskal, da bi zasledil kako slovensko knjigo, pisano od ustavovernih liberalcev v poduk slovenskega naroda. In kako bi tudi ljudje to vrsto mogli slovenski pisati, ker jim jo slovenščina najbolj zoprna stvar na svotu! Oni sa slovenskoga jezika ogibljejo, kjer in kolikor le morejo , ter vsakega pisano gledajo, kdor se predrzne v njihovi druščini slovenski govoriti! Oni skušajo po ravnih in krivih potih slovenski jezik še celo iz ljudskih šol pregnati iu vse-izveličavno nemščino na njega mesto vriniti. Koliko grdega obrekovanje in natolcevanja so imoli in še imajo prestati od teh krivih prerokov državljanske svobode in narodne ravnopravnosti za omiko slovenskega naroda najdelavnejši možje! človek bi mislil, da ti ljudje ne vedo kaj govore, ko bi no bilo prejasuo, kaj jih jo nagnilo, ilimo. pa se tudi od neniškutarjev no bodemo več dolgo tako z lopa in z lahko žaliti dali. -Nazadnje jo vendar le boljo, da jaz psa grizem, nego pes mene. — Prava rak-rana za slovenstvo je nemškutar rusticus. Zalostncje prikazni od te ne more biti, da jo v novejših časih colo našo kmeto nomšku-tarski contagium okužil. Sveta dolžnost vsakega rodoljuba naj bo, da toga raka, ki preti zmerom globljeje naš narod razjedati, prej ko preje izrežemo. Naroden slovensk kmet se po konci drži, on je zaveden, samosvesten, njega uradnikov ni strah, nemškutarsk slovensk kmet je pa strašno sorvilističon in polzi j i v. Navadno je tudi ogleduh in ovaduh; on je tisti, ki našo kapelane denuncira itd. Nemškutar pravi, da je v službi nemško kulture, da nam „kanibalom, Bottokudom, Irokezem", in kar je še več onakih ljubeznjivih izrazov, s kterimi nas pita, to novo vero trosi. Kakšna je ta kultura, vsakdo vo; pisati ni varno, kajti §§. preže, koga bi požrli. Denes šo s polno pravico moremo jadikovati: Joj, joj, joj! Slovenec joj! Vsak Nemškutar gospod tvoj! — Vsaka reč pa lo en čas trpi, tudi nemškutarije bo enkrat kraj in konec. Kakor *je čas škrijca pokopal, bo tudi nemškutarjo. Nobena noč ni tako temna, ni tako dolga, da so no bi enkrat danilo, tudi za nas bo enkrat na vzhodu solnco vzhajati začelo. Denes nam je nemškutarije pa še treba, brez njo gotovo no bi bili tam kjer smo. Mi naš voz naprej vlečemo, nemškutarji ga pa nohote zadaj tiščijo. Eno pa nemškutarjo vendar peče. Ako izvzamem posamozne Bla-botno prikazni, nemškutarija no more na dan spraviti slovenskega lista, ki bi hvalil neinškutarska in druga protinarodna dela in prizadovanja. Marsikter goldinarček se je žo ponudil, morebiti tudi izdal, marsikter nemškutarčok višo in niže biro je žo gruntal in govoril o potrebi protinarodnega slovenskega časopisa. Dozdaj šo zastonj; upajmo, da se bo zastonj trudil v prihodnje, da pa bodo pravi slovenski časniki bolj in bolj uničevali neinšku-tarsko mrčes in da slovensko ljudstvo pri tem ponajbolji moči podpira svoja časnikarsko branitelje. Srečno novo loto slovenskemu narodu in njegovim zastopnikom iu zagovornikom! —p. de so pri obletnici, ki so jo napravili dccemberski konstituciji v spomin skušali drug druzega prekositi v zatrjevanji svoje kipeče ljubezni za lepo kranjsko domovino. Ministerstvo namreč, ki se opira pseudoliberalna svojbina na-nj, je zgubilo trdno stalo in znalo bi se zgoditi, ka to ministerstvo pade ter da bi možje druzih nazorov vladne vajete v roke dobili, in ka bi se vsled tega marsikaj prcdrugačilo, kakor so mnogokrat zgodi pri bolniku ki pošlje po druzega zdravnika, kteri zdravila, ki jih je zapisal prvi, zavrže ali naravnost skoz okno pomeče. Prav verjetno jc, ka bi nekteromu ustavovercev ne bilo po godu, ko bi moral zapustiti lopo kranjsko domovino, ko bi nesmel več lepo kranjske domovino imenovati „švajneland" in ko bi ne-smol več sinov to lepe domovino odgojevati in vabito v naročje matere „Germauijo." — Tudi pristop c. kr. deželnega predsednika k konštitucijonal-nemu društvu v tej dobi ni brez pomena, ker s tem je postalo to društvo oficijelno vladno, po značaji jo bilo pa že tudi poprej vladno, ker štejo čiuo tukajšnib c. kr. uradnikov, kteri morajo poslušati in verno v srcih ohraniti povelja iz glavnega mesta Cislajtanijo. Morebiti so šo kdo spominja govora, s kterim je poleg „Laibacher Zeituug" pozdravil c. kr. deželni predsednik 15. septembra t. 1. deželni zbor kranjski, rekši, ka on ni te misli, da bi morala vlada stati nad političnimi strankami, nego ona mora stati med njimi, ter jih mora nagibati in pridobivati za svojo namere. Gosp. deželni predsednik je s svojim pristopom k konstitucijonal nemu društvu misel vresničil, ki jo je izjavil v deželnem zboru, on se je po stavil med stranko, ki je stala žo tudi poprej pod posebnim vladnim var stvoiu. — Gotovo ne bode nobeden Slovenec zavidal konštitucijonalnemu društvu pristopa deželnega gosp. predsednika, — tim mcuj, ker je on tudi ud ljubljansko čitalnice, ter torej taktično stoji med konštitucijonalno in med narodno stranko. — Da se pa ne oddaljim predaleko od prvotnega namena teh vrstic , se vrnem zopet k govornikom na strelišče na dan godii grudnove ustave. Itekel sem poprej, "kaj je našo ustavoverno svobodnjake tako na mah navdihnilo s toliko ljubeznijo za kranjsko domovino, zuabiti, da njim je tudi iz vladnih krogov kdo kaj na ušesa zašepetal; — pa bodi si tako ali tako, slovensko ljudstvo dobro ve, kdo mu jo prijatelj, kdo pa ne; slovensko ljudstvo pa tudi ve, da njemu pri sedanjih političnih razmerah odstop sedanjih in nastop druzih ministrov no more niti mnogo koristiti, pa tudi ne mnogo škoditi; zatoroj so pa tudi Slovenci no strašijo niti odstopa niti ostanka starega ministerstva, ker Slovence navdaja lo ena misel in žel|a, in ta jo „ze-dinjeua Slovenija." Po mnogih britkih skušnjah se pa slovenski narod več no moro opirati in več no staviti svojega upanja uiti na to, niti na ono ministerstvo, slovenski narod se mora spolegati le sam na so iu na priporuoč svojih sorodnih bratov, na slavjansko vzajemuost; s pripoinočjo slavjansko vzajemnosti so mora slovenski narod boriti proti cislajtanski centralizaciji, proti vtopljenju v nemškem morji , in s pomočjo slavjanske vzajemnosti si mora slovenski narod ustvariti „zcdiiijeno Slovenijo", ktere mu iz proste volje ne bode privoščilo nobeno nemško uiinisterstvo, ministri slavjansko korenino in Blavjanskega mišljenja pa žalibože na Dunaju no pridejo tako hitro na vrsto. — Hvala Bogu, za to spoznanje, da več ne gojimo praznili nadej, da več ne pričakujemo rešitve od tam, kjer smo jo tolikokrat marno pričakovali. — Najprvo Slovenci, potom Avstrijanci 1 Bog ni različnih narodov za to vstvaril, da bi služili kot gradivo tej ali onej državi, n.arveč se morajo države stva-riti po različnosti in potrebah narodov. — Konštitucijonalno družtvo v Ljubljani je pa gotovo tudi samo tega prepričanja, ka se slovenski narod ne moro spraviti z onimi ljudmi, ki to slavijo, kar Slovenci sebi za neugodno spoznavni" nas no more nikdar Is B. * u>ur«*>. .a, [Izv. doji.] (M i n i s t e r s k a kriza. — A r o n d t in Brocelj.) Ministersko vprašanje nij še rešeno. Korona si že dolgo premišljuje, komur bi so udala, ali ministorski „petorici", ah pa „trojici." To pa je dobro znamenje opoziciji, da se pri tej priložnosti vsaj stanje države enkrat globljo preišče. „Morgenpošta", ki je z ministersko večino v ravno taki zvezi, kakor moj „figaro" iu jaz, žo pojo Jiskri hosano; ali na konci istega članka ga že ščiplje ter iz visoke pesmi pada v piauo, pianissimo, tako da zadnje »e samo nokoličko šepeta. Ravno toliko veste obo „Preši" povedati iu nazadnje še oče Beust sami ne bi vedeli odgovora, čo ravno precej blizo „za kuliso gledajo", kakor bi gospa „Domovina" rekla. Tudi o tem, kar nas najbolje zanima, namreč o pričinah in o ciljih ministersko „trojice" nič ne vemo. Ali so ti gospodjo za majhno ali za vso prcmcinbo ustave? Ali jo samo poljsko vprašanje tolik „domač prepir" vnelo V Ali pa jo morebiti Berger celo federalist postal, ker se je bolj na svoj v i d, kakor pa na slabi svoj sluh zanašal? Vse to bode v kratkem jasno. Nas, slovansko <>|io-zicijo, tolaži edino to, da koroua tako temeljito in globoko to krizo preis-kuje; kajti iz tega vidimo, da je nij volja a tout prix (po vsej sili) z .lis-krovim „ustavnim ktiutom" vladati. Sicer pa nas ta kriza no plaši mnogo; mi no računamo na ministre, ampak na nezmotljivi tek zgodovino in pa na čvrstost slovanskih narodov, ktero neprijazna jim ministerstva res da morejo zavirati, a nikakor no ustaviti. Mi bodemo kakor prejo, čo ue ne glasneje svojih pravic tirjali. — V nemških časnikih smo strme čitali o neki Arndtovi svečanosti v Mariboru, ktera jo po opisih in telegramih neki „sijajno so vršila." Mi tukaj v Mnriboru stanujoči o tem prav nič no vemo, kjo je ta svečanost bivala. Morebiti so so nektori ustavovćrneži pri kaki privatni ali pa najeti lučici objemali in Arudtov „voterland" z refrenom: „muss grbsser sein" do hripa-vosti prepevali ter Breceljnovim botiljkam čast delali? Ako jo to ros, potem prosit naš Kloinošek, Brecelj! Iz Trata, 27. dec. $ [Izv. dop.] Zopet Vam imam poročati on iiv dokaz, kako očetovsko skrbi visoka vlada za tukajšne okolične — Slo vonce? — ne, ampak za mostno Lahe in Lahone. Za našo okolico toliko zaslužnega rodoljuba, občo spoštovanega g. Ivana Zora, lolegrafijskcga vi- šega uradnika je prestavila iz Trsta med trdo Nemce na švicarsko mojo, v Bregenc. V srce smo bili ginjeni, ko smo zvedeli, da nas mora zapustiti in svoje rodoljubno delovanje za okolici e Slovenco prenehati mož, ki si je za našo omiko in narodno zavednost pridobil toliko novenljivih zaslug. Tolaži uas pri temlo eno: narodno seme, kar ga jo g. J. Zor v naši okolici zasojal, nt padlo na trdo skalo, amjiak na rodovitna tla, in čo tudi g. Zorova osoba no bo med nami, ostane pri nas vedno njegov duh in vspehi njegovega delovanja. G. Zor jc bil eden javili, ki jo začel dramiti iu učiti nozavedno tržaško okolico. Pred poldrugim letom jc osnoval in vedno s svojim svetom iu izgledom podpiral Piojansko čitalnico, ktera se s svojo marljivostjo in go-rečuostjo za narodno stvar daleč sveti po naši okolici in po širni Sloveniji. Okolica jc svojega prijatelja vedela spoštovati in častiti in ga jo dvakrat volila v mostni, oziroma deželni zbor tržaški. Volitev jo bila kakor tudi volitev nekterih drugih rodoljubov dvakrat ovržena. A narodni nasprotniki so dobro znali, da jo vso ometavanja prazno prizadevanje, znali so, da bi naši vrli Slovenci g. Zora tudi desetkrat zavrženega enajstič na novo volili. Toroj so si naši nasprotniki izmislili nov pripomoček, s ktorim bi mogli g. Zora, narodovega ljubljenca, neškodljivega storiti. Toliko časa so nadlegovali g. c. kr. namestnika gen. Mbringa, dokler jim jc obljubil, da hoče skrbeti, da se g. Zor prestavi. Mbring je ostal takrat mož beseda — g. Zor jc kakor žo rečeno vzet iz naše sredo in jiostavljen na švicarsko mojo. Res nam jo s tem zasekana skeleča rana, ali naši nasjirotniki no bodo imeli vspeha, kterega so si obetali od tega svojega „liboropensatoričnoga" prizadevanja. G. Zor nas je predobro izučil, po njegovih ukih in izgledih bomo napredovali in brez strahu postopali, in če v prihodnje morebiti tudi no bomo mogli voliti g. Zora, volili bomo vendar Slovenca — in Lahoni no bodo kasneje za trohice na boljem nego so zdaj. — Rojanska čitalnica jo spolnila svojo častno dolžnost in poslala dhajajočemu svojemu očetu lopo zaupnico ter ga enoglasno zvolila za svojega častnega uda. Vsi tukajšni okoličani pa mu iz tisoč rodoljubuih src kličemo: Slava! Potujte srečno! čo tudi od nas od-laljeni, no pozabite, da gre ,,vsaka sila do vremena" in da so Slovoncem ni še zadnjikrat mračilo. Kakor pa bodo v naših srcih zapisauo ostalo Vašo zasluge, zapomniti si hočemo tudi sredstva, ktera jo „liberalna era" rabila proti nam, in ako so zasuče, hočemo vračati in pokazati, da nismo zastonj hodili v šolo življenja in trpljenja. Denes je odrinil Lojdov parobrod „Diana" v Dalmacijo, kamor je peljal mnogo vojakov raznih čet, lovcev, Maroičičevih pošeov, ženijskih vojakov, nekoliko Magjarov in tudi oddelek primorskega polka. Obložen j« bil tudi s slamo, senom, moko, obleko, strelivom, drvami in mnogimi potrebnimi orodji za vojake. Naložili so tudi 4 vozove, na kterih hote prevažati ranjene vojake. Čudil sem se, kje bodo te vozove rabili, ker po upornih krajih ni nobene take kolovozne cesto. Dež je silno lil, vojaki niso bili nič kaj dobro volje; pa kdo bi tudi bil dobro volje, če je do kožo premočen, da se vos trese. Morje je bilo jako neugodno, ali „Diana" je vendar odjadrala; čo se jej nič nesrečnega ne pri peti, dospo 29. t. m. v Kotor. 20. t. m. ob 10. uri zvečer jc začel goreti paromlin g. Riterja blizo Gorice. Tukašnji gasilci so so morali pozno po noči po železnici v Gorico odpeljati. Sliši se, da jo ogenj napravil veliko škodo in da pride ob zaslužek mnogo družin, ki so imele službo pri mlinu. — Kakor se sliši iz mestnega prebivalstva, bomo tudi v Trstu dobili železnico po mestnih ulicah. Iz Dunaja, 27. decembra. [Izv. dop.] Pred malo dnevi jo žo tu vsak črevljar iu vsak fiaker vedel povodati, da bodo Giskra 8 svojimi ljudmi šel, od koder je prišel. Pomil mil ga ni nihče, saj Dunajčan jo lehkoživ, za kar so denes navduši, to mu je jutri že tuje. — Zdaj pa jo videti, da so položje popolnoma zaobrača. Magjarski bog, minister Andraši, jo vladarju besedo govoril, in kar ni moglo storiti vse nomško časopisje z državnim "m in s prvim avstrijskim kavalirjcni vred, to jo storil Mngjar: nemško it i lerstvo Giskra-IIerbstovo je oteto, vsaj za zdaj. Pač mora tudi velikoustnim .. 'im gospodom poniževalno biti, da jo tudi v Cislajtaniji prav za prav vladaj gospod magjarizeni, in da jo nemška hegemonija, kakor zdaj v Cislajtaniji C« v poslednji vrsti vendar lo orodjo „divjih hunskih sinov", in trpi tako d, dokler ga bodo Magjari baš rabiti mogli. Za nas Slovane menda ne bo s,. <"<■ B Giskrovci za magjarsko slamico vlove in še nekaj časa na površji osta.. jo. Poslednje oo ■ .... [ se v neprestanem boji vpeha ta, potem -- pridemo mi. Brali ste, da se tu napenja neko društvo „za hrambo nemškega elementa" v Čehah, Slovencih in Poljakih. Ti ljudje so vsi privrženci novo „Presse." Lastnik tega lista r'riedlauder, nek neavstrijski jud, ki si jo s samim ščuvanjem na Slovane pridobil ogromno premoženjo, komandiral jo vse svoje administratorje in „notizensanimler-je" v to društvo. Meščanstvo in sicer veljavni I juti jo se ne vdeležujejo tacega ščuvanja. Radovedni smo, kako bodo ti dunajski gosjiodjo „nove češke iu slovensko husite" uničili. Kakor sem na opomin g. dr. Razlaga pozvedol, bil je Pischhof res in nekterimi drugimi Slovenci v dogovorih zastran slov. g. dr. Razlagom. lo z dr. 'i prašanja, omanoni no pa z Politični razgled. Najnoveji listi iz Dunaja no vedo nič natančnojega povedati o ministorski krizi. Sjiomenico večino je cesar dal manjšini, naj nanjo odgovarja. Dr. Berger je baje to delo provzel. Cesar so dozdaj žo ni odločil. „N. fr. Pr." pripoveduje, da bodo v juteršnem ministerskem svetu cesar odločno besedo govoril. Čehi so pripravljeni z drugo vlado pogoditi so in celo odstopiti za nekoliko od tirjatov, kakor so v deklaraciji zaznamovane. „Politik* pišo namreč: „Protivladna stranka v Čohah in na Moravskom bodo gotovo zmerom pripravljena drugi vladi, ako jej pride nasproti, tudi nekoliko korakov priuližati so, ako bo videti, da rc porazumljenje hoče. Ako p.i se bodo (v dvržavnera zboru dnla skleniti adresa, v kteri se ne bo povdarjalo poratno)« ljcnje z narodi, potem vam bomo ponujali deklaracijo, in nič kot deklaracijo. Čo pa začnete cro sprave, potem bo očitanje uničeno, da jo naša politika, — politika nespravodljivosti. Praško mestno svetovalstvo se je iz mestnih zbornikov sestavilo tako, da je v njem 2.'! Čehov in 1 Nemec. — Namestu dr. Belskega bode najbrž za župana voljen lluloš. Dalmatinski uporniki so udajajo. Brajčijani so orožje oddali. Krivošijani so bili prišli pogajat se, pa zarad slabega vremena ni bilo vseh njih poglavarjev pričujočih ; tako se jo sklep odložil. Poljsko resolucije ministerska večina ne misli podpirati iz straha — pred Rusijo. Tako pripovedujejo poljski časopisi. V nemških pa ob istem času beremo, da so Poljaki, ktere je v zadnjem času spet bolj nego prej popadel ruski strnh, sami želeli, naj se resolucija z dnevnega reda za zdaj še odloži. Fraucoski cesar Napoleon jc odpustil svoje ministerstvo in naročil Ollievier-u, da kot prvomestnik novo ministerstvo okoli sebe zbere. Ollivier-ovo ministerstvo pomenja novo libcralncjo vlado Napoleonovega ce-sarovanja. Ilaziip stvari. * (Mariborski bogoslove i) so napravili med svojimi ožirni krogi veselico 27. decembra. Kazen petja je bilo govorov v — 10. jezikih, in sicer: grški, francoski, latinski, staroslovenski, nemški, ogerski, ilirski (i. e. srbsko-hrvaški), angleški, laški in slovenski. * (Inšpoktor in organizator „Slavije") g. Ivan Železni kar, bivši koncipijent pri notarji Rateju v Slov Bistrici, začno s prihodnjim mesecem v društvenih rečeh potovati po vsem slovenskem Štajerskem. * (Kat obet brez plače). Katehetu glavno šole celjske mestna blagajnica žo tri mesoco ni plačala nobenega krajcarja. Pravijo, da za to: no, ker g. katehet Šuc proti sklopu mostnega svetovalstva krščanski nauk' uči tudi v slovenskem jeziku. Radovedni smo, koliko časa bodo okoličani,] ki ponajveč celjsko šolo vzdržujejo, trpeli, da so bo tako ravnalo z njih ma-l terinem jezikom in z učiteljem, ki hoče biti res učitelj, a ne samo gcrmani-| zator. Kaj ko bi hoteli drugi trgi savinske dolino in bližo celjske okolico, osnovati svojo posebno šolo ! Bilo bi jim to živo svetovati, mesto da zdaj zdržujejo nemško šolo, s ktero gospodarijo drugi, naj bi za isti denar na-1 pravili domačo, v kteri hi bili gosp larji sami! Celjski okoličani, premislite si to stvar! * (Koze i a njih nasledki). Iz okraja na dolenom Stirskem so nam jo pripovedovala neizmerno žalostna dogodba. Zdravnik je imel koze staviti. Cepivo j»» jemal od otroka, čegar lahkomiselna mati je bila svojemu detetu zapustila ono najgrših bolezni. S cepivom so dobili galikansko bolezen vsi otroci, kterim so se pri tej priliki koze postavile, in dandei.es ima v eni sami fari več nego HO nedolžnih otr^.k sitilitično bolezen v najstrašnejših oblikah. Sicer teče že sodnijka preiskava, ali otrovan je cel zarod ene slovenske fare. Dogodba je sama na sebi tako kričeča, da bi bil odveč vsak do-stavek. * (Izvirne iz O r m u ž a.) Iz tega lepega mestica se nam piše : „Tukajšni občinski služabnik svetilnico na ulicah našega mesta nažiga lo pri lepi mesečini. Povprašati zakaj tako ravna, odreže se mož: „Pri slabem vremenu in o temnih nočeh ni treba luči nažigati, kajti tako časo naj vsakdo doma ostane." Naznanjam to si. mestnim zastopništvom v posnem ali vsaj v prevdarek. — Tudi pošta ima posebuo polževo pot. Pisma in časniki se še le tri ure po prihodu začenjajo raznašati in pripoveduje so o rekoniandiranoni pismu, ktero je iz Ormuža v Ljutomer potrebovalo — devet mesecev. To bi menda no bilo posnemanja vrodno. * (Slovenski državni poslanci) so bajo s Tirolci iu Buko-vinci stopili v skupen klub, ktererau jo prvosednik bukovinski poslanoc baron Petrino. * (Načrt v o s c 1 i c narodno čitalnico na Vranskem) v zimskem času leta 1870: 9. januarja: občni zbor. 23. januarja: beseda in tombola, (i. februarja : beseda na spomin Vodnika in tombola. 20. februarja : beseda, tombola in ples. 13. marca: beseda in tombola. 27. marca: beseda in tombola. Začetek vsikdar ob 6. uri zvečer. Vsaki torek jo streljanje s pušicami na tarčo. Vsako nedeljo je podučljivo prenašanje ob 4. uri popoldan, h katerim se čitalničarji vljudno vabijo. Glediščne igre se bodo v posebuih listih oznanovale. Na Vranskem stanujoči, ki niso v čitalnico vpisani, naj se po §. 4 čit. pravil ne vpeljujejo. Odbor. * (Slov. čitalnica v Sevnici) je-sklicala po svojem odboru na 2. dan januarja 1870 v svojo dvorano veliko skupščino, pri kteri so bo polagal račun za leto 186!), volil nov odbor in so dogovarjalo o raznovrstnih društvenih zadevah. — Odbor čitalnične društvenike vljudno vabi k tej skupščini. * (Rojanska čitalnica) napravi na novega lota dan v svojih prostorih besedo z deklaniacijami in glediščino igro: „gospod Čapek". Beseda se prične ob 5. uri zvečer. Odbor vljudno vabi vso čitalničarje, neudjo bodo povabljeni še po posebnih listih. * (Pravljica od volka), ki jo jagujetuočital, damu vodo kali, so posebno denašnji dan ponavlja. Na Dunaji so jo ustanovilo neko društvo, ki bo varovalo neinštvo v mešanih deželah. V svojem programu pravijo ti nemški fanatiki: „Brczobzirno in z vsem orožjem Čehi, Slovenci in Poljaki bijejo boj proti nomštvu. Čehi so zapisali na svojo zastavo federalizem, to jo rnztresenje naravne nemške večino (!). Iz tega vzroka tirjajo Slovenci posebuo kronovino. Od husilskih časov boj zoper Nemce ni bil tako hud kot zdaj." pc^^)^w Pc%- > P:^--, ^jA^o P®'^ (f^o'-s (HS^v y r c^o"^ 1 Vinograd in reinljišre na prodaj. J iJ •! prodal . .jo vIllOgrAd v TiujNkoj jfori, II uro od .Slov lli«tri<. Meri ^p/ 9'/0 oral, vinograda samega 2'/a orala. Poslopje zidano, v najboljšem stanu. /CxX j Klet globoka in obokana. NajtanČueje pogodbe se zvedo v notarskej pisarnici |V Slovenskoj Bistrici. (1) Blizo Celja in Za v ca, v jako prijetnem /C." kraji, jc na prodaj vinograjsko posestvo. Vino- x^ grad lc/.i na solnčno stran in meri 4 orala, Poleg j njega ima posestvo K oral gozda, in pa okolo (i x§'"' tjjjfo oral travnikov, njiv iu vrta. Na posestvu stoji lepa rajfl ^y gosposka hiša, vincarija, kmetijsko pohištvo, dve St-c KRM vinski kleti. Tudi je ravno tam na prodaj že sto- hJSB A^ ječa vinska preša. 'fi8 "-kupci naj so izvole obrniti do vrodnika rSlov. ttujPJ Naroda," kjer bodo zvedeli c o n o in pa ime ter napis lastnikov. (h &0*) Dr. Mihael Lcdoier Vwja, da je odprl ivojo odvetniško pisarnico v Konjicah. J £ (4) Najlepšo izbirko daril za praznike brez vprašanja ponuja Tliiikl-<»vu iinjprra i si iisaji tkc*a proriajaliii« a biserov, zliiliiinc. srekrnine in kineskoga srebra. Nova in času primerno opravljena prodajalnica v gosposkih ulicah, v Pajerjevi hiši ' 'o&fy Vwf itfflnč iovV* »ir'v Izdatci) in vrnihiik Anion T/« VoHiijak In dnuti Tinkar Miinnl .Innrlr 55 JE 4