Posamezna številka 10 vinarjev.
mM.
VLMani. vsotolo, ii-martaim
L610 xi;,v.
== Velja po pošti: = Za oalo leto uaprej . . K 281— za en mesec „ . . „ 2'20 za Nomčljo celoletne . „ 29'— za ostalo inozemstvo , „ 35--
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto napre) . . K 24-— za en meeeo „ . . „ 2*—
V	opravi prejeman mesečno „ 1*80
— Sobotna izdaja: s
za oolo leto......K 7-—
za Nemčijo oeioletno . „ 9'—
za ostalo Inozemstvo.
12--
Inserati:
Enoatolpna petltvrsta (72 orni ilroka ln 3 mm visoka aH oje
prostor) za onkrat . . . . po v za dva ln večkrat . . 15,, pri večjlb naročili'.) primeren popnst po dogovoru.
Poslano:
Enostolpna petUvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan. Izv.emšl nedelje ln praznike, ob S. url pop.
Redna Utna priloga vosnl red
Kir Orednlitro je v Kopitarjevi nliol štov. 6/III. Rokopisi to no vračajo; nofranklrui plima to mo = sprejemajo. — Uredniškega teleiona itov. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Oprmlltvo |o v Kopitarjevi ullol it S. — Račun poitne hranllnloo avstrijske it. 24.797, ogrsko 26.511, bora.-horc. it. 7583. — Uvravnlikega teleiona it 188.
Peto luško ofenziva no soški fronti ustavljeno. - Prestolonaslednik postal poUmaršsl in vlcendaiirnl, Francoski vojni minUter odstopil. - General Everth vrhovni poveljnik ni5ke zahodne ormnde. -12 tlsoi!
milijonov primanjkljajo na Francoskem.
Izpod sv. Gore.
Goriško, marca 1916.
Peta italijanska ofenziva je v teku! Prošli petek so uglašali trobila, v soboto zjutraj je bila glavna preizkušnja, a od sobote zvečer do danes — sreda je — ob 10. uri zjutraj! — gromenje je in bobnenje, da se zemlja trese! Kakor vselej, tako se i sedaj oglašajo dobro- in črnogledi.
Dobrogledi so razglašali v ponedeljek, da je več oddelkov italijanske konjenice zajetih in nekaj visokih od-ličnjakov zarobljenih in odpeljanih v Gorico; črnogledi so v torek poročali, da je sv. Mihael v posesti sovražnika, da sc v sovražnih vrstah proti Krasu bore zamorci itd.
Res je pa, da je bil doslej sovražnik vsepovsod na goriški fronti odbit; res je dalje, da ima izredno težke izgube; res jc, da sc sedanja ofenziva enako patetično in temperamentno razvija, kakor prve štiri in da se že danes lahko reče: Cadorna — Vanni — Fucci! Zaman, — zastonj vse nove žrtve za krivico; sijajno padaš, padeš brez časti!
Mažarska vas v — goriški okolici?
Mažarski »Slovenec«, t. j. najbolji mažarski katoliški list A!kotmany (Ustava) z dne 11. t. m. poroča iz naše fronte. Pravi, j da so jih (Mažare) nastanili v mali vasi v zaledju fronte. G. župan je pozdravil gg. častnike in jim izrazil svoje veselje, da so prišli Ogri v vas, ki je pravzaprav stara ogrska naselbina, kakor priča ime Vogr-sko! Po bitki pri Avgsburgu so naselili on-di ogrske ujetnike, ki so se pozneje poslovenili. Mažarski da sicer ne ume nihče več, da pa so ohranili poročilo ogrskega pokolenja, nekr.j običajev in ljubezen do Ogrov. — Dopisnik potrjuje, da so jih na Vogrskem z slo ljubeznivo in gostoljubno sprejeli. Pir.e, da se opažajo na suknjičih in jopičih motivi stare ogrske narodne noše; možje vihajo brke po — mažarski. Na skrinjah so vdelani okraski n. pr. tulipani, kakor na Ogrskem, in celo iz napevov je mogoče razbrati stare ogrske melodije. Priimki: Čendeš, Boroš, Kiš, Fekete, Brk&š še danes (?) pričajo o sorodstvu z ogrskimi brati! — Želimo, da nam in slovenski javnosti kdo iz Vogrskega gornji laskavi
dopis primerno obrazloži, oziroma popravi, v kolikor ne bi odgovarjal zgodovinski dejanski istini.
Iz Trsta,
»Naša Marijina družba je nabrala nekaj nabožnih predmetov. Seveda novih predmetov je le težko najti, zato je večina teh reči bila že rabljena. Toda vojak ne bo gledal na to. Le, da ima kaj pri sebi, na kar veže svojo nado. Presodi, kaj bo za rabo. Če ne spraviš teh predmetov prve dni med junake in če boš moral zopet v klet, lahko napraviš študijo o bližnjih in daljnjih Marijinih božjih poteh in njenih svetinjicah. Tudi svetinjic Sinjske Matere božje ne boš pogrešal.
Svetinjic je: 1800, križcev 74, rožnih vencev do 200, podobic Srca Jezusovega 300, lurške Matere božje 50!«
Tako mi je poročal te dni vzorni vodja slovenske Marijine družbe v Trstu, preč. g. Fr. Guštin, moj sošolec in prijatelj. Katoliško-narodni Trst se je torej posebno izkazal! Hvala in slava takemu voditelju ter takim vnetim članicam! Marija naj jim povrne stotero, da vztrajajo v modemi Gomori kot »posvečeni, živi božji templji«!
—	je zapisal č. g. vodnik.
Epilog.
Dyrrachium — Apollonia moderni — Drač — Valona!
Jubilej pred Kristom sta v Albaniji taborila Cezar in Pompej.
Prvi je bil v Valoni, drugi v Draču. Zmagala je Valona, poražen je bil Drač. Sedaj je v Draču cesar, v Valoni pompozni kralj. Ni dvoma, da topot premaga cesar
—	Drač in bo poražena Valona — z nje aristokratsko napuhnjenimi slabiči — Italijani!
Pravkar sičejo in žvižgajo težke sovražne granate preko Št. P. — in dal'e . ,,
Bog z nami in Marija!
Vaš
Dr. Marijan.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Visoki sneženi hribi nas krog in krog obdajajo, in tudi v dolinah imamo še precej snega. Zadnje dneve je zapadel posebno na višinah letovišča Ster-zing in na špicah gorskih velikanov, ki obdajajo ta krasni kraj, visok sneg. Že-
lezniški promet je bil močno oviran preko tega neskončnega hribovja, in na tisoče ljudi z lopatami v rokah je čistilo snežne žamete z železničnih tračnic.
Pri tem naj omenim, da so sneg čistile večinoma ženske v moški obleki. To so vam fantje ta tirolska dekleta. Oblečena so bila v popolni fantovski obleki, šepast moški klobuk na glavi, za klobukom šop cvetlic, potem moški telovnik, jopo, hlače in — gamaše iz usnja. Lasje so skriti v klobuk. Od daleč smo mislili, da so moški in smo se čudili, da je še toliko mladih in krepkih ljudi doma, med tem ko so pri nas le redki zdravi in mladi fantje doma ostali. .Šele ko smo bližje prišli, smo opazili, cla so to dekleta. Kako se vse izpreminja! Vojska bo vse na glavo postavila.
Tirolska je lepa. Krasni romantični hribovski velikani se dvigujejo proti nebu. Strmine in pečine štrlijo kvišku koder gotovo še ni prestopila človeška noga. — Okolica bocenska pa je že bolj mila. Podnebje ni tako mrzlo. V bočenr ski okolici se še dobijo avstrijski Italijani, ki prebivajo po južnem Tirolskem. Bočen sam na sebi je bolj nemško mesto. Zunanje lice pa popolnoma nemško. Napisi na trgovinah samo nemški. Sicer pa že v Bocenu prebiva nekaj Italijanov. Mesto Bocen-Giers je lepo. Kakor kaže železniški napis, se deli mesto v dva dela in sicer v Bočen, ki je pravo mesto in v predmestje Gries.
Tirolci so bradati možje, in tudi mlajši se večinoma ne brijejo. Vinoreja je tu na južnem Tirolskem močno razvita. Vinogradi se razprostirajo visoko naokoli kar nese človeško oko. Obdelovanje leteh pa je drugačno kakor pri nas. Tu zavzemajo prvo mesto veliki »latniki«, ki so vsi z žicami prevlečeni. »Latniki« so 1 do 2 metra visoki, spredaj višji, zadaj nižji. Obdelovanje je res vzorno in lepo. — Glavni pridelek na južnem Tirolskem je vino, belo in črno. Črna vina so bolj šibka, med tem ko so bela tirolska vina izvrstna in se dajo meriti z našimi domačimi.
Tudi napredni so Tirolci. N. pr. zadružništvo je še precej razvito. Skoraj v vsaki večji občini imajo zadružno vinsko klet. Eno takih kleti sem si ogledal v občini Andrian. Reči moram, da
je ta klet res nekaj posebnega. Moderna zgradba ima 5 metrov globoko vinsko klet. Prostora je v tej kleti za 30 tisoč hektolitrov vina. Sodi velikani po 200 hektolitrov segajo od nastropja do nadstropja. Klet ima močno dvigalo, električno razsvetljavo in pumpanje (sesanje) vina, kakor tudi pretakanje in polnjenje se vrši z električno gonilno silo. Premoženje te vinske zadruge ge presega par stotisoč kron. V njej so učlanjeni vsi posestniki v občini razun dveh gostilničarjev. — Zadrugo podpira poleg tega še vlada in dežela. — Občina Andrian ni velika in šteje 70 hišnih številk. V njej prebivajo sami kmetje. Najboljši posestnik je pridelal lansko leto 900 hektolitrov vina, najmanjši član zadruge pa je pridelal 50 hektolitrov.
Cena tirolskemu berfemu vinu je danes 110 K hektoliter, črnemu 80 do 90 K hektoliter. Sicer ye vino večinoma že prodano.
Tu je močno razvita tudi sadjereja Posebno jabolk je tu mnogo. Pred me-noi v nriprosti kmečki sobi leže jabolka kakor pest debela, sama maslenka. Izvrsten sad.
Živinoreja je tu tudi močno razvita. Govedoreja posebno zavzema prvo mesto. Krasni velbani goveji hlevi, najmodernejše zgrajeni, z vodo in elektriko, so skoro po celem južnem Tirolskem.
Posebno električna moč je na Tirolskem precej izrabljena. Vse kmečke hiše, koder je napeljana elektrika, so imajo tudi slamoreznice na električno imajo tudi slaoreznice na električno gonilno silo. Kmet plača od vsake električne žarnice 8 Iv na leto.
Cela obširna dolina med Bocenon. in Meranom je preprežena z električno razsvetljavo, ki je napeljana tudi v visoko gorovje. Pač praktična naprava! To kaže, da bi se tudi v naših deželah, koder je dovolj vodne moči, dalo izvesti tako prekoristno gospodarsko podjetje, ki bi povzdignilo blagostanje občin. Kranjska je napravila v tem oziru en korak. Goriška se je tudi pripravljala, a je vojska vse uničila.
Vino se toči v gostilnah po 1 K 28 v. liter. Liter mleka stane 20 v. Kruha pa tudi tu primanjkuje. Slanino ima vsak
Tonila.
Te dni nam je došla vesela novica o zopeinem odlikovanju junaškega poveljnika naših dalmatinskih bratov ob Soči Stanka Turudije. Nj. Veličanstvo ga je izrednim potom povišalo v podpolkovnika. Ime Tu-rudija je mahoma zaslovelo po celem svetu, posebno pa po naši ožji slovenski domovini, ki jo brani ta vzor vojnika s svojimi junaki Dalmatinci proti številnii premoči verolomnih Lahov,
Ves slovenski narod čestita ljubljenemu branitelju na tem novem izrazu cesarske zahvale in milosti! Ves naš narod se tega odlikovanja tako veseli, kakor bi ga bil dobil njegov sin. Bratske vezi, ki so Slovence od nekdaj spajale s Hrvati, je sedaj kri napravila nerazdružljive.
Naj nam bo dovoljeno, da podamo kot majhen izraz svoje hvaležne udanosti našemu narodu par črtic iz življenja junaka Turudije.
Že 1. 1914. se je prehrabro bojeval na
srbskem bojišču ob Drini, pri Milenkovem Kamnu i. dr. in bil ondi prvič odlikovan. A njegove glavne in največje zasluge si je
stekel na soškem bojišču, pri Zagori, pri Plaveh in prav posebno pa na Kalvariji pri Podgori, ki jo je branil in obranil vzlic peklenskemu ognju sovražnega topništva z bataljonom svojih dalmatinskih domobrancev.
Turudija je rodom iz Bosne. Služil je preje pri našem primorskem pešpolku številka 97. v Trstu. Že kot mlad poročnik je živel le za svoj vojaški poklic. Edino razvedrilo v prostih urah mu je bila — šahovska igra in streljanje s sobno puško, — torej zopet le opravila, ki spominjajo na um-stveno in ročno vežbanje bojnega razpoloženja. Če si predstavljate Turudijo kot krvoločnega, bojaželjnega orjaka, se zelo motite. Majhen, bolj drobne postave, tih in zamišljen, tako je hodil neopažen ob času miru po Trstu in lc malokdo ga je poznal tedaj. A zlato srce njegovo je bilo znano v celem polku. Zlato, otroško dobro srce, ki bi žrtvovalo vse za bližnjika, ki ga je videl v stiski.
Po svoji metodi vojaških vaj na Krasu pa je bil Turudija že tedaj posebnost v polku. Povdarjal je vedno in povsod, da sc mora že ob miru moštvo tako vežbati in vzgojiti, kakor bi pred njim stal v resnici sovražnik. Zato je uril svoje ljudi vedno v tihem, neopaznem plazenju, v hipnem, tre-notnem presenečenju sovražnika, ki ga je
skušal premotiti z vedno novimi, samosvojimi zvijačami. Njegova načela, ki so se zdela tedaj mnogim čudna in pretirana, so pa pokazala svojo zmagodobitno moč v bojih ob Soči. Kakor levi združujejo dalmatinski junaki v sebi prirodno telesno silo z mačjo zvijačnostjo in gibčnostjo — ter prekašajo v njej tako zvite Lahe. Dalmatinci so kot Hrvatje že itak rojeni vojaki, a pod Turudijo so se razvili v teku devetmesečnega bojevanja v pravo vzorno bojno pleme monarhije, ki nosi že po svojem imenu grozo in trepet v laške vrste.
Stanko Turudija! Na Tvojih prsih se sveti cesarsko priznanje, red železne krone z vojno dekoracijo, od stotnika do podpolkovnika si prispel v času, ki potrebujejo drugi zanj desetletja! Ponosni smo mi Slovenci na zunanje znake in priznanja Tvojih izrednih vrlin! A ker poznamo tudi Tvoje blago srce, ki bije za našo čast in svobodo, Ti vračamo, veseli Tvojih uspehov, s svojo bratsko srčno ljubeznijo vsak čin, vsak korak, vsak načrt, ki si ga izvedel za nas in našo domovino! Stanko Turudija! Tvoje ime ne izgine več v zgodovini slovenskega ljudstva, nikdar nc ugasne spomin in ljubezen do Tebe, junaka, dokler bo bilo le eno slovensko srce!
on Soči.
Krvavi, grozni boj divja zdaj tam ob
Soči,
rudeča kri junakov padlih zemljo moči, ki se prelila je za blagor domovine, ki jim hvaležna bo za hrabre čine . . .
Sovražnikova hrabrost pač vsaka je
zaman,
zastonj se pričakuje, da prišel bi kdaj
dan,
da Lah odgnal bi nas od Soče, le smeši se, kdor meni, da mu to je
kdaj mogoče!
Marsikdo, ki študira vojno po časopisih, misli kako žalostno in pusto je življenje tukaj v strelskih jarkih, toda temu ni tako! Da čas mineva z brezpri-merno naglico, skrbe sovražnikove krogle, ki melodično žvižgajo, šrapneli in granate nam delajo zabavo, včasi pa tudi burja, da bi mislil človek, da nam odnese streho z barak —; nekaj časa dežuje, nekaj časa sneži. Toda nastopajo zopet mirne, krasne noči z vsem svojim čarom, nebo je posejano z milijoni zvezdic. Tukaj jc doma poezija ... V eni takšni noči sem stal nekoč na prednji straži. Nič lahka naloga, toda slikovit razgled mi je zabranil misliti
kmet doma, ki zakolje po dva in tudi po
tri prešiče.
Tirolci so postrežljivi ljudje. Tujca lepo sprejmejo in ga tudi postrežejo. Komaj smo prišli v občino in se nastanili v raznih kmečkih hišah, so že prinesli vina in žganja. Vojake imajo radi. Posestniku, pri katerem sem na stanovanju, je tudi padel sin edinec. V spomin padlemu edincu je dal oče napraviti diplomo, na kateri je naslikan grob padlega, spodaj je njegova fotografija. V sredini pa je natiskana lepa pesem sinu junaku.
Tirolci so pobožni. To pričajo lepe cerkvene zgradbe s krasnimi visokimi in špičastirni stolpi. A ne samo to priča o pobožnosti Tirolčev, ampak tudi cerkve so polne vernega ljudstva posebno ob nedeljah in praznikih.
Če bo prilika, bom še kaj poslal.
M\ jnnaKi.
Naši možje in fantje v visokem gorovju na laški meji.
Imam večkrat priliko, da v službi in izven službe obiščem in opazujem naše može in fante raznovrstnih oddelkov: pehote, domobranstva, topništva, lovce in delavce (vojaške). Dobro se drže pred sovražnikom, stanovitno prenašajo vsakršne težave gorske vojske, uživajo ugled pri sosedih in pri višjih. Četudi so jim ti po mišljenju in čutenju večinoma tuji, vendar rade volje in ponovno priznavajo in hvalijo njih uporabnost in zanesljivost. Čast delajo našemu imenu! Na jako važni točki v višini 2500 m sem naletel na čisto slovensko predstražo desetih mož Korošcev, Pravili so mi, da je bila tu do oktobra italijanska straža, ki pa je vsled snežnega viharja odšla, nakar so naši še isto noč točko zasedli in vzlic vsem vremenskim neprilikatn tam vstrajajo. Par ur po mojem odhodu je padel eden izmed njih z vrha in se ubil. Leži v brezdnu pod snegom. Na drugi strani gorske doline se bore Goričani boli z naravo kakor s sovražnikom. Več jih je že umorila bela smrt, nekaj jih je padlo raz steno nekaj sto metrov globoko in se jih ubilo. A trdno vstrajajo, da je veselje poslušati njih častnike, kako so z njimi zadovoljni. Zadnje dni so bili od višjega poveljstva laskavo pohvaljeni. Posebno naporno je tod delo vojaških delavcev, ki ncsiio težke tovore vojakom na vrhovih. Stari možje (mnogi imajo sorodnike, stričhike in sinove, med vojaki) z bradami in rdečimi dragonskimi čepicami, ki so videli Abrahama, so v posebnem slovesu. Vsak večer skupno molijo rožni ve-ec in radi hodro k svetim zakramentom. Vzlic vsem skrbem za svoje družine so vedno dobre volje, v pogovoru razodevajo občudovanja vredno brihtnost, kakršne še nisem opazil pri vojaštvu drugih narodov. V so!r"nem bo ta vojska gotovo povišrla učled slovenskega ljudstva.
—er.
Z doberdobske planote.
Bil sern pozno zvečer poklican službeno v strelne jarke. Ker imam itak večkrat to pot, sem se hitro odpravil. Mirno, skoro popolnoma mirno je bilo, le semintja je zapiskala kot čmrlj kaka sovražna svin-čenka in zopet mirno. Nekaj se je pripravljalo na sovražni strani. Začelo je liti kakor iz škafa ter držalo do jutra. Sedel sem med
tovariši v votlini pod puškami ter igral po
opravljenem opravilu šah. Kar jo uspeha-no primahajo štirje Italijani k nam v jarke. Mi smo jih debelo pogledali. Pometali so puške pred nas ter nas prosili, da jih sprejmemo kot ujetnike. Nam ni drugega pre-ostajalo, kot te štiri vzeti s seboj.
Z opazovališča v fronti je kaj dobro videti ob jasnem vremenu življenje Lahov v Tržiču. Tam je pravi virvar. Vozovi, avto, vojaki, da celo ženske se vidijo, a predaleč je. Ako pa doseže šrapnel to pot, postane momentalno vse mrtvo, vse zbeži kot mravlje. Imam tu dobrega kolega Hrvata. V Zagrebu sem bil ž njim zadnjič v civilu skupaj. Pri opazovališču sva se zopet se-šla. Bil je slabe volje. Vprašal sem ga, kaj mu je, Rekel mi je na to: »Poglej tam doli to vilo, moja je, moj dom je, a v njej stanuje sedaj Lah.« Snomnil sem se, da ima on tu krasno vilo, ki pa leži v od Lahov zasedenem kraju. Razbita je že in prav dobro sva opazovala premikanje človeških postav poleg vile. Ob pogledu na dom ga je vedno pograbila sveta jeza ter bi Italijane najrajše pozobal.
Življenje drugače dobro, zemlja se obdeluje kolikor jo je, tudi vinska trta je v redu kot bi bili ohčani tu.
Vsem prijateljem in znancem pa pošilja iskrene pozdrave C. P.
V strelskih jarkih.
8. marca. Dež lije kakor za stavo neprenehoma že skoraj štirinajst dni. To je naš največji sovražnik in se ga tudi najbolj bojimo. Premočeni do kože ležimo v okopih in gledamo, kdai se prikaže sovražnik, da ga dostojno sprejmemo. Da ni baš prijetno ležati v blatu, si lahko mislite. Nestrpno čakamo, kdaj pride zamenitev. Vsi trdi ocl mraza in premočeni se vračamo potem v svoja domovja — če jih smem tako imenovati. Pa kljub vsemu je Slovenec in Hrvat ponosen na to, da sme s krvjo in življenjem braniti nepremagljivo Avstrijo. »Vse za vero, dom, cesarja« — je geslo nas vseh. Živela Avstrija! Ivan Vitrih.
Ke':o ssm si pridobil veliko srebrno svetinjo.
Ob izbruhu voine sem bil vpoklican v solnčno Gorico. Krasne dneve smo preživeli v tem blagoslovljenem letovišču. Nihče mojih tovarišev si ni mislil niti v sanjah, da bode Italijan tako perfidno obstreljeval in deloma uničil to popolnoma neutrjeno mesto. 7. novembra 1914 je bila od-redena vojna pripravljenost (Marschbereit-.schaft) našega polka na kar smo se odpeljali z vlakom proti Gorlicam v Galicijo. Iz Grybovega smo odmarširali skozi gozdne Karpate — začetkom po brezmejno blatnih cestah — pozneje mož za možem po strmih gozdnih stezah.
V Keresmezo smo menažirali nakar smo po tridnevni hoji zasedli Huta, Od Jablonke smo korakali proti Markovem in Kricki, kjer smo ostali 4 tedne v pozicijah (Stellung). Pri nadaljnem pohodu proti Dnjestru sem dobil kot četovodja levega krila naše stotnije povelje kot »patrulja« z 12 možmi v gozdu se nahajajočo lovsko hišo preiskati. Obkolil sem z mojim moštvom osamljeno, navidezno zapuščeno hišo in sem uničil, deloma razkropil do 200 ko-zakov. Kmalu nato se mi je posrečilo osvojiti pri nekem patruliranju nekaj ruskih topov in pozicijo proti večkratni ruski premoči ne samo obdržati, temveč z drznim protinapadom sovražnika k begu prisiliti.
Tako sem si pridobil veliko srebrno svetinjo.
Pavel Kostanjevac.
Odlomek iz bojev na severu.
Dobili smo povelje, da za nekoliko kilometrov preženemo sovražnika, ker je bila bojna črta precej kriva. Vzeti smo imeli tudi majhno vas. Naš škadron je prodiral za vasjo. Ko se je jelo mračiti, se je pričel napad. Jaz, še en vojak in desetnik smo šli kot prednja straža. Storila se je noč tako temna, da se je dalje seglo kot videlo. Na levi v vasi se začenja krik: »Hural« Naši huzarji so prišli na nož. Mi nismo vedli, kje smo, ker je bila tako grozna tema. Na ta krik smo šli proti vasi. Krik potihne in že smo zopet izgubili smer, Postojimo in premišljujemo, kaj nam je storiti! počakati moramo, da se zdani, dru-zega ne kaže. Pred seboj zapazimo stajo. Čeravno na pol podrta, nam je bila vseeno dobro zavetišče. Tiho sedimo notri, zatopljen vsak v svoje misli, in kadimo tobak. Tako prečujemo noč, začne se svitati; toda pota nazaj nismo vedeli, ker nam ni bilo znano, se li nahajajo naši še tam kot prej. Napotimo se v vas, oprezno, ker nismo bili gotovi, če se nahaja sovražnik še v njej. Ko stopimo v vas, nam pride nasproti ženska, ki gre po vodo in joka. »Kaj je, mati?« jo vprašam, »Oh,« odgovori, »pojdite, na mojem dvorišču leži polno mrtvih in ranjenih; večinoma so Rusi.« Pridemo na dvorišče, in res, tukaj se nam nudi žalosten prizor. Eden naših me prosi, naj ga obvežem; imel je obe nogi prestreljeni. »Počakajte nekoliko, privedem saniteto,« mu odgovorim. Dotično ženo poprosim, naj mu da nekoliko mleka, ker je precej slab. Odgovori, da ga nima, ker so vse »moskali zabrali«. Med tem časom je začel sovražnik protinapad, morali smo jih pustiti in hiteti na pomoč. V gostih trumah se drve sovražniki, za te trume zadostuje naš ogenj, na rezervo pa začne bruhati naša artiljerija. Vse to je trajalo kake pol ure. Sovražnikov je ležalo cele kupe pred nami, naše izgube pa so bile neznatne. Boj
potihne.--»Dobro ste opravili, povelje
ste izpolnili,« nas pohvali poveljnik z veselim glasom, »Sedaj se pomaknemo takoj nazaj na varno, da dobimo tudi kaj za naše lačne želodce.« In res, čez kake pol ure nas nadomestijo sveže čete, mi pa se naskrivaj pomaknemo nazaj. Tako gre dan za dnem, sovražnika vedno odbijamo, in nebomo odnehali, dokler ga popolnoma ne odbijemo in mu damo vedeti, kaj se pravi skušati Avstrijca v njegovi zvestobi in ljubezni do domovine. — Ulanec I. D-
iz Gorice.
Gorica, marca 1916.
Današnje nedeljsko jutro nam je prineslo grozno južno vreme, pravi »sciroc-co«. Vse zadnje dni je deževalo, kakor da so se odprle vse zatvornice v oblakih, danes pa vse kar plava v vodi. Neprijeten, gorak zrak veje od juga in prav smrdi po dimu, ekrazitu in smodniku. Ves vzduh je prenasičen duha po vojski .,,
Zadnjo noč okoli pol četrte do pol pete ure zjutraj je bilo čutiti močan potres. Precej močno se je parkrat zagugalo, v naši hiši je celo ura, ki je stala, pričela vsled tresenja zopet teči. Kakor sem bral, je dunajsko prerokovanje označilo tudi 12. marec za pomemben dan te vojne, — kdo ve, da se zadnjo noč ni zgodilo kaj pomembnega.
Včeraj je divjala huda bojna nevihta tam doli na jugu pri Sv, Mihaelu. Grmelo je in pokalo, da se je še mesto skoro treslo. To je trajalo skoro ves včerajšnji dan, zvečer je ta sila postala še hušja in groznega ognja ni kar nič ustavila deževna noč. Topovi so peli celo noč in grme naprej danes vse predpoldne vojo pesem, A tudi v mesto se le prepogostoma izgubi kaka granata. Večkrat zatuli kje blizu v zraku, zastoka in zajoče nad hišami in potem poči zamolklo v bližini, da te vse strese, da za-žvenketaio šipe in da se ljudje preplašeni ozirajo, li ne prihaja zopet kaka zračna zver.
Zadnje dni je bil precej obstreljevan južni del mesta. Predvčerajšnjim popoldne je več granat po vrsti eksplodiralo. Pri tej priliki je bil nevarno poškodovan 16 leten fant, neki Rossi. Tako je vedno kaka žrtev; hvala Bogu, da jih je v razmerju z velikim številom granat, ki prihajajo v mesto, še malo.
Na Kalvarijo že več časa ni bilo slišati posebnih napadov. Zdi se, da so Lahi že obupali, da bi mogli po tej poti priti do Gorice. Za Lahe je ta grič — nomen, omen
—	res Kal vari ja, gora smrti, hrib mrtvaški
—	res Kalvarija, gora smrti, hrib mrtvaških glav. Zato napadajo Lahi to višino le, če so s silo nagnani, prepričani, da gredo le v brezvspešne napore, v smrt — »lasciate ogni speranza voi che entrate«, ta napis bi lahko postavili Italijanom kot svarilo za Kalvarijo. Cadorna menda to ve, zato bi si rad priboril vhod v naše kraje na Krasu, pri Sv. Mihaelu, na Doberdobu, da bi mu potem padla Gorica kot zrelo jabolko v naročje, Pa se moti. Tudi na Krasu je prostor le za — grobove laške vojske I
Gospodarski pregled
Statistika svetovne ž itn v žetve za leto 1915 izkazuje sledeče: pšenice 570 miljonov kvarterjev, ovsa 520, ječmena 183, koruze 485, rži 210. Pšenice so največ pridelale Združene države Severne Amerike, ki so je v II. polovici leta 1915 izvozili 755 milj. bu-šelnov, torej za 67 miljonov več kot predlanskim. Če pridelek leta 1915 primerjamo s povprečnim pridelkom preteklih šestih let, tedaj uvidimo, da se je žita leta 1915 za 25 odstotkov več pridelalo kot, povprečno prejšnjih šest let. Vzlic temu, da je bil pridelek večji, so se cene žitom v krajih uvoza zelo povišale. Na Angleškem ni imel oves že 100 let tako visoke cene kot jo ima sedaj.
Tekom vojske so na vse načine poskušali, kako bi s primesjo ječmenove, krompirjeve in koruzne moke tečnejši kruh pripravljali. Marsikaj novega so iznašli, posebno pri koruzni moki, kateri na gotov način izločijo precej tolšče, katere posledica je baje glavni vzrok, da ta moka tako hitro zagreni. Te iznajdbe se zadnji čas modernejši mlini in peki pridno poslužujejo, in upati je, da bo tudi koruznik letošnje leto kočljivim želodčltom bolj prijal.
Iz N e m č i j e poročajo, da ozimina ne le na Bavarskem, ampak tudi po vseh drugih deželah dobro obeta. Po-lepr tega se nadejajo, da bo spomladna setev pravočasno in povsod uspela. Vsled tega se tudi cena pri terminskih kupčijah ne dviga posebno. — V B u -dimpešti je proso po 78 K, prvovrstno pa po 80 K, kaša po 144 do 146 K; bučna zrna stanejo 132 do 133 K. — Krompirjeva moka pa že stane 146 K kvintal. Ta se je torej tekom tedna dvignila za 6 K, ker se je raznesla vest, da je Nemčija prepovedala prevoz ho-landske krompirjeve moke.
Kakor se sliši, bodo oddajali kranjskim poljedelcem semena za setev trije zavodi: Žitni zavod, Kmetijska družba in Gospodarska zveza. Da bo porazdelitev pri vsem tem pravilna, bo kazalo vpeljati semenske izkaznice, ki bi jih županstva Izdajala posameznim kmetom svoje občine. In le proti tem izkaznicam bi omenjeni zavodi oddajali semena. In če se ta način oddaje ne vpelje, bo prišlo do tega, da bo posameznik dobil semena lahko pri vseh zavodih, medtem ko bi poznejši naročniki ostali brez njih. Torej naj županstva in zavodi v tem oziru pravočasno in potrebno ukrenejo.
Vlada bo tudi trgovino zj&lcl centralizirala. S tem se bo olajšalo nakupovanje in prodajanje, kakor tudi zabranilo preveliko dviganje cen. Baje je vlada za vodstvo te akcije že imenovala v tem izkušenega moža. Gledati bo pač treba, da se s to akcijo koristi ne le konsumentom, pač pa tudi ozira pri nastavljanju cen na produ-cente. SIcer bodo izgubili vse veselje. Največ jajc upajo dobiti v Galiciji in na Rusko-Poljskem. Vlada zaukaže tudi za kavo transportna dovoljenja za izvoz iz posameznih kronovin. Kava se silno draži. Na Ogrskem stane že 12 K kilogram.
Konsumenti si že inajd pomagati! Sladkorja tako malo dobe zadnji čas, da pride le 4 do 5 dkg na dan za osebo, torej le toliko, da si moreš le enkrat na dan kavo pošteno osladiti. So pa zato pričeli tem bolj uživati čokolado in kondenzirano mleko, ki že sladkor vsebujeta. Kava pa je poleg tega še tako draga!
Centrala za krmila na Dunaju je nakupila v zunanjih državah razna zeliščna semena, kot n. pr. za špinačo, solato, čebulo, česen, mak, repo, kolerabco, majaron itd. Obvestila je o tem tudi vse trgovske zbornice s prošnjo, da opozorš na to nadalje semenske veletržce v svojem okrožju. Naročila se morajo vposlati centrali vsaj do 20. marca. Vrtnarji in poljedelci pa naj pravočasno naznanijo svoje naročilo tozadevnim trgovcem.
Na Češkem primanjkuje krompirja. Ministrstvo je zaradi tega odredilo, da morajo tovarne, ki izdelujejo špirit, nekaj svojega jedilnega krompirja odstopiti namestništvu, da ga porazdeli med najpotrebnejše okraje.
Na Ogrskem pa bodo smeli ono peso, ki se ne more v sladkornih tovarnah več uporabiti, izrabiti za izdelovanje špirita.
V	Budimpešti stane proso na debelo 85 K in kaša 145 K. Polnega riža sploh ni dobiti, zdrobljeni pa stane že 320 K, orehi so po 120 K, češplje 210 K, moka za kuho pa 145—150 K kvintal. Mlini na Ogrskem niso zadnji čas dobili kaj posebno žita v mletev. Vsled tega vlada tudi tam povsod veliko pomanjkanje otrobi.
V	vseh deželah, bodisi v vojujočlh kot tudi nevtralnih, sc jc k o n s u m
na težave. Zvezde so lesketale na jasnem nebu in njih sij se je potapljal v svetlobo žarometa, ki je iskal naše pozicije. Topovi grome, bruhajoč smrt, strojnice regljajo, telefon deluje. Po ozračju se širi duh po smodniku. Človek mora porabiti vso eneržijo, da ne izgubi razsodnosti. Oči mi bulijo v daljavo; nekaj se plazi proti meni. Puško držim pripravljeno za strel, v trenutku posveti žaromet in v njega svetlobi vidim, kako hite proti meni tri postave, mahajoč mi z belim robcem . . . Bili so to sovražniki, hoteč se nam podati, a zaupal sem jim šele, ko so pometali orožje. Eden izmed njih je bil pravi humorist, sanitejc, ki nam je, ko se je sestradan pri nas najedel ter se okrepil z močnim čajem, povedal tole komično dogodbo; »Pred par dnevi, ko sem iskal ranjence, najdem lahko ranjenega častnika, ga vzdignem, hoteč ga nesti na obvezovališče. Prišedši pred zdravnika, se leta razsrdi ,videč, da sem prinesel človeka brez glave. »Kako mu naj pomagam, saj nima glave?« »Pokorno javim r. polkovni zdravnik,« se opravičujem, »ko sem častnika našel ležati, mi je pravil, da je lahko ranjen le v nogo, a da nima glave, tega mi ni povedal . . .« Vsi smo se smejali, a ujetnik nam je razložil, cla je med potjo priletela granata, odtrgajoč njegovemu ranjene u glavo, med tem ko je on čutil le lahek sunek. (?) Vrjeli mu pač nismo.
Ko to pišem, je že davno zatonilo solnce in vrnil sem se ravno s straže sicer utrujen, toda navdušen, kakor smo tukaj sploh vsi Slovenci. Tukaj ni časa za melanholijo, ker
Vedno čuje pesem se topov, ki kliče nas na bojni ples! A srce vleče nas domov — ah, kam bi šel zares? . . .
A ne poznamo strahu, mi vztrajamo, mi le
na boj srdit, na boj strašan — le tja jaz pohitim! Da se doseže zmage dan, pač rad jaz smrt storim!
Pred sabo imam skodelico gorkega čaja. Kolobarčki cigaretnega dima se dvigajo kvišku in pod nos mi puhti ; prijeten vonj čaja. Zunaj prav počasi, a sigurno pacla sneg.
Kako je Vam v domovini, dragi, srčno zaželjeni? Daleč sem od Vas, a ne tako daleč, da bi Vas ne dosegle moje misli! Morda se ravno nicoj razliva bleda svetloba lune po s snegom odetih košenskih gričih, po katerih sem svoj čas tako rad prepeval . . . Kako je v Vaših srcih, dragi; bodite dovolj močni in vzdržite, kakor bodemo tudi mi.
Ti dragica moja, ljubljena žena, pa sladko spavaš, ko jaz še budim in mislim nate, brez konca, brez prestanka. Te bom li še kedaj videl? . . .
Vsem znancem v domovino, vsem čitateljem »Slovenca«, ki se na fronti najraje prebira, pošiljajo pozdrave: Plevnik Jurij, Šolar Alojz, Vrečko Fr., j Lokošek Franc, Bezjak Ferdinand, Oglajner Mihael ter četovodja llančan j Franc pri 26. domobranskem pešpolku.
Na jugozapadnem bojišču, meseca I marca 1916.
kave za časa vojske silno zvečal. V naši državi je večji za 40 odstotkov. Glavni vzrok je pač, ker so druga živila predraga. Sicer so pa k temu kot tudi k obilnemu konsumu tobaka deloma pripomogli tudi psihološki momenti. Švedska in Danska nista izvoza kave prepovedali iz kakih političnih ozirov, ampak ker so se tudi tam začele zaloge kave rapidno prazniti. Ko se torej ti dve državi zopet z njo založita, je upati, da bo izvoz zopet dovoljen.
Ta teden je cena živini na Dunaju padla, ker so več živine na trg prignali kot pretečeni teden. Pitani voli so bili za 5 do 10 K cenejši, krave za 10, srednji voli 10 do 12 K. posebno pa je padla cena živini, namenjeni za konservne tovarne. Voli so bili cenejši za 10 do 15 K, krave 10 do 20 K. Padanju cenam te živine je pa vzrok tudi ta, ker se bo baje konserviranje za nekaj dni zopet ustavilo.
Vse postojanke ob soški fronti osiale trdno v naši posesti.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 17. marca. (K. u.) Uradno: Italijani so s svojimi brezuspešnimi napadi na soški bojni črti prenehali. Tudi tokrat je ostala naša postojanka trdno v naši posesti. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
XXX
Peta italijanska ofenziva ob Soči je bila kratke dobe. V ponedeljek, 13. marca so pričeli Italijani z vso silovitostjo napadati, v torek Ln sredo so ponavljali svoje napade, potem je pa Cadorna uvidel, da so vsi napadi brezuspešni, vse ogromne žrtve zaman; ob Soči tvorijo naše junaške čete železen zid, katerega je nemogoče predreti. Bila je to peta soška bitka, peti poraz Italijanov. Kako bo ta najnovjši poraz vplival na že itak slabo razpoloženje v italijanski zbornici, bodo pokazali prihodnji dnevi.
Prvo soško bitko imenujemo boje, ki so se vneli 29. junija 1915 pri goriškem mostišču in na Doberdobski planoti in se 5. julija s splošnim napadom štirih armad-lih zborov razvili v bitko. Naše čete so /aški naval krvavo odbile, nakar so Italijani prenehali z napadi.
Takozvana druga soška bitka se je pričela 18, julija na isti fronti in je dosegla svoj višek okoli 20. in 21. julija. Dne 27. julija so italijanski napadi oslabeli in naše vrle čete so ta dan s ponosom mogle reči, da so v dosedanjih 10 dnevnih bojih ponovne napad? sedmih italijanskih armadnih zborov t 17 pehotnimi divizijami junaško odbile in sovražniku pri tem zadale okoii 100,000 izgub na mrtvih in ranjenih.
Dne 16. oktobra so se pričele priprave za tretjo soško bitko, ki je trajala od 18. oktobra do konca oktobra. V teh dvate-denskih bojih so zastavili Italijani nič manj kot 9 armadnih zborov s 24 pehotnimi divizijami in dvema skupinama alpinov, izgub pa so imeli okoli 150.000 mož.
Že 9. novembra so pričeli Italijani svojo novo, četrto soško bitko, ki si je od 17. novembra razširila do Plavi in od 26. novembra do severno od tolminskega ob-mostja. Najhujši boji so bili 23. novembra pri Sv, Mihaelu in 27. novembra pri Oslav-ju.
Kljub temu, da so bile naše čete v manjšini, vendar so odbile vse laške napade, ki so trajali do 16. decembra, torej pet tednov. Samo proti goriškemu mostišču so Italijani to pot zastavili 7 pehotnih divizij. V četrti soški bitki so izgubili Italijani približno 70.000 mož.
V prvih štirih bitkah so žrtvovali Lahi skupno skoro pol milijona mož, ki so padli ali bili ranjeni. K temu je pa še prišteti gotovo precejšnje število bolnih in za boleznimi umrlih vojakov. To je pa za Italijo izredno veliko število, posebno še, ker vse te ogromne izgube niso prinesle nobenega uspeha.
Prešli so nato skoraj trije meseci, pred-no se je Italija toliko opomogla, da je mogla pričeti nov naval proti našim soškim črtam. Kakor že omenjeno, je ta naval trajal le tri dni. Ali je temu vzrok nesrečen datum — 13. marca — ki si ga je Cadorna izbral za začetek novih napadov, ali pa je Italija že tako izčrpana, da ne more več prenesti daljših bojev.
Italijansko uradno poročilo. Rim, 14. marca. (Kor. ur.) Sovražno topništvo je delovalo v odseku Rovereto, kjer je nekoliko poškodovalo kraje. Naše topništvo je razkropilo sovražne delavce med Selvo in Levisom v Val Sugana, podrlo je sovražne obrambne naprave v zgornjem Cordevole in v Val Popena, obstreljevalo je trenske kolone v Landru (Rienz) in kolodvor Toblach.
Na soški bojni črti sta zavirala dež in megla tudi včeraj topništvo in pomnožila nepristopnost ozemlja. Naša navdušena pehota je ponovila kljub temu srečne na-
pade na sovražne postojanke, posebno ob vznožju Sabotina, med Sv. Mihaelom in Sv. Martinom vzhodno od Tržiča. Velike uspehe smo priborili v odseku Sv. Martina, kjer je hrabra pehota kraljične brigade po ljuti topniški pripravi osvojila z bojem na nož neko močno utrdbo in ujela branilce. Levo od tam so vdrli drugi oddelki v sovražne črte pri cerkvi sv. Martina in so jih porušili, Južnovzhodno od Sv, Martina zavzeli neko opirališče sovražne
smo
obrambe. Ujeli smo tekom včerajšnjega dne 254 sovražnikov, med njimi 5 častnikov, in zaplenili 2 strojnici.
Rim, 15. marca. Uradno: V visokem gorovju Tonale in zgornji dolini Fella razširjeno in ojačeno delovanje naše artiljerije, spremljano z boji pehote, ki je pripravila našim baterijam ugodne cilje. Ob soški fronti je došlo včeraj do živahnih artiljerijskih bojev in spopadov pehotnih oddelkov. Napredovali smo pri Rombonu (bovška kotlina) in na višini, ki obvladuje Ločnik. Jugovzhodno od Sv. Martina je sovražnik po močni artiljerijski pripravi zgodaj zjutraj napadel postojanke, katere smo dan poprej osvojili. Bil je povsod s težkimi izgubami odbit, vendar smo vsled združenega delovanja sovražne artiljerije vseh kalibrov, ki je trajalo cel dan, ponoči izpraznili malo utrdbo, da preprečimo nepotrebne izgube; postojanka je trajno izpostavljena našemu zapiralnemu ognju. Drzni napadi naše pehote so nam omogočili, da smo ujeli okoli 30* mož, med njimi 3 častnike in zaplenili puške, municijo in drug vojni materijah
Ob goriški ironti.
Sreda, dne 15. marca: Kanonada na goriški fronti traja sicer še dalje, ampak ne s tako ljutostjo kot prejšnje dni, temuč je postala bolj zmerna.
Boji ob Soči.
Vojni poročevalci poročajo 16. t. m.: Lahi so napadali tudi včeraj, a slabej-še, kakor prejšnje dni. Naskakovali so predvsem višine pri Podgori in pri sv. Mihaelu, za katere se je prelilo že toliko krvi, a ki so še vedno trdne obrambe avstrijske obrambe. Brezuspešni so ostali siloviti laški napori prva dva dni tedna, a čisto ničesar niso dosegli Lahi včeraj. Na stotine ljudi so izgubili Lahi.
Boji ob laški fronti.
Curih, 17. marca. Italijanski vojaški kritiki priznavajo, da se avstrijskim četam ni le posrečilo, da so ustavile laško ofenzivo, marveč so pričele tudi s protinapadi. Napadi proti prelazu Montecroce, ki so jih avstrijske čete odbile, so prinesli Italijanom težke izgube njih alpinske čete so na več krajih popolnoma uničene.
Bodoči posvet sporazuma v Rimu.
London, 18. marca. (K. u.) »Times« poročajo: Bodoči posvet zaveznikov zboruje v Rimu. Anglijo bo zastopal Lloyd George. Upajo, da potuje tudi sir Eduard Grey v Rim.
Laški ministrski svet, Lugano, Ministrskega sveta 15. t. m. so se udeležili vsi člani vlade. Posvetovali so se o diplomatičnem položaju, Cavasola je označil glavna načela svojega nameravanega govora v zbornici. Salandra govori koncem razprave. Min. predsednik je obrazložil tudi svoje načrte, ki jih je ministrski svet popolnoma odobril. Italijanski senat se skliče 22. t. m.
Iz Italijanske zbornice. Cnrlh. (K. u.) V seji 15. t. m. so se pritoževali poslanci, ker ne obveščajo svojcev vojakov redno o smrti in se obvestila zavlačujejo. Giolittijev pristaš Grossocampana je opozarjal, da je premalo žita in grajal, ker pošiljajo delavce na Francosko. Posl. Canepa (refor-mist) je tožil, ker je odpadel denar, ki so ga prinašali v deželo tujci. Radi me njanja denarja obstoja med Italijo in zavezniki nevzdržljiva ograja. Italija je zašla iz dosedanjega gospodarskega hlapčevstva v drugo, ki je še hujše, kakor je bilo prvo. Nespretno in neuspe šno je ostalo, ker so poslali posebnega poslanca v London. Angleški lastniki ladij so še povišali svoje dobičke. Prereka se na to s socialisti. Nastane hrušč in padajo ljubeznjivosti: izdajalstvo, idioti in podobne. Posl. Canepa zahteva dalje močno vlado, ki bi ji vsi zaupali. Zastopane morajo biti v njej tudi tiste stranke, ki šc niso v njej zastopane. Re-formisti so prepričani, da zmaga Italija, samo ne vejo še, kdaj zmagajo in kakšne žrtve bo še zahtevala zmaga Trdno se drže programa, katerega je proglasil Salandra na Kapitolu: 1 obramba italijanstva; 2. osvojitev varnih deželnih mej; 3. manj izpostavljen strategičen položaj na Jadranskem morju; 4. preprečenje nemške svetovne hegemonije in zagotovitev miru z veliko Nemčijo enakovredno z drugimi velesilami, ki jih pa ne bo nadvladova-la. Intevencionisti nikakor ne zahtevajo vojne napovedi Nemčiji, ali da naj
se pošiljajo čete na Francosko, kar bi oslabilo obrambo italijanske meje. Saj je poskrbljeno, da vodi Italija z ostalimi velesilami četverosporazuma enotno vojsko, da ali ž njimi zmaga ali pa podleže. Gotovo bi bilo prijetnejše, če bi vlada glede na Belgijo postopala jasnejše in če bi naperila ojstrejšo ost proti Nemčiji. A v teh straneh se svoboda vlade ne namerava omejiti, tudi zaupa generalu Cadomu vse, ker je preprečil, da Italija ni zasedena po sovražniku in Cadorna naj svobodno presoja, če omeji ali razširi vojsko. Ko je Canepa imenoval Cadorno, so mu živahno pritrjevali: Čestitalo mu jc več poslancev in tudi nekateri ministri. Socialist Casalini je očital reformistom nepoštenost in opozarjal na bedo, v kateri žive rodbine vojakov. Končno je želel, naj se Italija posluži prve prilike, da pospeši mir.
Paratore (liberalec) govori proti vladi, a izjavi, da hoče glasovati zanjo.
XXX
Iz Lugana: Govori se že, da se še ne konča ta teden razprava v italijanski zbornici. Salandra še ni podal svojih izjav. Čimbolj se bliža čas, da nastopi Salandra, tim nemirnejše so stranke. Nihče namreč ne ve, če ne bo zahteval Salandra tako obširne zaupnice, da večina za njo ne more glasovati. Ampak kljub temu se splošno sodi, da Salandra ostane. Giolittijeva večina še noče prevzeti Salandrove dedščine, intervencionistične stranke pa dobro vejo, da so same preslabe. Zato tudi več ne zahtevajo, naj napove Salandra Nemčiji vojsko in tudi ne take vlade, v kateri bi ne bili zastopani pristaši Giolittija.
Uspeh naših Cel pri Tarnopoln.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 17. marca. (K. u.) Uradno:
Na več mestih bojne črte ob Stripi uspešni boji prednjih čet.
Zahodno od Tarnopola so vdrle naše čete v rusko prednjo postojanko, ujele so 1 praporščaka in 67 mož ter zaplenile 1 strojnico in 4 metalce min. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 17. marca. (K. u.) Uradno:
Položaj je splošno neizpremenjen.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 15. marca. Uradno: Nemško letalo je preletelo okolico Friedrich-stadta in izginilo, ko je je obstreljevala naša artiljerija. Pri Jakobovu na obeh straneh ljut ogenj. Pri Dvinsku v bližini Iluxta i in ob železnici v Ponjevjež je naša artiljerija razkropila sovražne trenske kolone. Med Meddumom in jezerom Demmen smo uspešno obstreljevali sovražne kolone, ki so marširale. Južno od Pripjatija in v Galiciji ob Stripi smo se uspešno bojevali s sovražnimi patruljami.
RUSKA ZBIRANJA OB BESARABSKI BOJNI ČRTI.
Bukarešt. V tabor pri Reni so došli trije pehotni in trije kavalerijski polki s 120 strojnicami. Tudi iz Odese pošiljajo Rusi velike sile na besarabsko mejo.
KUROPATKINOVA OFENZIVA.
Bern, 17. marca. V »Berner Bundu« piše Stegemann, da se Rusi v interesu njihovih zaveznikov zopet gibljejo. Na severnem krilu pripravlja Kuropatkin velikopotezno ofenzivo.
VRHOVNI POVELJNIK RUSKE ZAHODNE BOJNE ČRTE.
Curih, Iz imenovanj, objavljenih v ruskem uradnem listu sledi, da jc vrhovni poveljnik ruske armade general Eweth, ki je vodil veliko umikanje ruske armade; načelnik velikega generalnega štaba na zahodni bojni črti je general Mišnevič.
OBTOŽBA PROTI SUHOMLINOVU.
Petrograd, 17. marca. Od carja imenovani najvišji odsek za preiskavo vzrokov, ki so povzročili pomanjkanje municije, je sklenil, da sc bivši vojni minister Suho-mlinov postavi radi protipostavnih dejanj pred sodišče državnega sveta. Car je sklep odseka potrdil.
IZ VZHODNE GALICIJE.
Krakov. »Novva Reforma« poroča iz Podhajce v vzhodni Galiciji: Šest mesecev že živimo blizu bojne črte. Privadili smo se gromenja topov, šrapnel in bomb, tudi tistih, ki jih mečejo letalci. Mesto Podhajce na srečo ni opusto-šeno; pač je pa neprijetno, ker primanjkuje kuriva in moke. Izginila so pa se-la in vasi ob Stripi, polje ni obdelano, marveč prekopana so s strelskimi jar ki. Kamor seže pogled: vse prazno in pusto. Predno so odšli Rusi, so vzeli seboj vse zvonove in ves baker. V tarno-polskem okraju so sneli celo kljuke iz
medi. Povsod so uničili žganjarne in požgali žito na polju. Rusi so strašno plenili, ko so se umikali iz prostora pri Lipi. Gozdi so povsod izginili.
PROGRAM RUSKIH MIROVNIH POGOJEV.
Berlin, 16. marca. »Lokalanzeiger« javlja: V zbornici je stranka oktobristov predlagala, da naj se iz članov dume in državnega sveta osnuje komite, ki bo sestavil program ruskih mirovnih pogojev.
PROTI ROPARJEM NA POLJSKEM.
Krakov. »Nowa Reforma« poroča iz Miechowa na Poljskem; Vojaška sodišča na Poljskem postopajo najstrožje proti roparjem. Tukajšnje vojaško sodišče je obsodilo na smrt 9 roparjev, ki so jih obesili, v zapor jc pa obsojenih 92 drugih zločincev. V Varšavi eo obsodili in usmrtili dva, v Širardavu enega in v Zawierciah dva roparja.
DUMA IN REFORMA RUSKE CERKVE.
V seji 9. marca je duma razpravljala o raznih vprašanjih ruske cerkve. Odobrila je predlog, da naj se najprvo reiormira duhovna sodišča, postopanje pri ločitvi zakona in pa škodljivo pogosto prestavljanje metropolitov in škofov. Poročevalec P o -t u 1 o v je poudarjal, da je višja in nižja duhovščina nezadovoljna s položajem, nič manj kakor so nezadovoljni tudi verniki, ki nimajo nobenega vpliva na cerkveno življenje, Pogostokrat se sliši govoriti, da vsa cerkev razpada. Dosti je takih, ki pravijo, da sv. sinod ni kanonična ustanova. Nad-prokurator V o 1 š i n je zanikal, da sinod skuša znižati izobrazbo duhovniških seme-nisčnikov. Sinod pripravlja nov pokojninski zakon za duhovnike. Naslednji govorniki so poudarjali, da v programu nadpro-kuratorja manjka najvažnejše. Sv. sinod namreč ne prLnava nujne potrebe, da se takoj skliče vseruski cerkveni zbor, in sicer po starih kanoničnih določilih o samoupravi posameznih okrajev. Od desnice je Š e j i n rekel, da večno obljubljanje cerkvenega zbora služi sinodu samo za pretvezo, da ne uvede nobenih' reform. Duhovnik Tregubov je rotil nad-prokuratorja, da naj ima usmiljenje z ljudsko dušo in naj ne žali ljudske vere. Splošna cerkvena reforma je brezpogojno potrebna.
KAKO POROČAJO RUSKI LISTI.
Stockholm, 17. marca. »Svenska Dagbladet« prinaša zbirko vojnih poročil, ki so jih objavili notranjeruski listi. Ta povedo, zakaj rusko ljudstvo v daljnem zaledju veruje na »skorajšnji, popolni razpad osrednjih velesil«. Tako poroča nek kazanski iist, da ruska armada zmagovito prodira v Nemčijo, province Vzhodna in Zahodna Pruska, Poznanjska in Šlezija so popolnoma v ruski posesti in car je sedaj ukazal splošni napad na zadnje utrdbe, ki varujejo Berlin. Angleži so osvojili Essen in Nemci so zato izgubili svojo veliko tvornico za topove. Od avstrijske armade ni niti sledu in dunajska vlada je prosila za mir.
V	Alatiru, gubernija Simbirsk, izhajajoči »Sokol« poroča, da se vojska bliža koncu, in sicer hitreje, kot bi kdo mislil. Avstrija je položila orožje, Turčija se ne more več upirati. Nemci se še bojujejo, vendar so v resnici že uničeni, ker je ruska armada osvojila že ves vzhodni del Prusije, med tem ko jc na zahodu angleško-francoska armada prekoračila Reno. Dejstvo, da je car poklical pod orožje več ljudi, se ne sme napačno umevati ; ti ljudje so določeni edino le za policijsko službo v velikanskih od Rusov zasedenih ozemljih Nemčije, Avstrije in Turčije. Srbija ne potrebuje nobene pomoči več; par avstrijskih in nemških polkov, ki se jim je posrečilo prekoračiti Donavo, so hitro pognali nazaj. Rusi so doslej ujeli nad 4 milijone Nemcev, Avstrijcev in Turkov.
V	Petrovsku, gubernija Saratov, izhajajoči list »VVjedomosti« poroča, da je nemški cesar s celo družino pobegnil v Švico, feldmaršal Hindenburg jo bil pred kratkim ubit in nemški socialisti, ki so proglasili republiko, so pričeli mirovna pogajanja z entento.
Boji na zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 17. marca. (K. u.) Uradno:
Brezuspešno je ostalo 6 razstrelb južno od Loosa.
Ljuti topniški boji v raznih odsekih Champagne, kakor tudi med Mozo in Mozeljo.
V ozemlju Moze Je sovražnik, sveža divizija, ki se je naštela 27. med tistimi, ki so se pojavile na tem primeroma tesnem prostoru, odkar se je pričel boj, ponovno napredoval proti našim postojankam na višini Mrtvi mož (Morte Homme). Med prvim presenetljivo brez topniške priprave poizkuSe-nim napadom so pilile posamezne stot*
»
ulje do naših črt, kjer smo ujeli tisto malo mož, ki so ostali neranjeni. DrugI napad Je zamii že v našem zapiralnem ognju.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 15. marca. (K. u.) Obstreljevanje zahodno od Moze je popoldne znatno ponehalo. Z bojne črte Bethin-court-Cumieres se ne poroča o nastopih pehote. Na desnem bregu precej živahen nastop v pokrajini Vaux-Dam-loup. Boji z ročnimi granatami prednjih čet na strminah vzhodno od utrdbe Vaux. Na planoti Woewre obstreljevanje vasi na vznožju višin ob Mozi. Naše topništvo je zelo živahno delovalo na celi bojni črti. posebno vzhodno od gozda Fresnes pri Woewre, kjer je povzročil naš ogenj močno eksplozijo pri neki nemški bateriji.
O b 11. u r i zvečer: V Belgiji gmo uspešno obstreljevali sovražne strelske jarke pri Iletsas-Langemark. Severno od Aisne smo obstreljevali dohode k Ville-aux-Bois. V Champagm južno od St. Souplet smo zasedli sovražne strelske jarke iu ujeli nekaj
Nemcev.
Belgijsko uradno porocuo.
15. marca. Izvzemši obstreljevanja prostora severno od Pervyse ni s fronte oelgijske armade ničesar poročati.
Angieško uradno poročilo.
London, 15. marca. Uradno: Sinoči smo z zadovoljivim uspehom poizvedovali južno od Verlorenhoela. Danes sta obe artiljeriji delovali pri Hulluchu in Ypernu. Vršilo se je veliko zračnih bojev. Napad na naše poizvedovalne oddelke je bil odbit. Prisilili smo sovražni opazovalni zrakoplov, da se jc spustil na tla.
Pri Verdunu.
Geni. Polkovnik Rousset izvaja v listu »Petit Journal de Pariš«: Mir pri Verdunu je mir pred viharjem. Pričakuje se strasten napad nemške pehote. Sovražnik postopa nadvse spretno. Vsakemu napadu sledi kratek odmor, med katerim utrjujejo osvojeno ozemlje. Pripraviti se moramo na nov, ljut nemški napad.
Frankobrod. Iz Pariza: Tu jih zelo skrbi, ker manjka pri Verdunu topov, ki bi streljali daleč. Zanašajo se na angleške topove z ladij, ki daleč streljajo.
Obstreljevanje Verduna.
Lugano. Iz Pariza poroča »Corriere della Sera« 16. t, m.: Nemci obstreljujejo vedno močnejše z zažigalnimi bombami in s kroglami Verdun, katerega so zapustile vse oblasti.
Pred novim napadom na Vaux.
Berlin. »Le Journal« poroča: Nemški težki topovi delujejo vedno ljutejše. Utrdbo Vaux tako močno obstreljujejo, da se v kratkem pričakuje zopetni napad nemške pehote.
Zavzetje »Mrtvega moža« pri Verdunu.
Vojni poročevalci poročajo 15. t, m. iz nemškega velikega glavnega stana: Prva dva dni tega tedna se ni izpremenil položaj na zahodni bojni črti in ne pri Verdunu, Le letalci so delovali živahnejše. Včeraj zjutraj so pa napredovale nemške čete iz svoje postojanke pri Bethincourtu in so z močnim, krepkim napadom vzele višino 265, Morte Homme (Mrtvi mož).
Sovražnik se je zbral in je izvedel z vso silo protinapad, ki je pa popolnoma ponesrečil. Trikrat je napadel sovražnik, a je bil vselej odbit z velikimi izgubami.
Tretje dejanje verdunske bitke.
Rotterdam. >Agence Havas« poroča iz Pariza: Po tridnevnem odmoru se je pričela zopet bitka pri Verdunu s podvojeno silo. Sovražna pehota je med Bethincour-tom in Cumieresom silovito napadala in se je ustalila na dveh točkah v naših jarkih.
Angleški železniški vozovi v Franciji.
Curih. Angleška vlada je poslala 8000 železniških voz v francoska pristanišča, da se razbremene francoske železnice.
Franciji primanjkuje 12 tisoč milijonov irankov,
Gedf. Dne 30. junija je znašal primanjkljaj francoskega proračuna 12. tisoč milijonov frankov. Monopoli in neposredni davki so padli za 110,501.700 frankov.
Francoski vojni minister Gallieni odstopil.
Pariz, 18. marca, »Agence Havas«: General Gallieni je pisal ministrskemu predsedniku Briandu:
Versailles, 16. marca 1916, Gospod ministrski predsednik!
Kakor sem Vam že zadnji čas razložil, me danes zapuščajo moje moči, ki sem jih izključno in neprestano rabil v službi dežele. Zdravniki izjavljajo, da ne morem več s popolno potrebno gibčnostjo upravljati visoko mesto, ki mi je zaupano. Izjavili so mi, da potrebujem neobhodno nekaj časa popoln mir in skrbno postrežbo, da se morem zopet posvetiti aktivni službi. Prosim Vas zato, sprejmite moj odstop kot vojni minister.
Ministrski predsednik Briand je odgovoril:
Ljubi gospod generali
Vašo demisijo morem vzeti na znanje le, da Vam izrazim veliko žalost, ki sem čutil, ko sem sprejel Vaše pismo, žalost, ki jo, kakor jaz, čutijo vsi Vaši tovariši v ministrstvu. Polagam važnost na to, da Vam povem, kako zelo obžalujem, ker Vaše zdravstveno stanje oropa vlado od Vašega sodelovanja, ki ji je bilo dragoceno Vaše delo narodne obrambe. Upam, da boste kmalu prosti Vaše bolezni, ki Vam prisili začasen odmor v Vašem delovanju in da boste zopet v položaju, da zopet prevzamete bojno mesto v službi domovine.
XXX
Splošno znano je, da je odstopil Gallieni radi ojstrih Clemenceauovih napadov, češ, da francoska vojna uprava za obrambo Verduna ni izpolnila svoje dolžnosti v polni meri. Izključeno pa tudi ni, da »zboli« tudi francoski ministrski predsednik Briand in da prevzame vlado Clemenceau.
Jofire postane vojni minister?
Kolin. »Kolnische Volksztg.« poroča iz Pariza; Gallienijev naslednik postane Joffre, načelnik generalnega štaba pa Petain.
Nemški letalci nad Anglijo.
Amsterdam. Dve nemški pomorski letali so zapazili 16. t. m. nad južno Anglijo pri North-Forelandu.
Zveza entente vedno krepkejša.
London, 15. marca. (Kor. ur.) V spodnji zbornici je pri vojaški razpravi Long v imenu vlade opozarjal, da je skupno vojskovanje zato tako težavno, ker so zavezniki tako oddaljeni. Toda po 18 mesečnem boju je zveza navzlic raznim nazorom in interesom posameznih dežel dosti bolj krepka in ima večjo odporno moč in to nam daje zaupanje, da se zavezniki kot en narod ne bodo bojevali samo do konca vojne, ampak da bo prijateljstvo in naklonjenost ostala tudi po zmagi in miru. To je danes ena najdragocenejših aktivnih postavk, kar jih ima ententa.
Napad na Asquitha.
Rotterdam. (Kor. urad.) Iz Londona: Liberalec Arkahn je v poslaniški zbornici med živahnimi ugovori ljuto napadel Asquitha,
Na Balkana.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Neizpremenjeno.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Guverner Črnegore.
Dunaj, 17. marca. Cesar je imenoval za guvernerja Črnegore podmar-šala Viktorja Webra, osvojitelja Lovčena.
Francoze skrhi Valona.
Genf. Pariško časopisje je nevolj-no, ker je v Albaniji vse tiho. Radikalna glasila izvajajo: Če opuste Italijani spodnji tek reke Semeni in izborno gorovje Mala Rastra, ne izgube le brez boja prvo obrambno črto Valone, marveč se tudi skrajša akcijski radij za 50 km. Ne moremo verovati, da namerava popustiti Salandra tudi Valono.
Prevoz irancoskih čet iz Soluna.
Berlin, 17. marca. Kakor poročajo ruski listi iz Soluna, se potrjujejo vesti, da Francozi vozijo svoje čete iz Soluna nazaj na Francosko. Čete vkrcavajo ponoči. Med vkrcanimi četami jc veliko Mavrov iz Alžira in alpincev,
Srbski prestolonaslednik v Rimu.
Lugano, 16. marca. (K. u.) V Rim
je došel srbski prestolonaslednik Aleksander. Sprejeli so ga z vsemi častmi. Pasič je obiskal več ministrov, katerim se je zahvaljeval, ker je rešila Italija ostanke srbske vojske. Ministri so mu zagotavljali svoja prisrčna čustva nasproti Srbiji. Državni podtajnik srbskega zunanjega ministrstva Jovano-vič je izjavil zastopniku »Tribune«, da si Italija in Srbija ne tekmujeta in da nista nikdar tekmovali. Srbija prepušča Italiji popolno hegemonijo na Jadranskem morju. Italijanski interes zahteva, da si ohrani prijateljstvo Srbije. Glavna stvar je, da sc doseže skupna zmaga.
Lugano, 18. marca. (K. u.) Srbski princ Aleksander se je razgovarjal s kraljevim namestnikom in s kraljico vdovo. Kazgovori so bili rodbinski. Ministre je videl le ob sprejemu na kolodvoru. Nekaj ljudi jc priredilo pred Kvirinalom ovacije. Klicali so: Zivio Srbija! Proč z Avstrijo! Proč z Nemčijo! Živio zavezniki!
Pasič o Bolgariji in Avstriji.
Stockholm, 17, marca. »Ruskoe Slovo« prinaša razgovor s Pasičem, ki je rekel: Poraz Bolgarije je že zapečaten. Bolgar-I sko bomo raztrgali na kosce in jo razdelili
med druge narode. Po vojni Srbija Avstrije ne bo sovražila, ampak živela ž njo v miru.
Katedrala sv. Cirila in Metoda v Sofiji.
Radoslavov govor.
»Reichspost« poroča 16. t. m. iz Sofije: Ministrski predsednik Radoslavov je predlog, da se spominska cerkev carja osvoboditelja imenuje katedrala sv. Cirila in Metoda, utemeljeval takole: Današnji dnevi so mejnik v novem razvoju bolgarske države. Vlada predlaga ta predlog iz patriotičnega prepričanja v spomin bolgarskih apostolov Cirila in Metoda, ki sta bila doma iz one Macedonije, na katere slavno osvoboditev naj ta cerkev vedno spominja. Ruskemu carju osvoboditelju je bolgarski narod svojo hvaležnost bogato poplačal. Po vseh bolgarskih mestih je dovolj znamenj, ki spominjajo na to preteklo zgodovinsko dobo. Sedaj pa je prišel čas, da se okrepi temelje bolgarske narodne ideje. Zato je vlada tudi predložila reformo koledarja, da Bolgarijo zbliža z zavezniki.
Opozicija je odločno nastopila proti predlogu, ki pa je bil sprejet z veliko večino. Cerkev bo dobila svojo posebno upravo, bo tedaj neodvisna od sv. sinoda. Kakor znano, je svojčas samo bolgarsko ljudstvo zbralo denar za zidanje cerkve.
Vohunska razprava v Sofiji.
Sofija, 18. marca. (P. u.) Vohunska razprava proti rusofilom vzbuja tim večje zanimanje, ker pripadajo vsi zagovorniki rusofilski stranki. Med njimi so Danev, Malinov, Todorov, Arašov in Ljudsaknov. Dosedanje zaslišanje jo dokazalo deloma obdolžitve glede na vohunstvo bolgarskih pristaniških utrdb Varne in Burgasa kakor tudi utrdb in min ob Bosporu, oziroma o dohajanju in o odhajanju turških bojnih ladij. Obtoženi Prudkin je priznal, da mu je naročil ruski mornariški ataše, naj razstreli most med Štambulom in Galato. Obteževalno gradivo: pisma in zemljevidi z vrisanimi utrdbami in vožno potjo med minami pri Varni, je ogromno.
nmm Mite.
Basel, 16. marca. Švicarski listi poročajo iz Milana, da je Rumunija brzojavno poklicala svoje častnike iz Milana in Lu-gana.
Kaj pravi večina rumunskih generalov.
Dunajski »Fremdenblatt« prinaša: V »Eclair de Balcan« piše nek rumunski častnik: Rumunija ne more voditi vojne proti osrednjima silama, ker nima niti potrebnih vojakov niti streliva. Mesto Olte-nio zasede v šestih urah armada, ki bi pri Verciorovi udarila v deželo. Mesto Bukarešt, ki je utrjeno kakor Namur in Liittich, bi se ne moglo ustavljati 42 cm topovom. Rezultat bi bil usoden: Oltenia razdejana, Bukarešt razstreljen, Valahija bojišče, Do-brudža v bolgarskih rokah, Rumunija 6e more vojskovati samo proti Rusiji, ker ru-munsko-ruska fronta bi bila majhna in še to dobro bi imeli, da nas bi varovala mogočna avstrijsko-nemška-bolgarska armada. Častnik pravi, da je teh misli večina rumunskih generalov.
Bolgarija in Rumunija.
Sofija, 17. marca. »Preporec« piše o pojavu, da rumunsko ententi prijazno časopisje z vedno večjo silo piše, da je če-tverozveza izčrpana in zato skuša ščuvati proti Bolgariji, Proti temu rovanju nastopa samo konservativno časopisje, dočim se vladno časopisje drži nekega določenega stališča. »Preporec« opozarja, da imata Rumunija in Bolgarija enake interese. Med obema narodoma ni nasprotstva niti radi zemlje niti radi gospodarskih stremljenj. Bolgari niso nikdar hlepeli po tuji zemlji. Večja in krepkejša Bolgarija je najboljše poroštvo za neodvisno Veliko Rumunijo.
Težave z rumunskim žitom.
Bukarešt, 17. marca. »Demineatza« poroča, da je Nemčija hotela poslati večje število vagonov, kakor predpisano, da bi se žito hitrejše izvažalo. Rumunska železniška uprava je odgovorila, da tej želji ne more ugoditi, ker ji manjka lokomotiv. Zato ni treba pošiljati večjega števila vagonov.
»La Politique« poroča, da ima tudi angleška žitna kupčija vedno večje težave. Ta politična kupčija, ki jo je posredoval Take Jonescu, se ni ozirala na kmetijske interese. Angleži morejo dobiti samo 33.000 vagonov, 42.000 pa odpade.
Ruski soliter za Rumunijo.
Bukarešt, 17. marca. »Universul« poroča, da je poseben vlak pripeljal 40 vagonov solitra iz Rusije. Dosedaj je Rusija rumunskemu vojnemu ministru poslala 70 vagonov solitra.
Mila v vojski. ~
Turško uradno poročilo,
Carigrad, 17. marca. (Kor. ur.) Glavni stan:
Z raznih bojišč sc ne poroča nič važnega.
Na Kavkazu.
»Az Est« poroča iz Carigrada: Veliki knez Nikolaj bi osvojil rad Anatolijo. Turkom gre za to, da vržejo Ruse še prej, predno se sklene mir. V avgustu je štela turška armada 60.000 vojakov; 20.000 so jih poslali v Bagdad, kar so zapazili Rusi in takoj napadli s 120.000 vojaki Erzerum in ga vzeli. Branilo je trdnjavo le nekaj tisoč mož.
Napad na Smirno?
Rotterdam, 17. marca. »Maasbode« poroča, da namerava ententa napad -a Smirno.
Angleži zasedli Solum.
Kairo, 15. marca. Uradno: General Peyton je 14. t. m. zasedel Solum. Dne 13. marca je sovražnik razstrelil svoje municijske zaloge. Naslednji dan se je le slabo upiral. Sovražnika smo zasledovali z oklopnimi avtomobili, konjenico in velblodi. Ugrabili smo 28 ujetnikov, med njimi 3 častnike ter zaplenili 9 strojnih pušk. Okoli 50 sovražnikov je padlo, med njimi 3 častniki. Sovražni tabor je v naših rokah. Nad četrt milijona zabojev municije za puške je uničenih.
Vojsko s Portugalsko.
Angleži in Francozi se prepirajo za Portugalce.
Genf. Francozi in Angleži se prepirajo, kam naj pošljejo Portugalce. Herve ogorčeno piše v »La Victoire« o angleškem načrtu, da pošljejo Portugalce na Flander-sko; češ, Angleži naj se ne boje lastnih žrtev, ker razpolagajo z 2,000.000 rezerve Portugalce naj pošljejo v Solun.
Španska pred odločitvijo?
Pariške liste zelo skrbi, če ne nastopi na strani osrednjih velesil Španska proti Portugalski. Tudi v Bukarešt dohajajo po ročila, da Španska ne ostane nevtralna. Kako napete so že strune, dokazuje, da je na Portugalskem prepovedan največji madridski list »A B C«. Špansko so, kakor uči zgodovina, strmoglavili Angleži, da je prenehala kot velevlast, v katere državi solnce ni nikdar zašlo. Predvsem gre Španski za to, da izpuli Angležem v sedanji svetovni vojski Gibraltar, ki so ga ji An gleži pred stoletji vzeli, česar ponosni Španci niso nikdar preboleli. A tudi za to, da zasede Španska Portugalsko in da zavlada na celem pirenejskem polotoku Špa nec, se potegujejo mogočne španske stran ke. Ne vemo, kaj prinese bodočnost, a če stopi na našo stran Španska, bi moral sporazum le precej vojakov poslati v gorate Pireneje, kar bi seveda znatno oslabilo glavno francosko bojišče.
Resen položaj na Španskem.
Genf, 17. marca. »Journal des De-bats« izjavlja, da je položaj v Španiji zelo resen. Propaganda angleških sovražnikov raste. Nevtralisti bi radi pridobili gospodarske prednosti. Liberalci pozivljejo k miru, ker je aneksija Portugalske sedaj nemogoča.
Lugano, 17. marca. Španci so splošno začeli zapuščati Portugalsko, Badajoz je že prenapolnjen z begunci iz Portugalske.
Iva voiea?
Amsterdam, Londonski list »Nevvs« poroča: Severnoameriški krogi pričakujejo, da napovejo Združene države Mehiki vojsko, če se nadaljuje vstaja v Mehiki.
Ameriške čete v Mehiki.
Washington, 17. marca. (Kor. urad.) »Associated Press« poroča, da je prvi oddelek ameriških čet, ki so odposlane za zasledovanje Ville, 14, marca prestopil v bližini Columbusa mehikansko mejo.
23.000 vstaeev v Mehiki.
Amsterdam, 17. marca. Število mehi-kanskih vstašev znaša že 23.000. Nadaljni veliki oddelki Caranze prehajajo k Villi. Vstaši razpolagajo z velikimi množinami orožja, municije in strojnih pušk. Prodiranje Američanov je skrajno negotovo. Mehikanci imajo dobro vodstvo. Dopisnik lista »Central Nevvs« napoveduje dolgotrajne boje.
Nemški državni zuer.
Zakladnikov govor o vojnih financah in stroških.
Berlin, 16. marca. (K. u.) Državni tajnik zakladnik dr. Helfericli je izjavil, da bodo decemberski krediti zadostovali še za nekaj časa. Nato je utemeljeval potrebo novih davkov, kajti finance morajo biti v redu, četudi pride mir kmalu. Le tedaj sme in more vlada od prebivalstva zahtevati nove miljar-de, če obenem poskrbi za obrestovanje. Nemčija še vedno upa na vojno odškodnino, toda to upanje .je ne odveže dolžnosti, da že sedaj poskrbi za redno finančno gospodarstvo. Glede četrtega vojnega posojila pravi, da je Nemčija dosedaj zbrala z lahkoto 25 miljard, Francija pa komaj U miljard in Angli-
|a 18 do 19 miljard. Od svojih vojnih
kreditov ima Nemčija še 15 miljard na razpolago za razpis novih vojnih posojil. V januarju in februarju vojni izdatki Nemčije niso dosegli 2 miljard. Zakladnik računa, da ima sovražnik dnevno 240 milijonov mark vojnih stroškov, Nemčija in njeni zavezniki pa k večjemu 110 milijonov. Od 1. avgusta 1914 pa do 31. mavca 1916 izračuna za Nemčijo in njene zaveznike 50 do 55 miljard izdatkov, za entento pa 100 do 105 miljard. Ker so nasprotniki ravno za novo nemško posojilo hoteli nemško ljudstvo oplašiti, pravi zakladnik, da je nemško ljudstvo svojo besedo in kredit zastavilo za vojna posojila. Vsi dobro lumejemo, kakšnega posebnega pomena je ravno zadnjih pet dni podpisovanja vojnega posojila. Zato se moramo pokazati šc bolj sklenjene, da sovražnik spozna, da so vse njihove nade na raz-por in slabost prazne in da vse Nemce tedini ena volja do zmage. (Dolgotrajno odobravanje.) Sejo so odgodili do dne 22. decembra.
Nemški kancler o položaju.
Monakovo, 16. marca. (K. u.) V odseku zveznega sveta za zunanje zadeve je državni kancler podal natančno poročilo o položaju Nemčije v sedanjem trenutku. Kanclerjeva izvajanja, ki so bila polna zaupanja in neomajne volje, da se vstraja do zmagovitega konca, so se pečala z vsemi važnimi vprašanji. Kanclerjevo politiko so vsi člani soglasno in zaupno odobrili.
poročila.
Južna Amerika in oborožena trgovske ladij e.
Euenos Aires, 15. marca. (K. u.) Reuter javlja: List »La Nation« piše o govoricah, da so ministrski predsedniki Argentinije, Brazilije in Čile sklenili svoje državljane svariti pred vožnjo na oboroženih trgovskih ladijah, takole: Zedinjene države niso šle v to past, ker bi to pomenjalo kršitev nevtralnosti. Isti manever so predlagali južni Ameriki. Zgled Zedinjenih držav pa nam kaže dovolj, kakšno pot naj gremo in po kakšni poti bomo tudi šli.
Angleži in Japonci se pogajajo za vzlsodno Azijo. Petrograd, 17. marca. »Djen« "poroča, da se vrše med Angleško in Japonsko pogajanja glede zagotovitve novih prednosti obeh dežel v vzhodni Aziji.
nazburjenje na Nizozemskem.
Amsterdam, 18. marca. (K. u.) Časopisje je zelo razburjeno vsled izgube velikega parnika »Tubantia«, elitne la-dije nizozemskega trgovinskega brodovja. Sicer se po dosedanjih poročilih ne more dognati z gotovostjo, kaj je povzročilo nesrečo; potrjeno še tudi ni kapitanovo poročilo, da je bil parnik torpediran, a časopisje poizkuša dolži-ti nemški način vojskovanja, da je povzročil nesrečo.
Amsterdam, 18, marca. (Kor. ur.) Izkrcali so 377 oseb s »Tubantie«; po podatkih nizozemskega Lloyda se je vozilo z ladjo 381 oseb. Rešenci pripovedujejo, da je bil strojni prostor takoj napolnjen z vodo, sprednji del ladje se je nagnil. Potniki so ležali, ko je bila zadeta »Tubantia«, Nesreča se je zgodila ob 2. uri zjutraj; ladja se je potopila ob Yo5. uri zjutraj.
mevne novice,
-[- Nadvojvoda prestolonaslednik na
južcem bojišču. C, kr. korespondenčni urad poroča 17. t. m,: Njegova c. in kr. Visokost nadvojvoda prestolonaslednik, gospod ge-neralni major in kontreadmiral nadvojvoda Karol Franc Jožef je odpotoval predvčerajšnjim v Maribor, kjer se je javil pri Njegovi c. in kr. Visokosti gospodu generalnemu polkovniku nadvojvodi Evgenu. Vče-r«j je nadaljeval svoje potovanje čez Ljub-' ?no na bojišče.
Prestolonaslednik v Beljaku, Prestolonaslednik je 15. t, m, obiskal Beljak.
-j- Povišanje prestolonaslednika. D u -[>aj, 18. marca, (Kor. ur.) Njegovo Veličanstvo cesar je imenoval Njegovo c. in Visokost gospoda generalmajorja nadvojvodo Karla Franca Jožeia za podmar-saia in vicesdmirala,
-j- Naročajte »Slovenca« vojakom &a bojiščul Vojaki na bojišču žele vedeti novice iz domovine in iz raznih bojišč. Kdor želi vojaku na bojišču napraviti največje veselje, naj mu naroči '»Slovenca«. Znanke in znanci vojakovi, ki ste ostali doma, zložite med seboj za naročnino. S tako malo žrtvijo dokažete vojaku, da mislite doma nanj in da ste mu hvaležni za brambo domovine- Vsakemu vojaku na ta način pre-skrbite »Slovenca« na bojišče.
+ Odlikovanje. Naš mladi pisatelj poročnik Mat. M a 1 e š i č je za svojo hrabrost pred sovražnikom odlikovan s »Sig-
num laudis«. Poročnik Malešič je prebo jeval vso vojno v Bosni in na Srbskem, bil je že blizu Kragujevca, ko se je bilo treba vrniti. Potem je bil pri vseh treh laških ofenzivah na laški meji večinoma pri Pla-veh in na Kalvariji, kjer je dobil nevarno rano v nogo. Zdravi se že več mesecev in se sedaj okrevajoč nahaja v Szombathely v rezervni bolnici na Ogrskem, — Lovec Jožef Obranovič je dobil za svojo hrabrost na laškem bojišču srebrno hrabrostno svetinjo.
Iz seje c. kr. kmetijske družbe dne 16. marca 1916. Podpredsednik dr. L a m p e se v toplih besedah spominja pokojnega predsednika družbe, komercijalnega svetnika Frana Povšeta. Pokojnik, ki je bil izvoljen v glavni odbor družbe leta 1886, od leta 1897 podpredsednik in od leta 1908 predsednik, ki je torej trideset let deloval v glavnem odboru, si je za c. kr. kmetijsko družbo kranjsko pridobil neminljivih zaslug. Vse, kar se je za povzdigo kmetijskega stanu v naši deželi v tej dobi storilo, je ozko zvezano z njegovim imenom. C. kr. kmetijska družba mu bo za vse čase hranila hvaležen in časten spomin in bo tudi v bodoče delovala v njegovem zmislu. — Dalje poroča podpredsednik o sklepih, ki so se storili pri zborovanju predsednikov c, kr. kmetijskih družb in deželnih kulturnih svetov na Dunaju glede na sedanji in prihodnji položaj kmetijstva v naši državi. Nato se je vršil razgovor o praznovanju 150letnice c, kr, kmetijske družbe za Kranjsko. Odobril se je družbeni računski zaključek z bilanco za leto 1915. Odobrila se je akcija za razdelitev modre galice med kranjske vinogradnike. Sklenilo se je nabaviti po možnosti potrebna semena, zlasti semenski krompir. Glede nekaterih maksimalnih cen se na-reae vloge na oblasti. Na predlog poslanca H1 a d n i k a se sklene letos obrniti pozornost tudi na lan in se bo skušalo dobiti za člane laneno seme. Storili so se še razni sklepi glede pomoči kmetom pri letošnjem pomladnem delovanju,
—	Berite časnike! Pokazalo se je že večkrat, posebno kadar je kaj splošnega, da nekateri ljudje premalo ali pa sploh nič ne berejo časnikov. Pri marsikaki priliki stranke hodijo od urada do urada in zgubljajo čas same sebi in uradnemu osobju, ker iščejo, češče že prepozno, informacij o raznih dolžnostih. Časniki prinesejo za ta čas vse potrebne naredbe, ki so v interesu občinstva. Običajno se ljudje izgovarjajo, ko so pozvani zaradi raznih ne-dostatkov k uradu, da niso tega vedeli, da niso brali ali da sploh ne berejo časnikov. To ne drži. Kdor ne izpolni svoje dolžnosti, zapade kazni. Oblasti pač ne bodo vsakega opozarjale na njegovo dolžnost. Kdor ne bere časnikov, ne ve, kaj ima storiti, kar mu potem pač povzroči neprijetnosti. Občinstvo v lastnem interesu opozarjamo še enkrat: berite časnike!
—	Smrtna kosa. Umrl je 27. februarja v vojaški bolnišnici na Dunaju 19 letni Franc Gruden iz Retji pri Vel. Laščah.
V	službi domovine pri delavskem oddelku je omrznil v noge in je po štirimesečnem bolehanju preminul. Mlademu junaku žemljica lahka! — Umrla je v Kamniku gospa Egida Oražen, roj. Doljan, soproga c, kr. notarja. — Umrl je v Zagrebu zagrebški meščan in pravaški občinski svetnik Josip Zoček. — V Splitu je umrl kanonik prof, Jeronim Moscovita, —
V	Sinju je umrl po kratki bolezni stotnik P, Fisser, — V zavodu čč. šolskih sester v Mariboru je dne 8, marca zvečer umrla č, sestra M r. Jožefa, rojena Marij a Ž i g e r t. Rajna je bila rojena 1, 1851, pri Kapeli blizu Radgone,
—	C. kr. posredovalnica za delo vojnim invalidom na Kranjskem ima nalogo, invalidom, ki iščejo dela in službe, iti na roko in jim posredovati zaslužek. V skrajni potrebi jim deli invalidom tudi podpore, dokler ne dobe dela. Posredovalnica se nahaja v ravnateljski pisarni c, kr, državne obrtne šole, I. nadstropje, vrata 33. Dohod je izključno le pri hišnih vratih št. 10 v Gorupovi ulici.
—	Vsem Joškom in Jožicam želijo vse najboljše k imendanu gorski liav-bičarji na snežnih vrhovih: Franc Po-ljanšek, Jos. Začfek, Frid. Rubey, Muz-nič, Gaiznikar, Szabo Antal in dr. (Nekaj podpisov nečitljivih.)
—	Poskusen samoumor grofa Zi-chyja. Štefan grof Zichy, ogrski državni poslanec narodne delovne stranke se je te dni poskušal v nekem dunajskem hotelu usmrtiti. Zdravnikom se je posrečilo, da so grofa spravili zopet k zavesti. Vzrok je neznan.
—	Uradno poročilo o potresu v hrvaškem Primorju dne 12. t. m. Korespondenčni urad poroča: V občini Gri-žane porušenih 110 hiš, poškodovanih 120. Škode 750.000 kron. V kraju Bribir je porušenih 12 hiš, veliko poslopij je poškodovanih. V Senju je poškodovan konvikt.
Zanimiv morski pojav vsled zadnjega
potresa. I/. Reke se poroča 16. marca: Vsled potresa se je morska površina močno dvignila in dosegla skoraj višino pomolov. Zanimiv je pogled na most čez Reči-
no, ki stoji tik ob izlivu v morje. Stebri so skoraj popolnoma pod vodo, dočim je bila reka preje tu zelo plitka. Zadnje tri tedne neprestano divja široko z dežjem.
Pri vnetju v glavi, napetosti v spodnjem telesu, bolečinah v križu in prebavnih točkah, povzročenih vsled nerednega odvajanja, nastopi kmalu po uporabi naravne »Franc Jožefa« grenčice dobrodejne olajšanje s povečanim apetitom. Dvorni svetnik dr. Stillez, profesor notranje medicine na kralj, univerzi v Budimpešti se je po mnogoletnih izkušnjah prepričal, da je Franc Jožefa voda gotovo in lagodno salično odvajalno sredstvo.
LiuMlansKe novice.
lj Gg. pevkam In pevcem sporočamo, da se je novo delo slov. glasbenega društva »Ljubljana« tekoči teden pričelo. Skušnje za ženski zbor so vsako sredo točno ob pol S. uri zvečer, skušnje za moški zbor pa vsak četrtek ob 8. uri zvečer. Vsi, ki so kedaj sodelovali pri »Ljubljani« pa tudi nove moči naj se zbero pod vodstvom dr. Frančiška Kimovca, da bo mogoče ustvariti res nekaj lepega. Enouro na teden naj pač vsaka pevka in vsak pevec žrtvuje dobri stvari, kateri bodo namenjeni koncerti »Ljubljane«. Pričakujemo torej k skušnjam prihodnji teden mnogo novih moči. Tudi gdč. dijakinje in gospodje dijaki smejo sodelovati pri »Ljubljani«. Zberimo vse svoje moči v kulturnem delu, ki ga nam črta novi zborovodja »Ljubljane!« — Društveni prostori: Jurčičev trg 3, II. nadstropje.
lj V šentjakobskem prosvetnem društvu se vrši v nedeljo, na dan sv, Jožefa, točno ob 6, uri zvečer redno društveno predavanje. Tem potom se vabijo vsi člani in članice in prijatelji društva, da se tega zelo zanimivega predavanja v obilnem številu udeleže. Predava priznan govornik in predavatelj.
lj Črna zastava je bila na mestnem magistratu že včeraj razobešena v znak sožalja za bivšim kranjskim deželnim predsednikom in ljubljanskim častnim meščanom baronom Andrejem Winklerjem.
lj Podeljena je župnija Kostanjevica na Dolenjskem č. g, J. Podbevšku, mestnemu kaplanu pri Sv, Petru v Ljubljani.
lj Umrli so v Ljubljani: Florijan Posa-vec, delavec, 52 let. — Frančiška Hoge, dninarica, 32 let. — Marjeta Kučar, hiral-ka, 72 let. — Josip Suchy, vojaški delavec. — Josipina Petrovčič, žena tiskorni-škega delavca, 54 let,
lj Umrl je danes ponoči v Leonišču trgovski sotrudnik pri tvrdki I, C. Mayer g, Ljudevit Vašič, star 38 let. Pogreb bode jutri, v nedeljo, ob 4. uri popoldne iz Leonišča, Blag mu spomin!
lj Iz aprovizačnega odseka za mesto Ljubljana. Mestna vojna pekarija ostane še nadalje do prihodnje pomladi v Schreyevih prostorih (torej Kanzcvi prostori v Gradišču ne pridejo v poštev). — V mestu se ustanovi za vojno dobo posebna kuhinja, kjer bi se pomagalo največjim mestnim revežem, da ne bodo presilno stradali.
lj Mestni lov se daje v zakup za dobo od 1. julija 1916 do 30. junija 1921. Izklicna cena 1200 K, Javna dražba se vrši na mestnem magistratu 28. marca,
lj Zgradba glavnega cestnega kanala v Spodnji Šiški je razpisana. Dolgost glavnega kanala je proračunana na okroglo 770 m. Ponudbe sprejema mestni magistrat ljubljanski do 30. marca.
lj Srečko Potnik ušel iz srbskega ujetništva. Po sedemmesečnem molčanju se je oglasil poslovodja sodovičarske zadruge g. Srečko Potnik, Bil je od Srbov ujet, a je, kakor sedaj piše, iz srbskega ujetništva pobegnil. Pobegnil je v Albanijo, kjer sedaj pri neki orožniški postaji služi za orožnika,
lj šareni večer, ki ga priredi jutri, v nedeljo 19. marca, z začetkom točno ob pol osmih v veliki dvorani hotela Union Avstrijsko mornariško društvo, krajevna skupina Ljubljana. Spored je jako obširen in zanimiv.
lj Smrtna kosa. Umrl je v Ormožu 13. t. m. bivši gledališki ravnatelj Aleksander Schreiner, ki je vodil pred leti nemško gledališče v Ljubljani,
Bazne novice.
— Nesreči v c. In kr. municijski tvornici v Wollersdor!u. Dunaj, 18. marca. (Kor. ur.) V c. in kr. municijski tvornici v Wollersdorfu se je zgodila 16, t, m. nesreča, ko so prevzemali razstrelivo. Prostor, kjer se je delalo, je deloma porušen. Delavec, ki je prevzemal razstrelilne kap-selne, je najbrže enega izpustil iz rok, da je padel na tla, vsled česar je eksplodiral tudi del ostalih razstrelilnih kapic, ki so se nahajale v dotičnem prostoru, Obžalovati se mora, ker so izgubile ob tej priliki življenje, žal, štiri osebe. Pred to nesrečo se je zgodila pred kratkim časom podobna
nesreča. Nekemu delavcu se je izpodrini!o, padel je na zaboj, napolnjen z razstrelivom. Obžalovati se mora, ker je izgubilo ob tej priliki življenje 5 oseb. Širile so se govorice, da je izgubilo ob eksploziji življenje na stotine ljudi. V resnici ni bilo ob nesrečah drugih izgub na ljudeh, ki jih omenjamo in nastal je požar, ki so ga hitro pogasili, ne da bi bil obrat moten. Takih nezgod se pri tako obsežnem in pospešenem izdelovanju in obdelovanju razstrelil ni mogoče izogniti, a niso važne glede na pre-skrbo s strelivom.
Davek na klavirje upelje mestna občina v Gdanskem. 12 mark bo treba plačati na leto za pianino, 20 mark pa za piano.
Zrakoplov bodočnosti. Po poročilih iz Amerike razpravljajo Yankeji živahno o nedostatnosti letal za napade na zrakoplove. Tej sodbi se je pridružil celo znani angleški strokovnjak v zra-koplovju W. Lanchster, ki kar odkrite priznava dejstvo, da se ponoči ni mogoče ubraniti zrakoplovom. Skrivnost zrakoplovnega uspeha tiči v zmožnosti, da se umakne boju ali ga obrne na ono plat, kot mu drago. Prav kmalu pa bode prišel dan, ko Angleška niti podnevi ne bode več varna pred napadi po zrakoplovih. Ako bi imela trajati vojna le še eno leto, se bodo pojavili zrakoplovi vedno večjih dimenzij in delovnega področja. Lo-ti se bodo lahko vzpeli tako visoko v zrak — do 18.000 čevljev —, da bodo brez skrbi delovali podnevi. Ti zrakoplovi bodo mnogo strašnejše orožje, kot so sedanji. Tudi. bombam bode odzvonilo tedaj. Na njihovo mesto pride zračni torpedo ogromne sile, o čegar pripravi imajo Američani že baje gotovih podatkov. S tem novim orožjem bodo lahko napadali presenetljivo podnevi ladje velikane, strojne postaje, skladišča za strelivo in podobno. Krivo bi bilo in spominjalo bi ravnanja ptiča noja, ako se Angleška ne bi ozirala na napredke v vrednosti, kar je zamudila baš pri zrakoplovih. Danes Angleška v gradbi zrakoplovov Nemčije sploh več dohiteti ne more, nikar že, da bi jo nadkrilila, zakaj baš mnogoletne izkušnje, ki jo ima Nemčija pri gradnji zrakoplovov, ni mogoče plačati z denarjem. Danes ni nobene tehnične ovire več, da se ne bi moglo zgraditi zrakoplova, ki bi mogel poleteti brez pristanka v New York in na-žaj na Nemško, da celo preleteti Ne\v York in doseči to ali ono mesto v notranjosti.
—	Postopanje z misijonarji v Indiji, »Koln, Volkszeitung« poroča o razmerah indijskega vojaškega tabora v Abined-nagavu o postopanju z misionarji, Vsakega misionarja so ob dohodu v trdnjavo tehtali, zmerili in fotografirali in postopali ž njimi, kakor se postopa z zločinci. Duhovnike in prelate, med njimi apostolskega prefekta v Assamu, so prisilili, da so morali nositi svoje stvari sami v tabor, Slamnice so morali vsi sami prinesti, jih polniti. Brezobzirno so jih nastanili v slabe prostore k surovim mornarjem, delavcem in pustolovcem, Dali so jim le vrč za vodo, iz katerega morajo tudi jesti. Jesti so jim dali le opoldne, zvečer pa nič.
—	Morilca praškega policijskega stražnika pešec Peter Fekete in desetnik Štefan David sta se te dni zagovarjala pred praškim divizijskim sodiščem, ker sta ubila v Pragi policijskega stražnika Polivko, Fekete je obsojen v osemletno težko ječo, David pa kot sokrivec, ker je Polivki grozil, na štiri mesece težke ječe in se degra dira.
Strašna nesreča v rudniku. V rudniku
Jefferton & Clearfield Coal v Ameriki, država Indiana, je vsled eksplozije ubitih 25 rudarjev.
Frimors&e novice.
Prebiranje županov in pe<; nov na Goriškem. C. kr. domobransko
ministrstvo je odredilo, da se morajo župani in podžupani podvreči pregledovanju. Iz srede goriških županov je došla na podpisani deželni odbor prošnja, naj bi izposloval, da bi bili eventualno potrjeni župani in podžupani oproščeni vojaškega službovanja. Kakor se je podpisanemu zagotovilo pri c. kr. domobranskem ministrstvu, n e more biti govora o tem, da bi se župani, oziroma podžupani oprostili aktivnega vojaškega službovanja še pred prebiranjem. Ministrstvo je dalo zagotovilo, da se bo vojaška oblast ozirala na predloge za oprostitev županov in podžupanov, to pa šele po prebiranju, ako bodo dani za vsak posamezen slučaj uvaževanja vredni razlogi. Za predlaganje v oprostitev občinskih upravnikov bo po treba takoj po prebiranju doposlati deželnemu odboru natančne podatke o potrjenih županih in podžupanih; ti podatki morajo obsegati tudi vojaško krdelo, kateremu bo dotičnik pri prebiranju pri-deljen. — Od goriškega deželnega odbora na Dunaju. Deželni glavar; Fai-duttL
Slovenska meščanska Kola v Trsta.
Slovenska deSka osemrazredna liudska šola pri Sv. Jakobu v Trstu se izpremeni v oetrazredno ljudsko in trirazredno meščansko šolo. Tako dobimo na »]<>venskem
slovenskem ozemlju drugo meščansko šolo, na Primorskem prvo. Edina slovenska deška meščanska šola na Slovenskem je doslej bila v Postojni. V Krškem imajo mehansko šolo z nemškim učmm jezikom.
Iz Gorice. Vreme je bilo čez dan »točno, proti večeru je pa zopet začelo deževati _ V Nunski ulici so danes pod vodstvom inženirjev podrli poškodovan! del hiše, v kateri je bila preje gostilna pn »Belem zajcu«; bati se je bilo nesreč. - Danes zvečer ob 9. uri je padlo v obilju Magistralne ulice osem granat; k sreči so bile malega kalibra. - V Šempasu seje vršil včeraj lep pogreb umrlega ogrskega vojaka; križ je nosil pokojnikov brat. s kate
rim sta služila skupaj pri isti četa. Umrli je zapustil ženo in šest nedoraslih otrok 1 Soča je močno narastla in se razlila po
furlanskem polju.	.....
Zooet ponesrečeni italijanski polet. Iz
Bili se nam poroča 14. t. m. Danes smo imeli zopet priliko gledati boj letalcev v S. Po zadnji katastrofi od 18. februar-" dal e ni bilo več na spregled nobenega sovražnega letala. Bilo je pa res t^o vreme, da se še pes ni upal iz hise. Dams-niTrksni dan je izvabil vse sovražne moči na dan. A nobena sovražna moč m imela uspehal Granate so padale na polja — šrapneli kosili zrak - letalci so se morali vrniti, odkoder so prijadrali Enemu e posebno huda predla. Naš »golob« ga je obstreljeval od vseh strani. Sovražmi letalec mu je odgovarjal Sledn ič sta se morala ločiti, ker je bila italijanska fronta prablizo in drugi sovražm letalec - «« obstreljevan od naših topov - mu je hitel na pomoč.
_ O nedeljskem potresa smo dobili poročila tudi iz Štanjela, kjer so čutili dva močna kakih 14 sekund trajajoča sunka, « Renberka na Vipavskem in iz Nemškega Rovta na Goriškem.
Nenadni naravni pojavi ln druge podrobnosti. Iz Šempasa se nam poroča: Vče-rai 12 t m. ob 4. uri 20 minut smo čutiU močan potres. Tresljaji v podstrešju so nas zbudili. Precej nato se je zemlja zazibala v majhnem presledku dvakrat oba-krat v treh valovitih sunkih. Smer potresa ie šla od severozapada proti jugovzhodu, škode nobene. - Zvečer ob 9. un«mo"-pazili nenadno prikazen na luni, ki je trajala približno četrt ure. Luno ,e obdajal svitel krog, drugi žarek pa je v podobi meča preb^el lJko in krog okrog nje. Meč je imel isto smer kakor zjutraj potres, namreč od severozahoda proti jugovzhodu. Je li čez navado mokro vreme ah kaj drugega povzročilo popisane pojave, o tem prepustimo sodbo raznim razlagalcem m zvezdogledom. - Včeraj je sovražnik zopet močno streljal na kraški planoti, v Gorico in Solkan. V Solkanu ,e popolnoma porušil eno hišo, dve drugi pa poškodoval, človeških žrtev ni bilo. - Pred nekaterimi dnevi je padel iz zrakoplova šrapnel na župnijski vrt v Oseku. Gosp. vikar Franke, opazivši ta dohod, je v junaški neustrašljivosti prijel za bpato hi lastnoročno pošast izkopal. Dobil je samo kapo od šrapnela.
Lahi zopet obstreljevali Levpo. Lahi so 5. t. m. zopet obstreljevali vas Levpo. Ljudje so malodane vsi prestrašeni zbeza-li. Granate so padale posebno blizo cerkve. Župnišče je ponovno zadeto, hna laška granata je padla na cerkveno streho. Človeških Žrtev ni bilo. Kuracua Levpa spada pod občino Kal in šteje 1118 prebivalcev. Kurat je brat goriškega knezonad-škofa Janko Nep. Sedej.
Župniku - junaku Josipu Fabijanu od Sv. Lucije je posvetila »Karnisch-Julische Kriegszeitung« lep nekrolog z njegovo sliko. Po sliki je bil č. g. Farijan čudovito podoben g. župniku Naglu v Št. Ilju ob Dravi.
Gdč. Vodopivec iz Gorice, katera je bila 24. julija 1915 od šrapnela izdajalskega Italijana ranjena, da so ji morali nogo odrezati in bila proglašena za mrtvo, se nahaja sedaj v c. kr. rezervni bolnišnici št. 11, v V. okraju na Dunaju. Castelligasse 25.
Iz Tolmina. Predno je lačni Lah pogledal izza Kolovrata v naš trg, je bil Tolmin kakor lepo malo mestece. Lepo in prijetno smo živeli. A danes je vse drugače, naš trg je skoraj ena sama razvalina. Cerkev je veliko trpela — saj je prejela 35 granat in šrapnelov; streha je preluknjana. Naš »Gasilni dom« je do tal pogorel, tako tudi mnogo drugih hiš; več hiš je kar zginilo s površja zemlje. Od 174 številk je porušenih nad 30 hiš, težko poškodovanih nad 50, lahko poškodovanih pa nad 70 hiš. Kam smo prišli ubogi Tolmincil Od 1200 prebivalcev jih je še nekaj nad 100, ki ne morejo zapustiti rojstne hiše. Laška zloba, ki nas je spravila tako daleč, da se moramo klatiti po svetu in biti za svoi denar drugim ljudem v strahu in v nadlego. Kadar pridemo skupaj nazaj, kaj porečejo naši fantje? — Grad. na katerega smo bili Tol
minci ponosni, je posekan in požgan, naši drevoredi uničeni, naša sprehajališča opu-stošena. Pri cerkvi je sedaj pokopališče, krasni spomeniki, ki jih je napravilo vojaštvo v spomin sedanje vojne z Italijo. Na svojem mestu še vedno vstraja preč. gosp. Makuz, župni upravitelj; čeravno so mu prišle granate že v kaplanijo, je še vseeno v njej ter opravlja med duhovljani svojo dušnopastirsko službo. Mašuje še vedno v kapelici sv. Antona. — Tovarna in elektrarna g. župana Gaberščka je do tal uničena, nova moderna kavarna g. Mraka v razvalinah, Kazafurova, Devetakova, Pod-šolarjeva, Kranjčeva, Vrtovčeva, Snekova hiša, Marijin Dom in več drugih hiš do tal posutih. Kdaj bo tega konec, da pridemo zopet skupaj ter zapojemo: Lepa naša domovina! — Iz našega trga so že padli za domovino: Jug Janez, Bajt Ivan, Vogrič Rafael, Kenda Franc; žrtev granate je postalo mlado dekle Malči Obleščak. A veliko jih je pomrlo vsled pomanjkanja in strahu; danes manjka že nad 40 odraslih in otrok. Končam z željo: Naj škrat že skoraj odnese Taljana nazaj čez Kolovrati
Tolminec.
Kako je s prebivalci vasi Foni. Č. g. vikar Fon piše iz Kreda pri Kobaridu: Prebivalci vasi Foni, ki leži uro od Volč proti Livku, so bili spomladi zajeti od italijanske vojske in jim ni bilo mogoče uiti na avstrijsko stran. Celo poletje so zdržali v bojnem hrupu, šele 10. oktobra so jih Italijani odpravili v Italijo. Sedaj se nahajajo v Oleggia — Sezione Loretto, prov. di Novara, Dva posestnika iz Fonov (Blaža Jug in Franca Fona) so pa odpeljali na Sardinijo.
AjdovSčina je postala, posebno odkar so Italijani dne 18. novembra in dalje poslali nad Gorico razdejanje, nekako središče goriškega glavarstva. Pred vojsko je štela le 915 ljudi, med njimi 11 protestantov to enega Žida, a sedaj se je prebivalstvo pomnožilo. Sedaj je sedež okrajnega glavarstva (okrajni glavar baron Baum je še vedno v Gorici), okrožnega sodišča, zastavljalnice in hranilnice »Monte di Pieta« itd., med tem ko je imela prej samo okrajno »odnijo in davkarijo in še to je hotela mestna občina Sv. Križ Ajdovcem vzeti. Tovarna je spremenjena v rezervno vojaško bolnico. Že od početka vojske z Italijo deluje električna žična železnica. Tudi o podaljšanju vipavske železnice do Postojne se je izpočetka italijanske vojske govorilo, a sedaj so vse enake in podobne vesti potihnile. Župnijo oskrbuje šturski župnik Mihael Kmet.
Zaplemba usnja. C. kr. namestništveni svetnik v Trstu objavlja: Vrhovno armadno poveljstvo je dvignilo z odlokom 5. marca 1916 zaplembo usnja in vse omejitve v trgovini, ki so bile združene s zaplembo. — Dr. Fabrizi, m. p.
Najdeno truplo vojaka. Te dni so našli pod sv. Martinom, občina Rihemberk, truplo nekega neznanega vojaka. Truplo je moralo ležati že dolgo časa tam, ker je bilo v razpadajočem stanju. Sodi se, da je mrtvec istoveten z onim mažarskim dezer-terjem, ki je izvršil pri sv. Martinu, kakor smo že poročili, nad samotarjem Možlinom rop in umor in je tudi drugod izvršil razna nasilstva. Najbrže se je tu ponesrečil, ali pa je izvršil samoumor. Splošno se pa misli, da ni mogel biti popolnoma pri zdravi pameti.
Smrt begunca. V Rihembergu je umrl begunec iz Gorice B i r s a.
Gospodarske vesti.
gim žitom. Dovolj bp tudi ajde in koruze. — Kmetovalci, ki potrebujejo semensko žito, naj se torej takoj zglase pri svojih županstvih, v kolikor tega še niso storili. Tudi radi fižola naj se metovalci čimpreje zglase pri svojih županstvih. Naj se navede, do ga hoče kupiti za seme in kdo hoče zamenjati svoj fižol za »Ribenčana« iz ribenske doline. Pripomnimo še, da bo koruzo, ki se bo sejala za zeleno krmo, oddajala »Centrala za krmila«, oziroma nje zastopnica za Kranjsko: »Gospodarska zveza v Ljubljani«. — Zavod za promet z žitom ob času vojne, podružnica v Ljubljani.
V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke Ciuha & Jesih, »Pod Trančo« vljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da jima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve.
Pri zaprtju nI treba jemati kako tako odvajalno sredstvo, ki draži čreves in slabi želodec, temveč Fellerjeve lagodno odvajajoče rabarbara-krogljice z zn. „Elza-krogljice", katere želodeo ojačijo. Temu naravnemu, rastlinskemu odvajalnemu sredstvu are prednost pred vsemi drugimi umetno narejenimi sredstvi. Tudi ženske in otroci kaj radi zavživajo „Elza-krogIjice". 6 škatljic pošlje poštnine prosto za 4 K 40 v lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 285 (Hrvatska). V vsaki hiši naj bi je imeli vedno v zalogi, enako tudi Fellerjev „Elza-fluid'. 12 steklenic stane 6 kron.
(_ef—)
Preskrba z jarim semenskim žitom to fižolom. Zavod za promet z žitom poroča: C. kr. poljedelsko ministrstvo je določilo, da se izvrši preskrba s semenskim žitom v glavnem po »Zavodu za promet z žitom ob času vojne«. Žitni zavod bo razdeljeval jaro semensko žito potom svojih komisijo-narjev. Vsak komisijonar bo oddajal žito tistim občinam, ki spadajo v njegov komisijski rajon. Kmetovalec pa mora dobiti semensko žito le, če se izkaže s tozadevnim potrdilom svojega županstva, da žito res potrebuje. Županstva morajo izstavljati ta potrdila vestno in po tehtnem povdarku ter smejo dati potrdila samo onim, ki v resnici nimajo sami dovolj žita. Župani so dolžni voditi o izdanih potrdilih poseben sezna-mek, ki se bo pozneje predložil okrajnim glavarstvem. Nekaj vagonov semenskega žita iz Češkega in Nižjeavstrijskega so dobili tudi c. kr. kmetijska družba v Ljubljani, njena podružnica v Kočevju in Gospodarska zveza v Ljubljani. Te tri korpora-cije bodo oddajale semensko žito istolnko le proti potrdilom županstev, to ne smejo županstva nikomur izdati potrdila dvakrat, ker bi se sicer utegnila zgoditi zloraba. Žitni zavod bo oddajal deloma domače (kranjsko), deloma tuje žito; druge omenjene tri korporacije bodo oddajale le tuje žito. Zadostno preskrbljena bo naša dežela z jarim ječmenom in pšenico. Manj imamo na razpolago ovsa in se bomo morali deloma zadovoljiti z rumunskim. Prav nič pa ni jare rži, in bodo morali kmetovalci obseja.ti njive namesto z ržjo, z dru-
Zobna-krčma
90 vinarjev
v deželnem gledališču
Danes v soboto:
Hsta Nielsen
v izborni veseloigri
Prednje in zadnje
stopnjice
Jutri v nedeljo in v ponedeljek:
„Skopuhovi dediči"
Velika drama.
Porušena Gorica. Drač
Najaktualnejši naravni posnetiii. Tč)Ve burki.
<55-—-——If
11.000 komadov presajenih štiri letnih
jelkovih sadik
odda Soneška graščina na Iga pri Ljubljani	708
Trgovsko bolnliko ln podporno društvo v Ljubljani javlja tužno vest, da je njegov mnogoletni redni član, gospod
Ludovik Vašič
trgovski sotrudnik
danes zjutraj, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v nedeljo dne 19. marca 1916 ob 4. uri uri popoldne iz Leonišča na pokopališče k Sv. Križu.
Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin.
Ljubljana dne 18. marca 1916.
Potrtega srca javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preža-lostno vest, da je moj ljubljeni soprog
Tomaž
posestnik in gostilničar
sedaj kot vojak 5. domobr. pp. 13. t. m. v bolnišnici v Voitsbergu pri Gradcu po kratki in mučni bolezui v starosti 45 let mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se je vršil na tamošnje pokopališče. — Priporočam ga v molitev in blag spomin!
Višjuagora, 17. marca 1916.
Žalujoča žsna Foni Kmetsc roj. Kosali.
37 let z 2 otrokoma v starosti 13 in 14 let se želi v svrho ženitve spoznati z boljšo gospodično ali i vdovo z nekaj premoženja. Dobra šivilja, ki umi ■ samostojno voditi gospodinjstvo, ima prednost. Po nudbe s sliko, ki se vrne, na upravo lista pod 712	štev. 712.


Hupi se s
dobro ohranjena, ne pretežka zimska suknja in
površnik, oboje temne barve.
lepa salonska suknja, otroški voziček sive barve za ležati in 4 salonski stoli. — Vse na upravo „Slovenca" pod št. 618.

pripraven za prodajalno aH vinsko klet se odda s 1. majnlkom v Šelenburgovl ulici št. 6. Vpraša se istotam pri gosp. Boca.
Macesnove sadike
dveletne po 7 K tisoč, so v večji množini na razpolago. — Naročila sprejema
c. kr. deželno gozdno nadzorništvo, Ljubljana.

Mesto posebnega obvestila.
T.i;.,.;m srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem pretresujočo vest, da jc naša dobra soproga, mama, stara mama, tašča, sestra Itd, gospa
danes dne 18. maroa t. L prevldena s sv. zakramenti, po dolgi, mučni bolezni Bogu
vdano preminula.	.	. _	. ...
Pogreb drage pokojnice se vrši Jutri, dne 19. marca ob 5. uri pop. iz hiše
žalosti, Ravnikarjeva ulica 13 k sv. Križu.
V Ljubljani, 18. marca 1916.
-'•V.'?":, -vkrvi'- ' ' • V	1 '.* " ' . - '■ ■- ' , •".. .'V ' -i
Žalujoči ostali.
Za ljudski blagor.
Pred dnevi smo pisali o nemškem posvetovanju, kako bi se dalo pomnožiti število zdravih rojstev. Na zborovanju so govorili tudi o drugem problemu: kako ohraniti človeško življenje. Tedaj boj smrti z varstvom dojencev in zatiranjem jetike in spolnih bolezni. Pri nas umre veliko število dojenčkov in malih otrok. Tudi na deželi je potrebna smotrena skrb za mlade matere in dojenčke. Razun spolnih bolezni je jetika najhujša socialna bolezen. Za jetične vojake bo treba poskrbeti vse, da ozdravijo, kar je tudi v interesu našega gospodarstva. Ozdraviti bo treba bolne, na drugi strani pa zabraniti, da ne obolijo žene in otroci. Primernih zavodov imamo v Avstriji še malo. Zdravilišč za bolne na pljučih je 20 s kakimi 2000 posteljami. Za družino pa se bo najboljše dalo poskrbeti z deželnimi društvi. V Nemčiji je okoli tisoč takih društev, pri nas še malo. Za otroke bo treba primernih okrevališč, otroških vrtcev, šol v gozdu in počitni^ ških kolonij. Posebno je treba gledati na zdrava stanovanja. Na deželi bi skrb za jetične in dojenčke v vsaki občini morala prevzeti bolniška strežnica. Kakor znano, smo na Kranjskem začeli s lakimi tečaji za bolniške strežnice. Treba bo naprej.
Dvorni svetnik dr. Finger je govoril o spolnih boleznih. V nasprotju s starimi nazori je moderna znanost dognala, da so spolne bolezni resne bolezni za posameznika. Ker so pa tako razširjene, so tudi velika socialna nevarnost, ki povzroča smrt, hiranje in delanezmožnost številnih ljudi, zmanjšujejo število rojstev in kvari rod in zarod. Z vojsko se spolna kuga vedno širi in zato moramo sedaj imeti posebno skrb. Oblast bo morala poskrbeti za primerne odredbe za zdra,vljenje, za zločinsko ali nemarno razširjanje bo treba kazni, v gotovih slučajih bo tveba uvesti dolžnost, da se bolna oseba naznani in se prisili do zdravljenja.
Vse to pa ne bo pomagalo, če se ljudstvo samo ne loti odločnega boja. V debati se je od katoliške strani poudarjalo, kako velika krivda v spolni razbrzdanosti zadene ravno alkohol.
Nazadnje sc je govorilo o vojnih domovih.
Pripominjamo, da je bilo zborovanje namenjeno samo za Nemce, vendar zasluži, da tudi mi mislimo na vsa ta vprašanja. Čim dalje gre vojna, toliko več je stvari, o katerih tudi Slovencem nc bi škodil skupen razgovor.
Pogreša sc
dr. Oskar Bozdeeh,
kadet pri 17. pešp.
Kdor bi o njem kaj vedel, naj blagovoli to sporočiti na naslov:
M. Kropej, nadučlt. vdova, Zid. most, Štajersko.
Vsakovrstne
Mane »Slovenca".
Javna zalivala.
Mojega komaj 19 let starega, pri domačem pešpolku kot korporal službujočega sina Ivo Žan-a jo potem, ko je drugo, tretjo in četrto soško bitko srečno prestal, vsled hudih naporov napRdla najhujša vojna bolezen, nakar se je moral v svrho zdravljenja podati v vojaško oskrbo v zaledjo.
Srečen slučaj je uanesel, daje pii.šol v raob, epidemijsko bolnišnico v Liubljani. Tu so jo poleg gospoda o. in kr. nadzdravnika dr. Karoi Mandl-na, — ki mu v današnji „Laibacher Zeitung'-i ob enem izrekam svojo zahvalo, — za obolelega zavzela posebno č. sestra Stanislava Prešeren iz reda hčera Božje ljubezni (nečakinja prevzv. g. knezoškota ljubljanskega).
Imenovana sestra je stregla bolniku z materinsko ljubeznijo in skrbjo, ne boječa se nalezlji-vosti, in je doslikrat posebno pa ob dnevih krize dasi to ni njen poklic, prebdela ob bolnikoni postelji cele noči in ga vziic temu, da je imela poleg mojega bolnega sina še nešteto drugih bolnikov v oskrbi, negovala kot mati svoiega sina in mu kolikor mogoče lajšala gorje te hudo bolezni.
Ob nepopisni skrbi dveh takih zlatiji duš se je res zgodilo čudo, da se je mojemu sinu, ki je bil med vsemi bolniki najslabejši, obrnila bolezen na bolje, da jo jo srečno prestal in da se nahaja danes iz vsake nevarnosti.
Srce mi kipi hvaležnosti in dasi vem, da imenovana č. sestra ne hlepi po posvetni hvali, vendar čutim v sebi prijetno dolžnost, da č. sestri Stanislavi Prešeren za vso mojemu sinu izkazano junaško požrtvovalnost in ljubav izrekam javno mojo najudanejšo in prisrčno zahvalo.
Bog povrni obilno!
V Ljubljani, dne 18. maroa 1916.
Fran Žan, 700	mesar
Ljubljana, Ambrožev trg 'J.
Brnic* kmm
Na proda] so
704
vrtnice (ramlarji)
po zelo nizki ceni v Spodnji Šiški štev. 53 pri Bratoku.
in plemenske
fclicft
se oddafo
pri
Vnovčevalnlcl za živino v Ljubljani.
Dunajska cesta 29.
zgotovl|ene in po meri,
dobavlja v najkrajšem času 1
3os. siojitia,
uniformirani« in modni salon za \ gospode
Ljubljana, Franca Jožefa cesta 3.
m
o Francu Roblčn, vojaku 17. pešp., ki je odšel februarja 1915 s 4. Marschkonip. iz Ljubljane; zadnjič je pisal 6. febr, 1915 iz Budimpešte. Kdor bi o njem kaj vedel, se prosi, da proti povrnitvi stroškov to naznani bratu A.Robič, Vič-Glince 83 pri Ljubljani
39
Bflllike
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu
FR. CERAR, tovarna slamnikov v Stobu pošta Domžale pri Ljubljani.
Gradec - Landhausgasse
priporočajo:
blago iz kavčuka za tehnične namene: cevi, mašila itd. blago iz trdega kavčuka za elektr.
namene kirurgično gumijevo blago izdelki iz asbesta opreme strojev materij alije za mašila strojno olje in mažo jermenarske izdelke krožci za jermena orodje za kletarstvo sesalke, brizgalnice za ročni in
motorni obrat gasilske opreme: armature, lestve, cevi
potrebščine za mline: pasove, na-
sipalnike nepremočne plahte — itd.
ospedieng
begunka, ki jedovrSila meščansko šolo, zmožna strojepisja, slovenskega, nemškega iu italijanskega jezika, Išče službe v kakšni pisarni. Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Strojepiska 703«.'
dobijo takoj stalen in dober zaslužek. Prednost imajo marljivi iu trezni delavci, kateri so že delali v tvornici poljedelskih strojev. — Pouudbe se pošiljajo na naslov: Sjodinjeni paromlin: d. d., v Bjelovaru (Hrva ška) (tvorniški oddelek).
tovarna kemičnih barv, lakov in firnežev
^ Resljcva cesta 1 L J IIB L J il iS M Marijin trg 1
'||J priporočajo vse vrste oljnatih, suhih, emajlnih in fasadnih barv, 1 pristnega kranjskega firneža, mavca, prašnega olja za tla, strojnega olja, knrbolineja, čopičev, steklarskega kleja in vseli drugih v to stroko spadajočih predmetov.
Ceniki na razpolago.
IHlIlM
i. kis !
r trn

Jprodaja.
V pondeljek dne 20. maroa se bode na javni dražbi prodal stavbeni les ln les za kurivo. Dražba se vrši ob 9. uri zjutraj na sv. Petra nasipu nasproti gostilne pri Balonu.
Nato se bode v Sodni ul. št. 12 draž-benirn potom prodalo perilo, kuhinjska posoda, precijoze in lep, skoro nov možki kožah.	705
Med. dr. Jali) Schnster išče primerno
Stcmouanjc
za avgustov termin. Prijazne ponud-be z navedbo cene na imenovanega Dvorni trg 1.	695
Več dobrih
.	,.	. , •„*	sprejme proti dobri plači stavbena
za manutakturuo ali papirno stroko išče mesta ; ,„_.,,„„ f „„,„„».i r»r»T Air	„ • T>
gospodična, zmožna obeh deželnih jezikov. - j tvrdka Leopold^OBLAK, Jasen pn II
Ponudbe sprejema uprava lista pod štev. tt63.
Bistrici.
669
Aktuelno!
Nova politična hi kulturna revija
.n-m^rra

Izdajatelj: vlad. svetnik dr. Rudolf Hornich.
Strogo objektivno razpravljanje vseh političnih, znanstvenih, literaričniii, umetniških in gospodarskih vprašanj. Zavzemala se bodo za vse važne dogodljaje. Posebni oddelki
za glasbo, gledišče, literaturo itd.
Več kot sto prvovrstnih sotrudnikov iz vseh krogov duševnega dela Avstrije.
Elegantna oprema.	letna naročnina -, 12 kron.
Naroča se:
fldministration des „Neuen Oesterreich", Dunaj, I., Singerstrassc 13. Telefon 4971.
Zaloga za knjigotržtvo:
K. u. k. Hof- u. Univ.-Buchhandlung W. Braunmiillcr, Dunaj I., Graben 21,
Številke na ogled se pošiljajo v vsakem številu in franko. jWKj
žrtev onemogle italijanske besno sti v
v dež. gledališču. Samo še tri
r

&g>
lj
ZgedssfeSia dafsnmoti is saefogne ooSne:
1. Porušena Gorica. — 2. Mesto Gorica. — 2. Ljudski vrt, v katerem je eksplodiralo mnogo granat. — 4. Izstrelek iz nekega 30 '5 cm ladijskega topa v gredici parka. -- 5. Opustošenja po laških možnar jih. — <3. Italijani so obstreljevali najprej najboljše hotele mesta. — 7. Na ulici Morelli uničujoči učinek granate. 8. Del ulice della Gimnastica; levo uničena hiša, desno isto-takorazstreljene hiše. — 9. Na vogalu ulice Allvarez, mala protestantska cerkev v Gorici. — 10. Hišo v ulici della Caserma št. 9 je zadel 5 cm izstrelek. — 11. Bančno poslopje v ulici Petrazza je zadela vžigalna granata. — 12. Razrušeni kino. — 13. Od granate zadeto veliko poslopje. — 14. Od granate razrušeno stanovanje polkovnika N. — 15. Poškodovana hiša v ulici Morelli št. 8. — 16. LTra kaže čas, ob katerem je to sobo zadela granata. — 17. Italijanske kroglje zadenejo časih tudi italijanska podjetja. — 18. 30'5 cm granata. — 19. Pikolo iz hotela in granata. — 20. Goriško obmostje. — 21. Štiri najbolj eksponiraue točke obniostja. — 22. Podgora nasproti Gorice. — 23. Pcvnia. — 24. Oslavje. — V megli izginjajoča gora poleg Oslavja je hrib
Sabotin.
fiiiteirtiEni poselil posnetki!
Slaiba
cerkvenika
ln
I
organisfa
Neznosne nadloge ull — redijo vojaka zanesljivo in trajno
Sadnikar i.ve vrečice
Prodaja Jih z navodilom po 8 K par:
Ovanftara, drogerija, Ljubljana: J. R. Hočevar, lekarna, Vrhnika; J. Koschir („Pri Orlu), Kamnik.	43
Revizija žrebanj
pod jamstvom ca vse srečke od njih početka kakor tudi za poznejšo zaznambo, Pristojbina K 1 - pri banki S. FISCHER, Dnnaj, IX, 386	Wfthrlngentr. 41.
se razpisuje pri Sv. Lenarta nad Škofjo Loko.
Plača 800 K v denarju, prosto stanovanje. Posestva, da se lahko redi ena krava. Zato do-naSa organlst duhovniku meso od mesarja. Rokodelci imajo prednost. Oglasiti se je pismeno ali osebno pri Župnemu uradu p. Selce pri dkoiji Loki.
Lepa, talina
se proda.
kočija
Kje, •• poizve pri upravništvu »Slovenca« pod
št. 588.
Spreten
niso no proii.
lyepa pritlična hiša, ki ima z opeko in lesom zidane stene po stavbinem načinu „Hygiea", je takoj po nizki ceni za prodati. Zraven spadajo vsa posebna stranska poslopja in mali vrt. Hiša leži ua deželni cesti Novomesto-Črnomelj, poleg postaje Rožni dol-Pribiije, na belokranjski progi, ter je vsled svoje krasne lege posebno pripravna za
poletna stanovanja
V pritličju hiše se nahaja 5 sob, opremljena kopalna soba, kuhinja in še postranski prostori; v lepo Izpeljanem strešnem vrhu pa sta dva kabineta in kuhinja.
Natančneje se izve pri c. kr. vodstvu za gradenje železnic (k. k. Eisenbahnbauleitung) v Rudolfovem. kateremu se naj pošljejo pismene ponudbe najkasneje do 25. marca 1916.
Zaloge v Ljubljani: A. Šarabon in dulius Elbert.
pred nakupom veliko zalogo izgotovljenih oblek za
237i Velika Izbir
povrSnih iopic
gg: za dame in deklice. ^
..Pri Škotu".
Pred Škofijo it. 3, Lingarjeva in medarska niica.
Podrožnica Me l MUK.
se pod jako ugodnimi pogoji takoj sprejme pri O. Fettlch-Frankheim v Ljubljani.
Spretna
špecerijske stroke, vešča obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi, želi s 3. aprilom premenitl službo. Eventuelno tudi pozneje. Cenjene ponudbe z navedbo plače na upravo lista pod »poštena 22«.
kupi v vsaki množini po najvišjih cenah
Peter Angelo, LpiMfana.
Le pismene ponudbe se žele, tudi od trgovcev. — Posredovalci se iščejo proti dobremu plačilu.
2426
dobro obrestujoča, se pod ugodnimi pogoji proda; ima 3 stanovanja. Pri hiši je lep vrt za zelenjavo, nadalje dobra njiva na lepi solnčni legi. Natančna pojasnila daje občinski tajnik v Mokronogu.
II litrov zdravs domače pijače,
(isvožuiocc, dobro m rejo gaseče si labko vsak sam priredi z malimi strožki. V nalogi so snovi za ananas, Jabolčnih, gre-nadine, malinoveo, poprova meta, mu-ikateleo, poraerančnik, dišeča perla, vlšnjevoc. Ta pijača 68 labko poleti za-vživa hladna, pozirai pa vroča mesto ruma in zganja. Skaziti «e ne more. Snovi z natančnim navodilom stanejo K 6'60 tranko po povzetiu Na S takih poreij dodam eno povThu. Za gospodarstva, tovarne, delavnice itd. neprecenljivo vrednosti, ker delavce ta pijaoa osveži in ne npijani, vsled desar ne zgube nič na svoji aelnzmožnosti.
Jan Grolioh, drogerija ,Pri anplir, Brno Ul Moraia.
2599
izurjeno v papirni stroki, sprejme Anton Slatnar v Kamniku.
Išče se v dobro hišo k majhnim otrokom vsestransko zanesljiva in vsaj nekoliko izobra-694	žena
katera ima veselje pa tudi potrpljenje z otroci in bi jih imela na skrbi tudi po noči. Flača 24 kron mesečno. — Ponude do 25. t. m. Marija Lužar, posredovalka služb v Kranju.
vajena poljskih del dobe službe na deželi.
za snežite čepice,
Sr nopvlte, -S-žilogreice 11, d.
priporoča
TONI JAGER,
t««. Ml lil. 5.
i
iiiiiiiii>t«iMiimiim*i ■itmnii tiiiH
5 vinarjev
stane dopisnica, potom katere izvolite zahtevati moj glavni cenik s 4000 slikami,ob segajoč bogato izbero pripravnih predmetov za vsakdanjo rabo in darila; eenlk se pošlje vsakomu zastonj miti fnMHin in poštuine prosto.
Prva tovarna ur JAN. KONRAD
c. in kr. dvorni založnik, Briiz št 1223 (češko)
Pristne nikeln. žepne ure po 4 80 K, B-—- K. V srebru 8-40 K, 9 50 K. Nikeln. budlka 2 90K, ure s kukavico 7 85 K, ure % nihalom 9-— K, Pošilja se po povzetju, — Neugajajoče se za-1278	menja ali (
menja ali denar nazaj.
POZOfl Blago Pbm!
se vsaki dan podražuje!
v nekem trgu na Štajerskem, blizu kolodvora. Nova, moderna stavDa. 4 sobe, (parket) kubinja, kopalnica, lepe kleti, elektr. luč, vodovod. Zraven je vrt. Le resni reilektant naj se obrne pod „Dom 1916,651" na npr. tega lista.
Šartljeva moka
brez vsakih kart! IRgg
Samo pri meni se dobi lina šartljeva moka, znamka
Samo en zavitek rabite za en šartelj, brez da bi potrebovali kaj sladkorja, kvasa ali drugih
reči. — En zavitek stane samo K t "30.
Po poŠti se pošilja samo po povzetju in najmanj 3 zavitke.
Ce se pošlje denar naprej, se
ovoj ne zaračuna. Pojasnila o
vporabi se prilože. - Naročite
obratno pri razpošiljalnici šartljeve moke
znamka „HAS1N"
Ivan Urek, Ljubljana
691	Mestni trij 13, Pod Traučo,
(prej v Borovljah na Koroškem).
2332
Vam plačam, ako Vaših kurjih oies, brada vlo in trde koie, tekom 8 dni b korenino, brez bolečin ne odpravi
Ria-Balsam. jamstvenim pismom K 1—, 3 lončki K 2.50. - KEMENT, Kascban (Kassa) L, poštni predal 12/82 Ogrsko
Gospodarsha Zveza \ Hiji
ima v zalogi sleda5a krmila s surovi sladkor v vrečah po 100 kg i K 48'—v
Orebove tropine (cele) v ploščah po K 84— ta zmleta fc K 87-— za 100 kg brez vreč.
Sezamove tropine po K 84-— brez vreč.
Olupke sladkorne pese v balah in vrečah po
50 kg k K 53-— za 100 kg brez vreč.
Krvno kla|o, drobno in debelozrnato v vrečah po 50 kg po 48 — za 100 kg, (vreča viteta).
Tudi konopljene in rapsove tropine dobi v kratkem!
Poljedelci! Naročajte pri Gospodarski zvezi sc mena za jaro pšenico, Ječmen, rž, oves, ajdo, fižol, semenski krompir, domačo in nemško deteljo, grašico in druga travna semena.
Modro galioo G. Z. bo radi enotnosti v poraz-deljevanju na vinogradnike v smislu medsebojnega tozadevnega dogovora oddajala Kmetijska družba,
Kmetovaltil Preskrbite si od Gospodarske zvezo kaj nI t a, kalijevo sol, 8% kalijev, 18—20% mineralni in kostni superiosfat, mešaua gnojila, zlasti 14°/0 žlindro, ki se dobi v papirnatih vrečah po 50 kg za K 10 — i 100 kg z vrečo vred. Naročniki naj dostavljajo lastne vreče franko naš naslov, sicer se naročila ne borio mogla izvršiti, ker železnica v papirnatih vrečah blaga ne sprejema. Dobi se tudi v platnenih vrečah po 13 20 K h 100 kg z vrečo vred. Gospodarska zveza pa naknpufe tudi po najugodnejših cenah koruzne storže, ajdove, prosene in druge pleve.
(jTItambilije
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Cerne
graver in izdelovatelj * kavčuk - štambilijev
Ljublfana, Selenbiirgova ul. št. i.
Ceniki banko. 553 Ceniki iranko.

kostanjev orehov jesenov
Ponudbe z ceno in množino (koliko va gonov) je poslati tvrdki:
J. Pogačnik, Ljubljana
Marije Terezije cesta 13 (Kolizej).
Na ponudbe brez cene se ne ozira.
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. 2ivlj. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetje ln smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja
Javen zavod.	Absolutna varnost	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zava^rovan^ko^cem
s/anje^garancijskih'fondov koncem' leta'1914.' ! ! ! \ \ \,! !	\ ' * ^ZgSgg
V letu 1914. sc jc izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . K tu.moo
Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za BOjlJO ZJEnaranante, nai se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. - Prospekti zastonj in '	poštnine prosto.	i'1«"
Sposobni zastopniki se spre/mejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezije cesta St 12.
Uisbljam, msstni trg
J	Specifalna trgovina
pletenin, trikotaž in perila,
Priporoča svojo zalogo, kakor:
Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, dokolenice, snežne kučme, rokavice, žilogrejce, sviterje, pletene srajce m spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz šifona, cefirja, barhenta in flancic. Perilo za dečke, deklice in dojenčke.
1026
Gumijevi plašči, nahrbtniki itd
Na debelo in drobno.
m»
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
pnv.
Telefon It. <1.
Sološna prometna banka podružnica Llubliana, prel J. C. Mayer
Centrala na Dnnaln. - Ustanovi jena 1864. - 30 podružnic. Vogal marilin trg
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog ra hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denar se lahko dviga vaak dan brez odpovedi. — Kupo-vanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil, — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	15
Su. Petra cesta. Delniški kapital ln reserve 69,000.000 kron.
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemsklh in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (sales) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, liatin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promesa za vsa žrebanja
Uatmena ln pismena pojasnila ln nasveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekdar brezplačno. Stanje denarnih vlog na hranilne knjižice dne 21. tebi. 1816 K 108,519.838-—,
31. decembra 1912 na knjlžloe ln tekoč! račnn K 236,833-922-
iS8HSSt}ffl»fSag8HSB
fes«!
m
lHSSifj
Naznanilo.
Usojam si slavnemu občinstvu naznaniti, da mi je po dolgem času zopet dovoljeno, od vojaške službe oproščenemu, voditi svojo lekarno. Toplo se zahvaljujem za dosedanjo naklonjenost ter prosim tudi za nadaljnjo.
672
Ph. M. Vinko Prochdzka
lekarnar, Ljubljana, Jurčičev trg 2.
najboljša in najsignrne|5a prilika za štedenje!
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč
0

ter jih obrestuje po 4\°jo brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 K čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem junija 1915 čez 23 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohran. položnice brezplačno na razpolago.
s svojimi 185 om dolgimi orjaškimi Loreiejkmi lasmi, ki sem jih dobila po 14mesečni žabi pomade, ki sem jo iznašla sama. To je edino sredstvo proti izpadanja las, za njih rast in negovanje, za ojačitev lasišča, pri moških krepko pospešuje rast brade, in že po kratki dobi daje lasem in bradi naravni blesk in polnost in jih varuje pred prezgodnjim osivenjem do najvišje starosti.
LonCek po 4, 6 In 10 kron.
Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice kamor je naslavljati vsa naročila
Hna Csillag, Dnnai I, Kotalmarkt If. —
Blagor, gospa Ana Csillag, Dunaj.
Prosim če mogoče mi poslati z obrat, pošto 1 lonček izvrstne in pristne pomade za lase.
Spoštovanjem dr. Kari v. Steiner, Gradec, Richard Wagnergasse 8.
Tvrdka Ana Csillag, Dunaj.
Vaše blagorodje: Prosim pošljite mi lonček pomade za rast las. Pomada je res izborna in se jo lahko vsakemu priporoča.
Spoštovanjem Mina Rob>o, komornica ba-j ronice Vassilko.	Berchometh a. S.
Blagor, gospa Ana Csillag, Dunaj.
Prosim pošljite mi velik lonček Vaše izvrstne pomade po povzetju.
Spoštovanjem Fanl Denk, gostiln, hčer.
Kienstock p. Rossatz.
Blag. gospa Ana CMllag!
Prosim naj se mi pošlje po povzetju škat-ljica Vaše čudovito učinkujoče pomade. Spoštovanjem Dr. A. Zepold, zdravnik Ernsdorf, Šlezija.
Blag. Ana Csillag, Dunaj.
Kot priporočanec Vaše izvrstne pomade prosi za obratno vposlatev 2 velikih lončkov.
Spoštovanjem M. U. D*. Rih. Fuchs, želez, zdravnik.	Bleistadt.
Ana Csillag. DnnaJ.
Prosim pošljite mi 2 lončka Vaše pomade, katero se zelo dobro obnese.
Crolioa Bolcec Pallljr, Tisza-KOrt
Ustanovljeno i. 1893.
Ustanovljeno 1.1893.
mm podporno flrisi\m
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentni davek plačuje iz svojega, csacšs Zunanjim vlagateljem so za poši-
5
01 ljanje denarja na razpo-f) lago brezplačno položil* niče poštne hranilnice
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7% 15 ali 22vz let; pa tudi izven odsekov proti poljubnim dogovorjenim odplačilom! Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago.
Drnštveno lastno premoženje znaša čez 600.000 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1914 2228 s 16.493 deleži, ki repre-zentnjejo jamstvene glavnice za 6,432.270 kron.
Načelstvoi
Predsednik: Andrej Kalan, prelat in stol.kanonik r LjabljanL L podpredsednik:	li podpredsednik:
Ivan Snšnlk, stolni kanonik v LJubljani Karol PoUak mL, tovarnar v Ljubljani.
Člani: Fran Borštnik, c. kr. profesor v pokoju t Ljubljani; Ignacij Zaplotnlk, katehet v Ljubljani; Ivan Dolenc, c. kr. profesor v Ljubljani; dr. Jožo! Gruden, stoiki kano nik v Ljubljani; Anton Koblar, dekan v Kranju; dr. Jakob Mohorič, odvetniški kandidat v Ljubljani; dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani; B. Remec, ravnatelj trg. šole v Ljubljani-Anton Sušnik, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani; dr. Viljem Schweitzer, odvetnik v Ljubljani; dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani; Fran Verbic, o kr sim-
nazijski profesor v Ljubljani.	' '
Nadzorstvo:
Predsednik: Anton Kržič, c. kr. profesor in kanonik v Ljubljani, — Olani: Anton
Sadež, katehet V Ljubljani;" Ivan	profasoTTv LjubV^7&" Graber .T^fln"««1 «
ofloijal v Ljubljani; Avguštin Zaje, o. kr. rač. revident in posestnik v Ljubljani.	^
m
mmmmmmm^mmmmm^mmmmmmmmmmmm
Modeme oblike! Solidni izdelki l
^ PRODAJA t*A OCBCLO IN OROBNO
Zahtevajte
cenike!
Prekupeem priporoča se Izbira (n nakup na zaloaf
i
i
Stran 10.
I zbira« •• jt obne.lo za vejaka v vojaki ln aplofc ie vsakega kot najboljl«
bol oblažajoče mazanje
pri Brahl*JenJn, reomatlzmn, glkiu, lnte prani, rr»»ni ln boleatl t hrbta
STOVENEO, 18. marca f9fS,
Štev. 64.
Dr. filehur-j.
Sidro-Liniment.
eapdcl
Najcenejše
dežnike in solnčnike
domačega izdelka
NadonMiUo sidro-Pain-Expeller.
£
Steklenica kron. -ao. i io, r—.
Dobiva ae v lekarnah ali direktno v Dr. Rlchter-ja lekarni .Pri zlatem 1«TB\ Praga, I , Ellzabetna cesta t.
Onevno raapailljan]«.
Marija ličar
Ljubljana
Sv. Petra cesta 26 Selenburgova ulica 1
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in prečastlti duhovščini
Josip Vidmar, tovarna dežnikov, Ljubljana,
Pred škofijo 10. Prešernova ulica 4
Popravila točno in ceno.
Prva špecijalna trgovina umetniških, vojnih
pokrajinskih in drugih
razglednic.
Priznano največja izbira na drobno in debelo.
nasproti kazine
Krasni albumi za umetniške razglednice pravkar došli
375
naloženo v vagonih in prosim navedbo cene in množine
Josip Pisk, HradSec5 Joarmeumrmg 16
kepe trpežne uojne ure riajuečja izbira briljantou
po nizkih cenah
Uelika izbira za razna darila
za obilni obisk najuljudneje uabim
ČUDEn
Prešernoua ulica št. 1. tsjubljana
navočujte cenik z patriotično prilogo in s koledarjem za leto 1916 kateri se pošilja po pošti prosto.
Prstan 5uetouna uojna z rudečim križem lepoemaj-liran K 2-30.
ff^nmamm^mMmmmm
Zaloga pohištva m tapetniškega blaga.
VAAAAAMMAA.
W(i-$arstvo. c

poaolr.a spalna
oprava 2 osebi	i
ugotovljena 13 tu-	;
ali ir.03cmske9a	1
oreha ali hrasta 3	{ marmorjem in og- t ledalom
350 h
/WVWWWW VMAAMAAAAA.
J. Pogačnik
Zaloga otroških
vozičkov.
Cene konkurenčne.
Tjlago solidno.
vwww\w r
Ljubljana, Marije Jere^ue cesta 13-tS.
Kateri šivalni stroji so najboljši?
Samo Jritzner" in Jfrana".
SHT Edin« tovarnlSk« zaloga Šivalnih ntrofev	...
: Jos. Peteline, LJubljana : a
sv. Petra nasip 7, blizu frančiškanskega mosta, levo za vodo, t. hiša.
3t>an Gričar
ulica 3
izgotopljenilj
xa <£0$ipcde in dečke.
neobdavčen kakor tudi obdavčen, prašno olje, strojno olje J in olje za cilindre se dobi pri tvrdki
Julij Elbprt, LJubljana, Kongresni trg 14.


7<epeger!jii>o ojbejtno jtedilno loč
■SaSBiB?
PT
je najcenejša luč, prekaša vse voščene in druge nočne m čtedilne svečave m gori vsakokrat ko je bila napolnjena s petrolejem, 10 do 12 ur svetlo, mirno :n enakomerno. .Carbono' traja, ako se jo uporablja vsak dan, približno 2 leti. Plamen ostane vedno enak in ne postane nikdar meglen ali manjši. »Carbono" je glede na varnost najvarnejša luč. — Posebno je primerna za gospodinjstvo, kot nočna luč, dalje za razsvetljave, za večno luč v cerkvah in kapelah, v kateri namen so jo dovolili in priporočili preč. škof. ordinariati vsem dekanijskih in župnim uradom.
Ceno brez stekle 50 uirmrjcu.
Doiiva se z zelenim, višnjevim, temno-belim in živordečim steklom, premerno nekaj dražje.
Preprodajalci popust.	Edina prodaja pri
3uliju KJeirt, Ljubljana
zaloga stekla in porcelana.
Specialni oddelek platna
v trgovini
v
A. Sare lastnica
Ljubljana
Jadviga Šare
Selenburgova ulica 5
nudi se priložnost k dobremu in cenemu nakupu
rjuh
brisalk
brisač
prtov
prtičev
šifon
srajce hlače
spalne srajce spalne jopice spodnja krila nogavice
odejnih rjuh blazin
pernatih blazin pernic žepnih rut platna
Švicarska vezenina. Perilo za gospode se Izdeluje po meri.
EMOG
najboljše kakovosti po dnevnih cenah
. & M., trmmm
Ljubljana, Selenburgova ulica štev. 4. —
T?.daia konzorcij »Slovenca«.