AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI NO. 117. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 3rd, 1929. LETO XXXI,—VOL. XXXI Samomor rojaka in teška avto nesreča Ely, Minn., 29. avgusta. — (Posebno poročilo). — Anten Klančar, star 40 let, stanujoč v eno uro in pol oddaljeni vasi Po imenu Savoy, Minn., se je dne 27. avgusta ob 10. uri zjutraj ustrelil v sobi svoje hiše v prisotnosti soproge in petero otrok. Sledila je nagla smrt. Pogodil se je v srce. Vzrok Je bil vedni prepir s soprogo. Ze poprej je večkrat omenil, da Je najboljši konec prepiru, ako gre v smrt. Ostanki pokojnika Ro bili prepeljani v pogrebni zavod pod oskrbo Štefan Ba-fiovec Jr. John Plut, Josip Smuk in šofer Anton Pluth so se vračali iz sodnije v Duluth, Minn., proti svojemu domu. Naredili so napako, da so vzeli neko staro Pot, ki je bila hudo razmočena °d dežja. Avtomobil se je prevrnil in se zarinil v blato. John Pluth je dobil več zlomljenih reber, Josip Smuk teške notranje poškodbe in manjše poškodbe pa Anton Plut. Josip Smuk se nahaja na domu Jakob Butala v McKinley* Minn., ostala dva sta bila pripeljana na dom v Ely, Minn. V cerkvi sv. Antona, na Ely. Minn., sta se poročila Mr. Anton Kochevar in Miss Marija Lobe. Oba sta bila rojenj in vzgojena v Ely, Mihn. Ženin .ie uslužben na postaji železnice, nevesta je pa bila dalj časa operatorica pri telefonu. -o- Zvezna pošta donaša vsako leto veliko zgubo Washington, 1. sept. Generalni poštni mojster Walter Brown naznanja, da se bodo morale upeljati korenite izpre-membe pri poštni upravi, kajt>' pošta donaša vsako leto večjo zgubo. Brown bo poslal prihodnjemu zasedanju kongresa daljše poročilo, v katerem bo zahteval, da se poštnina za pis-ma poviša od dveh centov na tri cente. Dva sta hotela z Graf Zeppelinom skrivej v Nemčijo Lakehurst, 31. avgusta. Dva j ?di*a, stara okoli 16 let. naj J1'z Italijana, sta se skušala vti j!°tapiti v kabino Graf Zeppe-a> ki bi imel nocoj odpljuti Proti Nemčiji. Posrečilo se je ()1)ema splaziti se v kabino, to-da ne dolgo, kajti pozorno mo «tvo zrakoplova ju je kmalu dobilo. Oba sta izjavila, da bi rada potovala v Nemčijo, toda namesto preko morja, sta mo-rala v zapor. 20-letnica poroke Mr. Jos. in Mrs. Anna Smre-«ar iz East Boulevarda sta praznovala v nedeljo na prijaznih Gramčevih prostorih v Geneva j)llio> dvajsetletnico poroke. Zbrali so se številni prijatelji družine Smrekar, ki so čestitali Priljubljenemu paru in jima že-i še dolga leta sreče in blagostanja. Tudi mi pošiljamo iskre ne čestitke družini! Rojenice Pri družini Frank Drobnič, !243 E. 61st St., se je v nedeljo »glasila teta štorklja in prinesla zalega sinčka prvorojenca, čestitamo,! V septembru pride mnogo Jkandalov. Hoboken, N. J., 1. septembra. - Poznani profesor Gustave Meyer, daleč naokoli poznan1 prerok in astrolog, kateremu ljudje tupatam vrjamejo, ne prerokuje nič dobrega za mesec september. Profesor pravi, da se bo v septembru mesecu pripetilo mnogo škandalov med ženskami v Ameriki. Nebo se nahaja v septembru mesecu pod upljivom Škorpijona, in to bo upljivalo na ženske. Sodnije bodo zlasti zaposljene z razpo-rokami. Mnogo nesreč je pričakovati, zlasti na podzemeljskih železnicah. Mnogo nesreč bc zlasti zadelo Japonce. Zločini bodo naraščali, dočim se bo zlasti butlegerjem imenitno godilo. Izjavo profesorja Meyerja prinašajo vsi večji ameriški li sti vsako leto. -O-— Medved požrl slovenske^ ga otroka v Canadi? Iz Winnipeg, Manitoba, Kanada, se poroča, da je velik črn medved se priklatil iz gozda, kjer je nasatl požar, in je odnesel triletnega otroka Fred Gorireka. Medved je otroka ubil in požrl. Lahko je mogoče, da je to slovenski otrok, najbrž "Gorišek," ker je v okolici več Slovencev Medveda je prignala lakota iz gozda. Mr. in Mrs. Gorirek sta delala tedaj na polju, doma so pa ostali trije otroci, Dva otroka sta zbežala iz hi še, ko je zver napadla vrata. Doma sta pustila triletno hčerko Dorothy samo, katero je zverina pograbila in odnesla. Ko so se stariši vrnili domov, so dobili nedaleč od hiše nekaj ostankov trupi? svoje hčerke. 100.000 ljudi je pozdravilo dr Ecke-nerja ko je prišel kot gost v Cleveland Veliko je poklicanih, malo izvoljenih. Novi slovenski kandidat za zbornico. Priklenjena češplja Skoro ne bi vrjeli, toda zgodilo se je. češplje Mr. Frank Keržiča v Geneva, Ohio, so razprodane. Od prve do zadnje so šle že v nedeljo popoldne. Nad 100 slovenskih družin se je v nedeljo mudilo v Geneva, Ohio, pri Keržiču, in pobiranje češ-pel je šlo gladko od rok kot dober program. Mr. Keržiču se je posrečilo rešiti eno samo češpljo, in to je priklenil z močno verigo pri hiši, tako da bo vsaj vedel, kakšne so češplje. Lepa hvala vsem rojakom za obisk, tako nam je naročil Mr Keržič, da sporočimo javnosti. Stare novice Mr. Jas. Rotter nam sporoča, da je dne 28. avgusta, 1908, pogorela Rotterjeva hiša na 19615 Keewanee Ave. in dne 23. avgusta, 1908, pa hiša Pe tra Andolška. Ljubljanski Klub Ljubljanski Klub bo dobil novo obleko. Tozadevno se vrši 12. septembra ob 8. uri zvečei zelo važna seja in so prošenj vsi "Ljubljančani," da se sej« gotovo udeležijo. Simms nastopi jutri V Public avditoriju se vrši \ sredo zvečer rokoborba med našim fantom Frankie Simms in med Bob Moody. Med našimi ljudmi vlada veliko zanimanj*1 za to rokoborbo. O V našem uradu lahko vsak čas plačate račune za plin, vodo, elektriko in telefon. Te dni sta se oglasila zopet dva Slovenca, ki imata željo kandidirati za mestno zbornico pri volitvah, ki se vršijo 5. novembra. Eden je Mr, Frank J. Kuhar, 3908 St. Clair Ave., ki pobira okoli podpise za kandidaturo v mestno zbornico v III. dis-triktu, drugi je pa Mr. Wm. J. Kennick, poznani slovenski odvetnik, ki se je izjavil da bo kandidiral v mestno zbornico v IV. distriktu. Tako imamo sedaj, kolikor je nam znano, v III. distriktu dva Slovenca kot kandidata za mestno zbornico, v IV. dis-ttriktu pa kar šest, in zdi se nam, da bodo še prišli drugi. Mnogo kandidatov je, in koliko jih bo izvoljenih? Naša želja je, da bi bili vsi izvoljeni, prav vsi, tako da bi imela mestna .zbornica v milijonskem mestu Clevelandu, osen? Slovencev za councilmane. in potem bodo skoro Slovenci diktirali mestni upravi in nosili odgovornost za usodo mesta Cleveland. To je želja, toda kaj je pa resnica? Resnica je ta, bridka resnica, da bodo vsi skupaj propadli. Poznano je vsem, kaj se je godilo zadnja leta? V III. distriktu smo z največjim naporom izvolili Slovenca v mestno zbornico. In silnega napora bo treba tudi letos, ako želimo Mr. Mihelicha po novno izvoliti. Ako pa imamo v III. distriktu dva ali več kandidatov, tedaj je sigurno kot smrt, da noben ne bo iz- voljen. Kaj pa IV. distrikt? Pred dvema letoma smo imeli tam dva Slovenca za kandidata. Oba sta propadla, a vo-livne številke so kazale, da če bi kandidiral samo eden, bi bil izvoljen. Letos pa imamc v IV. distriktu kar šest Slovencev kandidatov. To pomeni, da imamo šestkrat manj prilike izvoliti našega človeka iz IV. distrikta v mestno zbornico. Tako imamo velik napredek v kandidatih, toda silno nazadovanje v možnosti, da pridemo kam. O, se bomo že naučili vsi skupaj! Na obisku v Clevelandu. Iz daljne zapadne države Montana, iz mesta Butte. sta dospela pretekli petek v Cleveland Mr. in Mrs. Corn. Obiskala sta tu svoje sorodnike Gašper Korče-ta in Mr. Jos. Zalckarja. Omenjena sta doma iz Vrhnike. Po par dnevih bivanja v Clevelandu sta odpotovala v Little Falls, N. Y., v Harbor, Mich., v Chicago in Waukegan. Dobrodošla! Obisk. Mr. Anton Menart, 421 Van St., Barberton, Ohio, se je oglasil v našem uradu. Louis Arko je doma. Pretekli petek je odpotoval naš prijatelj Louis Arko, 1090 E. 66th St. v Sharon, Pa., kjer se je mudila teden dni njegova soproga z otroci pri teti Mrs. Frances Ben. V pondeljek se je Louis vrnil s svojo ženo in otroci v Cleveland. Teden ne- prostovoljnega udovskega stanu je torej minul. Ljubljansko žegnanje. Sporoča se nam, da se vrši dne 16. in 17. novembra v Eu-clidu in Nottinghamu domače žegnanje. Ob tej priliki bo tudi nekdo dobil lot, katerega sta podarila Mr. Pire in Mr. Debevec "slovenski Ljubljani." Podrobneje poročamo ob času. Nqv blagajnik. V soboto je bil zaprisežen nov county blagajnik, ki bo pobiral vaše davke. Je to bivši državni senator L. G. Collister. ki je poznan kot jako uljuden in postrežen mož. Iz Kanada. Pozdrave pošiljata iz Kanade J. R. Straus in "Pat Ryan.'' Which is which? Smrt mladeniča. V pondeljek zjutraj ob pol treh je umrl nadepolni mladenič Albert Satkovič, edini sin dobro poznanega našega stavbenika Mr. Math Satkoviča. Umrl je v Women's bolnici, kamor se je moral podati radi operacije za vnetje slepiča. Bolan je bil samo en dan. Star je bil 15 let. Družina Satkovič stanuje na 1060 E. 176tb St. Tu zapušča žalujočega očeta in mater ter dve sestri: Lillian in Caroline. Pogreb ranj-kega se vrši v četrtek 5. sep tembra pod vodstvom pogreb nega zavoda Josip Žele in Si novi. Prizadeti družini izrekamo naše iskreno sočutje, ranj-kemu mladeniču, ki je tako zgodaj preminul, pa ohranimo blag spomin. 100.000 ljudi ali več se jej ?bralo v pondeljek dopoldne v elevelandskem zrakoplov-nem pristanu, da pozdravi dr. Hugo Eckenerja, svetov nega mojstra vseh zrakoplov-cev. Dr. Eckener je dospel v Cleveland ob 8:30 zjutraj z vlakom. Zastopniki zvezne, državne in mestne vlade so ga pozdravili ob prihodu. Skozi osem ur, kar se je nahajal v Clevelandu, je doživel tri-umf za triumfom. V pondeljek je bil zaključek narodne zrakoplovne tekme v Clevelandu. Pol mili jona ljudi je obiskalo zrako plovni pristan tekom prete klega tedna. Skupni dohod ki znašajo $450.000, toda največji dan je bil v pondeljek. ko je dospel v Cleveland na povabilo mestnega manager ja Hopkinsa dr. Eckener. Mož je star 60 let, toda govori je z mladeniškim navdušenjem, je čvrst in zdrav ter svež. Nihče ne more reči, da je pravkar prišel okoli sveta s svojim zrakoplovom. V Cleveland je dospel v pondeljek Davis S. Ingalls. pomožni mornariški tajnik kot zastopnik zvezne vlade. Obenem so bili zbrani v Clevelandu vsi najbolj slove či zrakoplovci Zed. držav, kol Col. Charles A. Lindbergh, capitan Rickenbacher, ki si je tekom vojne pridobil nemin jive zasluge v zrakoplovstvu, in drugi. Governer Cooper je prihitel iz Columbusa in pozdravil dr. Eckenerja. V Cleveland hotelu so priredili Eckenerju slavnostni banket, katerega se je udeležilo nad 1000 oseb. Kapitan Rickenbacher, slavni zrako-plovec, je pri tej priliki imel nagovor, in je med drugim dejal: "Slaven je vaš zrakoplov dr. Eckener, slaven je bil polet, katerega ste naredili. Toda vi, mož, ki je vodil usodo zrakoplova, ste še veliko bolj slavni kot vse drugo. Danes se še ne zavedamo silnega pomena, ki ga je povzročil vaš polet okoli sveta, in šele otroci bodočnosti bodo znali ceniti popolen pomen vašega veličastnega poleta okoli sveta." Dr. Eckener, sin prodajalca tobaka, je v resnici pri-prost, demokratičen človek. Skra-jno neljubo mu je, ker ga častijo okoli okoli kot svetovnega junaka. Izjavil je, da polet okoli sveta ni bilo nobeno junaštvo. Počutil se je popolnoma varnega ves čas v svojem "Grafu," in skušal je navzoče prepričati, da delujejo za idejo, da se gradijo nadaljni enaki zrakoplovi, tako da se omogoči potovanje po zraku na varen, siguren in hiter način. Dr. Eckener rad kadi in popije kozarec pive. Če ga je kaj dobil v Clevelandu, ni nikjer zapisano. Med drugimi je bil na banketu tudi zvezni zrakoplovec Eric Nelson, ki je s svojim zrakoplovom tudi že poletel okoli sveta. Nelson je dejal: "Vaš polet ,je vzel 21 dni. Spotoma ste se samo trikrat ustavili, da dobite novo kurivo za zrakoplov. Tudi jaz sem poletel okoli sveta z zrakoplovom, toda vzelo nas je pet mesecev in spotoma smo se 85 krat ustavili. To kaže, kako je zrakoplovstvo v petih letih napredovalo, ako vodijo zrakoplovbo mojstri kot je dr. Eckener." Po mnogih govorih je vstal dr. Eckener, da se zahvali za vse časti in ovacije prirejene njemu v čast. Ni vedel, aH bi govoril angleško ali nemško. Rekli so mu, naj govori nemško, a končno je vendar govoril v angleškem jeziku, rekoč, da mu je žal, ker ne zna boljše angleščine, in če bi govoril nemško, ga ljudje v dvorani ne bi razumeli. Dr. Eckener je odpotoval v pondeljek popoldne ob peti uri z zrakoplovom v Akron, kjer bo imel konferenco z voditelji Goodyear tovarne. Koncem tedna odpotuj« zračni junak v Nemčijo. -o- Marija Volpe V nedeljo je preminula Marija Volje, rojena Mocler, dom:) iz Prevalj na Koroškem. Ranj-ka je bila stara 60 let. Stanovala je na 20980 Nauman Ave., v Euclid, O. V domovini zapušča sestro in brata. Tu je bivala devet let, in zapušča dva sina: Her mail a in Ignacija. Pogreb se vrši pod vodstvom A. Grdina & Sons v sredo iz cerkve sv. Kristine. Naj bo ranjki lahka ameriška zemlja, sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje! Smrtna kosa V nedeljo je preminul Jakob Jerina, samec, brat posestnice Ivane Svete, 6120 St. Clair Ave. Ranjki je bil star 41 let, doma iz Preserja. V Ameriko je prišel pred 16 leti. Doma zapušča dva brata in sestro, tukaj pa sestro Ivano Svete in tri brate: Antona, Franka in Pavla. Bil je član društva sv. Janeza Krst, št. 37 JSKJ. in društva Glas Clevelandskih Delavcev št. 9 SDZ. Pogreb se vrši V četrtek pod vodstvom A. Grdina & Sons. Blag spomin ranjkemu, vsem Sorodnikom pa naše iskreno sožalje! Je zopet doma Iz Hospital klinike se je vrni la po tritedenskem bivanju in po teški operaciji Mrs. Mary Novinc, 16319 St. Clair Ave. Prijatelji jo lahko obiščejo n^ njenem domu. Lepo sadje Prijatelj Mr. Jas. Rotter in soproga sta poslala na uredništvo pretečene dni košarico lepega sadja, in sicer dvojne vrste češplje, hruške in breskve, kar vse je bilo pridelano na domačem vrtu Mr. Rotterja. Prav iskrena hvala! Drage volitve. Takozvani Progressive Government Liga, ki se je borila v Clevelandu, da se pridrži sedanji manager sistem vlade, je potrošila tekom volivne kampanje svoto $71,000. Koliko so potrošili nasprotniki se sedaj še ne more vedeti, in volitve same so pa veljale $100,000. Tako Mr. Davis skrbi, da nam ni dolgčas glede denarja. Vreme. Skoro gotovo je vselej ta ko, da ne ustreže vsem. z AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 3rd, 1929. AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER NAROČNINA: Za Ameriko, celo leto ....................$5.501 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko, pol leta ....................$3.001 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo in Kanado je ista cena kot za Cleveland po pošti. Posamezna številka 3 centc. Vsa pisma, dopise in dpnarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, _6117 St. Clair Ave.. Cleveland. O. Tel. Henderson 0628. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 117. Tue. Sept. 3rd, 1929. Kolosalen inženirski načrt Dne 25. junija je Predsednik Hoover podpisal proglas, s katerim se izvršuje sklep kongresa glede zgradnje Boulder Canyon nasipa. Sedanji predsednik je sam kot bivši trgovinski tajnik pomagal izdelati ta projekt v sodelovanju z zastopniki sedmorice držav: Arizona, California, Colorado, Nevada, New Mexico, Utah in Wyoming. Dasi je zakonski predlog o izgradnji Boulder nasipa postal zakon že 21. decembra, 1928, ko je Predsednik Coolidge podpisal dotični zakon, ni zakon stopil v veljavo do s^daj, in to radi okolnosti, ker je kongres dal interesiranim državam šest mesecev časa, da sprejmejo pogoje glede distribucije vode reke Colorado, katere se ta nasip tiče. Kongres je bil sklenil, dc zakon stopi v veljavo, čim šest izmed sedmih držav ratificira predloženi projekt in v njem navedene pogoje. Ker le država Arizona ni sprejela vseh pogojev tega dogovora, ostalih šesl držav pa je ratificiralo projekt, je predsednik potom proglas? objavil, da zakon stopi v veljavo. Ta projekt proračunja strošek kakih 165 milijonov dolarjev za izgradnjo največjega nasipa na svetu ob reki Colorado Nasip bo zajezil največji rezervoir vode na svetu. Gatun jezero na panamskem kanalu je dandanes največje umetno jezero in shranja 4,410,000 "acre-feet" vode. (Acre foot po menja toliko vode, da bi pokrivala aker zemlje en čevelj globoko.) Novi jez pa bo ustvarjal rezervoir od 26 milijone "acre-feet." Približno bo sto milj dolg. Mesta se bodo razvila ob obalih in ladije bodo plule, kjer dosedaj ni bilo drugega kof puščava. ' Porečje, oziroma ozemlje, od koder reka Colorado dobiva svojo vodo, znaša osmino Združenih držav. Izvir Greene Riverja, najbolj oddaljene veje tega vodnega sistema, se nahaja v divjih planinah Wyominga. Ta reka teka v južno smer ir se združi z Grand Riverj'em v državi Utah, od koder skupni tol-dobiva ime Colorado River. V državi Arizona reka krene za padno in teka skozi Canyon države Colorado, eno miljo globok in trinajst milk širok klanec. Ta izredna razpoka se smatn? enim največjih svetovnih čudes. Trebalo je milijonov let, pred-no se je voda prebila skozi toliko plasti zemlje. Stene klane obstojajo od rdečkastih in črnih skal. Pravijo da, ko so belokožci prvič zagledali canyon—bili so to Španjci pod vodstvom Coronade—ostali so osupnjeni neko liko ur. Metali so kamne v prepad, ali odmeva niso slišali. Ko reka zapusti Canyon of Colorado ali Grand Canyon-teka skozi Boulder ali Black Canyon, potem krene južno za kakih 300 milj in se izliva v Kalifornijski zaliv. Zadnjih 80 milj svojega toka preteka skozi mehikansko ozemlje. Porečje reke Colorado, odsekano od morskih vetrov iz vzhoda po Rocky Mountains in od morskih vetrov iz zapada po Sierra Nevada, je suha puščava. Pogorje Wyominga ima največ vode, ali v nekaterih pokrajinah Arizone skoraj ni dežja. Arizona, New Mexico, Nevada in vzhodni del Californije tvorijo veliko jugozapadno puščavo. Prst pa je izredno rodovitna, ali radi pomanjkanja vode le najdrobnejše rastline morejo rasti. To je resnični Wild West. Pred petdesetimi leti je tu bilo torišče Indijancev in cowboysov. Sedaj je avtomobil in mail order catalog prinesel civilizacijo skoraj v vsak kotiček. Voda v jugozapadu pomenja življenje. Na reki Salt RiVei v Arizoni je bil zgrajen velik jez, takozvani Roosevelt Dam, in dolina pod njim je sedaj ena izmed najplodovitejših pokrajin na svetu. Ameriška vlada je omejila količino zemlje, ki jo vsak sme posedovati, da se s tem zapreči razvoj veleposestev po evropskem načinu žalostnega spomina. Ali celo mala količina tako bogate zemlje pomenja bogastvo. -o- Razstava trgovcev v SND Slovenec, ki je ostal zvest svojemu poklicu. Mislil sem, da se lahko naše razstavitelje obišče po abe: čednem redu. No, to bi se že dalo napraviti, toda po abecednem redu niso pripravljeni odgovarjati na moja vprašanja. Zaposljeni so, in tc je dobro znamenje, da imajo trgovino. Torej na vrsto pride vsak, pred rastavo vam bodo predstavljeni, da lahko spoznate vse, ki so vaši Slovenci, s katerimi trgujete in poslujete skoro vsaki dan. trgovino Mr. jen na dan 31. oktobra 1889. na Skaručni, na Gorenjskem. Hodil je v ljudsko šolo na Skaručni, v Mengšu in \ Domžalah. Z dvanajstim letom je prenehal, nakar se je šel učit krojaštva k g. Simon Juvanu v Šent Vid nad Ljubljano. Menda se je učil tri leta, in za to učenje je bilo treba plačati 50 goldinarjev Prvo leto kot učenec je moral biti na uslugo pomočnikom, ki kaj radi nosijo "biksane" čevlje. Imel pa je dobrega mojstra. Vedno mu jc dal kak krajcer ali groš. John je lepo zapisal dobrote dobrega mojstra. Knjižica, katero Stopil sem v ------ ----- . . John Močnika. Vedel je, kaj i "rani se danes pravično kaze ga čaka. Odslovil je zastop-ida mu je mojster v treh letih nike zavarovalne družbe, i izdajal 45 goldinarjev, torej Pričela sva se pogovarjati o t0 kaze- da se je izučil kroja-bodoči razstavi, za katero se |sfVa za 45 goldinarjev avstrij-izredno in navdušeno zani- ske veljave Med časom uče-ma Rad bi videl, da nam ta ln)a Je obiskaval obrtno šolo, uresničena ideja doprinese k)er se ,ie "sanja in raču-boljše zbližanje med trgovci nanja, ki ga zahteva njegov in odjemalci, da centralizira naša slovenska trgovina med našimi Slovenci. Mr. John Močnik je bil ro- posel. Prišla je doba, katere se najbolj veseli vsak vajenec, dobil je potrdilo, da je izuče- ni krojaški pomočnik. Misel ga je gnala po svetu. Po svetu gre, na Koroško, v mesto Šent Vid, menda zato, ker mu je ime enakega mesta pri srcu, ali pa da ne bi pozabil, v katerem mestu je pravzaprav na Koroškem. Privadi se tujine, zapusti Koroško, in hajdi naprej v Inomost na Tirolsko. Tu se priuči nemškega jezika, s čimer se mu odpre pot po svetu. Zaide v Švico, tam v Basel-u dela. Tudi tu se mu ne dopade, vrne se nazaj v Avstrijo v Line, na Zgornje Avstrijo. Med svojim potovanjem semtertje mu vedno uhaja na misel želja, da bi toliko prislužil svojega denarja, da bi mu bilo mogoče enkrat odpreti svojo in moderno krojačnico v Ljubljani. Krojaški mojster bi bil rad, tam v Ljubljani, kjer bi meril in urezaval obleke samim velikim gospodom. Ta želja mu ni dala miru, gledal je v bodočnost, toda izhoda ni bilo drugače, kot da gre v deželo, kjer je več denarja, Mislil je na Ameriko. Uredi si-vse, da odpotuje. Pride v Inomost, obide ga trenotno domotožje in fantovska raz igranost, ko sreča stare prijatelje in znance. Pot ga zanese na kolodvor, da proda vozni listek. Pri železnici hočejo imeti svoje procente, če kupijo listek nazaj, nakar pa John ne pristane, čebaš je trenutno že opustil idejo na Ameriko. Če.z noč se premisli, nadaljuje svojo začrtano pot ter pride v Ameriko leta 1907. Tu dela in služi denar. Na ljubljanskega mojstra pozabi, leta 1911. odpreta s svojim prijateljem Mr. Frank Belajem moško modno trgovino na 81. cesti v New-burghu. Samo štiri mesece ostaneta tam. Med tem kupita enako trgovino od Mr Andrej Tekavča ha 6205 St. Clair Ave. kjer sta z Mr. Belajem skupno vodila trgovino skozi 13 let. Leta 1924. je Mr. John Močnik odprl svojo trgovino na 6517 St. Clair Ave., ter še vedno ostal zvest svoji obrti. Poznan je danes kot dober krojač, delo njegovih rok je fino, ki samo hva li mojstra. V društvenem življenju ni nikoli zaostajal. Danes jc dolgoleten član Slovenskega Sokola, dr. Naprej, dr. Lun der Adamič, in direktor SND. Udejstvuje se pri S. N. Čitalnici ter je tudi član Ivan Can karja. / Oženil se je v letu 1912 Njegova soproga, agilna društvena delavka, mu pomag? v trgovini. Tu ima mater in sestro. Njegov sin Stanley je star že 16 let, njegova hčerka Dorothy pa 14 let. Kadar obiščete razstavo, ustavite se pri njem. Goto* vo bo zanimiva in urejena tako, da boste imeli užitek od tega. Videli boste blago, ki vam bo ugajalo. Vsa pojas nila dobite na razpolago. Slovenski narodni dom sme zidali za to, da ga rabimo v kulturne in društvene namene. Dobro vemo vsi, da se trgovci in obrtniki pomagal1 graditi naš Dom, zato jim moramo biti hvaležni. Šp večjo hvaležnost, pa jim mo ramo izkazovati, ako se tudi sedaj brigajo, da pomagajo vzdrževati naš Dom. Našo hvaležnost izkažemo s tem da pri njih kupujemo, a*>m nam pred rastavo še cjajc vstopnico zastonj, če kupimo za en dolar blaga. To lahko stori vsak zaveden in pravi jčen Slovenec ali Slovenka. Ko je imelo vaše društvo i veselico, oglasili ste se pri naših trgovcih .za ta ali oni dar Oglasite se tudi sedaj, da izkažete hvaležnost. Roka ro ko umije. Oče krojač, — sin krojač, trgovec med voditelji naroda. Pravijo, da je človek srečen, ako je rojen z zlato žlico v ustih. Slovencev je zelo malo med njimi, ki so imeli to izredno srečo. Jaz do danes še sploh nisem čital oglasa, da je Slovenec izgubil zlato žlico, katero je dobil pri rojstvu. Morebiti, da bi oglaševali v listih, da je izgubil ta ali oni Slovence leseno žlico, če bi se izplačalo. S tem hočem povedati, da smo narod, ki je do zadnjih časev jedel z lesenimi žlicami. Kdor ni bil rojen z žlico v ustih, naredili so mu jo Ribenčani. Kdor je bil njim naklonjen, imeli so ga v časti, naredili so mu žlico, ki se je spremenila v boljše blago kot pa je les. Meni se zdi, da so Mr. John Gorniku Ribenčanje dali malo boljšo žlico, kot so jih dajali drugim. Sreča in prilika morete prihajati od nekod, in jaz sem prepričan, da jo je dobil Mr. Gornik pri ribenški žlici. Leta 1875., na dan, ko je god vseh Janezev Nepomu-kov ali po gorenjsko: Janezov fižolarjev (takrat sadijo fižol pri nas na Gorenjskem), to je na dan 16. maja je v vasi Jelovec, v občini Sodra žica na Dolenjskem primahal na svet novorojenček, ki danes dela čast vsem onim, k; so "naše gore list." Seveda, krastili so ga, in pri krstu je dobil ime: Janez, Ivan ali fanček. Imel je isto srečo kot jaz sam, ki obhajam god isti dan. Po očetu in materi pa je dobil ime: Gornik. Mr. John Gornik je mladih letih hodil v trirazredno ljudsko šolo, a to le samo po leti, ker pozimi se ni dalo bos hoditi in ne v letenski obleki gaziti sneg. Sicer pa je njegovemu očetu tudi prav prišlo, če je bil fant doma. Njegov oče je bil namreč krojač, in šivanka ni tako teška, da bi padla iz rok, zato je njegov sin John mogel pričeti z delom že v mladih letih. Po šoli in šolskih počitnicah je pomagal očetu. Doma pri očetu je fant delal, toda leta so prišla, ko je bilo treba reči, če je krojaški vajenec, krojačev sin, res iz-učeni krojaški pomočnik. Zato oče pošljejo mladega Johna k drugemu krojaškemu mojstru, kjer dobi spričevalo, da .zna delati obleke, ki jih zahteva moderni svet. Vrne se domov, Mr. John Gornik, takrat prične "na svoje' 'delati. V vasi Globels, postane krojaški mojster ter izvršuje svojo obrt v zadovoljstvo njegovih odjemalce v tja do 24. leta svoje starosti. Leta 1899. dobi Mr. Gornik popolno odvezo od tedanje vojaške oblasti proti odplačilu vseh davčnih obveznosti. Trikrat je bil na naboru, pa ga niso marali, nazadnje jim je moral še plačati, Ali ni to čudno. Meseca februvarja dobi potni list, denar pa mu pošljejo sorodniki. Poslovi se od doma in gre čez lužo, v obljubljeno deželo, Ameriko. Prvega marca tega leta je preteklo že trideset let odkar je zagledal spominik Svobode j v newyorškem zalivu. V Clevelandu se je nastanil pri j svojih sorodnikih. Vsega premoženja je bilo 35 centov v njegovem žepu, hvalabogu. | pa je bilo saj dolga $60.00. j Človek .tudi nekaj šteje, pa če ima denar ali dolg. Po pokli-jcu je bil krojač, in tako je iskal tudi enako delo. Tako tudi zaide k prvemu slovenskemu krojaču v Clevelandu. Mr. Matija Ermakora, kateri! mu iz dobrote ponudi delo. j V stari domovini je bil sam j svoj mojster, v Ameriki ni vedel, kako bi rabil škarje in šivanko. Treba se je bilo učiti kot v šoli, nov sistem in nova moda. Prvi teden dobi Zgorej na levi židovska sinagoga v Jeruzalemu, v sredini, prizor na cesti v Jeruzalemu, na desni, židovska univerza v Jeruzalemu, spoda j je splošni pogled na Jeruzalem. Prizori iz spopadov med Arabci in Židi, v Palestini. Židi v Jeruzalemu plakajo ob "Plaka jočem zidovju." Prizor je bil vzet neposredno pred spopadi med Židi in Arabci v Jeruzalemu. $3.00 tedenske plače drugi $4.00, potem pet, šest in tako naprej do devet dolarjev, kar je bila najvišja plača za krojaške pomočnike. Mr. Matija Ermakora je bil tisti prvi slovenski krojač, ki je izučil največ Slovencev ameriškega krojaštva. Meseca januvarja 1905. pričel je z Mr. Jos. Gornikom trgovino pod imenom J. J. Gornik Co. z zelo majhnim začetnim kapitalom. Trgovina se je nahajala na 6105 St. Clair Ave. S pridnim delom in pošteno trgovino sta dobro napredovala. V letu 1907. sta pričela že vsak svojo trgovino. Petindvajset let je že preteklo, odkar se je izprožila misel, da Mr. Gornik prične s trgovino. Seveda kot trgovec je on postal človek, ki pride v dotiko z ljudmi. Danes vemo, da ni bil sam- svoj človek, ampak Slovenec, ki je rad pomagal vsakemu. Mislim, da ga ni danes med nami Slovenca, da bi šel tolikim Slovencem za pričo ob času iskanja državljanskega papirja kot je storil to Mr. Gornik V .zadnjih štiriindvajsetih letih je bil najmanj 12 tiso čem za pričo. Nadvse je zanimalo Mr. Gornika društveno življenje. Bil je ustanovni član društva Srca Jezusovega, in nekaj času tudi tajnik istega. Pristopil je k uniformiranemu društvu St. Alojzija, katero se je razpustilo pred leti. Bil je tam predsednik nad 15 let. Tako je blagajnik dramati čnega društva "Triglav" že nad 15 let, ter je bil predsednik istega 10 let. Tako je or? tudi glavni predsednik Slo venske dobrodelne zveze vse skozi, izvzemši en termin, toda takrat je bil podpredsednik iste. Bil je pri ustanovitvi vseh Zvezinih društev, iz-vsemši dveh društvih. Nadalje je on tudi član Slovenskega Sokola, Slovenske narodne čitalnice, in direktor Slovenskega narodnega doma, kjer je bil dve leti tudi blagajnik istega, baš ob času, ko se je kupilo Dimarjevo posestvo, Poleg tega je še član KSKJ, HBZ in dveh angleških društev. Mr. Gornik je oženjen že nad 24. let. Otroci, 5 sinov in (Dalje na 3. strani). Wm. Smith, zgorej na desni, bandit, je bil od policije v Oklahoma City ubit, Joe Vickerš, bandit, prijet. Spodaj na desni je sodnji uradnik, katerega sta oba bandita odpeljala in umorila. AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 3rd, 1929. 8 1929 SEP. 1929 Su i 15 M 29130 Iff« (m 9 1 23 We] 4 n 18 25|<2< □ Th ® 12 i 14! 1 28i □ KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV SEPTEMBER 8—Skupna društva fare sv. Vida piknik na špelkotovih Prostorih. 14. — Društvo Kristusa Kra-lia-št. 226 KSKJ., vinska trgatev v Knausovi dvorani. 14—Ellies Bros., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D. 21. in 22. — Desetletnica Slovenskega Doma na Holmes ave. 21. _ Dr. Spartans št. 198 SSPZ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D. 22—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ razvitje in blagoslovitev nove društvene zastave. Zvečer pa banket v spod. šolskih prostorih cerkve sv. Kristine na Bliss Rd. 22__Dr. sv. Cecilije št. 37 SDZ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D. 22. — Friendship Grove št. l2-5 W. C., vinska trgatev in 1'les. v S. D. Domu. 25. — St. Clair Merchants' Association, razstava slovenskih trgovcev v obeh dvoranah S- N. D., in se nadaljuje do 3. oktobra. 2 8__Dr. Eucid Circle, piknik v Slov. dr. domu na Recher Ave. 2 9--Liga Ohijskih Društev KSKJ., slike 35-letnice KSKJ. Vseslovenskega katoliškega shoda, ter plesna veselica, v Trdinovi dvorani. 29--Slovenska Ženska ZveT Za> plesna prireditev, v S. D. OKTOBER 5—Dr. Napredek JSKJ % let v Slov dr. domu na Recher Ave. 5. — Dr. Jugoslav Camp št. 293 W. O. W-, veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D. 6--Društvo Kraljica Miru 24 SDZ., banket v S. N. Do-»lu na E. 80th St. 6.—Dr. sv. Helene št. 19c KSKJ plesna veselica v Slovenskem domu na Holmes Ave. 6. — Dram. zbor Abraševič, Predstava v avditoriju S. N. D. 6- •— Modern Crusaders št. 45 SDZ., vinska trgatev in ples, VS. D. Domu. 10. — Terpsichoreans, klub slovenskih deklet, ima plesno Veselico v Grdinovi dvorani. 12. __ Dekliška Marijina ^"užba, ples v Grdinovi dvojni. 12- — Dr. Zavedni Sosedje, , I>J- vinska trgatev v Slov. r- D°r>ui na Rechcr Ave. l2- —Dr. Lipa št. 129 SNPJ-, Veselica in pics v spodnji dvojni s. n. D. 12. __ Dr. Spartans št. 198 bSpZ-, Ples v avditoriju S. N. D. 13. — Dram. dr. Ivan Cankar, predstava v avditoriju S.'N. D. 13. — Dramatično društvo Anton Verovšek, igra in po igri Ples, v S. D. Domu. 19. — Dr. George Washington št. 180 JSKJ., veselica in Ples v spodnji dvorani S. N. D. 20. — Miss Brajak, koncert 111 Ples v avditoriju S. N. D. 20. — Pevsko društvo Ja-•fran, koncert, po koncertu ples, VS. D. Domu. 28. — Dr. Comrades št. 566 SNPJ., veselica in ples v spod-11 j1 dvorani S. N. D. 26. — Skupna društva SSPZ., t^eana prireditev, v S. D. Domu. 27. — Društvo sv. Pavla št. 0 H. K. Z. priredi igro in ples v Grdinovi dvorani. 27--Slovenska Narodna Či- tnlnica, koncert v avditoriju S- N. D. 27. .— Hrvatska Sloboda št. ~35 NHZ., plesna prireditev, v D. Dom«, 28. .— Slovenski dom št. C, SDZ. veselico v Slov. dr. Domu na Recher Ave. 31. — Dram. dr. Ivan Cankar, Hallowe'en ples v spodnji dvorani S. N. D. NOVEMBER 2. — Dr. Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D. 3. — Gospojinski klub, ples in igra v Grdinovi dvorani. 3. — Dram. dr. Triglav, predstava v avditoriju S. N. D. 3. — Slovenski Sokol v Col-linwoodu, popoldne in zvečer, v S. D. Domu. 9. — Dr. Danica št. 11 SDZ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D. 10. -— Nemško pevsko društvo Blau Donau, koncert in ples v S. N. D. 10. — Washington št. 32 ZSZ., razvitje zastave, popoldne in zvečer, v S. D. Domu. 16. — Dr. Ložka Dolina, veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D. 17. — Dr. Cvet SPSP., koncert v S. D. Dvorani, E. 109th St. in Prince Ave. 17. — Dr. Spartans št. 198 SSPZ., predstava v avditoriju S. N. D. 17. — Collinwood Hive št. 283 L. O. T. M., v S. D. Domu. 23. — Dr. Carniola Tent št. 1288 T. M., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D. 24. — Slov. kat. izob. dr. Orel, predstava v avditoriju S. N. D. 24. — Petnajstletnica, koncert S. P. P. dr. Zvon v S. N. Domu na 80th St. 24. — Pevsko društvo Jadran, plesna prireditev, v S. D. Domu. 27. — Dr. Comrades št. 566 SNPJ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D. 28. — Slov. pev. zbor Zarja, opera v avditoriju S. N. D. 30. — A. J. Kali, veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D. RAZSTAVA TRGOVCEV. (Nadaljevanje iz 2. strani) 3 hčere, mu že pomagajo v trgovini. Vprašal sem Mr. Gornika, kaj misli o nameravani razstavi. Odgovoril mi je, da je on prepričan, da bo dobil naš narod utis, da tudi Slovenci zamoremo napraviti razstavo in da imamo isto blago, kot se ga dobi kje drugje. Na drugi strani pa pride tudi med trgovci do bolj vzajemnega dela in misli, ki more koristiti nam vsem Slovencem. Mr. John Gornik je vnet in navdušen za razstavo. Vidi se v njem, da hoče vedno spremembo in nove stvari, ki vodijo človeka k napredku in energičnemu življenju. Lepo bi bilo, da se vsi trgtivci zavzamejo z isto voljo in delom kot ga kaže on. Posetite njegovo razstavo. Miklova lipa (Zgodovinska povest.) Spisal Malograjski. DECEMBER 1.—Croatian "Pioneers, predstava v avditoriju S. N. D. 1. — Združeni Bratje št. 26 SSPZ., plesna prireditev, v S. D. Domu. 7. — Dr. Lunder Adamič št. 20 SSPZ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D. 8. — Dram. dr. Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. D. 8. — Dramatično društvo Anton Verovšek, igra, po igri ples, v S. D. Domu. 14. — Dr. Naprej št. 5 SNPJ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D. 15. — Klub Zora, igra in ples v Grdinovi dvorani. 15. — Dr. Comrades št. 566 SNPJ., predstava v avditoriju S. N. D. 15. — V Boj št.. 53 SNPJ., plesna prireditev, v S. D. Domu. 25. — Slov. kat. izob. dr. Orel, Božična predstava v avditoriju S. N. D. 28. — Dr. Spartans št. 198 SSPZ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D. 29. — Dram. zbor Abraševič, predstava v avditoriju S. N. D. 31. — Klub društev S. N. D., novoletna veselica v obeh dvoranah S. N. D. 31. — Pevsko društvo Jadran, plesna prireditev, v S. D. Domu. * Zaprli so v Los Angele? vse igralke in igralce predstave "Bad Babies," ker je igra nemoralna. "'V enem tednu so prodali za 35 milijonov lir novih znamk papeževe države. Ni mu bilo torej težko seznaniti se z Matildo. Dekle mu je bilo všeč in nekoliko ga je mikalo tudi to, da bi dobil tržanko za ženo. A tudi on ni mogel biti deklici zoprn, kajti kadar jo je pozdravil, mu je vselej prijazno odzdravila in se mu tako ljubeznivo nasmehnila, da je bil ves srečen. Navzlic temu je Florijan dobro vedel, da ima v Huberju nevarnega tekmeca. Kajti ta je bil še mlad in jako čeden človek. Izdajal se je za trgovca in je res prignal zdaj čredo ovac, zdaj kako govejo živino, ali celo večjo število konj skozi Kapljo. Toda to bi Florijana ne bilo toliko skrbelo, če bi ne bil opazil, da ima Huber ves drugi pogum nego on, da ji zna vse drugače govoriti na srce kakor on in da ji nosi s svojih potovanj vsakovrstna darila, kar ostane pri ženski le malokdaj brez uspeha In zares se je Matilda že bolj nagibala k Huberju. Ta ji je znal vedno toliko zanimivosti praviti s svojih potovanj, pa tudi vesti se je znal vse gibke je nego Florijan, ne glede na to, da je bil ta — kmet. Sicer pa ni bil še niti Huber, niti Florijan izrekel odločilne besede. Gašper, ki je dobro vedel, da se Huber in Florijan poganjata za njegovo hčer, je bil odločno na strani zadnjega. Huber mu nikdar ni prav ugajal in jako neljubo mu je bilo, ko je vi-del, kako prijaznega se kaže njegovi hčeri. Zdel se mu je neodkritosrčen in sumljivo se mu je zdelo to, da se je pajda» šil z nekim postopačem, ki je imel četrt ure od Kaplje napol podrto bajto in ki je bil na jako slabem glasu. Toda ker mu drugače Huber nikdar ni dal povoda, da bi mu bil kaj očital, in je bil razen tega dober gost, ga ni maral odganj'ati iz svoje gostilne, dokler ni bilo skrajne sile. Zato pa je tem pogosteje svaril svojo hči, da se naj ne bavi preveč z njim in da se ga naj kolikor mogoče ogiblje. Tudi mati se je ogrevala bolj za Florijana; a človek sili navadno v to, kar mu je prepovedano. Tako je ostala tudi Matilda s Florijanom sicer ljubezniva, a v dnu njenega srca je pa le tlela iskrica za Hu« berja. Ko je Huber zvedel, da se tudi Florijan poteguje za Matildo, se je vračal pogosteje v te kraje nego dosihdob. In tako se je zgodilo, da sta trčila nekega večera oba tekmeca pri Gašperju vkup. Florijan je sedel že za mizo. ko vstopi Huber, z njim pa oni postopač, s katerim se je zmeraj pajdašil. Ko zagleda Huber Florijana, prebledi nekoliko. Posebno neljubo ga je zadelo to, da je sedela Matilda na klopi pri peči ravno Florijanu nasproti in da se je tako neka- ko zadovoljno smehljala. Sklepal je iz tega, da sta imela prijetne pomenke in da si nikakor nista bila navzkriž. Vendar se zataji, in ko sta bila s tovarišem sedla k mizi v nasprotnem kotu, kakor je sedel Florijan, reče s prijaznim glasom: "No, Matildka, ali nama boš dala kaj vina?" Zakaj pa ne?" odgovori veselo dekle ter steče po vino. Ko se je vrnila ter postavila posodo pred prišleca, je sedla zopet k peči, toda sedaj na ogel, tako da je videla k obema mizama ,pri katerih so bili gostje. To pa Huberju še vedno ni bilo zadosti. Pomolči nekoliko, potem pa reče: "No, Matilda, ali ne boš sedla k nama?" Deklici je to vabilo sicer pri-jalo, kajti ustne so se ji zategnile v nasmeh, vendar je odvrnila : "Saj sem tukaj tudi lahko!" Huber se vgrizne v spodnjo ustno, a ne reče nič; zato pa izpregovori njegov tovariš s svojim surovim glasom in reče brez vsakega povoda: "Bolj neumne stvari je ni na svetu, kakor je kmet! Ali mi verjameš to, Huber?" Ta pa se je delal, kakor bi bil preslišal te besede. Obrne se proti deklici in vpraša: "Kje pa sta oče in mati?" "Mati pripravljajo večerjo, oče pa morajo priit vsak čas domov, če že niso v veži," odgovori Matilda. Oni postopač pa nadaljuje: "Kmet biti, to je zadnja na svetu! Ne vem, kaj bi bil raje nego tak kmet." Pri teh besedah namigne z obrazom proti mizi, pri kateri je sedel Florijan. "Tiho bodi in pusti ljudi pri miru!" pripomni Huber, ob enem pa sune tvoariša pod mizo z nogo ter mu namežikne, češ. da naj nadaljuje. Slučaj pa je hotel, da je Matilda to zapazila in hkratu se ji vzbudi misel, da mora biti Huber zvit, neodkritosrčen in hudoben človek. Da je Huberjeva znamenja razumela prav, je bila prepričana tem bolj, ker se postopač ni zmenil za njegovo posvarilo, ampak je nadaljeval: "Kaj si takov beraški kmet dandanes vsega ne upa! Namesto da bi tičal ponižno tam gori v svoji bajti, pa se hodi doli po meščankah ozirat! Ali si že videl kaj takega, te vprašam?" Florijan je vedel od vsega početka, kam lete tujčeve besede. Premagoval se je dolgo, da-si je vse vrelo po njem. Ko pa mu je oni postopač, čigar mati je prosjačila, očital beraštvo in se je naravnost dotaknil razmerja do deklice, ki mu je sedela nasproti, tedaj je vzkipelo v njegovih prsih in srdit je izprego-voril: "Kdo je beraški? Ali jaz? Ali ne veš več, kako sta se plazila z materjo okrog kmetskih koč in sta bila vesela, če vama je kdo dal kos kruha? Ti boš zmerjal mene z beračem, ti? . . . Menda se nama obema že na životu pozna, kdo je užil več lakote, ti ali jaz? Kar pomeriva se enkrat, kdo je večji in krep-kejši, ti ali jaz? . . ." Florijan se je bil pri zadnjih besedah vzdignil in je udaril park rat malo bahato po svojih mogočnih prsih. To pa se mu je podalo vrlo dobro. Ko je stal-tako po koncu vzravnan, je bil videti še močnejši in krepkejši nego po navadi. Matildi ni bil še nikdar tako všeč. kakor v tem trenutku, ko je tako samozavestno in pogumno zrl svojima nasprotnikoma v oči. Pri srcu ji je postalo gorko in neki glas ji je velel: "Pozabi Huberja, pa za Flo-rjiana se odloči!" Med tem sta bila vstala tudi Huber in njegov tovariš izza mize. Matilda, videč, da je nevarnost velika, da bi ne nastal pretep, hoče ravno venkaj po očeta, ko vstopi ta sam ter reče, prezrši Huberja in .njegovega tovariša, Florijanu: domov pojdi!" "čemu?" se oglasi potuhnjeno'Huber. "Saj greva midva, zato sva vstala. Tukaj denar za pijačo; kar je preveč, poračuni-mo prihodnjič!" Izrekši, vrže srebrn denar na mizo ter potegne tovariša za seboj proti vratom. (Dali* prihodnjič.) MALI OGLASI Stanovanje se da v najem, 5 čednih sob, kopališče; klet. 1189 E. 61st St. (119 Naprodaj je pohištvo za obednico, stol naslonjač in pet stolov, hrastov les; velik buffet. 1011 E. 72x1 Place. /(119 Mal pes je bil pobran v "nedeljo na 63. cesti. Visok je sedem palcev, ima črno dlako, noge in glavo, deloma mešano z rjavo barvo. Rep je odsekan. Oni, ki ga je ^zel, je prošen, da ga prinese nazaj. Če bi kdo videl takega psa, je prošen, da naznani na 1007 E. 63rd St., kjer dobi dobro nagrado. Tel. Florida 7437-W. (119) Soba se da v najem za enega fanta ali dekleta. Kopališče. 6018 Glass Ave. zgorej. (118) Soba se da v najem za enega poštene-nega fanta. Prost vhod. 6606 Schaefer Ave. (118) Išče se Marija Podlogar, ki biva nekje v Coloradi. Prosim, da bi se zglasila svoji prijateljici Mary Langenfus, prej Podlogar. Zgla-si se naj na 6700 Schaefer Ave., Cleveland, Ohio. (117) V najem se odda dvoje stanovanj, zgoraj ; business front in stanovanje, spodaj,; rent prav poceni. Vprašajte na 152'57 Saranac Rd., ali pokličite CLearwater Selitev! Cenjenemu občinstvu vi BI Clevelandu in okolici naznanjam, da sem preselil kleparsko delavnico iz 1372 Marquette Rd. na 1164 Norwood RD. Marquette Sheet Metal Works, 1164 Norwood Rd. Tel. RAndolph 6267. Leo Ladiha, lastnik. (118 ■■■ BRAZIS BROS. FINE OBLEKE IN VRHNJE SUKNJE PO $14.50 6905-07 Superior Ave. (M. Thu. S.) ZA ORODJE Plumberske potrebščine, peči, steklo barve, avtomobilske potrebščine, za vse to se gotovo vedno obrnite na Zavasky 6011-6013 St. Clair Ave. kjer boste vedno pošteno postreženi po jako nizkih cenah (m) Stanovanje se odda v najem, 5 lepih sob, vse moderno urejeno; gorka voda, parna gorkota (steam heat), elektrika, kopališče. Po-zve se na 6414 St. Clair Ave. (117 GRDINA'S SHOPPE Popolna zaloga oblek in vse opreme za naraste in družice Beauty Parlor Vedno najmodernejši ienaki klobuki. Trtovl>a »prt« Tlako irila rop. •koal celo lato. 6111 ST. CLAIR AVE. Telefone: Randolph 3030. (M. Thu. S.) Proda se poceni krojaško mizo. električni likalni in krojaški stroj. Skoro novo. Vprašajte po 6. uri z v. na 16805 Waterloo Rd. (117) DRUŠTVO CARNIOLA TENT 1288 The Maccabees Urad v S. N. Domu, staro poslopje, soba št. S. Uradni dnevi vsak torek in četrtek od pol 7 do S ure zvečer. Asesment se pobira vsako prvo in zadnjo soboto v mesecu. Pobira se tudi na vsakega 25. in na društveni seji. Na domu ne vzamem asesmenta ,ker v ta namen ima društvo svoj urad v S. N. Domu. John Tavčar Tel. Florida 0545-J (M. Thu. DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 8131 ST. CLAIR AVE. V Knausovem poslopju Nad North American banko Vhod samo iz 62. ceste Govorimo slovensko. 10 let M St. Clalr Ato. (M. Thu. S.) 2638-J. (118 Pohištvo za tri sobe naprodaj. Se dobi tudi rent, 4 sobe. 1173 Norwood Rd. (117) NAZNANILO BN PRIPOROČILO Cenjenemu občinstvu in prijateljem naznanjam, da sem preselil svojo brivnico iz 6515 ST. CLAIR AVE. na 6506 St. Clair Ave. v svoje lastne prostore Tu bom imel večji prostor, kjer mi bo mogoče nuditi boljšo in točne j šo postrežbo. Vljudno se priporočam cenjenemu občinstvu za nadaljno naklonjenost in obilen obisk J. Glavic 6506 ST. CLAIR AVE.' IIIUIUUIIIUUIIIMIIIIIIIIIIIKIII ...................................................................... .'iiiiiiuiuuiiiiimuuuiiiiuiiuiiiiuiuuiiiiimiiiiiiiiiiiiiii MICHAEL S.CERREZIN HRVATSKO-SLOVENSKI ODVETNIK 1002-01-06 New Engineers" National Bank Bldg. Tel. Main 3015 imimniiiMininHiiiiiiiimOTmiiiiHiiiiHiiiiiniiiimiHMiiimiiMiHmi I1IHIIIIIIIIIIM1IK illlMimMIIIHMllMIIMMMIHUIIHIIIIlBMIIIMIMWIMIIIIMMMIMIHMIIMI Bukovnik STUDIO SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 6405 St. Clair Ave. Tel. Rand. 5013 (Tue. F.) STARIŠI! Bližaio se šolski dnevi. Ali ste pripravili vašega fanta in dekle za šolo? Ali so njih zobje v dobrem stanju, da bodo otroci lahko študirali? AKO NE DR. V. K. MAY, zobozdravnik NA 64. CESTI IN ST. CLAIR AVE. vam jih popravi za posebno nizke cene za šolske otroke. VSE DELO GARANTIRANO Tel,: RAndolph 3599 Uradne ure od 9:30 z j. do 8. zv. 'Pameten bodi, Florijan, pa Telefon po dnevu ali ponoči Penn 1460. GORDON ELECTRIC WORKS Mi popravljamo pihalnike, pralne stroje, čistilce, stroje za sekanje mesa ali čevljarske stroje in vse motorje, male ali velike. — NIZKE CENE. 1187 E. 61st St. JOSEPH J. OGRIN ODVETNIK 401 Engineers Bldg. Main 4126 Zvečer: 15621 Waterloo Rd. Kenmore 1694 Visit Niagara Falls, Canada and the East via C & B Line Palatial Steamers WHETHER traveling by train or auto, enjoy an all night's ride on beautiful Lake Erie. C&B Line Steamers are magnificent floating hotels with large comfortable staterooms, excellent dining room service and courteous attendants. Music and Dancing oa the great ship "SEEANDBEE". Autoists, save a day C&B Line way. Avoid miles and miles of congested roadway. Cleveland and Buffalo Division New C&B Triangle Tour LeaveCleveland,either route returning oa opposite route. See the most picturesque sections of Canada,including Niagara Falls, with the entire time for travel over there. All Expense Tours to Montteai, Quebec and the Saguenay. Rates and Dates on reques, Each way. every night, leaving at 9:00 p. m., arriving 7:50 a. m., (E. S. T.) May 1st to November 15th. Cleveland and Pt. Stanley, Can., Division Daily service, leaving Cleveland, 12:00 midnight, arriving Pt. Stanley, 6:00 a, m., June 29th to Sept. 7th. Connections at Buffalo and Port Stanley for Canadian and Eastern points. NEW LOW FARES $4.50 one v.-ay CLEVELAND Autos Carried $8.50 rd. trip to BUFFALO $6.50 and up $3.00 one way CLEVELAND Autos Carried ___$5.00 id. trip to PT. STANLEY $4.50 and up THE CLEVELAND AND BUFFALO TRANSIT COMPANY East 9th Street Pier L» Cleveland, Ohio -mjiwi" i. A^feRilicA DoMoTiKA, 3t'd, 1929. 20 LET POZNEJE Napisal Aleksander Dumaa (Poslovenil J. H-n.) — Zato, ker ne bi smela zapustiti Athosa ni Aramisar če se res nahajata v taki nevarnosti, kakor pravite. Povedati vam moram odkrito, da sem bil čisto pripravljen oditi ž njima in da sem ju še pripravljen dohiteti, vkljub vsem Mazarinom, kar jih je na svetu. — Prav bi imeli, Porhtos, ko bi bilo temu tako, odvrne d'Artagnan; toda čujte neko prav majhno malenkost, ki bo pa, čeprav je malenkost, vendar krenila vaše misli v drug' tir: ne ta dva gospoda, ampak midva se nahajava v večji nevarnosti: nisva se ločila od nju ker bi ju hotela ostaviti. temveč zaradi tega, da ju ne spraviva v sitnosti. — Res? pravi Porthos te; začudeno širom odpre oči. — Ej, gotovo: če ju primejo, prideta v Bastillo, hujšega ne bo; če primejo naju, naju odvedejo takoj na trg Greve. — O, o! pravi Porthos, od. tod je pač daleč do one ba-ronske krone, ki ste mi jo obljubovali, d'Artagnan! — Pa! Ne tako daleč, kakor si morda mislite, Porthos; saj poznate pregovor: vse poti vodijo v Rim. — — Toda zakaj sva midva v večji nevarnosti nego Athos in Aramis? vpraša Porthos. — Zato, ker sta onadva vršila samo misijo, ki sta jo pre jela od kraljice Henriete. midva pa sva izdala misijo, ki sva jo prejela od Mazarina; zato, ker sva odpotovala kot poslanca na Cromwella ter postala somišljenika kralja Karla; zato, ker bi ga bila skoro rešila, namesto da bi bila delala na to, da pade njegova kraljevska glava, ki so jo obsodili ti lopovi, ki se imenujejo Mazarin, Cromwell, Joyce, Bridge, Fairfax itd itd. — Vraga, to je res, pravi Porthos; toda kako hočete, dragi prijatelj, da bi bil imel general Cromwell sredi svojih prevažnih opravkov čas, mi sliti . . . — Cromwell misli na vse Cromwell ima za vse čas; in ubogajte me, dragi prijatelj, ne izgubljajva midva svojega časa, zakaj dragocen je. Prej ne bova na varnem, dokler ne vidiva Mazarina, in . . . — Vraga! pravi Porthos, in kaj mu porečeva, Mazarinu? — Pustite to skrb meni, imam že načrt; kdor se zad nji smeje, se smeje najslajše Cromwell je zelo močen; Mazarin je zelo zvit, a ljubše mi je vendar, da imam opraviti ž njima nego z rajnkim gospodom Mordauntom. — Ah! pravi Porthos, kako prijetno je reči "rajnki gospod Mordaunt!" — Da pri moji veri! pritrdi d'Artagnan; toda na pot sedaj! In ne da bi izgubila le trenutek, sta krenila oba naravnost v smeri proti Parizu, spremljana od Mousquetona; in če je bilo preteklo noč mraz, mu je bilo pa zato se daj že čez četrt ure prevroče. XVII. Povratek. Athos in Aramis sta ubrala pot, ki jima jo je bil označil d'Artagnan, ter hodila kakoi hitro sta le mogla. Zdelo se jima je, da bi bilo bolje, če ju zgrabijo blizu Pariza nege daleč. Vsak večer sta zarisala na Žid -ftH-ha— šipo dogovor j e n o znamenje, ker sta se bala, da ju ne bi po noči prijeli; toda vsako jutro sta se na svoje veliko začudenje zbudila pro sta. Čimbolj sta se bližala Pa rizu, tembolj so se razblinja li kakor sanje veliki dogodki pri katerih sta bila navzoča in ki so pravkar še razburjal Angleško, dočim so nasprot no stopili prednja oni dogod ki, ki so vznemirjali med nju no odsotnostjo Pariz in pro vince. Med temi šestimi tedni nju ne odsotnosti se je zgodilo Franciji toliko majhnih stva rij, da so tvorile te skoro ve lik dogodek. Ko so se Pari žani vzbudili ono jutro brez kralja, brez kraljice, jih je ta brez zelo vznemiril; in odsot nost Mazarinova, ki so si jo tako želeli, jim ni mogla na domestiti odsotnosti onih dveh visokih begunov. Prvi občutek Parižanov, ko so zvedeli o onem begu Saint-Germain, pri katerem smo bili s čitatelji v duhu nav, zoči, prvi občutek je bil ob čutek, ki ga imajo otroci, kadar se vzbude po noči ali sami. Parlament se je vznemiril, in sklenilo se je, da po išče kraljico deputacija ter jo prosi, naj ne pušča Pariza dalje bre.z svoje in kraljeve navzočnosti. Toda kraljica je stala še pod dvojnimi vtisi zmage pri Lensu in ponosa, ki ga je čutila vsled svojega tako srečno izvedenega bega. In tako ni kraljica poslancem samo odklonila vsprejema, temveč čakati so morali celo zunaj na cesti, kjer jim je izročil kan-celar, oni isti Seguier, ki smo ga videli v prvem delu tega romana, kako trdovratno je zasledoval pri kraljici neko pismo uprav do njenega kor-zeta, dvorni ultimatum, v katerem je stalo, da če se parlament ne poniža pred kraljevim veličanstvom ter ne ob sodi vseh vprašanj, ki so privedla do razpora, ki loči dvor in parlament, bo Pariz na slednjega dne obkoljen; da je celo kot uvod k tej oblegi vojvoda orleanski zasedel most pri Saint-Cloudu, in da je zavzel Princ, še ves obdan bliščem svoje zmage pri Lensu, Charenton in Saint-De-nis. K nesreči je ta odgovor dvora, ki bi si bil z zmernim odgovorom morda zopet pridobil precejšnje število pristašev, k nesreči torej je ta grozeči odgovor napravil či sto drugačen učinek nego je dvor pričakoval. Ta odgovor je ranil ponos parlamenta, ki je čutil v meščanstvu močno zaslombo, ker je dalo temu Brousselovo pomiloščenje zopet njegovo polno moč, in parlament je odgovoril na to odprto pismo z izjavo, da je kardinal Mazarin notoričen povzročitelj vseh nerednostij; proglasil ga je za sovražnika kralja in države ter mu naročil, naj zapusti dvor še isti dan, Francijo pa v osmih dneh, in če po preteku tega obroka ne uboga, tedaj poživlja parlament vse kraljeve podložnike, da ga izženejo. Ta energičen odgovor, katerega dvor niti v sanjah ni pričakoval, je postavil hkratu Pariz in Mazarina v izjemno stanje. Vprašanje je bilo le, kdo zmaga: parlament ali dvor. Dvor se je tedaj začel pripravljati na napad, Pariz pa na obrambo. : Meščani so se bavili torej z vsem, s čimer se bavijo pač navadno meščani r*r ob času vstaje, to se pravi, razpenjali so verige in pre-kopavali ceste, ko jim je prišel na pomoč pod koadjutor-jevim vodstvom princ Conti. brat princa Conde-škega, in vojvoda Longueville, njegov svak. Sedaj so bili zavarovani, zakaj imeli so na svoji strani dva pristna princa in poleg tega so bili po številu močnejši. Ta nepričakovana pomoč je došla Parižanom 10. januvarja. Po viharni razpravi je bil imenovan princ Conti za ge-neralissima kraljevih armad izven Pariza zajedno z vojvodoma Elbeufom in Bouillo-nom in maršalom La Mothe-jem kot generalnimi lajtnan-ti. Vojvoda Longueville se je brez častne stopnje in naslova zadovoljil s tem, da podpira svojega svaka. Tudi vojvoda Beaufort je bil prišel iz Vendomoisa, ponosno in, kakor poroča kronika, -z lepimi, dolgimi lasmi in z ono neprecenljivo popularnostjo. Pariška armada se je tedaj organizovala z ono točnostjo, katero se preoblečejo meščani v vojake, kadar jih privede katerokoli čuvstvo do tega koraka. 19. januarja je poskusila ta improvizovana armada neki pohod, bolj vsled tega, da opogumi sama sebe ter zagotovi one o svoji eksistenci, nego da bi namera vala poskusiti kaj resnega Na čelu ji je vihrala zastava, na kateri je bilo čitati te-le nenavadne besede: "Svojega kralja iščemo." Naslednji dnevi so potekli med malimi operacijami, ki niso imele drugih posledic nego da je bilo par četic zajetih in nekaj hiš zažganih. Tako so prišli prvi dnevi februarja, in prvega dne tega mesca je bilo, ko so pristali naši štirje prijatelji v Bou-logni ter se napotili vsak od svoje strani proti Parizu. Proti-večeru četrtega dne sta se Athos in Aramis previdno ognila Nauterra, da ne bi zašla med kako kraljičino četo. Athos se je pač s težkim srcem odločil za vse te previdnosti, toda Aramis ga je zelo razumno opozoril, da nimata pravice biti neoprezna, da jima je izročil kralj Kari vzvišeno in sveto nalogo, in da se ta naloga, ki sta jo vs-Drejela ob vznožju morišča, conča šele, ko poklekneta pred kraljico. Athos se je torej udal. V predmestjih sta naletela sopotnika na močno stražo, ves Pariz je bil v orožju. Straža ni hotela pustiti plemi-čev dalje ter je poklicala ser-žanta. Seržant je takoj prihitel na mesto ter vprašal z važnost-o, katero si nadevljejo meščani, kadar jih doleti čast, d3 nosijo vojaško uniformo: Kdo sta, gospoda? Dva plemiča, odvrne Athos. — Odkod prihajata? — Iz Londona. — Kaj iščeta v Parizu ? — Prihajava z neko misi — ■MM -to- o do angleške kraljice. A, Danes gre torej vse angleški kraljici! odvrne seržant. Imamo že tri gos-)ode v stražnici, katerim ravno pregledujemo potne listine in ki gredo k Nj. Veličanstvu.