Št. 279. V Ljubljani, sreda dne 7. decembra 1910 Leto I. I Posamezne Številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah ln praznikih — ob 3. uri zjutraj, ■ ob ponedeljkih ob 5. uri zjutraj. Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1*—, z dostavljanjem na dom K120; s pošto celoletno K18’—, polletno K 9'—, četrtletno K 4-50, mesečno K I'50. Za Inozemstvo celoletno K 28-—. Neodvisen političen dnevnik. : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in npravnlitvo je v Frančiškanski ulid št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-iranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in ■ahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko. Dr. Šušteršič mrtev. Vsegamogočni dr. Šušteršič, ki je še pred kratkim neomejeno gospodaril v našem parlamentu, je sedaj ukroten. Ponižno se mora obnašati, da ga Cehi sprejmo v »Slovansko Unijo’, ko pride vanjo, bo moral zobati dr. Fiedlerju iz rok. Dr. Šuster-šič je že danes v duna js kem parlamentu toliko kot mrtev. Vsi parlamentarci, vsi ministri in vsa slovanska javnost ne polaga na osebo voditelja S. L. S. dr. Šušteršiča nobene važnosti več. Včeraj je bil Šušteršič med prvimi politiki v državnem zboru, danes je bolj zadnji kot Gostinčar. Zanimivo je kako pišejo sedaj o dr. Šušteršiču Poljaki, katerim na čast so klerikalci šele pred tremi tedni ustanovili v Ljubljani posebno društvo za ljubitelje poljskega naroda. Najbolj konservativen poljski list, glasilo poslanca Glombinskega, za katerim so se klerikalci tako pehali, da bi jih osrečil s svojo ljubeznijo, „Slovo Polskie" piše o naših konservativcih jako rezko. Dr. Šušteršiču pravi, da je padel raz političnega sedla. Postal je v parlamentu diktator, kiw je mislil, da bo vse ugnal v kozji rog. Že sam nastop dr. Šušteršiča je kazal, da se smatra voditelj slovenskih katolikov za prvo figuro v parlamentu. V teku mesecev se je navadil nastopati kot človek, ki si je svest svoje moči in veljave. Navadil se je govoriti v tonu, ki se glasi kakor povelje in ne dopušča ugovora. Naučil se je gledati na okolico z onim pogledom, v katerem so se mešali občutki lastne zmage in pa sovraštva do nasprotnikov. Ta voditelj slovenskih katolikov ni poznal v onih časih svoje diktature prav nič krščanskega čustva v ljubezni do bližnjega. Skozi poldrugo leto so prijatelji in podrepniki na razne načine in manire hvalili razsodnost in politični razum dr. Šušteršiča in njegov politični talent. Iz njegovega obnašanja je bilo videti, da tudi on sam veruje v ta svoj razum in talent. Zdaj in zdaj se mu je zdelo, da se bode kmalu ogledoval v zrcalu kot minister, oblečen v zlato vezenem fraku. „Slovo Polskie“ trdi dalje, da se je dr. Šušteršič kot patentiran katolik okoristil po češko katoliški frakciji, a kot zastopnik slovenskih kmetov po čeških agrarcih. Njegovi politični cilji so bili od prvega začetka nejasni. Eni so mislili, da bi dr. Šušteršič najraje vso politično borbo nasproti Bienerthu zamenjal za ministrski frak, drugi so trdili, da hoče povzročiti predčasen razpust državnega zbora, da bi tako ubil še zadnji ostanek slovenskih liberalcev. Sploh se dr. Šušteršič pri svojem političnem boju ni brigal za vseslovanski program, ni se brigal za dobrobit Čehov, marveč je na stran potiskal druge interese tam, kjer je mogel doseči le drob-tinco na korist slovenskih katolikov. Danes je diktatura dr. Šušteršiča sama od sebe končala. On bode moral v političnih vprašanjih razpravljati z ekscelenco dr. Fiedlerjem ter se ne bo mogel več skrivaj dogovarjati sedaj z ekscelenco Praškom, sedaj s poslancem Hrubanom, da bi jih pri prvi priliki naščuval proti Mlado-čehom, ali pa nasprotno, da bi za kulisami pritiskal na Mladočehe proti svojim ofici-jelnim somišljenikom. Sedaj je postalo razmerje „Enotnega češkega kluba" do dr. Šušteršiča čisto naravno. Dr. Šušteršič mora, hočeš-nočeš priti in prositi, če tudi ne za ukaze pri ekscelenci Fiedlerju, a vendar vsaj za želje tega voditelja in ravno te želje bodo imele mnogokrat za dr. Šušteršiča znak — ukazov! Britka je okolnost — pravi končno „ Slovo Polskie" — za deposidiranega diktatorja, da bo moral antisambrirati pri predsedniku velikega novega kluba tamkaj, kjer je imel še pred enim letom svoj lastni dvor. Tako ostro in odkrito pišejo danes o dr. Šušteršiču in njegovi politiki Poljaki. Bridko je zanj, da so ga kar čez noč vrgli raz sedla. Za častihlepnega človeka je to huje kakor za portugalskega kralja, ki ga je vzelo ljudstvo s prestola in pregnalo iz dežele. Dr. Šušteršič igra že od nekdaj v politiki hazard. Na Dunaju je sedaj vse izgubil, v dunajskem parlamentu sedi na dr. Šusteršičevem sedežu političen mrtvec. Ne bo dolgo, v ko tudi v domovini ljudstvo spozna dr. Šusteršičevo hazardno igro in njegovo protidomovinsko politiko. Ne bo dolgo in doživeli bomo, da bo vojvoda kranjske dežele — to bi bil dr. Šušteršič rad — kar čez noč tudi v domovini brez prestola. _____________ Iz glevenskih krajev. Iz Litije. Dopisnika iz Senožeč in Domžal se v Vašem cenj. listu pritožujeta ršdi slabe razsvetljave in blatnih cest. — Potolažena naj bosta, ker tozadevno tudi drugje ni dosti bolje, morda še celo slabše. Te dni sem bil po opravkih v Šmartnem pri Litiji. Na cesti od litijske postaje do savskega mostu je toliko blata, da se voznik, kojega sem slučajno dobil na postaji, ni upal hitro voziti, ker drugače bi se konj, voz, kočijaž in jaz ne bili videli iz blata. Dospevši na most, pa sem ostrmel, kajti tako razškatljanega mostu nisem še videl in čudim se le, da se ne pripeti kaka nesreča. Ker že dolgo nisem bil v Šmartnem, nisem vedel, da je tja izpeljana nova cesta. Da je to cesto gradil Lončarič, sem takoj uganil, vsaj pregovor pravi: Delo hvali mojstra. Ko sem v Šmartnem odpravil svoj posel, sem hotel obiskati starega znanca. Pot do njega ni bila zastonj, videl sem namreč novi »Katoliški dom*. Krasna stavba, ako je le plačana? Pa kaj to briga gospode, oni si pač mislijo, ako škof dela dolgove, zakaj bi jih mi ne. Ako bo kdaj kmet zdihoval, zato se klerikalci ne zmenijo. Nato sem dospel po stari cesti zopet v Litijo in krenil v gostilno »Pri Fortuni". Tamkaj so sedeli pri eni mizi trije možakarji. Razgovarjali so se o stvareh, ki me niso zanimale. Ko so prišli tudi na podjetnika, ki popravlja most, sem pa posegel vmes. Pripovedovali so mi, da litijski most popravljajo letoindan, a je vedno razdrapan. Vprašal sem možakarje, kako to, da nihče ne poroča v liste o tem škandaloznem mostu, toda odgovorili so mi, da je v Litiji že tako. — Zabavljati in udrihati drug čez drugega znajo, ko pa se gre, da bi koga prijeli, se ne marajo nikomur zameriti. Zvedel sem še marsikaj, iz česar sklepam, da v Litiji ni le blato in škandalozni most, ampak še marsikaj drugega, kar bi bilo potrebno, da se odpravi ozir. nadomesti. Župan Slane ima sicer dobro voljo, toda tudi on, pravijo, da se ne mara zameriti. — Oprostite Litijčani, da sem vas en malce pošegečkal, toda moj namen je blag. Seveda boste najbrže rekli: mi se ne pojdemo učit k dopisniku »Jutra" kako in kaj naj delamo. (Včasih bi morda ne škodovalo. Op. ured) Potovalec. Splošni pregled. Grof Khuen in ban. „Pester Lloyd“ piše pod naslovom: „Situacija na Hrvaškem" o sedanjih razmerah in trdi, da se mažarski politiki s hrvaško politiko zadnji čas mnogo bolj ba-vijo, nego sicer, in to ne samo zaradi hrvaških govorov v ogrskem parlamentu, ampak zaradi položaja v Zagrebu. Treba je opomniti hrvaške politike, posebno one, ki stoje na temelju nagodbenega zakona in so se zopet združili s takozvano koalicijo, da jih politični krogi v Pešti ne morejo razumeti. Ako stoje res na temelju nagodbe, potem je nerazumljivo, zakaj ne gredo z banom. Ogrska je dala Hrvatom vse, kar so zahtevali. Pridano je v proračunu 3 milijone kron. Vprašanje dalmatinskih železnic je rešeno v prilog Hrvatom. Aranitzky, ki je bil trn v peti, je šel. S kraljevskim re-skriptom je zagotovljeno, da se vprašanje železniške pragmatike ne bo rešilo brez sodelovanja hrvaške vlade. Ako hočejo hrvaški politiki, da se to vprašanje čim preje reši, nimajo mažarski politiki nič proti temu. — Zato se vidi, da se ne gre za stvar, ampak za osebo. Žato pa, ako ostanejo hrvaški politiki na svojem stališču, jim povemo še eno skrivnost: Napad na bana ostane brez uspeha. Ako se v Zagrebu piše, da bo sabor kmalu zopet sklican, potem jim zagotovimo, da se ta želja tako kmalu ne izpolni. Sabor ne bo še sklican ravno zato, da dobi koalicija čas, da si premisli in morda vendarle pride do prepričanja, da je bolje, če se združi z banom. Mažarski politiki upajo, da bo koalicija dobro porabila ta čas in da se bo izpametovala. Tako torej mislijo v Pešti. Sedaj ima besedo Zagreb in tam si bodo pač premislili, predno pojdejo z banom pod sedanjimi razmerami in — pogoji. Tretja ruska duma — razpuščena? Poročali smo že o konfliktu med dumo in državnim sovjetom. Konflikt se je v zadnjem času poostril in je malo upanja na ugodno rešitev. Car je sprejel presi-denta dume v posebni avdijenci. Toda o konfliktu se ni izrazil. To je uplivalo tudi na stranke v dumi. Desnica smatra to za zmago, centrum in oktobristi pa so precej pobiti in vlada med njimi nejasnost in razpor. Zato krožijo vesti, da bo tretja duma razpuščena. Srbija. Vesti, da je nastalo nesporazumljenje v Pašičevem kabinetu, niso resnične. Trgovski minister Prodanovič se je izjavil, da so se pojavili sicer pomisleki v mlado-radikalni struji, glede revizije kupčijskega reda, ki pa so bili kmalu pojasnjeni in je upati, da sedanji kabinet izvede svoj program. Turčija. Drug za drugim se oglašajo ministri, drug od drugega slikajo krasnejše položaj držav in razmere v Evropi. Oglasil se je torej tudi veliki vezir Haki paša s svojim ekspose. Pripovedoval je o albanskih nemirih in o uspehih, ki jih je dosegla turška ekspedicija v Albaniji. Dalje je povdarjal potrebo, da se razoroži macedonsko prebivalstvo, ker delajo tam razni bolgarski in drugi komiteti neprilike in težave; med Grki in Bolgari je prenehal spor, ki je postal nevaren; posojilo je prišlo od Nemcev in Franciji se zato nismo zamerili. Turčija je v dobrem razmerju posebno z Anglijo, protivse druge države pa so Turčiji enako naklonjene in varujejo nje nedotakljive pravice. Z Grecijo je bilo sicer nekoliko nesporazumljenja zaradi Krete, toda sile ni bilo; želeti bi bilo, da se Gre-cija drži neutralno glede Krete; v zadnjem času se že kaže dobra volja Grecije. Krist-jansko prebivalstvo je sicer zahtevalo združitve z Grecijo, toda to ne pomenja še zveze z Grecijo. Konzuli so mohamedanskemu prebivalstvu dopovedali, da je zveza z Grecijo nemoča, ker je Kreta še vedno v oblasti velevlasti, ki jo čuvajo kot turško posest. Glede perzijskega vprašanja je vse jasno. Turčija nima nikakih namenov v Perziji in le želi, da bi se razmere kmalu mirno rešile in konsolidirale. Tako je na Turškem vse v najlepšem redu in miru. Tudi veliki vezir zna lepo slikati situacijo, kakor Aehrenthal ali pa San Giuliano. Zato je imel tudi uspeh. LISTEK. M1CHEL ZEVACO: Otroci papeža. Roman iz rimske zgodovine. [178] Ta hip je videl, da je dospel do znožja svečanostnih stopnic palače. Dvignil je oči, nadejaje se, da zagleda Pri-mavero. Toda nje ni bilo tu . . . „Gotovo je izvedela vest o smrti očetovi in kneza Manfredi!" si je rekel sam pri sebi. Skočil je s konja. Poveljniki so stopili okrog njega. »Pojdimo, vitez," mu je rekel Giulio Orsini... »Samo vam edinemu pristoja čast, da poročate o bitki pred gospo Beatrice, ki je zdaj edina vladarica grofije." Ragastens se je napotil po velikih stopnicah, obdan od vojnikov in gospodov, dočim se je množica razlivala po velikem trgu. Srce mu je utripalo, kakor da bi hotelo počiti. Zdaj je imel priti odločilni trenotek njegovega življenja. Vsa družba je stopila v veliko galerijo. V tem trenotku pa je stopila proti skupini, ki jo je tvoril Ragastens s svojimi spremljevalci, priletna ženska, nekakšna višja komornica, vrhovna častna dama kneginje. »Gospodje," je dejala, »strašno vest vam moram naznaniti ..." , . »Kneginja!" je kriknil Ragastens m prebledel kakor smrt. »Kneginja Manfredi je izginila, gospodje! . . .* »Izginila! ..." . »Nocoj ponoči, kaki dve uri po grofovem m kneževem odhodu, smo zapazili, da je ni. Vso noč in ves dan smo jo iskali, toda nemogoče je bilo najti sled mlade kneginje, samo neki častnik, ki je stal na straži, pravi, da jo je videl odhajati iz Monteforta; kam pa se je obrnila, tega ne ve." Turoben molk je sprejel te besede. Ragastens je ostal nekaj hipov kakor brez razuma! . . . Nato je nenadoma razprostrl roke, ter se zgrudil na zemljo kakor mrtev . . . LIV. Papežev sin. Nekaj dni je bilo preteklo po dogodkih, o katerih smo pravkar poročali. Cezar je bil poslal v Tivoli odposlanca, da obvesti očeta o porazu v Peklenski soteski, nato pa je urno odvedel ostanke svoje armade nad dva dni marša daleč od Monteforta. Število mrtvih je bilo skoraj tisoč; toda ranjenih je bilo najmanj trikrat toliko. In še to ne bi bilo nič, da se ni naselila med njegovimi četami nepremagljiva panika. Strah je bil takšen, da so celi polki prihajali v nered in bežali iz taborišča. Ko je Cezar Borgia prekinil svoje neurejeno umikanje, je z obupom zaznal, da ima okrog sebe kvečjemu še kakih tritisoč mož. To je pomenilo nepopravljiv poraz! Pomenilo je konec njegove slave kot nezmagljiv vojskovodja, s katerim se dotlej mogočni vladarji kakor Ludovik XII. niso sramovali pogajati. To je bilo uničenje vseh njegovih sanj! In da prikipi njegov obup do vrhunca, je čez teden dni negotovosti in neodločnosti izvedel, da se je papež, sam prestrašen in sluteč vsesplošno vstajo, zatekel k Lukreciji na otok CaPrera- • X * , . - A dva dm prej je stopil v njegov šator eden izmed vojakov, ki jih je bil pridelil Lukreciji. Ta vojak mu je izročil pisemce, v katerem so stale samo te besede: »Kakor hitro zavzameš Monteforte, pridi k meni na Caprero. Pripravljam ti prijetno presenečenje." »Kakor hitro zavzamem Monteforte!" je zarenčal Cezar. »Ta nora ženska pač?Te sluti, kaj se je zgodilo. In še manj utegne slutiti nesreče, ki se zbirajo nad našo glavo! . . .“ Zares, novice, ki jih je prejemal iz Rima, niso bile take, da bi ga mogle pomiriti. Med ljudstvom se je razvijalo gibanje, in vse je kazalo, da vstaja ni več daleč. Nekega večera, ko se je vdajal enemu izmed svojih trenotij črne otožnosti, mu je častnik, ki je stražil pred njegovim šatorom, naznanil markija de Roccasanta. Marki je bil vrhovni poveljnik rimske policije. On je bil pravcata podoba dvorjanika. Vohal je katastrofo in srečo že od daleč in je porabljal ves svoj talent v to, da se je prve ogibal in drugi približeval. Cezar je poznal svojega moža, in vedel je, da njegov prihod ne pomeni ničesar dobrega. Ukazal je, naj ga nemudoma privedejo v njegov šator. »Pred vsem," je dejal Roccasanta, ko je stal pred Borgijcem, »mi Svetlost dovolite, da vam častitam, ker vas vidim čilega in zdravega ... Mi, v Rimu, smo slišali o vaši rani in smo se zelo vznemirjali zaradi vas . . ." »Ta rana ni nič hudega," je zagodrnjal Cezar. »Trdo življenje imam, tristo hudičev, in tisti meč, ki me pošlje a d patres, še ni skovan. Toda verjetno se mi zdi, da se za svoje popotovanje niste odločili z edinim poizvedeti o mojem zdravju — čeprav vam je goceno ?* »Zares, Svetlost," je dejal Roccasanta, ne oziraje se na ironijo teh zadnjih besed, »prinašam vam resnih novic. Oh, izgubljeno pa še ni, izgubljeno." »Satan! . . . Zelo resno mora biti, da govorite take besede.* (Dalje.) namenom, tako dra- Angleški kralj v nevarnosti. Angleškega kralja bi bili skoraj na lovu obstrelili. Strel mu je šel prav mimo glave. Lov je bil takoj ustavljen. Iredenta. Iredente ni, je rekel San Giuliano, in če je, se ji pripisuje preveč važnosti. V Tridentu so raztrgali v neki restavraciji cesarsko podobo s primernimi opazkami. Policija je šla takoj na sled in je aretirala več ljudij. Pri dejanju je nastala rabuka in prave demonstracije. Zato je morda vendarle iredenta na svetu in morda ima svojo važnost. Ruski car v Sofiji. »Tribuna" poroča, da pride v sredi prihodnjega leta ruski car v Sofijo. V dvornih krogih se o tem z gotovostjo govori in se poseta z veseljem pričakuje. Nekateri mu pripisujejo^ veliko politično važnost Car pride čez Črno morje in ostane v Sofiji 3 dni, potem se vrne po isti poti v svojo deželo. Diference med francoskimi rojalisti. Nesporazumljenja v francoski rojalistični stranki rastejo. Vojvoda Orleanski je pisal svojemu privržencu grofu de la Regle pismo, v katerem hvali njegovo početje in mu izraža svoje zaupanje, pač pa graja pisanje in agitacijo lista »Action Fran?aise“ in njegove napade proti grofu, ter pravi, da se mora list pokoriti njegovim poveljem, sicer bi bil primoran odločneje nastopiti proti listu in redakciji. „Action“ je vojvodi odgovorila z jako ostrim člankom, v katerem kritizira njegovo privatno življenje in njegove javne nastope, dolži ga raznih spletk in mu očita, da je v zvezi z Zidi in da je izdajalec. Ta spor med rojalisti bo za stranko in za njene namene usodepoln. Organizacija železničarjev na Španskem. Socijalni poslanec Iglesias je v komori izjavil, da se španski železničarji organizirajo, da si izboljšajo svoje gmotno stanje. Razne družbe in podjetja odpuščajo delavce, ker hočejo preprečiti organizacijo. Poslanec je opozarjal na te razmere in je izjavil, da ne bo krivda železničarjev, ako iz tega pride do boja. Ustavodajna narodna skupščina na Portugalskem se bo sešla meseca aprila, ker se volitve izvrše 31. marca. Republikanska centralna zveza bo postavila za kandidate takozvane hibtorične republikance in bo zveznim republikancem pustila, da jih podpirajo po svojih močeh s svojimi sredstvi. Dnevu«* vesti. Naše cenjene zunanje naročnike prosimo, da čim prej obnove naročnino, a one, ki nam na naročnini kaj dolgujejo, da dolg poravnajo, ker bomo sicer primorani ustaviti jim pošiljanje lista, kar bi bilo neprijetno nam In gotovo tudi njim. Čisto prav! Prijeli smo naslednjo pritožbo iz krogov ljubljanskih obrtnikov: V časopisih pozivata Kregar in Lenarčič slovenske obrtnike, naj pošljejo glasovnice za volitve v zavarovalnico proti nezgodam prazne enemu od njiju. Je že prav, da se postopa pri teh volitvah složno in skupno, ali kandidate naj bi določali vsi zainteresirani skupno in ne samo gg. Lenarčič in Kregar. — Smatramo, da je ta zahteva popolnoma opravičena in da se ji lahko vdovolji. Miklavžev večer „Ljubljane“ hvali »Slovenec" na vse pretege in pravi, da so postale prireditve .Ljubljane" zelo popularne. Naravno, vse kar je od klerikalcev Mali listek. Slovensko deželno gledališče. »STEBRI DRUŽBE." »Ta pozlačena in naličena zunanjost, v kateri se nam kaže velika družba — kaj se pravzaprav skriva pod njo? Praznota in gnjilobal Nobenih moralnih tal pod nogami. Z eno besedo — pobeljeni grobovi so, ta moderna velika družba." Da nam dokaže to, pomožnemu propovedniku Rohr-landu v usta položeno trditev, je spisal Henrik Ibsen dramo, katero je, notranji satiri in ironiji primerno, opremil tudi na zunaj z ironičnim naslovom »Stebri družbe". „Boj proti laži" je zapisano na Ibsenovem praporu, ki ga drži tako visoko nad glavami družbe, da ga mora videti vsak in če tiči tudi že v najglobokejšem brezdnu tiste zunanje morale in dostojnosti. V »Stebrih družbe" obravnava tedaj Henrik Ibsen splošno-človeški problem, ki je neomejen na vse strani. In taka psihološka meditacija leži vrh tega tudi tako zelo v njegovi naravi: vsaj ga poznamo kot globokega misleca velikih idej, polnega ljubezni do domovine, do človeštva, do ide- količkaj odvisno, jim mora delati pri raznih njihovih prireditvah štafažo, ali pravih svojih prijateljev ne zbere okolu sebe .Ljubljana" nikdar toliko kot katerosibodi napredno pevsko društvo. Nekaj za slovenske občine In za naše klerikalce. Nemška mestna občina Freudental (Bruntal) na Češkem se je obrnila na ministrstvo za notranje stvari s prošnjo, naj enkrat za vselej odloči in ustanovi, da je ime Freudental neprevedljivo (untlbersetzbar). Ministrstvo je rešitev prošnje poverilo pristojnemu okraj, glavarstvu, ki je prošnji ugodilo. Utemeljilo je svoj odlok s tem, da se je pri preiskavi .na podlagi listin" kot edino upravičeno izkazalo nemško ime .Freudental", češko .Bruntal* pa da je popolnoma neupravičena in samovoljna spaka. — Ne bomo preiskovali, kaj je tu prav in katero ime je bolj upravičeno, lahko pa se iz tega učimo. Nemci so nam dali lep vzgled, kako bi se tudi Slovani in zlasti mi Slovenci morali brigati za to, da .enkrat za vselej" odpravimo neumne, žaljive in res samovoljne spake poleg naših lepih domačih krajevnih imen. Koliko je pri nas krajev čisto brez tuje primesi, na zunaj se pa le blišči zlasti na kolodvorih celo na prvem mestu smešna tujka. Slovenske občine, posnemajte dosledno Nemce in odstranite sramotne pege na svojih imenih, ne le na znotraj, tudi na zunaj bodite samoslovenske! Dozdaj se je v tem oziru zelo malo storilo. Žalostno je to I Še bolj pa je žalostno, da edini slovenski parlament (dež. zbor kranjski) kuje in sprejema zakone, v katerih najdeš poleg domačih imen Črna vas, Karolinška zemlja, Hradeckega vas tudi blagoglasne spake Schwarzdorf itd. (Gl. novi »občinski red za deželno stolno mesto Ljubljano", z 17. okt. 1910, dež. zak. 31.) Tako je slovensko besedilo I Kako mora biti šele nemško! Skovali in sprejeli so ta zakon naši »Vseslo-venci", ki so narodni le o gotovih prilikah, n. pr. za časa volitev, pri nabiranju prispevkov za razne »narodne" namene (cerkve, misijone, zamorčke), sploh, kadar se gre za stranko. Ko pa so ti nameni doseženi, jim je malo mar za narodnost in seveda še manj za slovenska krajevna imena, tedaj je narodnost poganstvo; v nevarnosti pa je »vera", nje poglavar in voditelj rimski papež in portugalski menihi: Kaj ne da »V. S. L. S." K poglavju o blatnih cestah v Ljubljani. Prejeli smo naslednje pismo: »Gospod urednik! Dobro je, da toliko pišete o ljubljanskem blatu, ki ga vidimo in čutimo pod nogami vsi, samo magistratna gospoda menda ne, ker drugače bi se pobrigala, da bi to blato izginilo z ljubljanskih ulic in cest. Pogledati je treba n. pr. Vodovodno cesto, ki vodi od Dunajske ceste k jamam. Ta cesta je tako zanemarjena kot kaka vaška steza. Na tej cesti je vedno, posebno pa v deževnem vremenu, toliko blata, da bi človek lahko utonil v njem in vendar se nihče ne zmeni za vse to, kakor bi prebivalci ob Vodovodni cesti ne plačevali davkov in občinskih doklad". Take in slične pritožbe se slišijo iz vseh krajev Ljubljane, ali na magistratu se za vse to ne zmenijo. K »Matici Slovenski" je pristopil kot ustanovnik g. Fran Maselj-Podlimbarski, stotnik v p. in pisatelj v Ljubljani. Za sirote umrlih tiskarjev. Dobrodelno društvo tiskarjev na Kranjskem priredi 18. decembra t. 1. ob 4. uri popoldne v sokolski dvorani »Narodnega doma" božičnico na korist sirot umrlih tiskarjev. Vstopnina za odrasle 50 vinarjev, otroci so prosti. Z ozirom na dobrodelni namen prireditve je pričakovati najobilnejše udeležbe in vsestranske podpore. Darila se hvaležno sprejemajo. Slovensko trg. društvo »Merkur1* naznanja, da bodo v praznik 8. decembra t. I. ljubljanske trgovine z ozirom na to, alov. Temperamenten zagovornik svojih nazorov je, ki se ne postavlja samo z več ali manj samozavestno grandezzo v manj ali več slikovite poze moralnega diktatorja in oznanja urbi et orbi čisto in nepopačeno resnico, ne, oq je obenem tudi praktičen eksekutor — oprostite neprijetni izrazi — svoje postavljene theorije; strog do samega sebe, je strog tudi do drugih: kjer bi drugi še božali, tam Ibsen, drzni, kritični bojevnik že — udaril Snov, katero obdelava Ibsen z dovršeno dramatično tehniko, mu ni važna morda zaradi svoje zanimivosti, niti ne zaradi gotovih več ali manj efektnih situacij, temveč ji pripisuje avtor vso važnost samo in iz-ključuo le zaradi njenega trajnega pomena, zaradi njene trajne vrednosti. Tragiko kake tipične situacije hoče izraziti kar najpreciz-neje, skrbi pa vedno po možnosti za to, da je ta tragika kolikor mogoče neodvisna od posameznega slučaja; kot dober psiholog namreč zelo dobro ve, da poedinih slučajev ne gre generalizovati niti ne izvajati iz njih splošnoveljavnih sklepov in konsekvenc. Zato tudi tako skrbno pretehta vsak sujet in se kot oče eksperimentelne drame redoma vprašuje, ako mu projektovana snov lahko služi kot sredstvo za psihološko raz- da priredi naše društvo povodom svoje desetletnice isti dan ob ll. uri dopoldne slavnostni občni zbor — samo do pol ll. ure odprte, kar blagovoli slavno občinstvo vzeti na znanje. Priporočljiva gosta. Ko je pred kratkim neki hrvaški delavec z dvema rojakoma in sicer z 22 letnim Josipom Behkom iz Krapine in 25 letnim zidarjem Štefanom Širmerjem iz Slavonije popival v neki gostilni v Kolodvorski ulici, je pri tem zaspal pri mizi, nakar je odšel zidar iz sobe, Be-hek pa je zmaknil spečemu delavcu denarnico, v kateri je bilo 80 kron denarja. Nato sta Behek in Širmer pobegnila na južni kolodvor in se hotela z vlakom odpeljati v Trst. Ko se je okradeni delavec zbudil, je zapazil, da mu je zmanjkala denarnica in nemudoma odhitel na južni kolodvor, kjer je obema tatovoma zagrozil, da ju pusti takoj aretirati, če mu ne vrneta denarja, kar se je tudi zgodilo. Imenovana tatova sta se v soboto ponoči zopet plazila okoli kolodvora. Ko sta zapazila stražnika, sta pobegnila skozi Pražakovo ulico na Miklošičevo cesto in odtod čez travnike v neko hišo v Kolodvorski ulici, kjer sta se skrila pod neko kočijo, nakar sta bila aretirana in oddana sodišču. Nesreča. Delavka Marija Betan iz Slapa pri Tržiču je postavila koncem pretečenega meseca v domači sobi na mizo lonec vroče kave. Ko je nato odšla iz sobe, je poldrugo leto stara hčerka lonec prevrnila in se polila z vročo kavo. Vsled tega je zadobila tako težke opekline, da je kljub zdravniški pomoči dne 2. t. m. umrla za opeklinami. Ubil se je. Dne 2. t. jn. je peljal 65 letni Anton Čelešnik iz Črne vasi v spremstvu svojega svaka v Franca Nartnika več vreč moke domov. Čelešnik je sedel na vozu, dočim je Nartnik šel poleg voza. Kar je voz nenadoma zašel v neki jarekjn se nagnil na desno. Pri tem je padel Čelešnik na tla in se tako nevarno poškodoval, da je kmalu nato umrl. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na Dobravo. Svojeglaven hlapec. Ko je peljal pred kratkim neki hlapec skozi Marije Terezije cesto, se kljub zahtevi mitničarja ni hotel ustaviti na mitnici. Ker mu je vsled tega mitničar vzel vajeti iz roke, ga je hlapec tako zelo udaril, da je padel takoj na tla. Nasilnega hlapca je mitničar potem s pomočjo svojega kolege vendarle prisilil, da je plačal mitničino, obenem ga pa tudi ovadil radi nasilnega postopanja. Mlad postopač. Te dni je aretiral neki stražnik nekega 15 letnega dečka radi postopanja. Na policiji je izjavil, da se piše Josip Kopač in da je ušel pekovskemu mojstru Frideriku Pauerju iz Ziljske doline. Dečka so odposlali odgonskim potom na Hrvatsko v domačo občino. Pohod v Avstralijo. Želja za avanturami. — Odhod v Avstralijo. — Umor radi 10.000 kron. V Melbourne-u v Avstraliji je prijela policija 17. letnega ruskega dijaka Borisa Senkoviča radi umora svojega prijatelja in tovariša Aleksandra Eismonda. Boris Senkovič in Aleksander Eismond sta skupaj študirala, ali čitala sta toliko raznih senzačnih romanov, da sta si zaželela avantur in končno sta sklenila odpotovati po svetu, poiskati si kak skriven neobljuden otok in živeti popolnoma za sebe in po svojem okusu. Starejši, Aleksander, je imel okrog 18.000 kron in s tem denarjem sta mlada dijaka odpotovala naravnost na Francosko. Ko sta prišlja v Marselj, sta se odločila da odpotujeta v Avstralijo, kjer bi mogla do- motrivanje in raziskavanje. Tako je pač vsaka Ibsenova drama tudi obenem njegov osebni konfiteor glede tega ali onega vprašanja. Najboljši je Ibsen kot kritik najsplošnejšega problema, problema »družbe". Tukaj razkraja njegov kritični talent vsako spojitev tega ali onega družabnega zla s to ali ono slabostjo v njih sestavine, tukaj analizuje njegov intenzivno delujoč razum vsa vprašanja, ki ga zanimajo. Neizprosen, do skrajnosti konsekventen propagator resnice, brezobziren fanatik, ki podira vse, kar ga ovira na poti za pravico, tak se nam prikazuje Ibsen še zlasti v svojih »Stebrih družbe". Tu nam razkriva z občudovanja-vredno smelostjo vso notranjo gnilobo in preperelost, vso laži-moralo takozvanih »višjih krogov"; s pogumom ki imponuje, stavlja na sramotni oder vodilne glasnike te do kosti izprijene družbe, tiste nedotakljive reprezentante družabne sakrosankt-nosti. Res, da izsili neka nepremagljiva notranja sila konzulu Bernicku koncem četrtega dejanja nekakšno izpoved, ki naj bi bila obenem tudi odpoved, ampak pod ostrimi Rontgenovimi žarki bi pri vsem tem našli v tej prisiljeni izjavi vendarle malo komedije in dosti koketnosti. Ves svoj ra- živeti avantur kolikor bi hotela. Četudi nobeden ni znal angleško, sta se vendar odločila za Avstralijo, ker pot je takointako dolga in bi se že na potovanju lahko priučila angleščine za silo. Kupila sta si torej angleško slovnico in slovar, potem sta se pa brezskrbno vkrcala na parnik, ki je vozil v Sidney v Avstraliji. V Sidney sta prišla zdrava in vesela, posebno ker sta za silo tudi angleško že govorila. Kmalu sta našla nekega svojega rojaka, Rusa, ki jima je dal potrebna navodila in jima pomagal s svojim svetom pri nakupu raznih potrebnih reči. Starejši, Aleksander Eismond, vzdigne v banki ves še preostali denar in potem sta se mlada avanturista odpravila v notranjost Avstralije — v lov na kengurue. Lov je bil zelo zanimiv in tudi sprememb je bilo vedno dosti in mlada avanturista bi se morda še dobro počutila, da se nista začela prepirati med sabo. Starejši tovariš se je vedno hvalil s svojim denarjem in očital mlajšemu, da ga mora on vzdrževati. Mlajši tovariš tega nikakor ni mogel prenašati, posebno ker ga je Aleksander zmotil iz domovine in odvedel v tuji svet. Zato je postal Boris razmišljen in žalosten in ni se hotel prepirati z Aleksandrom. Ta pa le ni hotel mirovati in je vedno bolj pogostoma očital Borisu, da ga mora s svojim denarjem vzdrževati. Ko Boris teh očitanj ni mogel več poslušati, je neke noči Aleksandra pri spanju s sekiro ubil, vzel ves njegov denar in odpotoval proti Sid-neyu, potem pa proti Melbourneu, kjer ga je na železniški postaji prijela policija, ki je bila o umoru že obveščena. In tako je končala cela ta avantura ruskih avantur željnih dijakov z umorom, oziroma — z ječo. Razne vesti. * Strašni snežni viharji na Kaspiškem morju. O strašnih snežnih viharjih, ki so pet dni divjali nad Kaspiškem morjem, poročajo iz mesta Baku: 16 z blagom obloženih parnikov in 450 mož posadke je utonilo. Vsaka pomoč je bila izključena. Morje je tako naraslo, da je v mestu As-trahan nad 100 hiš pod vodo. * Povodnji na Agleškem. Vsled neprestanega deževja so nastale na Angleškem velike povodnji. Mnogo trgov in vasi je popolnoma pod vodo. Poplavljeno je celo mesto Nothingam, kar se dosedaj še ni nikdar zgodilo. Škoda je ogromna. Polja in travniki so popolnoma uničeni, mnogo poslopij razdejanih. * Ponesrečen atentat na bivšega španskega ministra za notranje zadeve. V soboto popoldne je bil izvršen na bivšega španskega ministra za notranje zadeve, La Cierva, atentat, ki se je pa popolnoma ponesrečil. Ko je namreč njegov voz obstal pred stanovanjem bivšega ministrskega predsednika Maure, ga je poskusil mehanik San Millan ustreliti, a je bil na mestu aretiran. Na policiji je izjavil, da je hotel Ciervo in Mauro na vsak način usmrtiti, ker sta povzročila toliko gorja. * Štirje otroci utonili. V Hlumku na Češkem se je te dni dogodila strahovita nesreča, ki je zahtevala štiri žrtve. Otroci posestnikov Kavkuša in Kosa so odšli v odsotnosti svojih staršev na bližnji ravno malo zmrznjeni ribnik, da bi se tamkaj drsali. Ko so prišli do sredine, je ledena skorja nenadoma počila, nakar se je vseh pet otrok pogreznilo v vodo. Le eden se je rešil s pomočjo nekega droga, katerega je imel s seboj. Ostali štirje so izginili pod vodo, ne da bi jim mogel kdo priskočiti na pomoč. Ko sta se posestnika Kavkuš in Kos vrnila domov in zapazila mrtve otroke, so se odigrali nepopisljivi prizori, ki so vse navzoče ljudi silno pretresih. dikalizem je vdihnil Ibsen v »Stebrih družbe" karateristični figuri svoje Lone Hes-selove. Kako na kratko, a vendar decido-vano napove koncem prvega akta vihar, ki ga hoče zbuditi med farizejsko okolico I Hilmar Tonnesen je čudovit človek: govori o bojilf z elementi, o lovih na bivole in praskah z Indijanci, a istočasno si ves nervozen zatiska ušesi, ako se — preglasno govori; skratka nevrasteničen sanjač Ta, skoro bi rekli, navada Ibsenova, da postavi sredi reelnih, iz^ resničnega življenja vzetih ljudij kot nekakšen potenciran kontrast na oder več ali manj nemogoč tip nenaravnega človeka, je služila in še vedno služi sovražnikom Ibsenovim kot Ahilova peta njegove umetnosti; ali takšno očitanje je kaj lahko razorožiti z dejstvom, da ima Ibsen pač namen kritikovati in — last not least — karikovati obstoječe gnile razmere. Dikcija Ibsenova je monumentalna, izklesana iz enega samega marmornega kosa; na drugi strani zopet nam predstavlja spretno sestavljen mozaik, od katerega ne sme, ako si nečemo pokvariti splošnega utiša, odpasti noben, tudi ne najmanjši kamenček. Ibsena črtati, pomenja Ibsena pokvarjati 1 Poročilo o gg. solistih jutri. —a—. Najnovejša telefonska t» brzojavna porodila Državni zbor. Dunaj, 6. decemara. V današnji seji avstrijske državne zbornice je najprej govoril finančni minister vitez Bilinski, ki je odgovarjal na interpelacijo socijalista Brei-terja glede poslovanja »Wiener Bankvereina*. Nato se je nadaljevala debata o proračunskem provizoriju. Govorili so poslanci Straucher, grof Sternberg in Markhl, ki je odgovarjal na izvajanja prof. Vrstovška. Za njim je govoril poslanec Conci, ki je zahteval, da se zadeva glede italijanske vse-učiliške zahteve reši v odseku še pred Božičem. Nato je ob splošni napetosti vstal dr. Fiedler, ki je imel kot predsednik češkega enotnega kluba izreči stališče istega napram vladi. Izjavil je, da bo skupno postopanje čeških strank sicer koristno za češki narod, vprašanje pa je, če bo tudi za vlado, kakor si domišljuje Bienerth. Novi klub bo zavzel čisto opozicijonelno stališče. S kakimi sredstvi se bo boril proti vladi, ali z ostrejšimi ali pa najostrejšimi, to še sedaj ni znano, a pokazala bo to bližnja bodočnost. Gotovo pa je, da ne bo lazil za Bienerthovo vlado. Dr. Fiedler je dalje izjavil, da je novi klub pripravljen udeležiti se nadaljnih pogajanj češko-nemške narod-no-politične konference, a ne pričakuje ni-kakega uspeha. Češki narod namreč ne zaupa nemškim strankam, ki imajo svoje zaupnike na ministrskih sedežih. Zato v imenu češkega enotnega kluba odločno protestira proti temu, da se vrše nadaljna pogajanja pod patronanco vlade. Koncem govora je vabil tudi socijaliste k pogajanjem. Nato je govoril poslanec Biankini, ki je pobijal na vse mogoče načine izvajanja novoizvoljenega dalmatinskega poslanca dr. Smodlake, nakar mu je slednji tudi takoj odgovoril. Ob 10. uri zvečer je pričel govoriti poslanec Markov. Seja še traja. Italijansko vseučiliško vprašanje. Vladni kompromisni predlog. Dunaj, 5. decembra. Danes sta ministrski predsednik baron Bienerth in naučni minister grof Sttirgkh konferirala s poslanci dr. Plojem, dr. Šušteršičem in Povšetom. Razpravljalo se je o italijanskem vseuči-liškem vprašanju. Ministrski predsednik baron Bienerth je stavil sledeči kompromisni predlog: Jugoslovanski poslanci naj ne ovirajo rešitve italijanske vseučiliške zahteve, ko bo rešena generalna debata. Če to store, dovoli, da se po generalni debati glede italijanskega vseučiliškega vprašanja ustanovi pododsek, obstoječ iz 12 članov, ki naj bi vzel vse zahteve nenemških narodov v nadaljni študij. Dr. Šušteršič je odgovoril Bienerthu, da ne more dati nika-kega odgovora, ker mora o tem predlogu najprej sklepati jugoslovanski vseučiliški odsek. — Nato se je ob šestih zvečer vršila seja jugoslovanskega vseučiliškega odseka, na katerem je dr. Šušteršič poročal o Bienerthovem kompromisnem predlogu. Jugoslovanski vseučiliški odsek je ta kompromisni predlog sprejel in pooblastil dr. Korošca, da kot jugoslovanski delegat v subkomiteju razloži zahteve jugoslovanskega vseučiliškega odseka. Obenem se je razpravljalo tudi o taktiki, katero naj zavzame dr. Korošec v subkomiteju, o čemur pa se varuje stroga tajnost. Pred občinskimi volitvami v Zadru. Zader, 6. decembra. Kakor se poroča, smatrajo hrvatske stranke, da je sedaj najugodnejša prilika, da iztrgajo Lahonom zadrsko občino. Obe hrvatski stranki bosta šli združeni s Srbi v boj proti Lahonom, kljub temu, da ni pričakovati dosti uspeha, ker bo vlada napela vse moči, da Italijani ne izgube te njih zadnje večje občine v Dalmaciji. Seja ministrskega železniškega sveta. Dunaj, 6. decembra. V današnji seji ministrskega železniškega sveta je stavil drž. poslanec Ivan Hribar interpelacijo glede vprašanja prezidave ljubljanskega južnega kolodvora. Zastopnik južne železnice je odgovoril, da je potrebni denar sedaj že na razpolago in da se bo z zidavo pričelo v najkrajšem času. Srbski uvoz živine v Italijo. Bel g ra d, 6. decembra. Današnja številka uradnega lista naznanja sklep italijanske vlade, s katerim se dovoljuje uvoz srbske živine v Italijo. Forgach odpoklican. Praga, 6. decembra. »Narodni Listi* poročajo, da odide avstr, poslanik v Bel-gradu, grof Forgach, v najkrajšem času iz Belgrada. Dijaška vseučiliška stavka v Inomostu. Inomost, 6. decembra. Vsled slabih razmer na tukajšnjem vseučilišču, so sklenili dijaki stavkati. Danes so imeli sejo, na kateri so sklenili, da se odpošlje k rektorju deputacija z zahtevo, naj vsa predavanja takoj odpove. Ker rektor ni hotel temu ugoditi, so dijaki proglasili generalno stavko in ga prisilili, da je odpovedal predavanja. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 6. decembra. V današnji seji državne zbornice se je nadaljevala indemnitetna debata. Med drugimi je govoril tudi poslanec Geza Polony, ki je vehementno napadal vlado in ji očital, da ni imela poguma pripustiti na dnevni red kako politično debato, katera je mogoča šele sedaj pri indemnitetni debati. Naloga opozicije je, dokazati ljudstvu, koliko škode mu je vlada že dosedaj napravila. Volitve na Angleškem. London, 6. decembra. Dosedaj je izvoljenih 87 liberalcev, 115 unijonistov, 14 pristašev delavske stranke in 16 Red-mondistov. Afera Vasič. Berlin, 6. decembra. »Vossische Zeitung* poroča senzacijonalno vest, da se falzifikator Vasič ne piše Vasič, ampak Se-rešanin in da je on identičen z onim Jovanovičem, ki je hotel svoje dni stopiti v zagrebški armadni kor kot srbski vohun. V Belgradu to vest odločno dementirajo kot izmišljeno. 0. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska .Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. Mali oglasi. Beseda & vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek ">0 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob fi. url zvečer. Prazne že rabljene šbatlje v vsaki velikosti in množini se prodajo v modni trgovini P. Magdič v Ljubljani, nasproti glavne pošte. 419 10 4 Abiturijent, posebno vešč matematike, išče in-strukcijo za gimnazijce in realce. Ponudbe pod A. M. poste restante. 428 Iščejo se prostori v najem pripravni za trgovino in gostilno s koncesijo, v kraju kjer ni konkurence, v kaki večji fari ali trgu. Ponudbe naj se pošiljajo pod .Trgovina*, pošta Št. Jernej, Dolenjsko. TapetnikD.Puc Ljubljana, Marije Terezije c. 16. se priporoča za vsa dekoracijska in tapetniška dela. Divani, otomani, mo-droci se izdelujejo po najnižji ceni. Nova enonadstropna hiša s trgovino, gostilno in drugim posestvom, na jako lepem kraju tik farne cerkve na Dolenjskem, se z novim letom odda v najem. Dopise sprejema inseratni biro .Jutra* pod ,A. Z. lo-“ Za slabokrvne in prebolele!! Pijte pravi pristni Maršala,, steklenica T/10 K P50 Priporoča se tudi Malaga, steklenica 7/10 K 2-50 Najfinejše vino 'VVER.MOUTH prodaja na debelo po jako nizki ceni ZF1:KAA2ST CASCIO Lingarjeva ulica štev. 1, (za škofijo). zaloga čevljev domačega izdelka. 1. KEBER, Ljubljana, Stari trg štev. 1>. Na debelo in na drobno. Najnižje cene. Vzorci __________ na zahtevanje. Kinematograf „IdeaT‘ Franc Jožefova cH. Hotel pri Maliču. Nasproti glav. pošte. Spored od 7. decembra do 9. decembra. Razložljivi mož. (Komično.) Otok Majorka, (Naravni posnetek.) S čolnom skozi prepade v Ardeche. (Južno Francosko.) Disciplina in velikodušnost. (Vojaška drama.) Luka Ribič. (Jako komično.) Dodatek ob 7. in pol 9. uri zvečer: Louisa Miller. (Velika senzacionalna drama.) La Ricadora. (Iz koloseja v Lisboni.) (Iz seviljskega življenja.) Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela J. ZAMLJEN čevljarski mojster V LJUBLJANI, Sodnijska ulica št. 3 izdeluje prave gorske in telov. čevlje. te_________________________ 0 Ceniki zastonj in poštnine prosti. POZOR! Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko „UNION“ ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri FR. ČUDNU urar in trgovec, Ljubljana Delničar In zastopnik Švicarskih tovarn „Unlon“ v Bielu in Oenovl. Uhani, prstani, briljanti. 8/10-1 TTTT^T novi iz slavonsnega hrastovega lesa, izparjeni in ovinjeni od 56 do 65 litrov „ 100 . 120 „ , 150 „ 180 » » 200 „ 250 , „ 250 „ 800 » se dobivajo po prav nizki ceni pri M. Hosner I Komp. Ljubljani, poleg .Union*. pivovarne Edino zastopstvo in zaloga .Prve hrv. tvornice sodov* v Novski. Božična darila! l’redno si nakupite božičnih daril, blagovolite si ogledati še moje Izložbe in presodite cenei Potrudite se potem v mojo trgovino, kjer se Vam dajo drage volje vsaktera pojasnila, da se prepričate in odločili se bodete takoj, da si nabavite svojih potrebščin le pri tvrdki H. Suttner, Ljubljana, Mestni trg ali Sv. Petra cesta Š pecljul n a trsovimi najnovejših precizij-skih ur (s spričevali točnosti) svoje lastne tovarne nr v Švlel z varstveno znamko „Iko“. Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine, Juretov ter briljantnih nakitor itd., istotako ogromna izbira klna-srebrnega blaga, kakor: nastavkov, jedilnega orodja itd. itd., vse v najmodernejšem slogu. Postrežba strogo solidna! Cene najnižje! Na pismena vprašanja se odgovarja z obratno pošto. — Telefon št. 273. — Brzojavni naslov: »H. Suttner*. Cenik zastonj in poštnine prosto! Učenec poštenih staršev se sprejme v večji trgovini na Dolenjskem. Ponudbe na inseratni biro »Jutra* pod »štev. 100*. lz belega hrastovega OUUC jesa> trpežni, močni Ctf & O >(/) ££ cd O > OJ 13 O C/) Sode od finega špirita Vinski sodi krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborni, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 400, 500, 600, 700 do 1000 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidni nizki ceni Iv. A. Hartmaia naslednik Avg. Tomažič, Ljubljana, Mar. Terezije c. C/5 O Q* rt> < X n -i n. o> a 52 oj 2. N — OJ sr o* O n n — aj n x rpnp nizke in solidne v>c,,c točna postrežba L. Schiffer Dovozna cesta proga južne železnice priporoča Trboveljski premog v kosih in orehovec, brikete, dalje trda in mehka drva v polenih in cepljene. Ribe iz Severnega morja se dobe vsak petek po čudovito nizkih cenah pri ANTON STACUL-u. Cene za ta teden: Vahuja (Schellfisch) velike ribe brez glave . . 1 kg K 1'40 „ » . », srednje . » » . . 1 » , —-80 Cabllau brez glave.................................i„ „ j* Morski losos (Seelachs) brez glave .... 1 » » 1-— Kruleč (morska postrv)...............................1 , n j-___ Ostrižnlca (Austernfisch) jako delikatno, brezglave 1 „ » 150 Zlati ostriž (Goldbarsch)............................1 „ n j.___ Schollen (Flundern) srednji, za pečenje . . . 1 » ” 1-50 Rdeči jezik (Rotzungen), namestilo za soles .1 ” 1-80 Kambala (Steinbutt-Turbot).............................1 ” 2 80 Angler (brez glave in brez kože)...................l ” »1-40 Na zahtevo so cenj. odjemalcem kuharske knjige brezplačno na razpolago. Obenem priporočam vsak dan svežo originalno napolnitev Reinlnghausovega bavarskega in marčnega piva, ki se c. naročnikom dostavlja brezplačno na dom. Ivan Jax in sin v Ljubljani, Dunajska c. 17 priporoča svojo bogato zalogo voznih koles. 26-2 □ D □ Šivalni stroji za rodbino in obrt. Brezplačni kurzi za vezenje v hiši. : Pisalni stroji „ADLER“ : Slovenci! Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda! potovalna pisarna •SSES? y Ljubljani, Dunajska cesta štev. 18. Samo 6 dni V ProdaJa Originalnih voznih listov (,šifkart‘) francoske _1 linije čez Ha vre v flew-York in nazaj. Nekaj izborno ohranjenih automobilov ■vseli, velikosti se ceno proda, Moje Ime jamči za solidno *n dobro postrežbo. — Zavod pravo automobilov in trgovina Zimsko perilo" sf I in otroke, bluze, spodnja krila, hišne halje, nočne čevlje itd. vse v največji izberi in najboljši kakovosti v modni in športni trgovini P. Magdič, Ljubljana, nasprprto;f,ne Ing. JURIJ TIEJ, Dunaj .XVII Telefon interurban štev. 129, Valjčni mlin v Domžalah I. BONČAR, LJUBLJANA Centralna pisarna in skladišče: Vegova ulica št. 6. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke. Največja božična w I s® as okasion prodaja | v konfekciji za dame in deklice, ter i izgotovljenih oblek za gospode, dečke 1 in otroke. Primerna koristna darila. 1 Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ, I Zastopstvo in zaloga v Gorici: Gruden & Co., Stolni trg štev. 9, Ljubljana, Mestni trg št. 5, v Ljubljani, , Prešernova ulica I priporočata f zimske suknje, ^ zako iz lodna, j s sukneno ali kožuhasto podlogo, / pelerine, domače } suknje itd. itd. I Zavod za pohištvo in dekoracije FRAN DOBERLET Ljubljana, Frančiškanska ulica 10. Ustanovljeno leta 1857. Telefon št. 97. Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištvenega blaga itd. Enostavne.in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi. Uredba celih hotelov in kopališč. Tovarna vozov Peter Keršič v Sp. Šiški priporoča svojo bogato zalogo različnih vozov. Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primerno nizkih cenah. ===== Sprejema se tudi les v žaganje na parni žagi. = = Za točno in solidno delo se jamči Že rabljeni vozovi se jem-■ ljejo v račun. - — - “ST Ljubljanska kreditna banka v IjnMjani. “