Leio IV., šfev. 7f. V Gelftt, sofooia due 24. it&Mfa 1922. hMu pisfana s prwini. M^tLldijska kni'y ' ^^^i '^^^m I^^B^BBL i^^H ' V^^H S^V H^B l^^^^^B^^fll^V •*"'''' ":'^^ '^ Stane 3e!no 48 Din, mcsečno K Din, za inozernstvo Ictno 120 Din. — Oglasi za mm višine stolpca 40 p. Reklame nicd tekstom, osmrtnice in zafovale 50 p. Posamezna Stevilka stane 50 p. Izhaja vsah iorefe, cefriek In sobolo. rednlMvo Strossmajcrjeva ul. št. 1, I. nadstr. Telefon St. 53. Upravnistvo Strossmajerjeva uJ. št. 1 pritličje. Telefon 5t. 65. ps3 Račun kr poStnega čekovnega urada štev. 10.066. =3 Cudna pot sQcijalizma. | (Po »Präger PresseO j Beriinska konicrenea treii inter- j naciional ni mogla odkriti iiič nnvega n j duševni situaciji socijalizma. Situaeija je vedno'¦ isia: Nesporazuniijenje, prepir in desorientacija. Socijalizem gre daiics na vse strani; zgubil jc srečo enoine poti, razvija sc na desno in levo. N'a oni stranl se približuje modernem!! ii- bi'.raii'/Din, na drugi strani nti, kakor je drt:- žiiia ter bi najraje napravil iz eclega Širnega sveta veliko kadctnico in prc- povedat. kakor Budove knjigc, da bi litidie dve noei zaporcdoma spali na 'Istein mestii, pod i'stim drevesom, ua nc bi vzklil v njihovem sreu pojem ]-r.-- vatnega prenioženja in patriotizma. i'-'na socijalistiena smer hoee obnovo. druga . üziianjuje goreee razdejanio. Tu secii : star ucitelj, ki hoče zlcynaeiti sociiali- j zem s humanizmom, ki se boji1 krvi ;n \ iiasilia. a nc veruje na njihovo ueinko- j vanje. nedaleč od njega sedi drug učitelj, S raviio tako star in pravi: .Viaščevanje j je lepo, v Marxu inkier ne stuji, da bi ne j iekla kri! Ti boji, ki razgrcicjo inarsi- j konm glavo in posurove brezinejno to- j liko sre, niso dialckticni in sc ne dajo izvojevatr pri zeleni mizi. So-lc skušnja more zdriiziti zopet socializem. V kraljestvu knjig. člnnkov iii /-d>>- vovatij se poslavi1 lahko brezstev'ino t irditev. Na podlagi Marxovih spisov do- s kažete lahko — kakor na r>odlagi Goe- ] tliejevih pesmi ali bible -— še tako na- sprotujoča si mnenja za prava. Skušnja ni še imela toliko časa, da bi pokazala notranjo resnteo evolucijonarne ali re- » volnciionarnc smcri. Bisivo evolucije pokaže šele v teku let svo.te učinke. Nasprotno je revolucijonarna tcorija v Kusiji prišla z vsakdanjo skusnjo že prc- cej v stik, vendar zani'kujejo koinunisti ncinke tega stiika in jih hncnujejo le re- jativne. Oeividnenm polomu Rusije ni- so vzrok niaksimalisticne teoriie a"ipak zimaiije okolščine. protircvoiucija. bio- kada in lanska susa. Sel-e ko bodo zgi- nile te zunanje okolisčine, se bode cto- kazala definitivna vrednost bol.iševiz- ma. Dokler iim bo na razpolago Le kak jzgovor, se ne bodo uniaknMi lnaksiina- Jistraii teoretiki. V Rusiji se je dokazovaio zaonja ]eta razlieno: dokazalo se je, da se po Jo!.io vo.ini lahko zaneti vojaška revo- I lucija; dokazalo sc je, via :->c ialiko \la- | ! da z brezobzirniin teroi.ieri vdikiin n\i- j saiiKprebivalstva. dokazuio se je. da :^re ! niski kmet proli vsakeüiü v boj. kdor j inn hoče vzeti njesovo zemljo. izvan- redna komisiia ie z-aeelila nuirsikak liCi- i * i nek, vendar voditelji ruskiii koiiiimistov I nikxtar ne govorijo o lispeliih komnni- i stične produkeije in o ,ko!cktivnern voi!- I :tvu podjetij. V teui, ne v delavnostt j komisije. nioramo iskati ieJro vprasa- | uj.ii. Aloe boljševizma .ie danes uspesna. j kakor ie bila nekdaj moe earizma uspc- j siia. Vs.j kar je dosegel do danes boTi- j ševizein, je popolnoma ueprikladno ou- j straniti upanje na evolucijo. Ko bode re- i snieno življenje neumnosri pnsaineznc- | Zi\ misleca popraviio, se bo lahko A'ovo- i riio o sporaznmu v socijalistienili vrstaJi. Komunizem v Rusiji je tai'.) osamljcn, kakor Robinzon na otoku. Na poti C:cz j (Jenovo in Haag mil prete naivee>o nc- j varnosti. Angleženi je komuni/em rav- j no tako prijeten kakor Franeozom, rax- ' loeck ie le, da se ti bojujejo proti nlc- ! mu, da niso hoteli pri ti v (jenovo. oni se pa bojujejo proti njeniu raviu. da so prišii. In Angleži so dobri osihologi na- vodov. DR. FERDO KORUN. Socijabii boji slovcnskih kmetov in rcformacija. (Dalie.) I V ik)binju so se pripravljaii na obo- rožcn upor; rfjihov vodi'teij je bil kinct Klaniier iz radovijiške okoliee in pa nelfl •>krofasti« krojae iz Radovliiee. Nennn so se zaeeli v Koeevju. Ker so daft Thur- novi uradniki usmrtrti več ugiednih kmetov. so razjarjeni kmetie umorili 5?roia Thurna, najhujšega zarrralca slo- venskih kmetov. Prav hitro se je razširilo uponio gibaiije na v-se slovenske dežele. Kmetje so se posvetovali na shodih in se hheü oboroževati. Plemstvo iim ie prigovar- jaio, nai odnehajo, ker se je balo orga- niziranrh in oboroženili kmetov. Hotelo pa je tudi samo pridobiii easa. da se do- voPj oboroži hi udusi nevarno iiporno gibanje. j Lcta 1515 so sü sio\. kmetie prosit cesarja Maksa v Augsburg pravie; la jini je sicer vse obljubil, toda izpolnil n\ uieesar. Vsled tega1 še bolj razjarjen.v, so že inalega travjia prijeli za orožje; oblegali so gradove. seveda tudi1 samo- Smoter Sokolstva je vliti že v mja- da srea in mlade duše zdrav.ie, moe \w Ijubezen. Zdravje za okrepitev tclesa j kot pred|)ogoj sreene bodoenosti.: i moe volje in duha, ki dale samoza- i \ L'st in odponio silo: j Ijubezen do velike in lepe naše d oni ovine! Najlepši tren;itjk za mlad sokoiski i naraseaj je oni. ko i>ri javnem nastopu J pokaže iispehc sokolskc vzgoje in soko!- 1 skega dela. Vsa sreena in poln,i navdi;- | šenja prieakuje mladinn nastopa na vsc- sokolskem zletu v Ljubi.iani. Z nastopom pa so zvezani mnogi i/datkr. ki jih na- raseaj ne premore. Piumenito delo o- pravi oni, ki žrtvuje v namen. da se vsa sokolska mladina tega zleta ndeleži. Na5 })omlad'ek — up in nacia bodoenosti — \'ain nudi na Vidov 'Ian pestrobarvnih evetk, katerih izkupiöek se porabi v prej navedene svrhe. Kar dn(e v ta namen, date sebi v korist. Oariijte zu sok;>l.>ki i:arasüaj! Sokolsko društvo v CeJ/u. j siiiiioiii niso smeli prizanasali. Padli sogradovi: Tlnim, Raka, Mokro- iiog in PoJhovgradee. Cil.i teh kmeeRHi j tiporov je bil pokoneati gnulove. izvir i vsega gorja. I V tern kritienem easu s1.) se plemici j kaj mrzlieiH) posvetovali, kako udušit! j upor ter prepreeiti združitev šiajerskih in kranjskih kmetov. ^tajerski kmetje so imeli svoi veliki tabor v Koniicali; ctsar hotee braniti graiseake pred uporniki. ie poslal tja svoje koinisarje v svrho po- gajanj, ki pa so se razbila ob nepopust- Ijivosti' razjarjenih in že toükrat ogoliu- i faiiili kmetov. * Leta 1516 ineseca kimavca je priiVr- la. ogromruv ninozica upornikov v Breži- "L1; vnela se Je grozna bitka. Kmetje ob- I (;rozeni s poljedelskhn orodiem. dočim so bile eesarske in plemenitaske eete do'bro i)ripravJjeiie. V tern klniijn so bflf krnctjc poraženi; za kazen ie' bilo !76 upornikov obešenih v Oradcu, 5 njihovlii voditeljev pa so nasadili voiaki na kole in jih raztrgali: «Tokra.iine. lirvate je po- sebno zatiral graščak Tah.v; kmetje so se pritoževali najprej pri cesarju in ško- fu. seveda zopet brezuspešno. Jeli so sc zbirati na skrivnem in zedinili so se v siedeeem programu: !. osvoboditev slov. in hrvatskih kmetov. 2. odpravitev daea. naklaj in druglh \eejili davkov, 3. hotel) so pravico nastavljatl župnikc in jih odstavljati. Uporniska znaka sta postala. brSlan !n zimzekn, soseske pa so dobivale pc- telinova peresa kot vabilo k vstopu v kmetsko zvezo. v uporno buiio: zimzelen, kokotja peresa junakom s klob'ukov vise . •. Vodia vsega gibauja je bil Matlj'a Oubee, veliko sta se zanimala in trudila Andrei Pasanac in Oušetič rodoin Belo- kranjec. Za vrlwvnega vojaškega pove- linika je bil izvolien Uiia Grcgorič \z Metlike. Qlavni smoter temu gibanju je bila osvoboditev s!ov. in hrv. kmetov rz grajskega jarma, nato pa ustvariti iz slov. in hrv. pokrajin sainostojno državo pod vlado cesarja. samega, namreč jugo- slovansko kmetsko državo. k>er ne bi bilo mesta za zemljiško gospodo. Kmetje bi nainreč zaupali le še cesarju, njegov riamestnik pa naj bi bil Matija üubec: Za pouk in kratck cas. Ženitbene ponudbe v ieči. JDred nc- kaj leti je bü obsojen pred londonskim sodiščem mlad inož radi velikega hudo- delstva umora na smrt. Tu obsodba pa ni zadržavaJa londonskega damskega syeta niti za trenutek. da bi um ne po- šiljale Sopke in darila v ječo. Nekaterc so mu ponujale financijelno poinoc, nc- katere so ga pa hotele kar poroeiti. Möü večdnevnimi sodnijskhni obravnavamt so si jzmislHe razne trike, da bi priSle ž njrm skupaj. Neka dama se ie tako za- liubila vanj, da si .je najela büzu jeCe stanovanje, da bi mogla vsaj do njegove smrti opazovati celi'co. v kateri je bil zaprt. V nekem druge-m slučaju je bila ob- tožena mlada deklica umora v prav po- sebnih okoliseinah. Splosno je vzbudüa veliko sočutje m je dobüla vec kakor od dvanajstih moških ženitne ponudbe. Po daljših obravnavah je bila obso^na na dvc leti jeee. Eden njenih oboževni- cev ugleden in premožen mo/ io ie po- ročil, &e ko jc bila v ieči. Rcd'k-o se dogodi, da bi se iiudode- lec tako hitro oženil, kak^r se je zgo- dHo pred leti s pretkanim fran-coskim go- ljufom, ki je bil obsojen pred pariŠkim sodišeern. Med mnogošteviiniini obože- valkami je bila tudi mJada deklica, ki sc | je tako strastno zaljubila vanj, da se je izrazrla, da ga hoee v ječi poroeiti. :Pro- sila jc sodnika za potrebuo devoljenje. »Alt se hoeete res poroeiti s teni možem?« jo je vprašal sodnik. Ker ni brio nobenega. zakonitega sredstva. ki ' bi oviralo zakon, sta dobilu dovoljenje. ¦ Muüocielee in nevesta sta bila poročena v jetniški pisarni v prieujoenosti štirih orožnikov. ki so biü istoeasno tudi price. Iz Amerike so poroeali o nekem prav posebnem slueaju. Pred nckaj let? je biJa obtožena lepa mJada deklica veli- kega zloeina, eeprav je izvršila zločln l>od vtisom druge osebe in so bile §e druge olajšalne okolsčine. je bila deklica vendar obsojena na daljšo kazen v ječf- Sodniku, ki je imel izreči soeibo, se je tako zasmilila, da jo je v jeei večkrat obiskal in se je tam predno je šc potekla kazen ž njo- porocil. Dve — deset. Najbogatejs'a gospa ne samo v Londonu, ampak na eelcm Angleškem je bila ranrla baronica Bor- clett-Cöiitts. Nek-ega dne jc prišla v ve- liko trgovino v Parixu in je namerava- la nakupiti veliko blaga. Pazila je, da jo j lie bi ogoljuiali, hotela je hueti res naj- finejše in najboljše. Od vsake vrste so ]i moraii prinesti veliko kosov, ki jih je primerjala. Ko je tako iskala in hodila od enc prodajalne mize do druge, se ji je čudno zdelo, zakaj reče prodajalec, ko jo pre- pusti sosedu: »Dve—deset« (deux— dix).« Prenn'sljevala je, kaj bi ta pomenilo, kar je v teku par ur sli'sala več kakor dvajsetkrat. Nie ni bila s teni kaj z^do- voljna. Ko je nazadnje vse nabrala, vpra.šala za račun, plaeala ter hotela oditi, je vprasala poleg nje stoječega trgovea, ki se ji je do ta! priklanjal: »BodHe tako prijazni in povejte ml, kaj pomeni deux—-dix (dve--deset)? Zapazila sem, da je to govoril sosed sosedn.« Ker ga je iz radovednosti še ostro pogk'dala, se je trgovec ustrašil in spre- menil barvo. Odgovoril ji je enostavno: »To ni nič, to je samo način, kako ijudje pozdravljajo eden drugega.« S tem o:I- govorom pa ni bila zadovolina baronJ- Cii. N.iena radovednost je bila vedno | veejn in skjeni.la je skrivnost na vsak '- naein razkriti. Naročila je hotelskemu vratarju, da ko prinesc sluga blago. naj ga ix)šlje k njej. Zvečer je nekdo potrkal in vstopil je mlad človek z zavitki. Ko jc odložil, mu je rekla: »Mladi nioz, ali hočete za- služiti pet franko-v? — Da? -- Tore! razloeite mi, kaj pomeni, če1 kličc nsluž- benec drugemu deux —dix (dve — de- set)?« »Tega ne veste, milostljiva?«, je odigovori'l ves zaeuden. da gospa tega ne ve. »To pomeni, ne pusti tvojih dvo- jih oči od njenih desetih prstov!« »A tako? i— Hvala,« je rekla baro- nica in mu dala pet frankov. Sedaj ko je zvedcla za skrivnost, je bila tako pre- senečena, da je stala nepremično sredi sobe in se zveeer ni upa!a med ljudi. Trgovec je imel njo, najvecjo bogata- šinjo Angleske, za navadno tatico. Drastičen odgovor. Duhnviti, a pre- cej domišljavi pesnik Merlin je poklical k sebi znanega slikarja Ousrava Cour- bet, da bi ga naslikal. Ko sta o vsem ]>o- trebnem govorila, je vprašal slikarja eastihlepni pesnik: »Kam pa postaviva [ JovoTjev venec?« »V usta,« mu jc krat- ko odgovoril slikar. Strag 2. >NQVA 13 O BA « • -¦- 71 Ko zinanemo Turke krscanskc, Slovenci se združimo vsi! Takrat si izvolimo kralja ... No kralj naš, brat üubec, bos ti! ... Med vseini uporniki iiaimarkautnej- ši jc bil brezdvomno Ilija Oregorie; bil jc tudi najhujši, saj mil jc vzel grajski gospod na Posavju vse premozenjc: Vse vzel mi je Tahy imet.ie. oropal me s krutoj rokoj! ftoja Gregorič je bil izvoljea voj- skovodjem in napravil je ves naert1 In z istoj zdaj sabloj gospodo pošiljai vani v pekh boni duo! Zelitc. da vodja vaš sem ... ? No, v božje inie. ,pa nai bo! (Konec prih.) POSREDOVALNI URADI V SLO- VENI.1I. Javnost utegnc zanimati delcvanje posredovalnih uradov, ki S'j v Sloveniji osnovani na podstavi okvirnega zakona z dnc 27. febr. 1907 drž. zak. St. 59 v posameznih občinah. Njih delokrog ob- sega poravnaine poskuse v civilnili sivareh in siccr se sruojo po prcdloRt: jedne all druge stranke sklcnati porav- nave z izvrši>lno moejo o teriatvah in zahtevah glcde preniičain, o mejnih spo- rih, zemljiških sluziios^ili in o služnosli stanovanja, o sporih radi motene posestt. Dosežena poravnava sü /ai)iš> v poseb- no knjigo. V kazen^kili stvarcli pa je posredništvo omejeim n.i sprnvne po- skuse, v rečeh razzal.ien.ia easti po § 487—497 kaz. zak. in to n:i slucajc, ko stanujeta obe stranki v okolisu istega posredovalnega urada. Poskus sprave je obligatoren ter morn tudi sodišče. ako se je zasebna obtožba vložila neposrcd- lio pri n.ietn, odstopiti stvar naiprei po- Mvdovalnemu nradu. Nastopna preglednica vsebuje šre- vilo teh uradov in njih posiovanie v lem 1921 ter sknpno primoro z letor.i 1920 na podstavi letnega poroeih višiega dcžel- r.ega sodišča v Uubl.iani. Spori v državl].ii5kih pravnih p,imeri ra2Zaljenja €asti — i*maA «;;k ;ä ksi„ Preden se ie i Tožbe, ki jih je „ _ 5 Izmed njih.jeb.lo V!ožila tožba i odstopilo sodiSče Okoliš c E------¦-------------------------------------------1-------------------------------------1 13 Jü.iö*« „-S- ne/jnravnane zboroegtt g s o !L^|^ „|| | --------:— sodišča q. >V)ol|3«'^;§,=:2 '= c = « o o c L L n q. a, ^ 's r= «• o n L o c v«!* L — -o — L c' W^ •- = = I ^«a — > Jr r= > c^'SnJ! Ks) rvi 16, drugi 5. v niariborskeni okrožju pa samo okraji üornja Radgona, Ljutomer in Marnberg po 23, 29 odnosno 15, dočim ni v ljub- Ijanskem in novomeškem okrožjn noben ükraj brcz njih. Morda se da to dcloina toImacLti s tern, da so posredovalni ura- di bili nvedeni na Stajerskcm še Ie z dezelnini zakonorn 2:) 12. 1914 dež. zak. st. 23, dociin so bili ni Kraniskem že o- snovani z zakonom / due 27. 9. 1911 dež. zak. št. 20. Docela pa ta razlog ne velja ker je dež. viada za Slovenijo z narecibo z due 30. 10. 1919 urglrals nstanovitev teh nradov na Stajcrskem. pa s [;rav lr.aliim uspehom. V okrožjn Ijubljanskem se ie leta 1921 povečalo številc* posredovalnih nra- dov za 6, v novomeškem za 5. v celj- sk>e!m za 5, v mariborskem Da za 9. Poslovanje je zadovoliivo. Dočim ie v letn 1920 odpadlo na 310 posredovalnfli ill til uradov 3834 slučajev, tj- na cnega 12.37 odpadc v letu 1921 na 334 posredovainlli nradov 4313 slnčajev, ti. 12.91 na oncgn. Ugodno rešenih slučaiev se jc V sporih državljanskopravne^a značaja zvišalo od 62% v 1'Jtii 1920 na 54.5?//, v onih radi žaljenju časii pa od MVH, na 41.3%. Posredovalni uradi so toicj pö:>iö- val'i v prosleni leni ;: vidnim uspehom in napredkom. Ne saaio, da so izdatno raz- bremenili pristojna sodisča. orihranili' so tudi obilo stroškov stranka?n in državi s poravnavami, iz lepa pripomogli k boli- šiin medsebojuim odnošaiem med sosedi in domačini. Želeri bi ie biio. da se ta inštitucija izdatneje pomnozi na Stajer- skem. Pobuda v to bodi občinam zgoraj navedena statistika iz območ.ia zboriiih sodišč v Ljubljana in Noverr inestu. ' Iz katcre je razvidno. da se l.iudsivo vedno bolj oklepa posredovalnili uradov in cJa rase zanpanje vanje. Končno bi bilo še prtpornniti, da let>>s že tudi innkcijonira |)osredovalni urad pri nicstnem magi- stratu v Ljubljani. Politifine iresti. Notranji minister dr. Marinkovic |e vsled slabega zdravja podal demisijo, kot njegov naslednik se imenuie Ljuba Davidovic. Sprejem volilnega reda ' v skupščini je stališče vlade brezdvomno utrdrl. Izvršila se bo sedai. kakor vse kaže, delna rekonstrukcija kabineta. da se nadomesti re'sort ministrov dr. Žerja- va in dr. Marinkoviča, ki sta podaia o- stavke. Muslimanska ministra Vilovič In Omerovrč ostaneta v vladi ter sta že zopet prevzela svoja resorta. Nadaljnc točke delovnega nrograma skupščine so službena pragmatika in budžet. Volilni zakon je bil po burni skup- ščinski seji, ki je trajala eel dan in Cez polnoč od 21. na 22. junija sprejet. Opo- zicija ie brezuspešno obstniirala, v vl- harni nočni seji je bilo vsled nedosto}- nega obnašanja izključenih in kaznova- ni'h več opozicionalnih posiancev. Celjske noviee. Kralj Alcksander in kraliica Marila sta se v sredo krog pete lire popcldne v avtomobi'lu pripeljala v Celte. Občinstvo na ulici jih je takoj spoznalo ter jih pr>- sreno pozdravljalo. Pred Narodniin do- mom se je avtomobil ustavil. Tarn je govoril Nj. Vel. kralj z dijakom Salrnl- čem, rekel mu je, da pozdravlja celjske dijake ter naj se pridno učijo. Pri glazijl jc nagovoril mehanika Rojca, ga vpn:- šal, če je Ccljan in kai dela, jednako slučajno navzočega župana iz Vojnika Kovačiča in 1 invalida. Mnogo ljudi bro- ječa množica je šla za oočasi vozeclm avtomobilom in ves čas »lavdtiseno po- zdravljala kralja in kraljico. k! sta ijube- znivo odzdravljala. Največji reveži na svefu so gotovo slepci. Ti siromaki imajo v Ljubljani v svojein zavodu tudi posebuo solo za slep- ce. Slabo se jim godi. ker dobivajo le malo podpor in so navezani tndi na to, da si s pmdukcijami kai prislužijo. In ti reveži pridejo prih. pondeljek, dne 26. iunija v Celje ter priredijo v Narodnem domu ob 8. uri zvečer javno produkcijo. Res je prireditev zlasti sedai v Celju pre- mnogo, ali nobena ni tako vredna rod- pore kakor ta. Z ozirom na dejstvo. da se nahaja med temi revcži tudi vee slep- cev iz našega akraja in da so bili ti siro- makt povsod, kjer so nastopili (Kran? Novomesto in drugod) z dobrosrčnim ^o- milovaniem prav gostoliubno sprejeti, je naša sveta dolžnost, da Jini tudi mi pri- skočimo na pomoč. V svrlio veejega raz- peeavanja vstopnic se bodo te prodajale jutri in v nedeljo oo ulicah in mestnili hl- sah, in lepo se prosite spoštovani Celja- ni, odprite svoje dobro «,rce! Kdor tu kai žrtvujc stori resnično dobro delo. Vsestranskc dobrosrčnosti prosi (')dbor Zašeite d<;ce in mladine v Celja. Javno produkcijo priredi »Zavod za sle,pe v Ljubljani1« s svojimi gojenci v Celju v dvorani Nar. dotua v pondeljek dne 26. junija tl. Spored: 1. Kratko pre- davanje o slepstvu. 2. rZ. Adaniic: a) V goro. Otroški zbor. b) Solnčecc. Otroški zbor. .3. 1. Kiferle: Slov. narodne pesrni. Citre. 4. R. Kreutzlin: Otroška igra. Klavir. 5. Deklamaciia. 6. P. U. Sattner: Opomin k petju. Mešan /bor. 7. A. Au- del: Kolo. Mcšan zbor. S. f. Pcrjancie: lvožic ne bom trgala. Meš. zbor. 9. P. Schuhmacher: Scherzo. Stiriročno. Kla- vir. 10. P. S. Vilhar: Proljetni zvuei. Me- šan zbf>r. II. St. Prcmrl: Zdravica. Me§. zbor. 12. Dr. Schwab: Dobro jutro. Pev. valeek. Meš. zbor. 13. .1. Ha\rdn: Sin- loniia I. del. Štiriročno. Klavir. Začefek ob 20. uri, konec ob K-22. uri. Vstopnina sedezi po 6, 5 in 4 Din. Stojisča 2 Din. Ker je čisti dobiček iiamenjoti za zidanjc lastnega doma, se preplacila livaležno sprejemajo. »Oospodiii Franjo« v svoji douiovini. l\j vecletnein počitku \- Pulkavi na Nt- zje'm Avstrijskem je bil \- sredo po za- siugi sentpeterske žeuske CM podruz- r.ice prepeljau v Ljubliano k večnemn počitku v zemljo doniačo pisatelj Ma- sclj-Podlnnbarski. Avstriiska žrtev iz dobe naše nesvobode. Povsod na posta- jah jiižne železuice od Maribora do Liubljane so se -vršili svcčani sprcjem> z uagovori in ))etjem, dasi prihod ui bfl pravocasno in pravtlno iavljen. Tudi pri nas v Celju se je v za.dn.ic-m tronotku zbralo lepo število občinstva, da pocasti spomm moža, ki jc z vso duso sluzil ideli svobodne domovine, ki je za lo idejo dal svoje življenje v tujcin svetu. 2upan mesta Celja g. dr. Hrasovec Je imel pred mrtvaškhn vozom lep govor v pocasceuje velikega pokojnika. Slavn pokojnikovemu spomiuii. lahek mu pn- čitek v domovini. Sokolsko drustvo v Celju odhaja v nedeljo, 25. junija z jutranjim vlakoni v Žmarje. I/let je obvs/.en za vse Cianlcc in člarie. Zbirališče 'ia koloüvoii! pol i;rc pred odhodom vlaka. Vaje Celjskega pevskega društva. Vsem. ceni. p^veem in pevkam C. P. D. vljudno naznanjamo', da je dru.štvo sklc- nilo prekiniti pevske vaje vslcd nastopa solskHi počitnic, ob kateri priliki odide licitcljstvo na dopu.sk' in iz v :roka, ker tudi uradnistvo in drugi člani' dnišlva odidejo v tem času na svoic vakanec. Od petka, dne 23. i. m. naprei odpadejo vaje do početka mesjca septembra. Ob tem easii bo odbor potoni Jo udeležbo pn- glastjo najpozneje do 30. tm. Vse tvrdke in podjetja v Sloveniji, ki pridejo v poštev za razstavu svojih izdelkov ali zalog, pozivliamo ponovno, da še porabijo ta sicer kratek čas za prijavo. Obrtna razstava v Celju 12.- -22. avgusta 1922 je za Slovenijo prva po- krajinska obrtna razstava, katera bo Zc po dosedanjih prijavali dejansko obse- gala obrtnišk-e in industrijske proizvode iz ceie Slovenije. Obisk «a razstavi bo- de izredno velik, kar je danes že sigur- no in je torej na tej razstavi podana naJ- ugodnejSa prrlika uspesne reklamc za našo domačo obrt hi industrijo. Razstavi lahko vsak, ker so pogoji izvanredno u- godni in rao zborovanje tern temeljitejSe in uspcšnejše. O podrobnostih borno so pravočasno poročali. Vinska poskušnja na razstavi. Ob priliki razstave se bo vrsila v posebnili paviljonih poskušnja žlahtne kapljicc, k! priraste v uaših bogatih kraiih. Razstave sc lahko udeleži vsak vinogradnik. Po- drobnosti bomo še poročali. Pokrajinsko obrtno razstavo si bo ogledalo več ministrov in poslancev. Ker se bo istočasno vršil tudi obrtnr shod, je upati, da bomo i;meli pri tej pri- liki najboljši us|)eh, ker bodo merodajni faktorji na lastna ušesa slišali naše zali- tev-e in želje. Noben obrtnik ne sine o- stati doma. Vse mora na plan! Pokaži- ino kaj zuamo, koliko nas ie in morali nas bodo upostevali. Vsi za enega, eden za vse! Vzgajajte vajeiice k delu! Po vojnl je veselje do dela zelo paeüo. Zato ga je treba zopet vzgojiti in obuditi. Začeti pa moramo tami, kjer vojna še ni pokvan- la, pri obrtnem naraščaju. pri vajencih. Na obrtni razstavi bo poseb'jn oddelek za vajence, v katerem bodo brezplačno razstavljena vajeniška dela. Najboljsa dela se bodo nagradila, kar ne bo samo v cast vajencu, temveč tudi rnojstru, Ki je vajenca vzgojil hi učil. Mojstri! Dajte vajencem pnliko in potrebni materijal, da izvrše kako primerno delo, sebi v ponos, obrti pa na cast! Kralieva lovska obleka, ki jo izdeia krojaški mojster g. Orač v Slovenskj Bistrici, bo razstavljena na »Pokrajln- ski obrtni razstavi«. Obleka bo res moj- stersko delo, ki je vredno, da si ga člo- vek ogle da. Pavilionl se začneio že prihodnje dni postavljati. Opozarjamo ponovno vse one, ki nameravajo >;graditi lastne paviljone, da predložijo tozadevne na- ^rte razstavnemu odboru v odobritev, na kar še le lahko pričnejo z gradnjo. Blaž Zupanc: OBRTNA PRAVA IN ZADRUGE. V. Nam ostane torej naloira, izvesti smer o ustanovitvi- produktivnih, suro- vinskih, orodjarskih in prodajalnih pod- jetij. Razločevati se morajo pri tern ved- j no lastna in tuja podjetja. Lastna so, če ustanovi in vodi zadruga podjetja zu one stroke, ki pripadajo po pravilih v njeno strokovno območje. Tako si za- more mesarska zadruga ustanoviti last- no klavnico in liladiinico, Cevljarska in krojaška zadruga pa lastno delavnico a ročnim in strojnim obratom: istotako morejo ustanoviti strokovno podjetje ključavničarske, niizarske in druge za- druge. Ne morejo pa za vsako f)ridou- ninsko stroko nastopiti, ker mora prea- met spadati v stroko zadružnih članov. Ta:ka podjetja so last zadruge, last čla- uov ali zadružrio premoženie in če hi tvornost podjetja ne odgovarjala § 1H or. bi zadrugi manjkala pravna sposob- nost za take po zakonu daiie pravice n. pr., da hi dobila gostilnicarska zadruga pravico, izvrševati gostilni^arsko obrt. Tuja podjetja so zadrugi sorodna in se more gojiti ž njimi pridobninska ali gospodarska skupnost. Te po zakonn od 9. aprila 1873 drž. zak. št. 70 usta- novljene zadruge so od obrtnih zadrug samostojni ločeni predmeti. one niso del prvih in ne od njih odvisne. Bistvena razlilka ined prvo in drugo zadrugo je ta, da morajo vsi zadružniki biti člani zadružuega podjetja. za njlfi sprejem ali izloeitev se ne more sklepa- ti, pri drugi so člani Ie; oni, ki se s po- sebno izjavo priglasijo k pristopu, ki snore poslovati sele po izpolnitvi zadru- /.nih predpisov in ki se more pečat; le s predpisanim zadružnim namenom. Obrt- na zadruga lahko pristoni k pridobnln- ski zadrugi kot clan, slednja pa ne k obrtni zadrugi. Obrtna zadruga nai bi bila produkt samoobrambe obrtnikov in dobrodošli |)rivez pospešcvalnih namenov. V zad- njem članku sein omenil, da se mala obrt ne sine boriti proti kapitalu, ampak gledati, da se istega pritegne in izrabi zn rokodelstvo in danes naglaäam, da mo- ra mala obrt proti industriji izrabiti -t. vso doslednostjo isto orožje, kakoršnegn se industrija poslužu.ie za uničevauje rokodelstva. Dolžnost zadruge je pa, poučiti člane, da izrabijo to orožje in skrbijo za čimVečji nakup strojev in surovin. Tako bode obrtniški sloj postal tisti1 stroj, ki lahko koukurira vsaki in- dustriji. Mi se zavedamo. da izrabi induslri- ja za unieevanje rokodelsiva denar, stro- je, delavsko silo, okusno oprcmo blaga in reklamo. Ali nimamo vsega tega tuai mi? In če im a mo vse ta in se tega za- vedamo, zakaj tega nc izrabimo? Ce izdeluicio ix)tom zadruge kopita, usnje, sukanec, ušesce, podšive, iniamo čevei] kmalu skupaj. Slično s(3 godi v krojaški, ključavničarski, mizarski, klcnarski m drugih strokah. Posluževati se moramo potrebnih prikrojevalnih učil, kalkulacij. obrtno- zadružnega kredita, strokovnih delavnm sil, reklame in hajd na tekmovanje. Prepričan sem, da v tern gospodarskem boju ne bo podlegla mala obrt, ampaic industrija. Seveda bo potrebno pri lz- vajanju tega toliko stanovske zavedno- sti, da ne bode hodil kroiač čevlje v bazar ali kovač podkve v žclezno trgo- vino kupovat, ampak v svojo zadružno prodajalnico. Industrija ima namen: 1. Izpodriniti malo obrt. vsled to- varniške produkcije n. ]>r. tltalstvo, čcvljarstvo. 2. Prikrajšati produkcijsko oblast s tern, da prevzame posamezne produk- cije n. pr. pri kovaču izdelovanje pod- kev. 3. Prisiliti malo obrt, da služi vele- podjetiu n. pr. ustanoviti lastno kliučav- ničarstvo za v veleobratu potrebne po- prave. 4. Stisniti malo obit na domaee delo n. pr. krojaCi, šivilje. V splošnem bi se na.i mala obrt slično udejstvovala, kakor vidimo pn kmetijstvu. Pogumen kmet deia, vnov- čuje, obratuje in kupčuie kot obrtnik in če je pred leti, ko se je obrtno pravo Iz- popolnilo, ugledni učenjak prorokova', da bo zadruga budilnica iz neumrljivosti, jc prorok uganil. Najvažnejše vprašanje je, dobitl za obrtnika> kredit in pri tern ima država ravno tako veliko korist kakor posa- meznik. Preskrba kredita za malo obrt seveda ni povsem lahka stvar, če po- inislirno, kdo bo začetniku po'nagal. Vpoštevati moramo pri tern tri vrste ljudi. Pri prvemu se ne ve, če pride kedaj na zeleno vejo in tudi ne, Če bo znal z izposojeno svoto gospodaritt. Drugi nadkriljuje svoje tovariše z veüo in srečo, ker pride brez tuje pomoči do krasnih pozicij. Tretji je tisti, ki razpo- laga z večjim znanjem, kakor .je v deželi običajno glede trgovine in tehnike, p« se vzlic temu ne more povspcti do vi- ^jega cilja. Pri tern sta inožna dva pota; same- poinoč in tuja pomoč. Posvetimo vso pozornost samopomoči in takemu člo- veku in za takega človeka moramo u- stanoviti kreditne zadruge. (Dalje sledi.) Prosveta. »Lovskl tat v Petrovčali. V nedeljo 18. junija je priredll »Sokol'c v Petrov- čah v dvorani g. Vodenika 5 dejansko dramo «Lovski tat«. Igro je prav skrbno pripravil in režiral g. iičitelj Ciselman, kl — mnnogrede omenjeno — žal odhaja iz Petrovč ter le želimo, da dobimo njemu vrednega prosvetnega delavca kot na- slednika. Vloge so bile po večini dobro razdeljene. Seveda ni to vselej mogoče, ker dostikrat ni na razpolago kvalifiko- vanih oseb. Gozdar Hrast (g. Jarh) si je v svoji mirnosti začrtal v vscm poteku igre le ta smoter, da spravi svojo hčerko Cilko v trajno zavetje. Prvotna moža- tost in konečna naivnost sta skoraj pre- silna kontrasta Mrastovega značaja. ličerka se je silno vživela v svojo vlogo ter rešila svojo težavno partijo osobito v 3. in 5. dej. čuvstveno i'.i rahločutno. Žal, da ji ljubimec in ženin Tratnik sg. Qodicl) ni mogel vračati listo vdanost ki jo je Cilka upravieeno pričakovala, zato je ostal tudi prizor, ko se lovski tat razkrinka in obtoži — brez učinka. Lovec Jevšar (g. Lapajna) se je primer- no prilagodil vsem okolnostim. le maTo prenaglo je izdihnil svojo »blago dušo^. Osat (g. (ioršek) je zlil v navihano svo- jo prostodušnost precej humorja. France (g. Vipotnik) je priprosto stregel vaškJm svojim prežejnim gostom. Tudi vlogi Vencelja in Dolinarja sta majhni in je oboje g. Deršek zadovoljivo oskrbel. Manca (gdč. Razboršek) je pritajeno 1z- razila vso svojo bolest na izgubi moža. O orožniku (g. Delakorda) se ne da niČ povedati, ker je bil obsojen k molku. V sploSnem je naredila vsa vDrizoritev na gledalce najugodnejši vtis, saj ji je ob- činstvo z zaiiimanjem sledilo. Razne ze- lene paglavce, ki se oglasaK) med prizorl /. neslanimi opazkami pa vrzite drugIC iz dvorane — seveda na primeren roka- vičarski način. Tambrraški kvartet Je živahno izpolnil odmore. DvoTana je bila razprodana. Sokolu v Petrovčah. na§e čestitke. H. Slenkievicz: 7 ognjem \n mečem. Povest iz davnih let. Prevel dr. R. Mole. Uustracije Olivove. \ Ljubljana 1922. — Založila Tiskovna zadruga. 1. snopIC. Cena snopiču 7 Din, po pošti 7.50 Din. Napovedana nova izdaja znamcnilih Sienkieviezevih romanov je: začela izha- jati. Pred nami leži 1. snopič romana »Z ognjem in mečem«, ki obsega 4 pole vc- likega formata in prinaša dve dobro u- speli ilustraciji. Posamezni snopiči boao izhajali' mesečno. En snopič velja po po- šti dostavljen 7.50 Din. Naročnino in po- štnino vsaj za dva meseca naprej je tre- ba pošiljati na Tiskovno zadrugo v Lju- bljani, Prešemova ulica 54. Henrik Ibsen: »Gospa z morja«. — Igra v 5 dej. Iz norveščine preložil Vo- jeslav Mole. V Ljubljani 1922. Založila Tiskovna zadruga. Str. 160. Cena 15 Din, Po pošti 1 Din več. S pričujočo knjigo Je začela Tiskovna zadruga izdajati v slo- venskih prevodih Vojeslava Moleta vr- sto najboljših dramati^nih spisov prveg-a nordijskega dramatika Hcnrika Ibsena. Ibsenova dela pomenjajo važen prelom v razvoju moderncga gledališča ter so že davnaj prešla v svetovno literaturo. Za- to morerno le z vessljem pozdraviti, da se pojavijo tudi v slovcnskem jeziku. »Qospa z morja« je eden izmed onih Ib- senovih umotvorov, v katerih se peča pisatelj s problemom zakona. Prevoau »Oospa z morja« bodo sledili prevodi o- stalih najvažnejših Ibsenovih dram. Stu- dije o Ibsenu pa iz'dejo pozneje v zve- zku zbirke »Pota in cilji«, posvečenem skandinavskim pisateljem. Lepo oprein- ljena knjiga se, naroca pri Tiskovni zrr- drugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. ZAHTEVAJTE V VSEH QOSTILNAH IN KAVARNAH RACUNSKE LISTKE CMD! Strap 4. »NOVA D 0 B A « Stev. 71. 0 islamu. (Prodavanje Ed. Simnica na ccljskem Ljudskem vseučilisču.) (Dalje.) Najvažnejša naloga ie bila za Mo- hammeda pridobiti Me-dinskc Jude za se, zato se prve medinske sure oečajo po- drobnejše ž njfrni. Dokazati jim je hotel, da se njegov nauk od njihovc^a nič n« razločuje in se skliceval na njihovo sveto pismo, v kateTem nai bi bil ome- njen njegov prihod, sprejel ie tudi judov- ski post na judovski' praznik in je ptistil vernikom, da so se pri molitvi obrnili proti Jeruzalemu mesto proti Mekki. Judje ga pa niso tnoKli kot nejuda pri- znati za niesija in so .se norčevali iz nje- Ka, zaradi njihove zakrkn.ienosti jim je zagrozil s pekloni. Zato ie; preložil zopet post na mesec Ramadan in verniki sm pri molitvi morali biti zopet obrnjeni proti Mekki. Kakor hitro je utrdil svoje stališce v Medini, je rnislil na boj proti Mekki, kajti narodno svetišee ie ir.oralo priti v njegove roke. Proglasil ie sveti boj \ Mekki. Ko ie zvedel, da ffre bogato ot>- ložena karavana pod vodstvom Abu Saf- jana, jo je hotel Mohammad vjeti. Abu Safjan je pa zvedel zato in ubral po ka- ravanski poti čez Bedr proti rnorjn, od koder ie prosil Mekkance za pomoč, ki so prišli s 700 jezdeci na kamelah in 100 možmi na konjih. Mohammed iih ie skle•• nil napastl. Ko «?o prišli skupaj. so izsto- pili trije odlični Mekkanci Otba, njegov sm El-VValid in Šeiba tcr po'/vali tri ¦moslimane na boj nato so nastopili Alo- hammedov stric Hamsa, njegov bratra- nec Ali in Obeida ibn el-Harith. KmaTu so ležali vsi trije Mekkanci mrtvi mi tleh, od moslimov je pa odnescl samo Obeida smrtonosno rano. Nato so se o- stali spropriieli, pred vsein se ie bojeval AH, kl je pobil 22 nasprotnikov. Proti poldnevu so jo Mekkanci itbrali v bes, pustivši na bojnem polju 70 mrtvih in ravnotoliko vjetnikov. Med bojem je mo- lil Mohammed v So torn in pri /ivčnem napadu je imel prikazen, ki inn je doka- zala božjo pomoč. Tisoče anvjclov se ie borilo s sovražnikom, vzdignil je pesr peska in ga vrgel, kot simboiično dejanje proti sovražnikn. Moralični uspeh tega boja ie bil v Mekki velikanski. Hog je pokazal, da je Mohammed res njegov prerok, ker urn ie dal nad sovražnikovo premočjo odločno zmago. Od vseh kra- jev so začeli Arabci glcdali s pričako- vanjem na Medino. Ko je priSel v Me- dfno. so mai sporoeili žalostno novico o smrti njegove hčere Rukeije. Od plenn je vzcl za se pctino in jo doloeil za po- litične namene. Po bitki pri Bedrn je premagal judovski rod Banu Kcimika, jih čez 14 premagal in jim dovolil prost odhod v Sirijo. Sovražnosti med ntosli- lni in Mekkanci so se nadaljcvalc, v bo- ju je Mohammed sam zašel v nevarnost. kamen mu je izbil en zob, vsled druj;ili udarcev se je onesvestil. ker so vsi im- si ill, t. Jurja ob Taboru. Oosp. namestnik je izročll odli'kovancem redove s kratkim nago- vorom, nakar se je v i'menu odlikovanin zahvalil g. (jariRl, ki je povdarja1, da od- likovanja ne pomenijo odlikovanja po- sameznih oseb, ampak vsega sloven- s.kega nčiteljstva. — Zvečer se je vršil v kolodvorski restavraciji družabni v-ečer. Vpisovanje v prvi razred Iriraz- rcdne meščaiiske sole v Žalcu se vrši ?a prihodnje šolsko leto 1922,23 nepreklic- no due 25. in 26. junija tl. od 8. do 12. ure predpoldne v ravnateljski pisarni, ker je viSji šolski svet razveljavil ukinitev I. razreda, ki je bila razglaSena po zadnjl seji po časopisju. Krajni šol. svot v 2alcu. Na Gomilskem uprizori šolska mla- dina due 25. jun. ob 16. uri v prostor- nem »Qasilnem donui« micni in šaljlvi igrokaz »Povodni moz« y 3 dejaiijih s petjem. Vsi prijatelji Solskcga odra so vljudno vabljeni. Na drž. vinarski i» sad.iarski soli v Marlboru se prične novo šolsko leto due 16. sept- tl. Sola je dvoletna. 2 njo je v zvezi internal- za gojence. Zavocl ima predvsem namen.da izobrazuje kmetsKe sinove, ki ostanejo po končani kmetijsk! Soli d'Oma, na lastnem knictijskcm gospn- darstvu. Taki imaio pri sorcjemu preo- nost pred vsemi drugimi. Kolekovanc, lastnoročno pisane prošnjo (na celo po- lo in koJek 7 Din.) za sprejem je pošiljati ravnateljstvu drž. vinarsk-.r in sadjarske sole v Mariboru do 20. juL tl.; prošnji sc morajo priložiti: 1. krstni list. 2. domov- nica, 3. odpustnica odn. zadnje šolsko spričevalo, 4. zdravniško spričcvalo, i>. spričevalo o nravnosti r>ri onih prosilcln, ki ne vstopijo v zavcxl neposredno tz kake dnige šole, 6. izjava starisev oiln. varuha, s katero se ti zavezujeio plače- vati stroške šolanja, 7. obvezna izjava starišev ali varuha, ki reflektirajo na c?r- žavnr ali kak drngi stipendij i/ javnih sredstev, da bo njih sin ali varovancc ostad pozneje na domačem domu, v na- sprotnem siučaju pa povrnein zavociu sprejete zneske podpor iz Javnih sretf- stev. Za sprejem je potrebna starost najtnanj dovršenih 16 let ter z dobrim uspehom dovršena najmanj liudska Sola. Sprejcmali se bodo tedaj le pridni. dovoij nadarjeni kmetski sinovi. ki ostauejo po končani šoli doma. Sprejme se ttidi nc- kaj eksternistov (izven zavoda stanujo- čih učenccv). 0 sprejenin v solo odloCa tiidi usp-eh sprejemnega izpita iz sloven- seine in raeunstva, katerega so oproščc- ni samo absolventi meščanske ali kake nižje srednje sole. Ob vstonn v zavoH se mladeničl še enkrat preiščcjo po /a- vodiovem zdravnikn; ako njih zdravst- \-eno stanje ni povoljno. so odklonijo. O- skrbovalnrna znaša do preklica mcseOiio 200 Din. Plačuje se vnaprei v dveh ena- kih polletnih obrokih. Sinnvrvm ubožnih posestnikov sc morejo dovoliti popoi- p.oma ali do polovice prosta drž. mesta. V tem slučaju je Ireba podnroti prošnjo z uradno potrjenim ubožnini spričeva- lom. Absolventi te dvoletne šole vživajo ugodiiost po čl. 8 zakona o ustrojstvn vojskc tj. skrajšano vojaško sh:žbovanjc po 14 mesecev (dijaški rok) pod pogo- jem, da ostanejo pozneje na lastnem domu. Donesek k vreduosii avstrijskega denarja. V 2enevi proüaja neki čevljar mik) za čiščenjc madežev. zavito v po- polnoma nove avstrijske stotake. Cena milu je 20 šviearskih fickov. Milo se po- nuja glasno po tilicah in prodajalci kli- eejo: »Kupuite milo, saj dobite za 20 vi- narjev milo in še stota'k po vrhu. Res je, da je dane.s stotak vreden le dva vinarja, toda kaj, če se dvigne stotakova vrec?- nost!« Ljudjc kupujejo uridno milo In najbolj smešno je, da spravljajo celo stotake. Nehajte s šovinlzmoni! »Tabor po- roča: Kakor smo izvedeli tcr se tndi na lastne oči prepričali, ie nasa mariborska carrnarna odpravila doseJanje sloven- ske štampiljke ter jih nadomestila s sa- mosrbskimi v cirilici, istolako namerava baje tudi veliko napisno tablo »ülavna carinarna« zamenjati s samocirilsKo. Kdor nas pozna, ve, da smo za strogo narodno edinstvo Srbov, Hrvatov In Slovencev; ravno radi tega pa zahteva- mo, da se' upošteva vse tri enako. Po- stavljati na mariborske urade samociril- ske napise pa se pravi dokazovati, da smo Slovenci in Hrvati ljudjc druge vrste ter da živimo v Srbiji, pod srbsko liegemonijo, ne pa v enakoprovni Jugo- slaviji. Mi spoštujemo cirilico, ker vemo, da je to pismo sv. Ciriki. na Sega blago- vestnika, toda stoletja rabimo že latinr- co kakor skoro vsi1 evropski narodi in zato tudi zahtevamo, da morajo biti na- pisi v naših krajih (isto velja za §tam- püjke) latinski. Latinica je pisava Slo- vencev, Hrvatov, Cehov in Poljakov, to pisavo poznajo in zato pove že zdrava pamet sama, da se v ozemliih. ki se po- služujejo latinice, ne more in ne sme de- latt samocirilskih napisov. katerih ljud- stvo ne zna čitati. Saj so napisi menefa pač za ljudstvo in ne morda za enega sa- mega uiadnika? Sioer na imamo tudi po ustavi pravico do tega. Velikosrbski s"o- vinizem odklanjamo, prav tako kakor hrvatski separatizem, zato apeliramo na merodajno državno oblast v Beogradu, da pouči mariborsko carinarno. da seje k svojim postopanjem meJ nas samo raz- dor ter s svojim šovinizinom državni in narodni stvari samo aküdiue mesto da T)i koristila. Za »Otroško bolnico kraljicc A^arije« •¦o nadalje prispevali: Obcinski urad Sv. Barbara v Mal. 100 K; A. ValcnCak Velenje 400 K; občinski urad §oštanj 400 K; F. Ooričar Soštanj 200 K; Sola Hoče 522 K; okr. rudarski urad Celje 1000 K;Sola Orla vas 241 K 20 v; Sola Jurklošter 10 K; Sola Sv. Toniaz" pri Ormožu 160 K; Sola Sv. Križ nad Mari- borom 124 K; Sola QomLUko 111 K; ar. R. PipiiS Maribor 20.000 K; obt\ ura-4 Ljutoiner 20.000 K; meslni obč. mac: Slovcnjgradec 1000 K; Alojzij Domicelj. Sv. Peter na Krasu 100 Iir; Sola ^iCe 200 K; Sola Cankova Prekmurjc 768 K; Sola Kaplja 800 K; Sola Murska Sobota .?S4 K; V. Trei'ber Smiklavž 100 K: obC. urad Ruše 4000 K; Sola Ojstrica 120 K; Sola Sv. Miklavž nad Laškem 566 K: Mešc. sola Slovenjgradec <30 K; Sola Sv. Križ 960 K; Sola Dolnja Lendava Pre»:- murje 3.5SS K; A. KrižniC Maribor 400« K; Znakovnadneva Maribor 30.333 K 80 vin.; Sola Hajdina 314 K; Sola Kamm- ca 680 K; Sola Sv. Marjcta n. Dravskem polju 40 K; Sola Sv. Vid pri Ptiiju 376 K; Sola ü. Poljskava 961 K 60 v; Sola Voj- ni'k 160 K; Sola Ljutomer 240 K; Sola Sv. Jnr Sl. üor. 701 K; Sola Stndenci 140 K; Sola M. v Puščavi 810 K: .losip Pau- er Braslovče 400 K; obc. urad Selnica o. I). 1000 K; dr. Lipold Maribor 2000 K; Župni urad Slivnica p. Celiu 64 K; Sola Jarenina 100 K; Neimenovani Maribor 4l>0 K; znaki rn dobiček pri »brezalko- holni kavi1« in cvetlicah nn slavnosti v Mari'boru S. (m. 15.603 K; Sola Lakoš pn Dol. Lendavi 171.20 K; zbirka g. Ko5e- nine Oornjigrad 2520 K; Kmeti>:ko clru- Stvo Rečica o. S. 500 K; Mat. MarinšeK, Soštanj 100 K; Sola Rogatec 200 K; Sola Žusem 48 K; Sola Sv. Andraž v H. 41 K; Obc. urad Breg pri Ptu.ii: 4600 K; Sola Tezno 124 K; Vendramin — Haller Sv. LeiKirt-Laško 40 K; obc. urad Letnbcrs p. Podplatu 574 K; Sola Prevaljc 14S K; Sola Mozirje 160 K; obč. urad Sv. Mar- tin pri Vurbg. 400 K; učiteljstvo Brežlec 192 K; J. Demšič Velenje 200 K; Sola Koprivnik pri O. Lendavi L500 K; A. Verlnik Maribor 400 K; J. N. SostariJ 1200 K. Uvoz naše klavne živine v FrandSo. Na več vprašanj interesentov irledc uvo- za klavne živine v Prancijo se je tukaj- šnja trg. in obrtna zbornica obrnila zs pojasnila na francoski konzniat v Zagre- bu, od katerega je dobila sledeči odgo- vor: Uvoz govedi, ove, koz in prešičcv, ki so jugoslovanskega izvora, je soglas- no sklepu z dne 15. dec. 1921 dovo'jen, toda samo ako so transport! naslovljem dire'ktno na gotove klavuiee. ki so zato pooblaščene. Začasno srnejo sprejemati vse vrste živine klavnice v Strassburgu, Muhlhausenu in Marseille, a klavnica Nancy sme sprejemati samo kostnme. Uvoz za Strassburg se ima vršiti če7: carinarnico v Kehlu, za Mühlhausen Cez ono v Neuenburgu. Transporti se odpo- šljejo po železnici do klavnic in se opre- mijo z uvoznim dovoljenjem, katero se mora vrniti carinarnici v teku petih dni s spričevalom živinozdravnika, ki po- trdi, da se je živina poklala. Koštruni. za katere se pri prehodu v Kehln kon- štatira, da so zdravi, se smeio odposlatr v klavnico Nancy. Uvo« za Marseille Je Ciovoljen samo po morju; v Marseillu sc spravi živina v sanatorij, od koder ne sme drugam nego samo v klavnico v Marseillu in to najdalje v teku 10 dni. Raziiiejitvene komisljlc. V Beijak so prišle 20 t. m. tri razmejitvene komisije naimreč: komisija za razmejitev ineo Jugoslavijo in Ita'li'jo, komisija za raz- mcjitev med našo državo in Avstrijo in komisija za razmejitev med Avstrijo In Italijo. Nasr zastopniki so generaia Pav- lovič in Majster, ter polkovnik Vaska- lo vič. Kmctijski tečaj za ucltclje. Pokra- jinska uprava oddelek za kihetijstvo pn- redi v času od 24. jul. do 2. sept. tl. Sest- tedenski kmeti'jski tečaj za učiteljc na : kmetijski šoli na Qrmu. V ta tečaj se \ sprejemajo prosilct iz vse Slovenije pod i sledečinil pogoji: 1. da imaio najnianj 5 | let ljudskošolske učiteljske prakse in ti- ; sposobljenostni izpit ?.:i ljudske sole, 2, ; da-so s k,metije doma ozir.. da so se s» '[ kmetüstvom že praktično pečali, 3. da so ' že po svojem dosedanjem delovanju po- ! kazali potreb.no zanimanic in dobro vo- ! ljo. za kmetijski po.uk, 4. da so iz krajev, i kjer je upati, da.; se najprej ustanovc J kmetijsko - nadaijevalni tečaji in 5. aa napravijo koncem tečaja izpit o preda^ vani nčni tvarini in si pridobe s tem iz- pričevalo učne usposobiieiiosti za stro- kovni pouk na kmet'.jsko - nadaljevalntli Solah. Prosilci nai poleg tega navedeio (brez prilog) v prosnji.tudi vse druge o- bičajn-e podatke slede starosti, rojstneg^ kraja, dovršenih študij, dosedanjega slu- žbovanja kakor,. tudi glede tega, ali so oženjeni ali ne. V tečaj sprejeti učitelji dobe.na zavodu prosto oskrbo obstoječo iz proste hrane (zajuterk, kosilo in ve- čerja brez, vina) in prosto stanovanje. •— Str.oSke potovanja. morajo sami trpeti. Med te'cajem je pouk nepretrgan (brez dopustov) hi;.se imajo tudi nedelje po- rabit» za poučne. izlets. Sprejeti udelež- niki se morajo z reverzom zavezati, da se bodo točno udeleževali pouka in rav- nali v¦ vsem po odredbah ravnateljstva. Prošnje za sprejem v. kmetiiski tečaj ie vlagati potom so:, vodstva in brez ko!e- ka pri o.ddelku za kmelijstvo v Ljubljani in sicer najkasneje do 10. juliia tl. Vellke nionarhlstične döinoustractje tia.Duuaju. 16, t- m, so bile na Dunaju ve- ItK'e. in.bnarhis,tične dem.onstracije. Med demoiistranti je bilo veliko Madzar/jv, ki sx) radi tega prišli nalašc iz Budimpeste. . , Preobilica žen v Eyropi. Dočim je bilo pred vojno v ßvropi saino devei ruili'jonov žen več kakor mož.. ie narasla sedaj ta.razlika na 2'5 miüioiiov. Naj- slabše ie v tem pogledu v Rusiji, kjcr pri- de na JOQO in-ož 1300 ien. Skoraj naj- boljše je v tem oziru v Jugoslaviji, k]er pride na lQOO" .mož le 1042 žen. [ždaja in tiska: Zvezna tiskarna v Ceflu. Odgovorni urednik: Lie. EUvard Slranlc. LEPOTA kože, obraža, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo z razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospefa iz vseh dežel sveta na lekarnarja Fellerja: ELSÄyLILIJNO MLEČNO MILO, najbolje blago, najfinejše »milo lepote«; 4 kosi z zamotom in poStnino K 120'—. ,Elsa* obrazna pomada odstrani vsako neči- stost kožc, solnčne . pege, zajedance, na- ^ bore ltd., naredi ko2o mehko ro2nato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 kron. „ELSA" TANOCHiNA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in cepljenje las, zapre- čuje prhut, prerano osivelost itd. 2 porce- lanasta lončka z omotom in poStnino 80 K. ProdajaBoi ako naročijo najmanj 12 kosov od jcdnega predmeta, dobe popust v naravi. 6 HÄZNO. Llliino mleko 24 K, Brkomaz 10 K, nalflnejSl Heoa-puder dr. Kiugerja v veliklh orig. škatljah 40 K, najfiiiejSI Hcga zobni prnSck v patent äkatlinh 40 K, puder za gospc v vrcčicnh 8 K, zobnl prašck v Skat- ijah 12 K, v vreCicah 8 K, Sachet diSnve za perllo 12 K, Schampoon za lasc 8 K, rumcnilo 12llstkov 18 K, nal- flneišl parflm za ¦« in 00 K, moCna voda za lase 80 K. Za tc razn« prcdmcte sc zamot \t\ poStnina posebcj raCuna. EUGEN V. FELLER, lekarnar STUBICA Dolnja, Elsa trg St. 356, Hrvaško. Strojepiska veš?a stenografije, lahko tudi zaCetna moč, »o sprejme s I.julijem v pisarni lesne trgovine. E. Marine, Celje, Kapucinskau.3. PozopI Poiop! UIZUM za potne liste preskrbujem že 4 letav Ljub- ljani in Zagrebu ter se priporočam cenj. občinstvu še za naprej. Potni listi se pre- skrbujejo vsak dan. V slučaju potrebe pre- I skrbim lahko tudi kake druge stvari. Za uboge invalide brezplačno. Preskrbim tudi pri Narodni banki posle za trgovce glede carine pri Trgovski in obrtni zbornicl. Pre- skrbim vse po 2elji stranke po najnižji ceni. Obmite se samo na moje ime. Odpotujem vsako noč ob pol 2. uri. E« Pltamio, Ašker?eva ulica št. 5 zraven hotela »pri Pošti«. Stev. 71. iVQVA COBAi 5tran 5- Ustaooaljsna 1864. Hranilniea mesttie občine Ce!je \T lastni palači ppi kolodvoi^u. Usfanoylisna 1361 W—25 It; 3 1 a o e c 'S. a Cu Siasije hranilnih vlog K 35,020.000. = Vrednost rezervnega zaklada IC 8,000.000« n • a : rs ¦; H HRANILNE vloge, ki se sprejemajo od usako- gar, užiuajo najpopolnejšo uarnost in ugodno obreslouanje. Poštne položnice sfrankam brez- pSačno n;i razpolago. Rentnino platuje zauod iz suojega. SPREJEMA ludi u uarno shrambo od strank in sodišč razne urednosine papirje, uložne knji- Ike i. I. d. Daje ü najem PREDALE v svojlh safeblagajnah, lako, do obdrži ključ stranka sama. OSKRBUJE suojim uložnikom prodajo in na- kup useh urst urednostnih papirjeu itd. Izur- §uje za nje ludi inkaso in druga denarna opra- üiia najkulantneje. IZPLAČILA u inozemslüu izredno ugodno in promplno. Posojila Yseh vrst pod najuqodnejsimi pogoji. Brezplacna fsojasnila in slrokounjaški nasueti u us eh denarnih prašanjih. JZivez/za f/srfama CEL)E Izvršuje v*a v stroko spa- dajoia dela najhitreje in po dncvnth cenah. Itdeluje ne thkovlne kakor. časo- pisjc, trgovske, šolskc In aradnlške tiskovine, knjlge, etntkt ltd. do najumet- nejšega barvnega ttska. Najbolje arejenn KNJIGOVEZNICA tzvršaje httro In solldno knjlgoveška dela od naj- priprostejše do najfincjie --------- Izpeljave-------- JETIKA! Strokovni zdravnik za pljučne bolezni dr. PečnlK ordinira z izjemo torka in petka v Št. Jurju ob j. ž. Kupite tudi njegove 3 knjige. Navodila, kako do ^dravju priti, ozdraviti. Umivalnik s temnosivo marmornato pložčo. še dobro ohratijen, se poceni proda. Naslov v upravi »Nove Dohe<.. 673 vjpjiildflvcev se takoj sprejme v stalno delo in visoko plačo. — Stanovanje 674 prOStO. 2-1 Tovarna usnja v Radecah. Sprejme se takoj ali do 1. avg. učenec v mauufakturno trgovino v Celju. Ponudbe s prepisom spričevala zad- niega šolskega leta se naj vpošljejo na Upravništvo ,Nove Dobe' pod »Marljiv«. 670 3-1 Meblovana soba za 2 osebi, tudi letoviščarjerc se odda za 2 meseca eventueluo s hrano. Na- slov v upravi iista. 680 1 { Obi. konc. posredoualnica J za promeJ z realitelami: flnton P. Hrzensek CEL3E Hralja Pstra t II CEL3E Posreduje pri prodaji ozir. nakupu zemljiše, his, vil, gfradov, velikih in malih posestev, industrijskih podjetij itd., itd. vestno in točno. 45-^ Naznanjam. da imam v zalogi 6 5 bukova drva, velenlsKi premog, apno, zidno opeko in oglje ^arse i>o raajnižji ceni! Na droönol _— Na debeloi Trpvlna HARLQVSEH, Lava pri Cslju Ant. Lecnik O urar in juvelir O Celje, Gianni tr§ It 1 (prej Pacchiaffo). 15 V Zenitne ponudbe. 32 lot star mož, invalid, sposoben še za vsako poljsko deio, se želi oženiti na po- sestvo ali gostilno. Premo2enja ima 300.000 K AmerikaneOf 28 let star, premoženja I1/: mllijona, se oženi na dobro gostilno. Ponudbe na upravništvo »Nove Dobe«. RazšiPjajtB „Novo Dobfl"? Stonovanje dob! kdor prevzame mobilije ali povrne selitvene stroške iz Celja na Zagreb. »Arader« uprava Iista. 678 ZAHVALA. Vsem, ki ste ob bridki izgubi naSega nepozabnega FRANCE-ta socustvovali z narri, izrekamo tern potom svojo najprisrčnejšo zalivalo. Zlasti smo dolžni. da se zahvalimo onim, ki so niu v zadnjih dneh s tolažbo lajšali trpljenje, g. 2upniku Ivami Grobelšku za ganljive poslo- vilne besede, g. nadučitelju Ivanu Zotterju in gg. pev:em za prekrasno petje, gomilskim mladenkam, ki so ga otlele s cvetjem, darovalcem vencev, vrlini gasilskim društvom iz Gomilskega, Grajske vasi, Polzele in Latkove vasi, gospodotn stanovskini tovarišem in sploh vsem, ki so ga sprernili na njegovi zadnji poti. Gomilsko. Žalujoča rodbina J. Kunsi-ova. Hotel Skoberne V soboto dne 24. junlja Vrttta ottforitd $ ffoncdot» ZaČetek ob 8. url zvečer. — Vstopnina prosta. K mnogobrojnl udeležbi vabl F. Skoberne, hot. Naznanilo preseütve Uljudno sporočam mojim cenjenim odjemalcem, da sem mojo trgovino, ki se je dosedaj nahajala v Qaberju štev. 16, nasproti vojašnice Kralja Aleksandra ppBselil v Gaberje štev. 3 (gosiilna Plevčak) nasproti Mesinega mlina. Tem potom tudi p. t. občinštvo obveščam, da imam v svoji bogati zalogi stalno najboljše inozemsko blago kakor: angleško, francosko, češko in italijansko in sicer l?o najnižjiK konkurenčnih cenah. Prepričan sem, da sem si tekom let pridobil popolno zaupanje mojih p. t. odjemalcev ter upam, da bodo isti tudi v bodoče z mojo trgovino v vsakem oziru zadovoljni, ker bom skušal imeti v zalogi vedno sveže in dobro blag'o. Z velespoštovanjem J. KUDIŠ Celje-Gaberje 3 St! an 6- «NOVA D O B A « Štev. 71. POSOIILNICA V CEL1U NARODM DOM (NA OGLU V PRITE.IČJU) ' Staate hrftp. vlofl Cez K 02,000.000— Vrednost rezerv čez K 14,000.000'— 1 Sprejema hranilne vloge na hranilne knüzice in tekoči račun ter jih obrestuje po 4% hrez odpovedi, A% - 5% m odpowedjo, večje sfalne naložbe po dogowoim Ofoevlja vac denarne, kreditne in posojilne transakcije najkulantneje. - ftegistr-ov. krecftitna in Lt&*t»ena "LASTNI DOM" ©bp««fcuje nc* 41/2°/o S*i*»S in 30! K od sto, ppoti odpowede (5%) pet od sio Proda se beia leseoa ofrocja posfeija z madraco, dobro ohranjena. Naslov v v upravcištvu »»\'ove dobe.« ftazrcanllo- Vsem tigovcem, modistkam in clmj. občinstvu naznanjam, da scm otvoril zalogb s kSobwKt In slamitiki v Celju, Gosposka ulica št. 4. 45—17 Franc Cerar, tovarna klobulcov in slamnikov v Domžalah LokaB ali sob^, pripravno 2a iičem v mestu Cclju a!i okolici v najenii Dam nagrade 20 do 40 tisoč krön. Ponudbe je posiati na Mania Buifovč«n, hotel 667 pri >Pošti«, Celje. 3-2 f^ÄÄilorJB zvite, 2 mttra dolge kakor tudi Itichka borova in bukova drva, cepr.na, !tpa in suha. — Ponudbe na P. Htger&pergei*, lesna trgovina, Celje, 664 Gregorčičeva ulica 3 2—2 Šfefan Sfrašek C&Sje čsvljarski mojster Hovašha uiics priporoČa svojo veüko zalogo vseh vrst čev- ljev, izdeluje po meri ter prevzema vsa po- ' pravila po najnižji ceni. Naročila po pcšti se t oč n o izvršujejo. Oddaja tudi na mesečnc obrokc. Vabilo na vrtno veselico katera se vrsi dne 25. junija v gostilni K. Čeček m v Gaberjih Za dobro toplo in mrzlo kuhlnjo ter izvrstno belo In rudeče bizeljsko vino bode najbolje preskrbijeno Vstopiiiina 1 Din. Začftek točno ob 4. uri popoldne. Za obilen ob'sk se pripo- roča KONRAD ČEČEK Stavbeno in galanterijsko kleparstvo Franjo Dolžan Kralja Petra csstn CELJE Kr«lja Petra oesta iZvršuje vsa tfela točno in soSidno. S S S Cene zmerne. 53 . Proračuni n'a rozpolago. 52-24 82 50-23 sristn ¦> č ško za inoske in ^oltseno Ea ženske oblsko in pazno nrs^eiufak- ko čudovito nizkih cenah samo v refefrgfo>Yi^š in razpošiljainics ; R. St ermecki^ Celje. I I C M ip VSEH VRST ^Jj^/ll^la* PRIZHMO S0L1DSJ1 POSTREŽBA FRflNJO F9B9HEL - CBL3E bospoftka ulica 26. TiT*govina z galanterij»kem i» modnim blagom, > ženskim in moškiEn pe«*ilt»m tei* igračami < FRAMC KRAMAR 144 50-20 poprej Ptf-ica 9t Kramar J CELJE Na äcbgloi Zaloga cigareinih ^aperčkov in »tv"oLnic. 99 104-38 Oglejte si manuf akturnc trgovino J. KUBISZ Baberje št. 3 (gostiina Plevčak) nsspti Mesfnega mlina. Priporoča se vsem odjemalcem: na drob no in debeBo« Dospela je vel/ka množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufakturno blago. Vloge nad K 600,000000'- Kapital in rczerve K 200,000.000*— SUU/ENSKfl BflNKfl d!d. PODRUZNICfl CELJE Ljubljana - Zagreb - Beograd Bielouar Brod D.S., Dubrounik, Gornja Radgona, RraDj, Maribor, Honoštor Hurska Sobota, Osijek, Rogaška Slafina, Sombor Sušak, Sabac. Šibenik Škofja Ioka, Uelikovec, Uršac, Budapest (Balkan bank), Split (dugosl. fnd. baaka), Wien (M. R. flleüander) Obrestuje vloge na hranilne knjižce in v tekočem računu po 4%% 5% 5%% 6% brez odpovedi proti 30-dnevni odpovedi proli bu-anevn; odpovedi proti yu-ane»,,. udpovedi od dneva vloge do dneva dviga ter platuje rentni in invalidski davek sama. ===¦—:. Poštne položnice so na razpolago.