TEDNIK
leto xxxviii., št. 46   Ptuj, 27. november t985 cena 40 dinarjev
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
YU ISSN 0040-1978
\7 VSFRIIMF-
Premojga še vedno primanjkuje (stran 2)
Praznik DO TGA Boris Kidrič (stran 2)
V Kidričevem uplenjen prvi jelen
(stran 5)
Kmalu nov gasilski dom v Vidmu
(stran 6)
Delegat Nace (stran 7)
SKUPŠČINA OBČINE
PTUJ
In i
SREDNJEŠOLSKI  i
CENTER
DUŠANA KVEDRA
PTUJ
vabita
na osrednjo prosla-j
vo
ob Dnevu republike,^
v četrtek,      4
28. novembra '85
ob 14. uri
v telovadnici SŠC ]
Dušana KVEDRA.  \
ORMOŽ
Pretežni
del je
pospravljen
Iz ormoške tovarne sladkorja
so nam sporočili, da so z njiv v
glavnem i>ospravili vso sladkor-
no peso preden je zapadel sneg.
Na območju KZ Ptuj je ostalo za
spravilo le še 15 parcel ter okoli
hektar na območju Cakovca. To
pa ne predstavlja večjih proble-
mov. Do ponedeljka so z območ-
ja Slovenije in Hrvatske sprejeli
prek 170 tisoč ton pese. Vsebnost
, sladkorja je 18,6 odstotna, kar je
t do sedaj največ v celotni Jugo-
slaviji, pridelek pa sc giblje, med
35 in 36 ton po hektaru.
- OM
40Q0 za
40 dinarjev!
Ne prezrite strani 14,
na kateri je velika na-
gradna križanka TOZD
Trgovina Les Ptuj s
privlačnimi nagradami
(4000, 3000, 1500, 1000
in 500 dinarjev)!
NOVA TELOVADNICA!
Jutrišnja prireditev v Srednješolskem centru Du-
šana Kvedra v Ptuju je velikega pomena za občane
ptujske občine. Z njo bomo p<^astili letošnji 29. no-
vember in odprli novo telovadnico, zgrajeno s sred-
stvi občinskega samoprispevka. Telovadnica meri 48
krat 48 metrov. Enoladijska hala, velika 1292 kv.
metrov, se bo lahko pregradila z dvema premičnima
stenama, zato bodo lahko izvajali pouk telesne
vzgoje v treh skupinah obenem. Telovadnica bo
opremljena s tipsko Elanovo opremo. V objektu so
tudi garderobe, shrambe za orodje, prostori za vadi-
telje in klubska soba.
V veliki telovadnici bodo fiksne tribune s 146 se-
deži v dveh vrstah in tridelne pomične tribune s 504
sedeži. Na tribunah bo skupno 650 sedežev in okrog
220 stojišč. N. D.
Most bratstva in enotnosti
Mraz, megla in dež niso skalili
svečanega trenutka ob odprtju-
novega železobetonskeea mostu
čez Dravinjo pri Vidmu. Sobota,
23. novembra bo v zgodovini te-
ga kraja zapisana z velikimi črka-
mi, saj se je krajanom uresničila
večletna želja. Dotrajan star lese-
ni most je sedaj zamenjal težko
pričakovan novi.
Številne goste in domačine je
na slovesnosti ob novozgrajenem
mostu pozdravil predsednik kra-
jevne konference SZDL Stanko
Ropič, slavnostni govor pa je
imel sekretar predsedstva občin-
skega komiteja ZKS F*tuj Gorazd
Žmavc, ki je poudaril, da je most
pravgotovo najlepše darilo ob
dnevu republike. Po bogatem
kulturnem programu, v katerem
so sodelovali pionirji OS Videm,
pevski zbor prosvetnega društva
Videm in folklorna skupina iz
Lancove vasi, je vrvico pred mo-
stom svečano prerezal predsed-
nik SO Ptuj Franc Tetičkovič. Za
tem so za vse udeležence sloves-
nosti priredili svečan sprejem na
sredini mostu. Kot dobri doma-
čini so vsakemu ponudili kos
kruha z zaseko in kupico dobre-
ga domačega vina.
Več o slovesnosti v Vidmu pa
v prihodnji številki Tednika.
- OM
Novi most, ki povezuje dve bratski republiki, je predal namenu predsed-
nik SO Ptuj Franc Tetičkovič. (foto: M. Ozmec)
Republiki
za rojstni dan
Rojena si bila sredi vojne vihre, 29. novembra 1943, sredi naj-
težjih dni naše zgodovine. Mednarodne razmere so vplivale na to,
da ti delegati II. zasedanja Avnoja še niso mogli dati pravega ime-
na, zato so te imenovali Demokratična federativna Jugoslavija. Še-
le na demokrtičnih volitvah v svobodi izvoljena ustavodajna skup-
ščina je ob drugi obletnici tvojega rojstva, pred štiridesetimi leti,
ukinila monarhijo in te proglasila za Federativno ljudsko republiko
Jugoslavijo. Ko si postala polnoletna, ti je skupščina z novo ustavo
dala leta 1963 sedanje ime Socialistična federativna republika Ju-
goslavija.
V tvoje ime je vlito Titovo delo — skupnega boja vseh jugoslo-
vanskih narodov in narodnosti pod vodstvom KPJ — ZKJ. Tvoje
ime pomeni bratstvo in enotnost, svobodo in enakopravnost vseh ju-
goslovanskih narodov in narodnosti, pomeni življenje naše samou-
pravne socialistične družbe in naše na načelih neuvrščenosti teme-
lječe zunanje politike.
Danes, ko si takorekoč v zrelih letih, se ti godi podobno, kot
vsakemu človeku tvojih let. tudi človek v teh letih se znajde v neki
krizi. Ozira se nazaj na prehojeno pot, ni si zadovoljen s tem, kar je
dosegel, razočaran je nad tem. da se mnoge njegove mladostne sa-
nje niso uresničile, cilji niso doseženi. Toda po nekaj letih človek
spet najde ravnovesje v sebi, visoke cilje mladosti zamenja preudar-
na treznost srednjih let in začne se ustvarjalno delo, bolj trdno in
kakovostno, saj izhaia iz izkušenj.
Tako je tudi z življenjem naše Republike Jugoslavije, ki je
hkrati tudi samoupravna socialistična skupnost v federacijo združe-
nih narodov in narodnosti republik in avtonomnih pokrajin. To po-
meni, da so odnosi zasnovani na oblasti delavskega razreda in vseh
delovnih ljudi, torej na temeljih socialističnega samoupravljanja,
da lahko v njenih okvirih vsak uresničuje svoje nacionalne interese
na enakopravni podlagi.
Žal ni vedno tako, zakaj? »Zaradi krepitve etatističnih in teh-
nobirokratskih odnosov in gospodarske krize je prišlo do resnega
zastoja socialističnega samoupravljanja ...« je bilo pvoedano na
22. seji CK ZKJ. Ne le to, danes smo priča, da pljujejo nate. Repu-
blika naša, tudi taki, ki so te nekoč pomagali ustvarjati, tudi taki,
ki so s tvojo pomočjo dobili izobrazbo, položaje, zavidljiv standard,
tudi taki, ki so s svojim delom veliko prispevali k tvojemu današnje-
mu težavnemu položaju.
Toda s tabo. Republika naša, je ogromna večina vseh delovnih
ljudi jugoslovanskih narodov in narodnosti, pripravljenih pošteno
delati, pripravljenih prenašati težave in odrekanja, toda odločnih v
tem, da to delo, ta odrekanja ne bodo zaman!
Če se danes ozremo nazaj na 40-letno prehojeno pot, na sta-
nje, kakršno je bilo takrat in ga primerjamo s sedanjim, moramo
ugotoviti, da smo izredno napredovali, da smo, zlasti glede osebne-
ga standarda, dosegli mnogo več kot smo si pred štiridesetimi leti
sploh upali sanjati.
Vendar tudi drugje v svetu je šel razvoj hitro naprej. Dokler
smo hitreje napredovali kot naši sosedje, smo se zelo radi primerjali
z njimi, se hvalili. Toda, ko je začel naš razvoj zaostajati, se odgo-
vorni niso dovolj ozrli vase in ugotovili vzrokov za to, temveč ubrali
lažjo pot. Začeli so najemati vse več kreditov, kijih je kapitalistični
svet radevolje dajal, zakaj vedel je, da so delovni ljudje Jugoslavije
dovoljno jamstvo, da bodo svoj kapital z visokimi obrestmi dobili
nazaj.
To se nam danes maščuje. Težko nam je, da standard že nekaj
časa iz leta v leto pada. Težko nam je. da ob veliko besedah in ma-
lo dejanjih izgubljamo čas, ustvarjamo opatijo, puščamo, da gospo-
darstvo stagnira. To pa je tisto, česar ne smemo dopustiti, s čemer
moramo takoj prekiniti. Tega se zaveda celotna Zveza komunistov
Jugoslavije, kije začrtala izhodišča za 13. kongres ZKJ, tega se za-
vedajo v vsaki osnovni organizaciji. Opreti se na lastne moči v vsa-
kem delovnem okolju, uveljaviti merila znanja, zmožnosti in delo-
vne uspešnosti, to je edina stvarna pot, da bomo kos izzivom časa, v
katerem živimo in je pred nami.
To bo tudi najlepše darilo tebi Republika za rojstni dan!
Franc Fideršek
ob dnevu republike
-29. novembru
vsem delovnim ljudem In občanom čestitajo
skupščina občine ormož
— izvršni svet skupščine občine Ormož
— občinski komite ZKS Ormož
— občinska konferenca SZDL Ormož
— občinski svet ZSS Ormož
— občinski odbor ZZB NOV Ormož
— občinska konferenca ZSMS Ormož
— občinska konferenca ZRVS Ormož
— samoupravne interesne skupnosti
ter vam tudi v prihodnje želijo mnogo delovnih uspehov
na vsen področjih dela in življenja.
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
27. november 1985
TEDNIK
Premoga še vedno primanjkuje
TOZD TRGOVINA LES PTUJ
Edina organizacija, ki ptujske
občane oskrbuje s premogom,
drvmi in plinom, se je znašla le-
tos v precejšnji zagati. Čeprav je
DO Lik Savinja TOZD Trgovina
Les Ptuj prejela do konca okto-
bra letos več premoga kot v ce-
lem preteklem letu, tega kuriva
še zmeraj primanjkuje. Problem
je predvsem v strukturi dobavlje-
nega premoga. Rudniki iz Bosne
in Hercegovine so dobavili le 67
odstotkov dogovorjenih količin
rjavega premoga, ki so jih rudni-
ki namenili trgovini kot razpolo-
žljive količine za oskrbo. Sloven-
ski rudniki sicer dobavljajo večje
količine od dogovorjenih, ven-
dar so te količine še vedno pre-
majhne, da bi lahko vplivale na
izboljšanje oskrbe z bolj kalori-
čnim rjavim premogom. Tudi li-
gnita ne dobivajo v dogovorjenih
količinah, čeprav bi z njim lahko
vsaj delno nadomestili pomanj-
kanje.
Rjavega premoga iz bosanskih
rudnikov ni zaradi obveznosti te
republike do tujine, naslednji
problem je železnica, ki ji pri-
manjkuje vagonov in lokomotiv,
svoje pa prispeva še pomanjka-
nje goriva, tako da je otežena še
dostava kupcem. Ptujskemu toz-
du je sedaj priskočila na pomoč
Tovarna glinice in aluminija, ki
je posodila vagone, s katerimi
naj bi prispel v Ptuj premog iz
Bosne in Hercegovine. Žal pa
obstaja velika verjetnost, da se
bodo vagoni — potem, ko bodo
rudarji izkopali premog in ga de-
lavci maložili na vagone — eno-
stavno izginili.
Pomanjkanje premoga posku-
šajo slovenski trgovci nadomesti-
ti z uvozom. Pred kratkim uvože-
ne brikete so takoj razprodali, se-
daj pa čakajo na uvoz črnega
premoga iz Združenih držav
Amerike. Po besedah direktorja
tozda Trgovina Les Ptuj naj bi ta
premog pričeli prodajati v začet-
ku decembra. Težava je v tem,
ker gre za visokokalorični pre-
mog ~ od 6300 do 6500 kalorij,
ki je za normalne peči premočan.
Zato ga bodo prodajali skupaj z
lignitom. Tudi cena je zasoljena
— tona velja okrog 40.000 dinar-
jev. Sicer pa je mogoče v Slove-
niji do konca leta kupiti le dve
toni rjavega premoga in 4 tone li-
gnita. Ta ukrep naj bi pripomo-
gel k bolj enakomerni oskrbi s
premogom. Prednost pri nakupu
imajo le socialno ogroženi prebi-
valci, ki jim premog dostavijo
mimo vrstnega reda na predlog
socialne službe. Sicer pa poteka
prodaja premoga po vrstnem re-
du vplačil.
Kot je povedal Vilko Pešec,
prihaja do težav tudi zaradi po-
večanega povpraševanja po pre-
mogu, ki je trenutno najcenejše
kurivo. Mnogi so se preusmerili
nanj zaradi pomanjkanja kuril-
nega olja in dražje zimske tarife
električne energije. Poleg tega se
pojavlja kot novi porabnik indu-
strija, ki se preusmerja na komer-j
cialni premog. Zato so trgovci iz
vse Slovenije predlagali republi-j
škemu komiteju za energetiko,
da dajo soglasje za nove kotlov-
nice izključno na industrijski
premog.
Da bi v občini nadomestili iz-
pad količin rjavega premoga z li-
gnitom in vsaj nekoliko omilili
sedanje pomanjkanje, bi potre-
bovali do konca kurilne sezone
še okrog 10.000 ton premoga.
Žal pa ni pričakovati večjega iz-
boljšanja vsaj do konca januarja
prihodnje leto. Večje količine
premoga pričakujejo v Trgovini
Les Ptuj šele proti koncu kurilne
sezone.
Oskrba z drvmi pa ni proble-
matična, saj jih imajo dovolj v
zalogi. Kupiti je mogoče kakovo-
stna drva, ki jih na željo kupca
razžagajo in dostavijo na dom.
Vendar po njih ni takega povpra-
ševanja kot prejšnja leta, saj so
se mnogi oskrbeli z drvmi pri
kmetih.
Tudi s plinom ni težav. Običaj-
no ga zmanjka ob sobotah, ko
pride ponj več kupcev kot obi-
čajno. Problem je premajhen
skladiščni prostor. Zato in zavo-
ljo želja krajanov na drugem bre-
gu Drave, je temeljna organizaci-
ja zgradila prodajalno plina s
skladiščem v Kidričevem, kjer
bodo pričeli s prodajo plina v
decembru. Tako bodo razbreme-
nili prodajalno v Ptuju, prebival-
cem Kidričevega in okolice pa
precej skrajšali pot do prodajal-
ne. Tudi o primernejšem obrato-
valnem času ptujske prodajalne
razmišljajo. Ker je sedaj možen
dovoz do nje le čez dvorišče, kjer
ima tozd tudi na prostem spra-
vljeno blago, ki je večkrat zame-
njalo lastnika brez plačila, je
prodajalna plina odprta le tako
dolgo, dokler delajo vsi delavci
te temiCljne organizacije. Ko bo-
do uredili dovoz z druge strani,
bodo tudi obratovalni čas prila-
godili željam in potrebam kup-
cev.
N. Dobijekar
Investicije v drugem polletju
čeprav je zaradi težkega stanja našega gospodarstva investicijska
dejavnost v ptujski občini, enako tudi drugje, precej okrnjena, se
kljub temu investicije še nadaljujejo, saj je to nujno, če hočemo go-
spodarsko napredovati.
Po podatkih SDK podružnica Ptuj so se investicijam v letošnjem
prvem polletju po 1. juliju pridružile še naslednje investicije: Perutni-
na Ptuj TOzD Mesna industrija je začela z rekonstrukcijo in moder-
nizacijo mesne industrije, Emona KK Ptuj TOZD Slovenske gorice-
Haloze je začela z gradnjo strojne lope v Zavrču, Samoupravna ko-
munalna skupnost Ptuj je začela polagati vodovodno omrežje na ob-
močju krajevnih skupnosti Destrnik in Trnovska vas. Otvoritev tega j
vodovoda bo na sam Dan republike v petek, 29. novembra na Destr-i
niku. 1
Poleg tega so v letošnjem drugem polletju nadaljevali z meliora-'
cijami na melioracijskih območjih Župečja vas — Mihovce in Jabla-
ne, opravljajo pa še tudi nekatere druge manjše investicije.
FF J
31 LETTGA KIDRIČEVO
Z modernizacijo
bodo pričeli
v tovarni glinice in aluminija v Kidričevem so v četrtek, 21. no-
vembra, proslavili 31-letnico rednega obratovanja. S prireditvami v
počastitev tovarniškega praznika so pričeli že v ponedeljek, 18. no-
vembra, ko so v razstavnem prostoru Aluminij v avli TCjA odprli raz-
stavo otroških risbic malčkov vzgojno varstvene enote Kidričevo, ki
so risali na temo Tovarna. V torek zvečer pa so za delavce TGA odku-
pili predstavo ptujskega gledališča Življenje podeželskih playbojev. V
sredo je v dvorani obrata družbene prehrane v kidričevski restavraciji
potekalo tradicionalno srečanje upokojenih člariov TGA. J^ionirji
Štirim najzaslužnejšim članom liolektiva so izročili zlate znake TGA;
priznanje prevzema Jože Menoni.
tamkajšnje OS in mladinci so jim skupaj s folklorno skupino Vinko
Korže iz Cirkovc pripravili bogat kulturni spored.
Osrednja slovesnost ob 31. tovarniškem prazniku TGA pa je bila
v četrtek, 21. novembra, ko seje na slavnostni seji sestal delavski svet
te delovne organizacije v razširjeni sestavi pod predsedstvom Antona
Banka. Po tem ko so počastili spomin na umrle člane kolektiva z mi-
nuto tišine, sta delegaciji odnesli venec k spomeniku Borisa Kidriča v
naselju in k doprsnemu kipu v avli TGA.
Slavnostni govor je imel predsednik kolektivnega poslovodnega
organa TGA, Danilo Toplek, ki je med drugim poudaril:
Čestitkam ob 31-letnici proizvodnje so se pridružili tudi malčki iz vrtca
In pionirji OS Kidričevo. (foto: M. Ozmec)
»Ko smo se lani z vso resnostjo lotili bremena, ki že več kot 10
let teži kolektiv, tudi največji optimisti nismo verjeli, da bo projekt
modernizacije proizvodnje primarnega aluminija (MPPAL) uspel.
Zdelo se je praktično nemogoče, saj je vse skupaj spominjalo na bor-
bo z mlini na veter. V tem trenutku pa so zadeve urejene tako daleč,
da bomo z modernizacijo verjetno kljub vsemu pričeli. Čeprav je
mnenje slovenskega gospodarskega in političnega življenja precej
drugačno od mnenja kolektiva, smo s pripravljalnimi deli za MPPAL
že pričeli. V decembru moramo urediti še dokončna gradbena dovo-
ljenja za gradnjo hale C in za gradnjo tovarne predpečenih anod. Tre-
nutno sta delno odprti še dve vprašanji — dokončna ureditev potrdila
Elektrogospodarstva Maribor ter zapiranje finančne konstrukcije za
celotni projekt. Tisti del, ki ga potrebujemo za začetek gradnje, je že
zagotovljen. V decembru naj bi ustanovili dokončni bančni konzorcij
za sredstva domačih bank, medtem ko so tuji krediti še odprti. Odlo-
čiti se je treba ali bomo najeli bančno posojilo pri poslovnih bankah
ali pa pri svetovni banki, katere prestavniki so že bili pri nas.
Predvidevamo, da bomo za predpripravljalna dela in dela za ure-
ditev gradbene jame potrebovali dobre 4 mesece, tako da bi bilo mar-
ca prihodnje leto vse pripravljeno za nemoten pričetek gradbenih
del .. .«
Ob koncu slavnostne seje delavskega sveta so štirim dolgoletnim
m zaslužnim delavcem izročili najvišja priznanja delovne organizcije
- - zlate znake TGA. Prejeli so jih Franc Vehovar, Jože Menoni, Jože
Brglez in Slakvo Erbus. Čestitkam ob tovarniškem prazniku pa so se
pridružili še člani moškega zbora sindikata TGA, malčki iz vzgojno
varstvene enote in pionirji 0§ Kidričevo ter dijaki in učitelji Srednje-
šolskega centra Ptuj.
M. Ozmec
Gradbeni inšpektorji
v Ptuju
Ptujska občina je bila 21. in 22. novembra gostitelj gradbenih inšpektorjev
iz vse Slovenije. Tu so se zbrali na delovnem posvetu, da bi se seznanili z neka-
terimi novimi zakonskimi določili z njihovega področja dela in da bi i/menjali
izkuSnjc, saj je kljub enotnim predpisom praksa od občine do občine različna.
Fnotna ugotovitev je bila, da je treba pred vsakršnim poseganjem v prostor naj-
prej ugotoviti, kaj ta prostor lahko še prenese. V skladu s to ugotovitvijo je po-
tem tieba z akti določiti pogoje za vsak trajnejši poseg v prostor.
Slovemki gradbeni inšpektorji so se \ Ptuju seznanili tudi z našo proble-
.Tiatiko na tem področju, kjer je delež dra.^bene gradnje le dobra četrtina, ostalo
ic zasebna gradnja. Prav tu nastopajo pogoste težave, ker nekateri zasebni gra-
ditelji *^ preveč silijo na prvovrstna kmetijska zemljišča. Seznanili so se tudi z
zasnovo in strategijo urejanja prostora, varstva dobrin splošnega pomena in
okolja, ki je opredeljena v predlogu dolgoročnega plana občine Ptuj.
FF
Več pozornosti cestnemu gospodarstvu
Na minuli skupščini skupnosti za ceste občine Ptuj so delegati oce-
nili dosedanjo realizacijo programa vzdrževanja in varstva cest na ob-
močju občine kot uspešno, saj je kljub mnogim težavam program v neka-
terih delih tudi presežen. O tem smo se pogovarjali s Ferdom Vajnger-
lom, direktorjem temeljne organizacije za vzdrževanje in varstvo cest v
Ptuju, ki je povedal:
»Če ocenjujemo delo v devet-
mesečnem obdobju letošnjega le-
ta, potem moramo začeti že z le-
tom 1984. Interesna skupnost, v
okviru katere izvajamo program
vzdrževanja in varstva cest, je
namreč v primerjavi s planirani-
mi finančnimi sredstvi dosegla
minimalni okvir. Tako smo dolo-
čene obveze morali prenesti v le-
to 85. To pa je pogojevalo tudi
nekoliko manjši obseg fizičnega
izvajanja vzdrževanja in varstva
cest kot dejavnosti. Glede na to
pobiematiko pa smo bili bolj
uspešni pri storitvah v okviru
vzdrževanja in varstva cest.
V ptujski občini vzdržujemo
prek 600 km cest in če na grobo
pregledamo stanje, potem ugoto-
vimo, da je to najbolj kritično na
magistralni mreži, zatem na re-
gionalni in lokalni mreži, kjer je
še veliko cest in odsekov v maka-
damski izvedbi. Razen tega so
bili dotrajani tudi objekti na ce-
stah, predvsem razni propusti in
mostovi. To nam je v minulem
obdobju povzročilo tudi največ
dela in preglavic.
Nekatere propuste smo bili
prisiljeni izdelati takorekoč čez
noč — za primer naj navedem
propust v Pacinju na regionalni
cesti, ki povezuje Ptuj z Juršinci.
V Leskovcu smo sanirali kar dva
propusta, v Stražgojnci se je po-
rušil most, zato smo ga morali na
hitro usposobiti in obnoviti. So-
delovali smo pri izvajanju del na
mostu v Mezgovcih, sanirali smo
tudi manjša dela v Stopercah v
okviru elementarja.
Od večjih vzdrževalnih del
smo po programu skupnosti za
ceste občine Ptuj modernizirali
oziroma asfaltirali sledeče ceste
in odseke: odsek Zamenci —
Bresnica v dolžini 2,5 km, cesto
Cirkulane—Gradišča v dolžini
2,6 km, regionalno cesto Hajdi-
na—Kidričevo v dolžini 1,1 km,
lokalno cesto Hajdina—Njiverce
v dolžini 351 m, cesto Ptujska
Gora —Slape v dolžini 550 m ter
izvedli ojačitev asfaltnega vozi-
šča na odseku lokalne ceste Cir-
kovce —Pongerce v dolžini
1,3 km.
V izvajanju so tudi dela za ure-
ditev zgornjega ustroja cest v
gramozni izvedbi in sicer na od-
seku Zavrč—Drenovec, potem
na odseku Varnica —Belavšak,
na odseku Zavrč—grad —Dubra-
va ter odsek ceste Juršinci—Go-
mila. V zadnjem obdobju so v iz-
vajanju tudi dela na regionalni
cesti Biš —Svetinci. Za ta odsek
je predvideno dokončanje del še
letos, vendar nam kot vidite sneg
in slabe vremenske razmere tega
zaenkrat ne dopuščajo.
Ob angažiranju širše družbe-
nopolitične skupnosti je bil po-
leg omenjenega zgrajen tudi že-
lezobetonski most v Vidmu — iz-
vajalec je bil Gradiš — tozd niz-
ke gradnje iz Maribora, ki je
končal dela pred predvidenim
rokom.«
Omenili ste več manjših odse-
kov novo asfaltiranih cest, kar ne
predstavlja večjih dolžin. Pa ven-
dar gre za velika sredstva. Koli-
ko pravzaprav sedaj stane 1 km
asfaltiranega vozišča ceste?
»To je odvisno od stanja in
kategorije cest. V sedanjih okvir-
jih cen materialov in storitev sta-
ne 1 km asfaltirane ceste okoli 15
milijonov. V strukturi naših stro-
škov ob devetmesečnem poslova-
nju beležimo skoraj 35 odstotkov
stroškov samega asfalta. Ostalo
so stroški delovne sile in strojno-
transportnih storitev.«
Na skupščinah je vedno pri-
sotna razprava o problematiki fi-
nanciranja vzdrževanja in var-
stva cest, v čem je bistvo proble-
mov?
»To se je v letošnjem letu še
posebej čutilo. V bistvu imamo
več virov financiranja. Glavni vir
je tako imenovani bencinski di-
nar, ki izvira iz zakona o cestah.
Kljub velikim naporom nismo
mogli doseči, da bi se ta sred-
stva, ki jih tretiramo kot povrači-
lo za uporabo cest v odstotku od
prodanega bencina, zvišala. Ta-
ko beležimo iz leta v leto padec
realne vrednosti zbranega denar-
ja iz tega vira. Zaradi tega dotok
sredstev ni takšen, kot je plani-
ran obseg posameznih del. Če
gledamo konkretno zimsko služ-
bo, kjer moramo v zimskem času
zagotavljati prevoznost cestnega
omrežja in celotno vzdrževanje
ter varstvo cest, praktično ni do-
tokov za našo realizacijo dela.
To nam veže obratna sredstva,
prisiljeni smo najemati kredite
pri drugih organizacijah ali ban-
ki — tudi za osebne dohodke. Za
lani lahko povem, da smo pri
realizaciji plana v fizičnem obse-
gu dobili le nekaj čez 30 odsto-
tkov sredstev. Zaradi tega priha-
ja do nesorazmerij v sredstvih in-
teresnih skupnosti, kajti delo bi
moralo biti plačano. Potem se se-
veda usklajujemo tako, da
zmanjšujemo obseg na dejavno-
sti vzdrževanja, saj le tako dose-
gamo takšno realizacijo kot so
prilivi.
V občinski skupnosti za ceste
to uspešno usklajujemo, saj ima
ta tudi druge vire financiranja.
Skratka, finančna problematika
obstaja zaradi tega, ker še ni ute-
čen sistem financiranja v okviru
svobodne menjave dela. Žal je v
določenih obdobjih vprašljiv tu-
di piltok sredstev za interesno
skupnost, saj organizacije zdru-
ženega dela ne izpolnjujejo vseh
obvez iz samoupravnega spora-
zuma. Včasih ne izpolnjujejo
svojih obvez tudi krajevne skup-
nosti, zaradi tega prihaja do
sprememb in rebalansov planov.
Enostavno izvajamo dela le tam,
kjer krajevna skupnost združuje
sredstva v interesni skupnosti.«
Vsekakor pa bomo v bodoče
morali za cestno gospodarstvo v
celoti bolje skrbeti, seveda pred-
vsem gledano s stališča financi-
ranja, kajne?
»Res je, če pogledamo stanje
cestnega omrežja, potem lahko
ugotovimo, da bi za ceste in vse
cestne objekte morali oblikovati
amortizacijo, saj so ceste osno-
vna sredstva vseh temeljnih orga-
nizacij za vzdrževanje in varstvo
cest. Za to pa seveda s sedanjim
načinom financiranja ni dovolj
sredstev.
Ceste bi morale v povprečju
zdržati okoli 50 let, magistralne
in regionalne tudi čez 100 let, za-
to je treba to zadevo doreči in v
kratkem urediti. V občini Ptuj
imamo še prek 200 km maka-
damskih oziroma neasfaltiranih
cest v lokalni in prek 37 km v re-
gionalni mreži. Ce k temu doda-
mo ugotovitev, da določenih kra-
jevnih središč še zmeraj nimamo
povezanih z mestnimi, potem je
nesporno, da bomo v bodoče
morali gledati na cestno gospo-
darstvo manj mačehovsko!«
M. Ozmec
O novih cenah mleka in odkupnih pogojih
Od 1. novembra naprej veljajo nove cene
za odkup mleka, zato smo k razgovoru pova-
bili Draga Zupaniča, vodjp mlečne proizvod-
nje pri Kmetijski zadrugi Ptuj, ki je o spre-
membah premij in pogojev odkupa poveoal:
»Nove odkupne cene mleka veljajo za pro-
izvajalce že praktično od 28. septembra letos.
Ena tolščobna enota znaša sedaj 13,88 din.
To pomeni, da dobi proizvajalec za mleko s
3,6 tolšče 50 din. To je brutto cena za proiz-
vajalca, od katere moramo odbiti še 1 odsto-
tek za zbiranje mleka, 4 odstotke za hlajenje
mleka in 10 odstotkov, če mleko ne vzdrži re-
duktaznega testa. Te odbitke je sprejel in po-
trdil koordinacijski odbor pri ptujski mlekar-
ni. ^
Ta cena pa je veljala le dober mesec, saj je
?rišlo I. novembra do ponovnega povišanja,
ako znaša sedaj cena za proizvajalca 14,30
din za eno tolščoono enoto. To pomeni, da je
nova brutto cena za mleko s 3,6 odstotno
tolščo 51,50 din za liter. Odbitki pa ostanejo
nespremenjeni. Na to ceno pa dobijo proiz-
vajalci še premijo in sicer: 1 din vsi tisti pro-
izvajalci, ki so v prvem in drugem davčnem
okolišu — to so v glavnem ravninska območ-
ja; ter 3 din vsi tisti, ki se nahajajo v tretjem
in četrtem davčnem okolišu. Premija pripada
vsem tistim proizvajalcem, katerih mleko vse-
buje nad 3,2 odstotka tolšče in je vzdržalo re-
duKtazo.«
In kaj pomenijo proizvajalcem nove cene
mleka?
»Mislim, da je bila korekcija cene mleka
nujna, saj je postala prireja za proizvajalce
neinteresantna in predvsem nestimulativna.
Od zadnjega povišanja cene (I. marca letos)
je prišlo do velike disparitete cen med repro-
dukcijskim materialom, krmili in litrom pro-
izvedenega mleka. Ostale cene so naraščale
hitreje kot odkupna cena mleka Sedanje 37
odstotno povečanje cene bo prav gotovo sta-
nje bistveno popravilo.«
Plan odkupa mleka boste tako verjetno ob
koncu leta izpolnili?
»V KZ Ptuj planiramo letos odkupiti 12,75
milijonov litrov mleka. V prvih devetih mese-
cih smo odkupili 9,95 milijona litrov ali 11
odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
Zaradi tega smo prepričani, da bo plan ob
koncu leta izpolnjen. Poudariti pa moram, da
je letošnja dolgotrajna suša v veliki meri vpli-
vala na padec proizvodnje mleka v septem-
bru in oktobru.
V začetku decembra bomo sklicali sesta-
nek zbiralcev mleka ter predsednikov mle-
karskih skupnosti. Tema pogovorov bo vsa-
kodnevna problematika v zbiralnicah mleka
in mlekarskih skupnostih. Gre predvsem za
higieno v zbiralnicah in hlevih, za čas zbira
nja mleka, za pravilno ravnanje s hladilnimi
napravami, za pravilno ročno in strojno mol-
žo ter razna strokovna navodila. Posvet bo
vsekakor zanimiv in koristen.«
Ob koiKu n.\\ po\cni. da sc v KZ Ptuj pri-
pravljajo tudi na svoj zadružni praznik. Ki bo
6. decembra že sedmi zapovrstjo. Na proslavi
bodo sprejeli v sindikalno organizacijo tudi
nove združene kmete. M. Ozmec
TEDNIK  ~"       november 1985
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
Kaj spremeniti v volilnih dokumentih
Zbori skupščine S RS so na sejah 15. okto-
bra letos sprejeli zakon o dopolnitvah zako-
na o volitvah in delegiranju v skupščine. O
tem je tekla široka razprava že ob osnutku in
potem o predlogu. Poglejmo na kratko, kate-
re dopolnitve prinaša ta zakon?
Prva dopolnitev je v 29. členu, ki nalaga
občinskim volilnim komisijam skrb za zako-
nitost volitev v občini in obveznost, da dajejo
pomoč volilnim komisijam v temeljnih samo-
upravnih organizacijah in skupnostih in us-
klajujejo njihovo delo
V 36. členu je dopolnjen prvi odstavek, ki
določa, da delovni ljudje — kmetje, ki zdru-
žujejo svoje delo in delovna sredstva v zadru-
gah in v drugih oblikah trajnejšega sodelova-
nja z OZD, oblikujejo svoje delegacije sku-
paj z delavci v zadrugah oziroma OZD, s ka-
terimi trajneje sodelujejo. Prej so kmetje, ki
so trajnejše sodelovali, oblikovali svojo dele-
gacijo, sedaj pa skupaj z delavci v KZ oz.
OZD, s katerimi trajneje sodelujejo. V tem
smislu bo treba v KZ in OZD tudi ustrezno
dopolniti samoupravne akte.
Največ sprememb prinašata dva povsem
nova člena, ki sta dodana za dosedanjim 44.
členom.
V prvem od teh novih členov je določilo,
da lahko dve ali več TOZD in delovnih skup-
nosti, v katerih se volijo delegacije, pa nima-
jo več kot 60 delovnih ljudi, oblikujejo eno
ali več skupnih delegacij za delegiranje dele-
gatov v skupščine SIS. Katere skupne delega-
cije bodo oblikovali, oodo to določili z
ustreznim samoupravnim sporazumom.
Ne glede na število delovnih ljudi v temelj-
nih organizacijah in delovnih skupnostih, če
so te združene v delovni organizaciji, zakon
dovoljuje, da lahko s samoupravnim spora-
zumom oblikujejo eno ali več skupnih dele-
gacij za delegiranje delegatov v skupščine
SIS, če so člani istih skupnosti in če gre za
uresničevanje skupnih interesov in nalog na
ravni delovne organizacije, ki so določene v
samoupravnem sporazumu o združevanju v
delovno organizacijo. Take zahteve so bile že
prej posebno izrazite v Emona Kmetijskem
kombinatu Ptuj in jim to sedaj dopolnitve za-
kona omogočajo.
Nov je tudi člen, ki se nanaša na delovne
ljudi v delovnih organizacijah in skupnostih,
ki imajo manj kot 30 zaposlenih. Po določilih
tega novega člena bosta lahko dve ali več
TOZD in delovnih skupnostih, seveda v skla-
du s samoupravnim sporazumom, ki ga bodo
sklenili, oblikovali eno ali več skupnih dele-
gacij za delegiranje delegatov v skupščine
SIS, kar doslej ni bilo možno.
KDAJ JE LAHKO DELEGACIJA DELAV-
SKI SVET?
V novem 48. a členu je zapisano, da lahko
temeljne samoupravne organizacije oz. skup-
nosti s statutom ali drugim splošnim aktom
določijo, da opravlja delavski svet, skupščina
krajevne skupnosti (ne svet KS!) ali drug
ustrezen organ upravljanja te skupnosti tudi
funkcijo delegacije za delegiranje delegatov
v skupščine SIS, ki ne tvorijo skupno z zbori
občinske skupščine četrtega zbora. To so SIS
otroškega varstva, socialnega skrbstva, tele-
sne kulture, zaposlovanja in samoupravne
stanovanjske skupnosti
Predsedstvi O K SZDL Ptuj in OS ZSS Ptuj
sta bili mnenja, da bi v ptujski občini dopuš-
čali take možnosti le v izjemnih primerih. To
utemeljujeta s tem, da je delavski svet že do-
volj obremenjen z dolžnostmi, ki jih ima zno-
traj temeljne organizacije in bi ga te dodatne
dolžnosti preveč obremenjevale, s tem pa
otežkočale opravljanje njegove temeljne
funkcije. Dejstvo pa je, da bodisi posebne,
združene ali skupne delegacije morajo biti
kar najtesneje povezane z delavskim svetom
v temeljni organizaciji ali skupščino v kraje-
vni skupnosti in nastopati z usklajenimi stali-
šči.
S tistimi, kjer so težnje, da bi uveljavili
pravico, ki jo daje novi člen dopolnjenega za-
kona, se bodo predstavniki občinskega sveta
oz. OK SZDL posebej dogovorili.
V nadaljnjih členih dopolnitev volilnega
zakona so nekatere novosti glede dela volil-
nih komisij. Pri tem velja omeniti določilo.
da lahko volilna komisija v temeljni samou-
pravni organizaciji oz. skupnosti v soglasju z
občinsko volilno komisijo izjemoma določi,
da delavci, ki so na volilni dan odsotni, gla-
sujejo pred tem dnevom. Velja za primere, če
gre za večje število delavcev in zaradi delov-
nega procesa ni mogoče zagotoviti njihove
navzočnosti na dan volitev. Vendar tako gla-
sovanje se ne more opraviti prej kot pet dni
pred volilnim dnevom. Volilni odbor o tem
napravi posebni zapisnik. Dopolnitve prina-
šajo še nekatera konkretnejša določila glede
pristojnosti občinske volilne komisije, ob
koncu pa določilo, da se pri ugotavljanju vo-
lilnih izidov ne upoštevajo delavci, ki niso
glasovali, ker so na delu v tujini. To velja za
tiste OZD in delovne skupnosti, iz katerih so
delavci na delu v tujini.
BREZ KONFERENC DELEGACIJ V KRA-
JEVNIH SKUPNOSTIH
Na skupni seji predsedstev OK SZDL in
OS ZSS Ptuj je bilo tudi sprejeto stališče, da
delegacij za delegiranje delegatov v skupšči-
ne SIS iz krajevnih skupnosti v bodoče ne bi
nikjer združevali v konference delegacij, saj
praksa kaže, da se v sedanji mandatni dobi to
ne obnese. Zaradi tega bodo morali v samou-
pravnih interesnih skupnostih dopolniti svo-
je samoupravne akte in določiti število dele-
gatskih mest v svojih skupščinah.
Stališče je tudi bilo, da naj bi v tistih KS,
ki imajo nad 3000 prebivalcev volili za vsako
skupščino SIS posebno delegacijo, v ostalih
krajevnih skupnostih pa se je treba dogovori-
ti za združene (dve ali več SIS) delegacije, le
v izjemnih primerih splošne delegacije. Več
možnosti za splošne delegacije je v manjših
OZD.
Na seji so imenovali delovno skupino, ki
bo strokovno preučila stvarne možnosti, ugo-
tovila, kaj imamo normativno že sedaj ureje-
no in kaj bo treba v občinskem odloku še do-
polniti. Delovna skupina bo tudi izdelala po-
drobnejša navodila za samoupravne organe
in volilne komisije v OZD in krajevnih skup-
nostih. Saj bo le tako moč v okviru obstoječe-
ga volilnega sistema delo nekoliko racionali-
zirati. FF„
O nadaljnjem razvoju javnega obveščanja
Predsedstvo CK ZK Slovenije je junija letos sprejelo sklep o
sklicu in zasnovi problemske konference ZKS o nekaterih vpraša-
njih nadaljnjega razvoja javnega informiranja in komuniciranja
ter nalogah ZK. Ta problemska konferenca bo v začetku prihod-
njega leta v Ljubljani. V zvezi z gradivom je bilo v ptujski občini
izpcijsnifa že reč aktirnostl, med pomembnejše spada tudi razpra-
va, ki bo 27. novembra v okviru osnovne organizacije ZKS Radio-
Tednik.
Zveza komunistov se pri delo-
vanju v javnem informiranju in
komuniciranju srečuje z vrsto
pojavov in problemov, ki so na
eni strani izraz zaostrovanja go-
spodarskih razmer in njihovih
posledic na političnem, social-
nem, kulturnem in drugih po-
dročjih družbenega življenja, na
drugi strani pa tudi posledica re-
lativnega zaostajanja pri razčle-
njevanju procesov v javnem ko-
municiranju in informiranju. V
tem smislu so bile tudi zasnova-
ne aktivnosti ZK. Po drugi strani
pa gre tudi za teoretično in prak-
tično osvetlitev vprašanj in raz-
vojnih možnosti celovitega druž-
benega sistema informiranja, zla-
sti še sedaj, ko stopamo v obdob-
je tretje industrijske revolucije.
Ce torej ne bomo stalno in na
vseh področjih krepili vloge de-
lovnih ljudi in občanov pri odlo-
čanju o celotni družbeni repro-
dukciji tudi tako, da se bodo in-
formirali o vseh bistvenih vpra-
šanjih, bomo prav na tem po-
dročju ogrozili uspehe pri uvelja-
vljanju in razvoju socialističnega
samoupravljanja.
Na pobudo ustrezne komisije
pri OK ZKS Ptuj so v zvezi s tem
gradivom v ptujski občini že bile
izpeljane določene aktivnosti. V
okviru aktiva komunistov novi-
narjev in organizatorjev obvešča-
nja je bila razprava o vlogi sred-
stev javnega obveščanja, kar se
pozitivno odraža poročanja o
vseh dogajanjih in problemih v
ptujski občini. Vse bolj se v prak-
si tudi uveljavlja odgovornost
enako novinarjev kot virov infor-
macij. S tem se je tudi ustvarjala
možnost, da so se družbeni pro-
blemi obravnavali in reševali ja-
vno.
Obveščanje v združenem delu
in v krajevnih skupnostih je se-
stavni del javnega obveščanja.
Tudi tu je viden napredek, če-
prav se organizatorji obveščanja
srečujejo z vrsto težav, predvsem
še gmotnih možnosti.
V letošnjem letu je bil širši po-
svet komunistov o nalogah ZK
na področju uresničevanja zako-
na o družbenem sistemu informi-
ranja in delegatskega odločanja.
Ta posvet je tudi spodbudil Svet
za družbeni sistem informiranja
pri SO Ptuj, da je celoviteje oce-
nil stanje na tem področju v ob-
čini.
V nadaljnjih razpravah bodo
še konkretneje dorečene naloge
nadaljnjega podružbljanja javne-
ga komuniciranja in informira-
nja, kar pomeni tudi krepitev
vloge in odgovornosti SZDL na
tem področju. Povezano s tem
bo treba uveljavljati tudi različne
druge oblike družbenega vpliva
na vsebino javnega obveščanja,
pa tudi večjo skrb družbe za ma-
terialni položaj sredstev javnega
obveščanja.
FF
Pred začasnim ukrepom družbenega varstva
POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ
O materialni in moralni škodi,
ki je nastala minulo zimo na mu-
zejskih zbirkah oz. posameznih
razstavnih predmetih ter o mot-
njah v samoupravnih odnosih,
smo v Tedniku že večkrat poro-
čali. O tem so dvakrat razpravlja-
li tudi zbori skupščine občine
Ptuj in na sejah zborov v septem-
bru je bilo sprejetih več konkre-
tnih sklepov, ki so zadolževali
poslovodne in samoupravne or-
gane ter celotno delovno skup-
nost, da stvari uredijo v 45 dneh.
Zadolžili so tudi izvršni svet, da
na sejah, ki bodo koncem no-
vembra (po sklepu seje predsed-
stva bo ta seja 3. in 4. decembra)
poročajo, kako se sklepi uresni-
čujejo.
V skladu s tem je izvršni svet
SO Ptuj na seji, 15. novembra
podrobneje razpravljal o stanju v
Pokrajinskem muzeju Ptuj, ugo-
tovil, da sklepov zborov občin-
ske sktjpščine ne uresničujejo, da
se motnje v samoupravnih odno-
sih še poglabljajo. Zaradi tega je
izvršni svet sklenil predlagati
zborom občinske skupščine, da
sprejmejo sklep o začasnih ukre-
pih družbenega varstl^a v Pokra-
jinskem muzeju Ptuj.
Predlog začasnih ukrepov
predvideva odstranitev sedanje-
ga poslovodnega organa, razpu-
stitev organa upravljanja, to je
delovna skupnost s predstavniki
DPS, razpustitev komisije za de-
lovna razmerja in začasno omeji-
tev uresničevanja nekaterih sa-
moupravnih pravic delavcev ter
predlog, da to pomembno kul-
turno ustanovo vodi kolegijski
začasni poslovodni organ. Dolž-
nost tako kulturne skupnosti kot
drugih organov in organizacij pa
je, da s skupnimi prizadevanji
pomagajo čimprej urediti razme-
re v Pokrajinskem muzeju Ptuj.
O tem predlogu bodo sklepali
delegati družbenopolitičnega
zbora 3. decembra, delegati zbo-
ra krajevnih skupnosti in zbora
združenega dela pa 4. decembra.
FF
»Za kar se zavzemamo nima prave vrednosti,
če tega mladina ne razume ali ne sprejme...«
že uvodoma lahko zapišemo,
da so bili borci iz krajevne skup-
nosti Jože Potrč v Ptuju zelo kri-
tični na svoji drugi skupščini, ki
je bila pretekli petek v njihovem
novem domu krajanov. Čeprav
se vseh 58 članov iz različnih
vzrokov ni moglo udeležiti skup-
ščine, je bila udeležba dobra,
razprava pa konkretna in zanimi-
va.
Predsednik KO ZZB NOV
Cvetko Pantar je v svojem uvod-
nem govoru poudaril, da so še
borci vedno aktivno povezani z
današnjim časom in vsemi njego-
vimi problemi m se tudi zaveda-
Jo odgovornosti ki izhaja iz nji-
Jove današnje dejavnosti v druž-
bi. Predvsem se kaže potreba v
odkritem in poštenem dialogu z
tiladimi, ker se zavedajo, da je
Vse tisto za kar sc zavzemajo
brez prave vreunosti, Ce tega
mladina ne razume in ne spreje-
ma. Smo v času, ko je razpon
mišljenja in izražanja pa tudi
iskanja odgovorov, zlasti pri
mladini vse večji. »Moramo še
naprej verjeti v poštenost in do-
bronamernost mladih, v njihovo
samostojnost in hotenje po izvir-
nosti . .,« je menil Cvetko Pan-
tar, ki je nato govoril še o pripra-
vah na volitve in o tistih proble-
mih, ki jih borci so in morajo po-
magati reševati. Mnogi med nji-
mi sicer ne dvomijo v sistem, iz-
ražajo pa že resno zaskrbljenost
nad njegovo učinkovitostjo ter o
primernosti dosedanjega načina
uveljavljanja našega družbenega
sistema v mnogonacionalni dr^-
vi s tako različno stopnjo razvito-
sti. Borci iz KS Jože Potrč meni-
jo, da je nemoč in neučinkovitost
samoupravnega sistema poveča-
na v sedanjem času ravno zato,
ker smo v zadnjih letih zmanjšali
materialno osnovo za odločanje
delavcev. Vse večje je admini-
strativno zajemanje dohodka,
njegovo prelivanje po negospo-
darskih kriterijih, brez odgovor-
nosti vračanja takih — izven de-
la pridobljenih sredstev.
»Velika nevarnost je tudi večii
razkorak med sprejetimi načeli
in našo sposobnostjo, da jih uve-
ljavimo v praksi, kajti v načelih
dokaj hitro dosežemo soglasje,
vendar je vse bolj jasno, da si
f)od niimi zamišljamo včasih ze-
o različno prakso ... Potrebiio
je veliko strokovnega znanja in
poznavanja gospodarskih tokov
v svetu. S taKim znanjem razpo-
lagajo predvsem mladi strokov-
njaki, tisti, ki so hkrati tudi ore-
pnčani v ustvarjalno sposobnost
samoupravnega družbenega si-
stema. Volitve so priložnost, da
takim kadrom odpremo vrata,
tudi v organih federacije. Števil-
ne napačne odločitve v preteklo-
sti, nespoštovanje predpisov in
še druge slabosti povzročajo že
dalj časa resno zaskrbljenost in
so potrebne odločne kritike. Za
vse slabosti pa ne moremo kriviti
nekoga tretjega . . ,« je med dru-
gim poudaril Cvetko Pantar, ki
je govoril tudi o potrebnosti več-
jega nadzora in učinkovite kaz-
novalne politike, večje odgovor-
nosti na vseh nivojih. Omenil ie
tudi socialni položaj borcev ki
ni zavidljiv ter ob koncu še odgo-
vornost, da je prevzete funkcije
potrebno opravljati dobro ali pa
jih naj borci ne prevzemaio.
mš
V krajevnih
konferencah SZDL
v tem mesecu so bile v krajevnih konferencah SZDL precejšnje
družbenopolitične aktivnosti v pripravah in izvedbi programskih kon-
ferenc SZDL. Na njih niso samo ocenili enoletnega dela in sprejeli
programske usmeritve za naslednje leto, temveč so obravnavali in
ocenili dosedanje priprave na volitve in končali z evidentiranjem. V
tistih KK SZDL, kjer je posameznim predsednikom in članom pred-
sedstva potekel mandat, so tudi izvedli nadomestne volitve in izvolili
delegata za programsko sejo občinske konference SZDL Ptuj, ki je že
sklicana za v petek, 6. decembra ob 13. uri v Ptuju.
Na programski konferenci OK SZDL bodo prav tako izvedli na-
domestne volitve, saj petim članom predsedstva poteče 4-letni man-
dat, nekateri pa so sami zaprosili za razrešitev. Zato so na krajevnih
konferencah SZDL tudi evidentirali možne kandidate za člane pred-
sedstva OK SZDL Ptuj, ki zaradi omejitve mandata ne morejo biti
ponovno izvoljeni. Povsod pa so dali enotno podporo, da se sedanji
predsednik OK SZDL Anton Zoreč izvoli še za nadaljnji dve leti,
prav tako sekretar Janez Drevenšek, saj oba opravljata to odgovorno
dolžnost le dve leti.
V krajevnih konferencah SZDL so v novembru izvedli še dodat-
no, to je tretje evidentiranje možnih kandidatov za delegate, saj mora-
jo s 30. novembrom evidentiranje v celoti končati in do 5. decembra
poslati OK SZDL sklepna zbirna poročila.
V tistih krajevnih konferencah SZDL, kjer bodo v decembru iz-
vedli referendume za krajevni samoprispevek, to velja za večino KK
SZDL z območja mesta Ptuj, Kidričevo in Polenšak, pa so na pro-
gramskih konferencah obravnavali tudi aktivnosti za izvedbo referen-
duma za krajevni samoprispevek, saj brez tega pomembnega vira do-
hodka ni uresničitve srednjeročnega plana 1986—1990 PF
Dan šole Olge Meglic
s slavnostno sejo samoupravnih organov osnovne šole Olga Me-
glic v Ptuju so v četrtek proslavili v tem kolektivu dan šole, ki so mu
prisostvovali tudi gostje iz Koprivnice, Arandjelovca in Mostarja.
O kratkem razvoju šolskega kolektiva, ki ima danes v 24 oddel-
kih 635 šolarjev ter 47 pedagoških in tehničnih delavcev, je govorila
predsednica sveta šole Greta Vaupotič, nakar so posebna priznanja
sole izročili Nataši Vodušek — predsednici sveta staršev, Savu Kozja-
ku — predsedniku skupščine izobraževalne skupnosti občine Ptuj,
predsednici sveta šole Mariji Žmavc in članici kolektiva Mariji
Krajnc. Poleg tega pa še devet jubilejnih nagrad, ki so jih za deset,
dvajset in trideset le| pedagoškega dela in dela na drugih področjih
letos prejeli: Anton Sostaric, Olga Zupanič, Terezija Mesarec, Manja
Foltin, Greta Vaupotič, Silva Lačen, Jožica Jurše, Vera Korenjak m
Cilka Ivanuša.
S slovesnosti ob dnevu šole Olga Meglic. Foto: MS
Zelo prisrčno je bilo tudi ob nagovorih gostov iz Arandjelovca,
Mostarja m Koprivnice, ki so poudarjali pomen sodelovanja s šolo
Olga Meglic, spoznavanja mladih ter razvijanja bratstva in prijatelj-
stva. Ob tej priložnosti so gostiteljem izročili tudi darila, ki so po svo-
je simbolizirala to sodelovanje.
fproslavo so nadaljevan v petek, ko so najprej nastopili učenci
Branka Jambrešiča-Zrika iz Koprivnice, nakar je bil posvet o
nadaljnem sodelovanju s to šolo, OŠ Sumadijski partizani iz Arandje-
lovca in z vojno pošto iz Mostarja.
Ob letosnjern dnevu šole so imeli še nekatere druge aktivnosti,
med katerimi naj omenimo razstavo likovnih del pionirjev osnovne
šole iz Koprivnice ter ogled ptujske vzgojnovarstvene organizacije.
mš
Klanjec v skupnost
bratskih občin
Prejšnji teden so se v Pregradi sestali člani koordinacijskega odbora za so-
delovanje bratskih občin SR Hrvaške in SR Slovenije, člani odbora za sodelo-
vanje Zveze socialistične mladine in člani odbora za informiranje in dokumen-
tacijo. Glavna razprava je bila o programu medrepubliškega sodelovanja v pri-
hodnjem letu. To leto prevzema naloge nosilca 25. srečanj bratstva in prijatelj-
stva občina Šmarje pri Jelšah.
Na seji so soglasno sklenili, da se občina Klanjec, na njenem območju je
mdi Titov Kumrovec, sprejme v skupnost bratskih občin. Prav tako so sklenili,
da se v letu 1985 podelijo naslednja priznanja bratskih občin: 7 zlatih plaket, 28
plaket in 44 listin bratstva in prijateljstva. Priznanja bodo prejeli posamezniki
in organizacije za zasluge na področju medrepubliškega sodelovanja. Obravna-
vali in sprejeli so še zaključke, ki so jih oblikovali udeleženci okrogle mize na
temo »25 let sodelovanja bratskih občin SR Hrvaške in SR Slovenije«, ki je bila '
16. septembra letos v Ptuju.
Med drugim so se na seji dogovorili še o programu srečanja delavcev brat- '\
skih občin, ki bo 5. decembra letos v Krapini. Koordinacijski odbor je tudi dal •
pozitivno oceno vsebini radijskih oddaj »Iz naših bratskih občin«, ki so sedaj j
na programu radijskih postaj v bratskih občinah. Soglašali so tudi z vsebino Bil-'
tena bratskih občin, ki bo izšel v začetku prihodnjega leta. j
Seminar za predsednike in sekretarje
Občinska konferenca ZSMS Slovenska Bistrica in delavska univerza sta
konec tedna organizirali skupaj z republiškimi predstavniki dvodnevni seminar
za predsednike in sekretarje osnovnih organizacij, ki je potekal v Stuhčevem
domu na Treh kraljih. Udeležilo se ga je okoli 70 vabljenih. Prvi dan, v soboto,
so obravnavali program 9. kongresa, spremembe zakona o vojaški obveznosti,
prostovoljno delo itd. Zvečer so imeli tudi družabni večer. Drugi dan, nedeljo^
pa so posvetili problemom, ki pestijo osnovne organizacije, obiskom po osnov-
nih organizacijah, programski konferenci, kadrovskim spremembam. To pa ni-
so edine točke seminarja, saj so se posvetili tudi vprašanjem posameznikov. Se-
minar je bil dobro izveden, zato menimo, da se bodo rezultati kaj hitro obresto-
vali. Samo Brfore
Do ciljev samo z delom
To je bila ena pomcnibiiciMh ugotoMte\ rid ncji ohCmske konference
ZSMS Ormož ob zaključku dvodnevnega izobraževalnega seminarja za pred-
sednike osnovnih organizacij, v soboto, 23. novembra v kulturnem domu na
Kogu.
Za podpredsednico OK ZSMS Ormož so izvolili Ireno Kos s Koga, razen
tega pa so izvolili še štiri nove člane predsedstva.
V jesensko-zimskem delu bodo mladi Ormožani pripravili okroglo mizo o
kulturi, tekmovali bodo v pesmi, besedi in spretnosti, opravili bodo pohode do
spomenikov NOB, posebej pa bodo poskrbeli, da med počitnicami mladini ne
bo dolgčas. V ta namen bodo pripravili bogat program aktivnosti v Ormožu in
bližnji okolici. M. Ozmec ^
- DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
27. november 1985
TEDNIK
Rekli so o seminarju
Definicija alkoholizma organizacije ZN je dolga dve strani. Govori
pa o kroničai bolezni, v kateri je iMlnik duševno ali telesno odvisen od
alkohola in ima zaradi tega — te odvisnosti — posledice na telesnem,
duševnem, ekonomskem in socialnem področju; torej posledice osnovne
bolezni - ALKOHOLIZMA.___________
Z njo so se seznanili udeležen-
ci nedavnega seminarja o alko-
holizmu v združenem delu, ki so
^a pripravili v ormoški psihiatri-
ji. Poleg tega so spoznali pro-
blem v tedretičnem in prakti-
čnem pogledu, saj alkoholizem v
mnogočem vpliva tudi na pro-
dutkivnost dela in na medseboj-
ne ter samoupravne odnose. V tri
dni trajajočem seminarju so se
vključili v delo skupine zdravlje-
nih alkoholikov. V živo so videli,
kako se zdravi alkoholizem in do
kakšnih problemov prihaja v ži-
vljenju in delu ljudi, ki so alko-
holiki in ki se zdravijo.
Seminar je dosegel namen,
združil pa je 28 predstavnikov
delovnih organizacij štin.- po-
murskih in ptujske občine.
V nadaljevanju objavljamo
mnenja nekaterih udeležencev.
Tone Ceh, vodja TOZD POTNI-
ŠKI PROMET PTUJ:
>>Seminar je bil dobro organizi-
ran. Vplivati bi morali tudi o»
ostale, da se ga udeležijo. Zaskr-
bljeni moramo biti nad tolikšnim
uživanjem alkohola in da ljudje ne
poznajo kulture pitja. Skrbi pa
aie tudi to, da se nikjer v lokalih
ne obnese mleko.«
E':;ird Gibala, TGA Kidričevo:
»Mislim, da sem dobil bolj ja-
srt iliko o tem problemu. Če ho-
& 'J pomagati, bomo morali bolj
' rjat! preventivo. Bolj glasno
b ... morali govoriti o tej bolezni
ir samo v novembru — mesecu
boja proti alkoholizmu.«
Branko Lutarič - LLKOM LI-
NA APAČE:
>»Pr>ič sem na seminarju, reči
moram, da je bi! dobro pripra-
vljen. Moti pa me. da manjkajo
vodstveni in vodilni delavci, kate-
rim jc bil v prvi vrsti namenjen.
Le-ti imajo glas in moč. Seveda
pa je nujno, da problem pride do
vseh delavcev.«
Vlado Forbici, Tozd Gradnje
PTUJ:
»Seminar je bil koristno sreča-
nje za vse. V bodoče pa bi morali
razširiti krog predavateljev in al-
koholizem obravnavati tudi kot
sociološko in politično vpraša-
■Je.«
Tilčka Lovrenčič, Perutnina Ptuj:
»S problemom moramo priti
med delavce. Najbolje je, da jih o
tem pouči strokovnjak. Mislim,
da moramo biti zaskrbljeni, saj je
vedno več mladih, ki segajo po al-
koholu. Če bomo osvelčevali sa-
mo vodilne in vodstvene delavce ne
bomo prišli daleč.«
dr. Marijan Pregl:
»Pojav je mnogo večji, kot se
nam dozdeva. Nekatere ujamemo
slučajno. Poleg tega bi morali
ovrednotiti, koliko ljudi nastrada
zaradi alkoholizma. Menim, da bi
moral vsak direktor nekaj malega
vedeti o alkoholizmu. Povsod tam,
kjer dobro gospodarijo, je alkoho-
lizma manj; nasprotno ga je veli-
ko tam, kjer slabo delajo.«
Profesor Bojan Sinko, klinični
psiholog specialist:
»Imam občutek, da smo s semi-
narjem zadeli. Podobno so nam
povedali odgovori iz vprašalnika,
ki so ga izpolnili udeleženci. Tako
lahko upravičeno pričakujemo do-
ločene rezulute.« TEKST: .MG
FOTO: MS
BURSCHEID
14. septembra je SKŠD
»Franc Prešeren«, katerega po-
krovitelj je občina Ormož,, orga-
niziralo za svoje člane izlet v Ho-
landijo. Upravni odbor kluba se
je odločil za predlog Betke, ki je
predlagala Loe Efteling v Holan-
diji. toje zabavni park. kjer naj-
dejo zabavo tako starejši ko tudi
najmlajši. Za Loe Efteling smo
se odločili pravzaprav zaradi*
najmlajših in zaradi šolarjev, ki
poleg svojega rednega nemškega
pouka obiskujejo slovenski do-
polnilni pouk. Izlet naj bi bil tem
kot majhna nagrada za njihov
trud, tako v šoli kot tudi na naših
proslavah, kjer nam s svojimi pe-
smimi in recitacijami popestrijo
prireditev. Tudi tov. Kneževiče-
vo in tov. Čegovnika, učitelja
slov. dop. šole, je predsednica
kluba povabila zraven na izlet.
Vseh nas je bilo za en avtobus.
Med potjo smo se ustavili še v
obmejnem mestu Venlo, že v Ho-
landiji, kjer smo imeli 2 uri po-
stanka. Ogledali mesto in marsi-
kdo si je na trgu še kaj kupil. Ta-
ko smo združili še prijetno s ko-
ristnim. Po nadaljnji prijetni vož-
nji smo prispevali v 190 km od-
daljeni Loe Efteling in ker je bil
ravno čas kosila, smo se najprej
kar podpdi in se potem vsak po
svoje podali na ogled vseh teh
znamenitosti in zanimivih stvari,
ki se nahajajo v parku. Zelo veli-
ko veselja so našli otroci, saj je
že pri vstopnini plačana uporaba
vseh zabav, kot so mini parki,
vlak, nihalna ladja, vožnja z e!.
avtomobili, luping, vožnja s kaja-
kom, hiša strahu in še in še bi
lahko našteval. Tako je lahko
vsak prišel do zabave, katero si
je zaželel. Proti večeru pa smo se
spet zbrali pri avtobusu in za na-
mi je bil dan, poln veselih do-
godkov. Med vožnjo nazaj proti
domu pa smo se ustavili še v pri-
jetni restavraciji, kjer smo se na-
večerjali in si povedali, kaj je
nam bilo najbolj všeč. Med vož-
njo pa nas je hrabrila k pesmi še
naša domača kapljica, ki je tudi
nismo pozabili vzeti s seboj.
Takoj smo vsaj ta dan pozabili
na skrbi, ki nas tarejo, na delo in
si daleč od doma pripovedovali
dogodke z dopusta v domovini.
Mnogim je bilo žal, da se niso
udeležili srečanja v Obrežu, ki
bo za udeležence ostalo nepo-
zabno. Ob takih srečanjih, ki jih
pripravita naš pokrovitelj občina
Ormož in klub, vidimo, da doma
še nismo pozabljeni, da še misli-
jo na nas, čeprav imajo sami do-
volj težav. Mi pa tukaj skrbimo,
da naša slovenska beseda še ni
pozabljena, še več s pošiljanjem
otrok v slov. dop. šolo delamo
na tem, da bo tudi za poznejše
rodove še ohranjena tudi v tujini.
2. oktobra pa smo se upravni
odbor kluba, mestni župan g.
Wurz, mestni direktor g. Weber,
ga Oertel za tujce in inicijator te-
ga srečanja Konzulat SFRJ z na-
šega področja iz Diisseldorfa se-
stali v Burscheidu, da bi se pogo-
vorili o delu kluba, največ pa, da
bi »France Prešeren« enkrat do-
bil svoje prostore, ki jih po že
skoraj 9 letih delovanja še nima-
mo.
Konzularni predstavnik vice-
konzul tov. Babic je bil presene-
čen o sodelovanju kluba z mest-
nimi oblastmi, s pokroviteljem
Občino Ormož, zaželel pa je
nam, da bi le enkrat dobili svoj
prostor, da bi tako lahko tudi na-
še otroke lažje vklopili v delo
kluba. Da bi mladi imeli interes
do dela, bi jim s svojimi klubski-
mi prostori lahko uredili tudi nji-
hov prostor, kjer bi se sestajali.
Kot pa nam je dejal g. Weber v
svojem pozdravnem govoru,
imajo tudi oni interes, da dobi-
mo svoje prostore, da pa je to le
nekoliko težje uresničiti, saj pri-
mernih prostorov mesto nima,
klub pa je finančno le preslab,
da bi jih sam najel. Obljubil pa
nam jc, da bodo še vnaprej ik^-
magali klubu in kot dokaz je bil
ček za 1000 DM, katerega je
klub dobil od mesta Burscheid.
Gospod Weber je tudi poudaril,
da je bil »France Prešeren« tudi
klub, ki se je spomnil na njegovo
srečanje z Abrahamom, tj. ob
50. roj. dnevu.
Tudi župan g. VViirz je pouda-
ril, da je srečen, da s»4ako dobro
razumemo,' da tudi izven domo-
vine tako lepo skrbimo za mate-
rin jezik, za domače običaje in
da smo dobri posredniki med
Burscheidom in Ormožem. Ko
smo mu povedali o našem sreča-
nju v Obrežu, je dejal, da bi bil
srečen, če bi bil tudi on enkrat
zraven na takem srečanju. Upa-
mo, da se mu bo želja uresničila.
Gospod Oertl z urada za tujce
pa je dejal, da mu je »France
Prešeren« posebej pri srcu, da
rad kaj stori za nas in da se rad
udeleži naših prireditev.
Tudi predsednica kluba
»France Prešeren« Anica Mar se
je v svojem pozdravnem govoru
zahvalila vsem za udeležbo in za-
želela, da tako ostane še za na-
prej, saj nas čaka še veliko dela,
ker kmalu se bo treba spet pri-
praviti, da rojstni dan domovine
Jugoslavije praznujemo dostojno
kot se spodobi. Govorili smo tu-
di o tem, da ni več tako dolgo do
januarja 87, ko bo klub prazno-
val 10. obletnico obstoja. Na ta
dogodek pa moramo že zdaj po-
časi začeti mislili, da ne bi na ko-
ga pozabili, saj od ustanovitve
kluba pa do danes je mnogo ro-
jakov kaj storilo, da je danes
»France Prešeren« tisti, ki do-
stojno predstavlja domovino v
tem delu Severnega Renskega
Porurja.
Po tem, lahko rečem u'-adnem
delu sestanka pa smo se še zadr-
žali v prijetnem pogovoru ter se
ob slovesu vsi udeleženci sestan-
ka še vpisali v knjigo gostov me-
sta Burscheida. Spoznali smo, da
so taka srečanja koristna za na-
daljnje delo v klubu, saj le z do-
brim sodelovanjem vseh doseže-
mo namen vseh naših klubov v
tujini, da se ohrani materina be-
seda in da se razvije prijateljstvo j
med narodi in med nami samimi, j
Pavel ¥/s&ADiL
0 GIBANJU IN
SESTAVI ČLANSTVA ZK
»Ni dovolj doslednega uresni-
čevanja stališč in sklepov ZK,
zlasti glede ustavnega položaja
delavca. To vpliva na zmanjšan
sprejem in demoralizira številne
člane, ki se zato odločajo za iz-
stop. Bistven del vzrokov se na-
haja v sposobnosti komuni-
stov ...« je med drugim zapisa-
no v sklepih Predsedstva C K
ZKS, ko je obravnavalo oceno
gibanja in sestavo članstva ZK.
Sprejeli so stališča o aktivnosti
pri obnavljanju članstva ZK.
Občinski komite ZKS Ptuj je s
temi stališči, sicer nekoliko skraj-
šanimi, seznanil vse osnovne or-
ganizacije ZKS v občini z nalo-
go, da z vsebino seznanijo na se-
stanku vse člane. Že prej so vod-
stvom organizacij naročili, da
pripravijo splošen pregled giba-
nja članstva ZK v organizaciji od
leta 1982 dalje, nadalje socialno-
poklicno sestavo članov v orga-
nizaciji in starostno sestavo. Te
naloge še ni opravila dobra tretji-
na osnovnih organizacij.
To nalogo morajo v osnovnih
organizacijah opraviti takoj in
stanje v lastni organizaciji obrav-
navati povezano z oceno in stali-
šči CK ZKS ter s sklepi 22. seje
CK ZKJ.
FF
Most čez
Dravinjo
V naši krajevni skupnosti naj-
demo nekaj posebnih znamenito-
sti, ki so že zgodovinske vredno-
sti in nas spominjajo na davne
dni. Mednje je do nedavna sodil
tudi most, ki je bil iz druge sveto-
vne vojne. Sprva je bil kar stabi-
len, vendar seje z leti začel stara-
ti in se je ob majhni obremenitvi
majal kot pijanček, ki seje prigu-
gal iz bližnje gostilne.
Vaščane je začelo zelo skrbeti,
kaj bo, če se most podre. Poseb-
no je skrbelo vaščane iz bližnje-
ga Leskovca in ostale Haložane,
ki so se z avtobusom vsak dan s
strahom prevažali čez most. Zato
so se razjezili in ugotovili, da je
treba nekaj ukreniti. Priredili so
»štrajk«, o katerem so takoj sli
šali po vsej občini. Nato so se v
naši krajevni skupnosti začeli re-
sno pogovarjati o problemu mo-
stu. Čez čas smo že videli delav-
ce, kako so začeli postavljati brv,
ki je začasno nadomestila most.
Poslala je stalno zbirališče mla-
dine in črnih ribičev. Nato pa se
je začel polagoma graditi nov
most.
Dela so že pri kraju in komaj
čakamo na 23. november, ko bo
otvoritev in bomo veselo in pred-
vsem varno zakorakali čez novi
most.
Gorazd Čemila, 8/b,
OŠ Videm pri Ptuju
TEDNIK
— 27. november 1985
SESTAVKI IN KOMENTARJI — ^
20. JUBILEJNI POHOD. 100 ŽENSK NA TRIGLAV
Nov poraz je zmaga, vredna več tisoč zmag
(7. nadaljevanje)
Ločujemo sc, nekateri od Zele-
nega jezera, ki ponazarja življe-
nj«, drugi od težkih planinskih
čevljev; v njih so sc naSe noge
utrudile, hladna voda jim je vrni-
la lahkotnost in prožnost; obuva-
mo tenis copate. Nihče pa se ne
ločuje od sebe, od doživetij.
Vsak je preteklost, vklesana v se-
danjost, v njiju oblikujemo pri-
hodnost (otrok), razpoloženja so
njeno zrcalo. Bolj ko bežimo od
nje, bolj smo njeni, bolj ko je no-
čemo sprejeli, bolj nas oklepa
njena slabost. A kadar pozabimo
nanjo, se z njo okoriščajo slabi-
či ; vlečejo jo iz naše podzavesti,
počasi, neopazno, previdno. Na
spretnost so pozabili? T4 je v ro-
kah tistih, ki sc ne prestrašijo ži-
vljenjskega boja. Ne vejo, da jih
gledamo, vidimo njihovo lahko-
miselnost, prav od tam, ko so se
z njo začeli igrati. Na tak način
grabijo že zdavnaj izgubljeno sa-
mozavest, brez temeljev jo znova
gradijo; ne znajo si razložiti, da
je taka kot peščen grad, ki so ga
v poletju preplavili morski valovi
časa, jesenska burja je i^zpihala
še poslednje stopinje v njem. Ni-
smo mi krivi, če niso bili sprejeti
že v koreninah; da od takrat no-
sijo v sebi razbito osebnost. Cre-
pinje lepijo z zunanjimi učinki
(zanje se prodajo), samo da iz-
polnijo obljubo zavrženega otro-
ka, maščevati. Kdor se ne čuti
med nami sprejet in ljubljen, ni
dozorel v svoji odraslosti.
Mlake pod Vršaki nisem opa-
zila, lahko je izhlapela, vroče
sonce z njo vlaži ozračje in mi jo
vsrkavamo. Naša razpoloženja?
Izparevajo v enoličnosti! (Pot je
dolga') Spreminjajo nas v to kar
nočemo in nismo. Vstopamo, v
vsej veličini in širini se počasi
odpira Triglavska dolina miru, v
sveženj življenja ovita. Doživlja-
mo novo prebujenje. Prerašča
nas in polni z močjo zmage nad
utrujenostjo, ki spretno išče svoj
prostor v nas. Zmagujejo samo
tisti, ki jih je sovraštvo učilo lju-
biti življenje takšno kot je, kdor
ga na silo spreminja, bo znova
poražen od svojih porazov, ki ga
spuščajo v popoln nič. Maščeva-
nje je plevel, iz njega rastejo po-
razi.
Na desni Zgornja Komna. Ve-
liki grad se dviguje 2024 metrov
nadmorske višine. Da je takšen
kot ptujski? Podoben? O, to pa
ne! Ni ga gradila roka preminu-
lih, rodov, je zapuščina zračnih
tokov neviht, njenih nalivov,
mraza in vročine; nevidne roke,
ki jih čutimo na svoji koži, ga
oblikujejo, da se njegova veliči-
na dviguje, kot naš Triglav v vsej
lepoti. Tu iščejo slabotni od dvo-
mov prepojen ali izgubljen po-
gum; takšnih je med našo stoti-
njo polno. Sele ko preplezajo
njegov mogočen greben dvomov,
ugotovijo, da je mogoče, kar jim
je bilo do sedaj nemogoče. Niso
strahopetci tisti, ki jih stresa
strah, heroji so; vedno znova ga
poskušajo premagati, tanjša in
manjša, hlapi, vsakič je lažja
zmaga nad njim, dokler ne po-
stane zmaga navada. Takrat v za-
vesti ne slutiš smrti! Kakšne?
Duševne ali telesne? O ne, nee,
neee! To so grozne sanje! Kako
je mogoče prebujen sanjati v do-
lini sedmerih jezer miru, v sredi-
ni najlepšega in najčistejšega ži-
vljenja. To so Cankarjeve Podobe
iz sanj? Požirala sem jih z vso
dušo v Avstraliji, edino knjigo,
ki sem jo vzela s seboj; tako čvr-
sto me je vezala z vami. Ali pa se
nekdo igra Kralja na Betajnovi?
Karkoli je, čutimo, vidimo, sliši-
mo se. V meni vre in prekipeva
življenje radosti, otroško hrepe-
nenje je prepolno ljubezni; mo-
ram jo peti. Rdeče jabolko? Ne!
Ta ni simbol našega otroštva.
Simbol napuha, zunanje časti in
maščevanja? Je to podkupova-
nje? Ne. nee, neee! Sanjaš, sa-
njaš .. . Komur je poraz zmaga,
ne bo nikoli poražen; zaljubi se v
življenje samo.
V sredini med Komno in Doli-
ne sedmerih jezer se lesketajo bi-
seri   življenja.   Veliko   jezero
(1830), z njeno mimo gladino se
igra veter; skale, drevesa, nebo,
ptice in gorske živali v njem raz-
krivajo svojo podobo; čudijo se
njeni moči, dihu življenja, toplo-
te, miru, ki so zavite v dobroto.
Da, to je tretje jezero, moja naj-
srečnejša številka! Ne! In kje ne
čutim utrip sreče? Kje ta ne di-
ha? Povsod! V drugačnih oblikah, v
porazih in ošabnosti drugih! Da tudi
tukaj je je polno. Učijo te boriti!
Ob Velikem jezeru sem spoznala
Fani: »Poročila sem se z moškim, ki
je značajno pravo nasprotje mojemu.
Delaven kot čebelica, doma in na de-
lovnem mestu, nisem ga mogla odle-
piti od njega z nobenim prigovarja-
njem, ne vzorom. Občutki so se v me-
ni menjavali, srečna in nesrečna sem
bila. Mene je vleklo povsod. Narava
mi je največja prijateljica. Na srečo
sem živahnost ohranila, drugače bi
topela še sedaj v upokojitvi od same-
ga nezadovoljstva. Udeležujem se
maratonov v teku in v kolesarjenju;
prekolesarila sem tudi 150 kilometrov
okrog Pohorja!« Skoda, da se tam
nisva našli! Kakšna škoda neki? Ni-
koli ni prepozno, za nobeno srečanje.
Za vse je čas, dokler dihamo. Tudi za
šport, za študij, karkoli, odvisno od
tega kaj koga veseli in polni z zado-
voljstvom in s čimer osrečuje sebe in
okolico. Samo verjeti moramo vase,
nepreklicno verjeti. Odstranite dvo-
me, ti uničujejo! Tako kot verjame
naša Fani: »Včasih sem se do onemo-
glosti gnala z gospodinjstvom in hiš-
nimi opravili. Urejeno je bilo kot v
škatlici. V sebi pa nisem čutila zado-
voljstva. Biti suženj zunanje urejeno-
sti, notranjo pa zanemarjati, to je bilo
preveč. Sebi časa več ne jemljem,
dom res ni več kot v škatlici, a poču-
tje takšno kot da sem na novo roje-
na.« Moja nesrečna deklica radostno
vzdihne, kot da iz nje padajo vse teža-
ve, ki jo je zasipalo njeno okolje: »Pa
je le nekaj takih kot sem sama. Od
mojega fanta sestra ima stanovanje
vedno urejeno. Dere se na otroke, če
jim pade kakšna drobtinica na tla.
Utesnjena se počutim, ko pridem k
njej na obisk, še v copatih ne upam
prestopiti dnevne sobe. Tam sem ved-
no predmet neurejenosti.« Deklica,
ko bi vedela, da si na pravi poti, samo
utrdi misel: »Ne gane me kaj mislijo
o meni; pomembno je, da vem kdo
sem in kaj hočem!« V tebi je otroška
dobrota, oprosti mi, imenujem te de-
klica; zdaj vem zakaj ob tebi nisem in
nisem sproščena, preveč si nabita z
dvomi.
________ERIKA ZUPANCIC
Šesto jezero v jutranji zarji (foto I. kotar)
Na potres v Skopju spominja le
železniško poslopje
Verjetno se še vsi dobro spo-
minjamo nedavnega katastrofal-
nega potresa, ki je razdejal gla-
vno mesto Mehike in še nekaj
bližnjih mest, ko je pod ruševina-
mi mogočnih stavb našlo smrt
kar nekaj tisoč ljudi. Točnega
števila žrtev najbrž ne bodo niko-
li ugotovili.
Znano je, da potresi tudi nam
ne prizanašajo. Spomnimo se po-
tresov v Črni Gori, Hrvatski, Slo-
veniji, Srbiji, Makedoniji, skrat-
ka kar v vseh republikah. Med
najhujše potrese pri nas po osvo-
boditvi brez dvoma štejemo po-
tres, ki je 27. julija 1963. leta ob
5. uri in 45 minut razdejal Skop-
je, glavno mesto Makedonije, ko
je pod ruševinami našlo smrt
1021 ljudi.
Danes po 22 letih pravzaprav
že zdavnaj ni več sledov potresa,
saj je na ruševinah nekdanjega
mesta po zaslugi vse naše skup-
nosti pa tudi svetovne solidarno-
sti zgrajeno novo Skopje. O tem
govori tudi napis, vzgrajen na
■vzhodno pročelje tedanje želez-
niške postaje, ki so jo graditelji
novega Skopja ohranili takšno
kot je bila in ostala takoj po po-
tresu. Novo železniško postajo
so zgradili na povsem drugem
kraju. Stara je tako brez dvoma
najboljverodostojen dokument
sunkovitega premikanja delov
zemeljske skorje, ki nastane zara-
di sprostitve mehanične energije
v zemeljski notranjosti.
Franjo Hovnik
Pogled na ostanke ruševin železniške postaje v Skopju, ki je ohra-
njena v spomin.
V Kidričevem uplenjen prvi jelen
Feliks Gojkovič, član lovske
družine Boris Kidrič — Kidriče-
vo, je v soboto, 16. novembra,
uplenil v gozdu pri Strnišču v Ki-
dričevem prvega jelena na tem
delu lovsko-gojitvenega območ-
ja. Kot je povedal, je mogotca
opazoval že \eč mesecev. Verjet-
no je prišel s Pohorja, saj te vrste
divjadi ni v naših revirjih.
Za vse tiste, ki ne vedo kakšna
je razlika med jelenom in srenja-
kom naj dodamo, da je jelen pre-
cej večji, elegantnejši in tudi tež-
ji. Poleg legd inid mogočno rogo-
vje. Ce hi ga primerjali s katero
od domačih /ivali, bi lahko rekli,
da je velik kot manjša krava.
Feliks Gojkovič se je tistega
sobotnega jutra odpravil na
ogled za njim. Narava je bila
prekrita s tanko sne/no odejo in
ob robu gozdiča je opa/il več srn
in tudi srnjakov, a ,elena nikjer.
Ko je prišel do .Slrnišča (stare
postaje), je na njivi zagledal ne-
kaj velikega. P(»gledal je sko/i
dvogled in presenečen obstal. Bil
je jelen, ki ga je /e večkrat od da-
leč opa/oval. lokr.it je bil precej
bli/e. m.ini kol 2(H) m. Rekel si
Jt, /(|,i| bo kar bn ProsioroOnt« je
''(Ji^riil puško in Oini ga je dobil
v kri/ daljnouleda, je spn»/il. Je-
len je padel kot klada. Po/nejc je
^'del, da ga je /adel naravnost \
vrat. Presenečenj pa še ni bilo
konec. Kako tako veliko žival
odpeljati v lovski dom, kakor je
navada? Odšel je po pomoč k
domačinom in trije so s težavo
spravili orjaka v zadnji del katr-
ce, kjer so sedeže odstranili.
Feliks Gojkovič je svoje edin-
stvene lovske trofeje izredno ve-
sel. »To bomo slavili .. ., v krat-
kem praznujem abrahama pa
bom oboje združil,« pove. Jele-
novo rogovje, čeprav ne najbolj
ohranjeno, bo še dolgo krasilo
njegov lovski kot.      M. Ozmec
l-«ltK- <.«ijxi»vit N svoJ<» edinstveno lovsko trofejo, prvim jelenom, uplenjenim na tem območju.
Tokrat drugače kot
običajno
v ptujski občini smo letos ta boj zamislili drugače kot običajno.
Organizirali smo razstavo v srednješolskem centru s tematiko alkoho-
lizma. Toda že naslednji korak je bil drugačen. Obrnili smo se zoper
alkoholizem tako, da smo skušali predstaviti zdravo družino, zdrave
partnerske odnose kot najboljši način preprečevanja alkoholizma in
tudi kot rezultat uspešnega zdravljenja alkoholizma.
Imeli smo okroglo mizo, katere gost je bil prof. dr. Požamik iz
Ljubljane. Dvorana je bila polna. Beseda je bila o konfliktih v zako-
nu, o vzpostavljanju partnerskih odnosov, oblikovanju družine, o
konfliktih, ki se porajajo med partnerjema. Marsikdo se sicer res ni
oglasil, toda razmišljati je začel o teh vprašanjih.
Nato smo si ob 18. uri ogledali film (vstopnine ni bilo) z naslo-
vom »Moški, ženska, otrok«. Dvorana je bila polna, Tilm je prikazal
problem, ki se lahko porodi in se tudi porodi v marsikateri družini in
med marsikaterima partnerjema. Po fiimu smo na to tematiko imeli
okroglo mizo, ki jo je vodil prof. Bojan Sinko iz ormoške bolnišnice.
Ostalo je skoraj 50 gledalcev, ki so se prav vse vključili s svojimi raz-
mišljanji v razgovor in verjetno če ne bi bilo objektivnih iz pritiskov
okrog 9. ure, da moramo dvorano zapustiti, bi se razgovor končal šele
opolnoči.
Menimo, da je takšen način tisto, ki bolj pritegne ljudi in ne zgolj j
pogovori o težkih in hudih posledicah alkoholizma. Prav bi bilo, da
bi imeli tako razgovore, take filme večkrat.
Bojan Sinko]
Med 1. in
29. novembrom
I. november — dan mrtvih in 29. november — dan republike sta
nekako mejnika; prostor oz. čas med njima pa ne zapolnjuje samo
doba štirih tednov, temveč predvsem njihova vsebina. Ta pa je lahko
puhla in prazna ali pa nasprotno polna, bogata. Prav o tem bi želela
spregovoriti kako misel, ki bo gotovo precej subjektivna, morda pa bo
v njej še kdo našel kakšno vrednoto.
Oba dneva mi predstavljata že iz otroških let nekaj posebnega, sve-
čanega: 1. novembra ali še dan prej smo otroci navadno tiho pričako-
vali obisk sorodnikov iz bolj oddaljenih krajev; pripravljali smo sveč-
ke in cvetje, čistili in krasili grobove ter se v družini in šoli pogovarja-
li o naših žrtvah za svobodo. Po taki čustveni, miselni pripravi nam
(vsaj večini) sploh ni bilo težko se udeležiti krajevne komemoracije
na sam dan mrtvih (navadno organizirani v sodelovanju z osnovno
šolo). Vse to: svečanost, pogled na lepo pokopališče, množico tihih
ljudi, vonj po cvetju in svečah ... se mi je vtisnilo v zavest in še danes
gledam na ta dan z mislijo: 1. november zame ni 1. november, čc se
ne udeležim komemoracije za ta dan, iK)svečen mrtvim. Vsi ostali
dnevi v letu so naši, pripadajo živim, ta edini dan pa vendarle lahke
posvetimo svojim prednikom, tistim, katerih življenja in žrtve so soi
stvarjale naša življenja.
Nato minevajo dnevi in tudi vsi 4 tedni so nazadnje mimo (za n«
zaj imamo drugačno merilo za čas: vse mine kot blisk!), vmes pa se
zgodi marsikaj, kar nam lahko bogati življenje ali pa ga tudi siromaš:
Na delovnem mestu skušamo izvrševati vse delovne naloge, v življen
skem okolju želimo pomagati s kakšno samoupravljalsko dolžnostjo,
v družini bi radi veljali za dobrega očeta, mater, tovariškega življen-
skega partnerja. Včasih se nam to posreči bolj, včasih manj (ali pa
sploh ne). Kljub slabši vinski letini so mnogi tudi letos že težko čakali
na Martinovo, saj so dotlej kratili svojo žejo z moštom, potlej pa
zrelim, rujnim vinom (naj citiram Prešerna ... ki utopi vse skrbi, v po-
trtih prsih up budi...«) V šoli za ta mesec niti nismo načrtovali kakih
posebnih dejavnosti, saj smo na oddelčnih in pedagoških konferen-
cah pregledali (ne)uspeh v I. četrtletju; nekaj pa smo vendarle še na-
pravili: zbrali smo kar precej starega papirja in izvedli 1. kulturni dan
pod naslovom Film—9. umetnost. Prvošolci, za zdaj še cicibani, se že
nekaj časa pridno pripravljajo na 28. november, ko bodo slovesno
sprejeti v pionirsko organizacijo, pri tem pa bodo obljubili, da bodo
kot pionirji vsestransko dobro ravnali.
In tako sem že pri samem 29. novembru; proslavili ga bomo s šol-
sko prireditvijo in nato še zvečer v krajevni skupnosti — osrednja kra-
jevna proslava dneva republike bo letos v Prvencih, v njihovem kul-
turnem domu, saj v tej vasi KS Markovci letos še niso mogli realizira-
ti kake pomembnejše prireditve. Tudi za to proslavo se mladinci in
člani MoPZ Markovci že skrbno pripravljajo. Mene intimno pa na
praznične dneve ob koncu novembra veže nekaj najlepših spominov
oz. doživetij: ena od hčer se je rodila na prvi popraznični dan in že
vsa leta praznujemo njen rojstni dan 29. oz. 30. 11. 29. II. praznuje
rojstni dan moja sestra; rada se spomnim obeh praznikov, ko sta
hčerki kot prvošolki prejeli znamenja članstva v PO (rdeča rutica,
titovka, brošura oz. knjižica) — pa še množica fotografij je nastala te-
daj. Zaradi tega in še mnogih drobnih, a obenem pomembnih stvari '
bom do meseca novembra in njegovega prvega oz. 29. 4neva vedno j
čutila neko posebno, praznično razpoloženje, zato ne morem prav ra-
zumeti vseh tistih, ki so jim prazniki le dela prosti dnevi in nič več.
Upani, da vsaj v sebi vsakdo tiho občuti, da je praznik republike tudi 1
dan spominov na ustvarjanje naše Jugoslavije in dan mrtvih spomin I
na mnoge žrtve naše revolucije. Karolina Pičerko i
1
Sloven'c SloMBima
vabi...
26. oktobra je slovensko društvo Sava v Frakfurtu oznanilo na ta
večer svojo deseto vinsko trgatev. Že dober mesec pop.eje so se nanjo
pričeli pripravljati člani UO in med Slovenci se je šušljalo: »Muzi-
kantje pridejo s Ptuja!«
Obveščali smo eden drugega, razposlana so bila mnoga vabila.
Dvorana je goste pričakovala nadvse svečano. Dušan Rupar je svojo
scensko zadolžitev uspešno in očesu vabljivo opravil. Ob pol osmi uri
so zadonele drage domače melodije članov ptujskega orkestra Žibrat.
Neumorno so igrali in spodbujali k plesu. Plesišče je bilo zares po-
dobno mravljišču. Prepričana sem, da si je vsakdo dal na to slovensko
Savino noč duška, se spotil in nasmejal po zaslugi mojstrov prelepih
skladb in razigranih muzikantov.
Naši gostje ta večer so bili delegati s Ptuja Alojz Čuček, Janez
Drevenšek, Kristina Antolič in Franc Vreze.
Vodja delegacije je bil Alojz Cucek, predsednik koordinacijskega
odbora za delo z delavci na začasnem delu v tujini pri OK SZDL
Ptuj. Zavzemal se je za naše bodoče obojestransko sodelovanje na
kulturnem in športnem področju. Predvsem so ga zanimali najmlajši,
naši šolarji, ki jih srečuje na vseh prireditvah ob vsakem delu. Pred-
sednik društva Janko Žemljic mu je dejal, da je prepričan, da bo dru-
štvo nadaljevalo tudi v bodoče svojo skrb za zbiranje Slovencev, ohra-
njanje materinega jezika in drugih kulturnih dobrin. Ob delegatih so
bili ta večer poleg Savinih še predstavniki generalnega konzulata
SFRJ iz Frankfurta, predstavniki Ljubljanske banke in Gradisa.
Noč je hitro minevala. Do jutranjih ur godci niso mirovali in naši
rojaki so mnenja, da so nam to noč poklonili ne le melodije vinskih
goric in brento slovenske zabavne glasbe, temveč da storili več kot so
zmogli: povezali so zopet naša srca, krepili so se stiski rok in na naših
obrazih je noč zabrisala trenutne skrbi.
Dragica Nunčič Turk,
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
27. november 1985 —^
TEDNIK
Dober dan! Spoštovani delegati no delegatke, če še neste z evidenti-
rajon svojih potomcov končali, te pohitite. Roki so že mimo. Saj vete kak
gre tisto: Prove ljudi na prova mesta. Jaz glih ne ven. če bodo vsi provi, \
saj bode sigurno tudi nekaj tokih, ki bodo. kak je to že štora navoda —
dve levi roki imeli. Pa kaj si čemo. to je že od navek tak. Če bomo zdro- '
vje, srečo no dnar meli. te bomo že nekak gurali...
Ja. dnar. Totije vejki problem. Dobiš ga. pa ga že nega več. Na Ptu-
ji no v Kidričovem se v toten cajti na vejko na referendum za krajevni sa-
moprispevek pripravljajo. Je pač tak. da brez totega samoprispevka ži-
vljeje več naprej ne gre. Saj ste vena že culi kak provi pregovor: Najpret
si moreš sam pomogati, potli pa ti že še bogec. gnešje cajte pa mamo čin
duže več (u)bogih. Tudi na našen Suhen bregi nas je dosti totih ta zodjih \
pa smo tudi samoprispevek sprejeli no si že marsikaj zrihtali. Vena bodo
se te tudi na Ptuji skozali. saj tan nemajo problemov s pitno vodo, elek- j
triko no z blatnimi cestami. So pa drugi problemi, kijih je treba rešiti z
združenimi močmi.
Ja, združene moči so pomembne. To v ponedeljek sen na Ptuji na
Katrejinem sejmi bija. Gužva bla tokšna, ke nesen veda hodin po svojih
ali po drugih nogah. Blo pa je tan več tokšnih, ki so koristil gužvo. kak se
to po domočen reče: eni so kupovali, bilo pa je tudi nekaj tokšnih, ki so
rekli: pojdi z menoj, če ne te nesen! Po domočen bi se tumi reklo kraja ali
tatvina. Ke se ne bi to tak grdo culo pa provimo tudi, da je to odtujeva-
nje zasebne ali pa družbene lastnine. Za mene je pač tot, že od negda tot
in ne nikakršen odtujevalec. Tudi brezposelnim provimo zdaj po noven
iskalci zaposlitve. Resen je hujdo, če človike nema službe no zaslužka,
samo prinas je tudi med zaposlenimi ogromno iskalcov zaposlitve. Piočo
dobivljejo, ne vejo pa kaj bi delali.
Tejko te za gnes, saj moren s papiron šparati. Dobro se mejte! Poz-
dravlja vas iskalec svoje Mice — Lujz PRLEŠKI.
Versko-športna
manifestacija v Ptuju
Kaj ima religija skupnega s športom, se boste vprašali. Morda to,
da našemu nogometu lahko samo še bog pomaga, sicer pa tudi jaz ne
vidim povezave.
In vendar so v Ptuju organizirali tridnevni verski shod — v špor-
tni dvorani ter zaradi tega vrgli ven vse, že v naprej razpisane športne
tekme.
Ce že hočemo imeti v Ptuju verske shode, zakaj ne bi koristili
kakšnih drugih prostorov?
Pravi odgovor na to vprašanje lahko da edino komisija za razpo-
laganje s športnimi objekti, vendar lahko z gotovostjo trdim, da jim
gre le za denar.
Mirko Jaušovec
V zvezi sestavka Mirka Jaušovca podajamo naslednje pojasnilo:
Po dovoljenju oddelka za notranje zadeve pri Skupščini občine
Ptuj in na podlagi 12. člena Zakona o javnih shodih ter sklepom ko-
misije za objekte in Izvršnega odbora ZTKO Ptuj je bil odobren dvo-
dnevni javni shod jehovinih prič v športni dvorani Mladika 9. in 10.
novembra 1985.
Komisija za objekte v preteklosti ni odobrila najema športne
dvorane za proslave, prireditve, shode . .., če je bila pravočasno ob-
veščena s strani ZTKO za prvenstvena (ligaška) tekmovanja. Namiz-
noteniški klub Petovia ni obvestil ZTKO, da bo ta dan dvorano potre-
boval za tekmovanje.
Prepričani smo, da je članek Mirka Jaušovca neosnovan in ne-
pravilno informira javnost o delu ZTKO Ptuj. ZTKO Ptuj
Paša za oči
v soboto, 16. novembra, je bila v dvorani hotela Poetovio uspela
modna revija Emone-Merkur iz Ptuja. Manekenke in manekeni, kijih
je zbrala Pavla Mavrin iz Maribora, so uspešno prikazali 120 mode-
lov za jesen in zimo znanih slovenskih in jugoslovanskih konfekcio-
narjev kot so Kroj, Mura, Kors, Slavonija Osijek, Astibo, Novitet, Ta-
rateks, Jugoplastika in drugi. Izkazali pa so se tudi pleteninaiji: Raši-
ca, Angora, Almira, Sežana in Pletenina.
Ob koncu smo lahko skupno ugotovili, da si Ptujčani takšnih revij
še želijo.
Skoda je le, da so prodajni prostori Emoninih prodajaln tako utes-
njeni, da vseh teh modelov ne zaznamo v vsej lepoti in skupaj z mod-
nimi dodatki, ki jih imajo v Jasminu.     .       ______      ....   ..   MG.
Ltrinek £ revije
foto: KOSI
Kmalu
nov
gasilski dom
v Vidmu
Mnoga društva so v tem letu
praznovala jubileje s predajo na-
menu novozgrajenih domov ali
opreme, predvsem vozil.
Gasilsko društvo Videm pri
Ptuju obstaja že lep čas, saj gasil-
ci in krajani v tem društvu to de-
lo opravljajo že prek šestdeset
let. Torej lepa obletnica društva,
če se zavedamo, da v začetku ob-
stoja ni bilo vse lepo in so se ga-
silci srečevali s številnimi težava-
mi. Prav tako pa v današnjem
stabilizacijskem času ni lahko
nobenemu društvu, saj je težko
zbrati sredstva za uspešen razvoj.
V Vidmu pa so gasilci poprije-
li za lopate in krampe, zavihali
rokave in začeli z gradnjo nove-
ga gasilskega doma. Bil je že čas,
da v tem kraju gasilci dobijo nov
dom, kajti stari je zob časa že
precej najedel.
Na koncu jim zaželimo, da bi
dom hitro dobil novo streho in
da bi se gasilci v njem prijetno
počutili in zmeraj priskočili na
pomoč ljudem, katerim je to po-
trebno.
ZB
Gasilski dom, ki je bil zgrajen leta 1923
Za starim gasilskim domom raste nov
Srečanje borcev za severno mejo 1918/1919:
v petek, 22. novembra ob 15.30 smo se zbrali
pred spomenikom borcev za severno mejo v mest-
nem parku v Mariboru in se spomnili 67. obletnice
bojev za severno mejo. Takrat so general Maister
in njegovi soborci z učinkovito vojaško akcijo
prevzeli oblast v Mariboru in odločilno pripomo-
gli k utrditvi slovenske narodnostne meje na Šta-
jerskem. Maribor je bil osvobojen v noči na
23. november 1918.
Po proslavi pri spomeniku smo se borci z našimi
gosti preselili v Gostinski šolski center na Mladin-
ski 14, kjer smo obujali spomine na 67. obletnico
bojev. Po položitvi venca k spomeniku Maistro-
vim borcem je predsednik društva borcev za sever-
no mejo za mesto Maribor, Zmago Porekar v po-
zdravnem govoru poudaril, kako odločilen je bil
pomen in vloga borcev za severno mejo.
Na srečanje je prišlo 56 borcev iz raznih krajev
Slovenije in 9 drugih gostov. Večina borcev je pri-
šla v spremstvu sorodnikov, saj zaradi starosti ip
bolezni potrebujejo pomoč. Srečanje je bilo lepo
pripravljeno, za kar gre prirediteljem vsa pohvala,
posebej pa še učencem OŠ Borcev za severno mejo
iz Maribora, ki so pri spomeniku izvedli lep kul-
turni program.
Med številnimi govorniki, tako pri spomeniku
kot med večerjo je bil tudi tudi Matevž Grad, taj-
nik republiškega odbora za borce v Ljubljani, ki je
še zlasti poudaril pomen tega srečanja.
Iz ptujske občine se je te slovesnosti udeležil le
Alojz Vidmar. Na območju občine Ptuj danes še
živi le 12 borcev za severno mejo. Samo v letoš-
njem letu nam je smrt iztrgala 7 borcev za severno
mejo. Za vedno so se poslovili: Martin Osteršek,
Martin Golob, Alojz Kukovec, Janez Pukšič, Mar-
tin Jurgec, Franc Ris in Jožef Dovečar. Slava nji-
hovemu spominu!
Alojz Vidmar
Dopis iz
Gradišč
Po lepem in toplem jesenskem
vremenu nas je ravno na marti-
novo presenetil prvi sneg. Prine-
sel nam je marsikatero težavo,
saj kmetje niso popolnoma pos-
pravili svojih pridelkov, marsika-
tero delo še ni opravljeno, skrat-
ka ljudje še niso pripravljeni na
zimski počitek.
Cas pa teče naprej in bliža se
29. november. Ta praznik je tudi
najbolj primeren, da se ga pro-
slavi dostojno, saj je prilika, da
naredimo pregled našega enolet-
nega dela in uspehov.
Tudi v Gradiščah, kraju blizu
Cirkulan bo veselo, čeravno bo
to veselje izraženo bolj v intim-
nosti. Prebivalci Gradišč namreč
pričakujemo, da bo dnevu repu-
blike posvečen tudi velik dogo-
dek v krajevni skupnosti Cirku-
lane, uradna otvoritev dela mo-
dernizirane ceste. Modernizirana
cesta, ki povezuje Cirkulane z
Gradiščani, ni v celoti dograjena,
je pa vendarle velik del narejen.
Naj povem, da je bila ta cesta
za prebivalce Gradišč,posebno
še za voznike volovskih vpreg
prava mučeniška pot. Ta cesta je
bila obdana z neštetimi kotanja-
mi, polnimi blata tako močno,
da sta bila potrebna dva para vo^
lov, če sta hotela pripeljati dva
polovnjaka mošta v Cirkulane. Z
veliko marljivostjo in prizade-
tostjo krajanov pa se je v več de-
setletnem razdobju vendarle po-
srečilo, da je kraj dobil lepšo po-
vezavo z ostalimi kraji. ^4eki naš
dober znanec je rekel, da je za
kraj, ki dobi tako cesto, to prava
revolucija, kar bi z drugimi bese-
dami pomenilo skokovit prehod
iz slabega stanja v boljšo pot oz.
stanje neke cestne povezave.
Naj bo ta cesta delovni uspeh
nas Haložanov še tako velik, mo-
ramo biti zelo hvaležni vsem sku-
paj v krajevni skupnosti, v katero
združujemo delo in sredstva, v
katero vlagamo in potem dobiva-
mo nazaj dobrine, ki so nam
vsem skupaj za vsakdanje življe-
nje neobhodno potrebne. Prebi-
valci Gradišč se dobro zaveda-
mo, da je v krajevni skupnosti,
na njenem hribovitem območju
še ogromno zaželjenih in še ne
začetih potreb, kot so ceste, vo-
da, da ne omenim še telefonske
povezave, itd. Zato apeliram in
trkam na srca vsem, pomagajmo
si eden drugemu, dajajmo in
združujmo naše moči vseh oblik,
da bo našemu haloškemu člove-
ku, kateremu sta glavno orodje
motika in koš, nekoč morda lep-
še.
V kraju Gradišča domuje 78
gospodinjstev, od katerih je 70
različnih delavcev, 42 upokojen-
cev, 44 dijakov. Ti ljudje pa čuti-
jo največjo potrebo po kultur-
nem domu, še posebno mladina,
ki je cvet našega prebivalstva.
Ob koncu tega sestavka bi za-
želel vsem uporabnikom Gradi-
ške ceste, da se na njej ne bi zgo-
dila nobena prometna nesreča.
Vsem, ki so kakorkoli pomagali,
prisrčna hvala!
V. J.
Alojzu Filipiču (po domače
Damišu) v spomin
5. novembra 1985 smo pri Tomažu pri Ormožu pokopali našega
priljubljenega krajana Alojza Filipiča, ki je po dolgi, težki bolezni
umrl na svojem domu v Lahoncih.
. Vsi smo ga dobro poznali in vest o njegovi smrti, ki ga je zatekla
v 65. letu starosti, nas je žalostno presenetila. Spominjali se ga bomo
kot izredno delovnega človeka, ki je bil naš pravi vaški informator.
Na tekočem je bil z vsemi dnevnimi novicami in doživetji. Rodil se je
v številni viničarski družini, po domače Damiševi na Hujbaru in imel
štiri brate in pet sester. Mati, ki je bila ponosna, energična ženska, je
med NOB bila zanesljiva opora partizanom, ki so pri njej vedno našli
varno zatočišče. Saj so tudi njeni gospodarji Rajhovi bili narodno za-
vedni ljudje, tako da je ona imela tudi v njih oporo in lep zgled.
Pokojni Lujz, kakor smo ga radi klicali, je razen štirih let vso de-
lovno dobo vestno in skrbno odslužil v delovnem razmerju s Kombi-
natom Jeruzalem-Ormož, ki ga bo ohranil v spominu kot enega svojih
najboljših delavcev. Oba z ženo sta se trudila, da sta tudi svoje otroke
vzgojila v delovne, redoljubne in koristne člane naše družbe in kot ta-
kim jim še posebno izražamo ob boleči izgubi moža, očeta in starega
očeta, naše iskreno sožalje.
Sovaščani ga bomo ohranili v lepem spominu!
TURNIŠČE
Dan
republike
slovesno
in športno
Osnovna organizacija ZSMS
Tumišče se je že začela pripra-
vljati na volilno programsko
konferenco.
Po nekaterih kadrovskih spre-
membah v maju in avgustu je de-
lo v osnovni organizaciji pono-
vno zaživelo. Čeprav je dom kra-
janov, v katerem mladi uresniču-
jejo svoje interese na kulturnem,
zabavnem, športnem, socialnem
ter drugih področjih, že dalj časa
v adaptaciji, je bilo delo mladih
v letošnjem letu dobro, saj so iz-
vedli proslave in prireditve ob
državnih in kulturnih praznikih.
Mladinke in mladinci pa so se
zraven rednih aktivnosti in se-
stankov udeležili še politične šo-
le oziroma seminarja v Ormožu
in na Arehu.
V nadaljevanju uresničevanja
programa dela prireja osnovna
organizacija ZSMS Tumišče pro-
slavo in športno srečanje ob dne-
vu republike. Tiste, ki jim ne
manjka športnega duha, vabijo v
petek, 29. novembra, ob 13. uri v
dom krajanov Tumišče, da se
pomerijo v namiznem tenisu, ša-
hu in pikadu. Pridite, ne bo vam
žal! Janko marčič
ZDRUŽILI PRIJETNO
S KORISTNIM
Osnovna organizacija sindika-
ta delavcev na področju samo-
stojnega osebnega dela v občini
F*tuj je*v zadnjem času izboljšala
svoje delo in napredovala v vse-
binskem in organizacijskem po-
gledu. Povečala pa je tudi število
članov. V osnovno organizacijo
je trenutno vključenih 500 od
700 delavcev, zaposlenih v obrti.
Na občnem zboru, ki je bil 16.
novembra v Lendavi, so tudi
ugotovili, da so opravili naloge,
ki jih zahtevajo sindikalne in
skupščinske volitve. Dobro sode-
lujejo s skladom za dopolnilno
izobraževanje delavcev, ki jim je
tudi omogočil izvedbo sindikal-
nega zbora in nekaj strokovnih
izletov v letošnjem letu.
Letošnji zbor so povezali z
ogledom proizvodnje v Marleso-
vi tovami v Ljutomeru in v Muri
v Murski Soboti.
MG
Občnega zbora se je udeležilo 83 članov
TEDNIK       november 1985
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
UTRINEK Z LITERARNEGA
VEČERA
V knjižnici Josipa Vošnjaka v
Slovenski Bistrici so v sklopu
programa ob mesecu knjige, ki je
trajal od 15. oktobra do 15. no-
vembra, pripravili literarni večer,
na katerem so številni poslušalci
prisluhnili prozi in poeziji dese-
tih avtorjev (Marija Belovič-Ba-
bička, Janko Car, Drago Což,
Marija Kmetec, Marjan Kranjc,
Janko Potočnik, Jelka Sernec,
Kristina Šega, Marta Spes in Ol-
ga Tomažič). Ob tej priložnosti
so izdali tudi brošuro Utrinki,
kjer so posamezni avtorji po-
drobneje predstavljeni, priložene
pa so tudi fotografije. Vsi so iz
bistriške občine, vendar Bistriča-
ni poznajo nekatere manj, neka-
tere bolj. Eni izmed njih so svoja
dela objavili, eni ne, drugi imajo
to še v načrtu.
Vendar pa to ni bilo pomemb-
no, zbrani so preživeli prijeten
večer, na katerem ni manjkalo le-
pe besede in humorja.
Tekst in foto: Samo Brbre
CIRKOVCE
Večer
folklore
in ljudskega
petja
z leti je prešlo v navado, da
folklorna skupina Vinko Korže
iz Cirkovc ob zaključku sezone
pripravi pred domačim občin-
stvom nastop, na katerem poka-
že, česa so se na novo naučili.
Tako je bilo tudi preteklo sobo-
to, 23. novembra, ko se je v Do-
mu krajanov zbralo nad 300 obi-
skovalcev. Ogledali so si nastop
domače folklorne skupine, ki se
je predstavila s programom, s ka-
terim je letos na festivalu folklo-
re alpskih dežel v italijanskem
Trentu osvojila zlato plaketo.
Obenem so se predstavili še ku-
renti iz Rogoznice, KUD Janko
Živko iz Poljčan in domači pev-
ci, kosci in žanjice.
N. D.
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
Sredi julija 1944 so na ptujskem
območju ustanovili kurirsko po-
stajo TV Vili, ki je vzpostavila
kurirsko zvezo s kurirsko postajo
TV IV na Boču, s kurirsko posta-
jo TV XIII S na Pohorju, s TV
XV na Vurbergu in s kurirsko
postajo TV XIV na Ptujskem po-
lju.
Kurirska postaja TV VIII se *
je najprej zadrževala na Hajdini pri znanem partizanskem sodelavcu
Ferdu Šrajberju, kasneje pa seje preselila v strniški gozd. V sept. 1944
seje postaja preselila iz strniških gozdov k Bolfenku v Haloze, od tod
pa se je zaradi velikih nemških hajk umaknila k Svetemu duhu. Prvi
komandir postaje je postal domačin terenski politični delavec s Haj-
dine Stane-Petrovič-Ivan, ki je funkcijo komandirja opravljal vse do
27. sept. 1944, ko je v spopadu z Nemci blizu Rodnega vrha padel.
Poleg rednih kurirskih zvez so kurirji izvedli celo vrsto manjših ak-
cij, med katerimi moramo omeniti napad na oboroženo stražo v Str-
nišču, kjer so zaplenili orožje in municijo, napad na občino Podleh-
nik, kjer so zaplenili živilske karte, denar, pisalni stroj, obenem pa
uničili nemški arhiv, zaplembo cigaret in tobaka v trgovini v Majšper-
ku, ter drzen poizkus da bi iz ptujskih zaporov rešili politične delavce,
kateri pa se ni posrečil.
Najhujši udarec so kurirji doživeli 27. sept. 1944, ko je prišlo po
izdaji do hude bitke v bližini Rodnega vrha. V bitki je padlo pet kurir-
jev, tri hudo ranjene kurirje pa so Nemci ujeli. Po tej bitki je postal
komandir postaje Rudi Luter-Boris, postaja pa se je povečala z novi-
mi kurirji.
Ob ustanovitvi matične kurirske postaje TV VIII so ustanovili tu-
di pomožno kurirsko postajo TV VIII a, ki je bila zadolžena za prevoz
aktivistov, političnih delavcev in borcev preko reke Drave iz Mure-
tinc. Male vasi, Bukove in Zabovc. Vzpostavili so tudi kurirsko zvezo
z vojaško kurirsko postajo na hrvatski strani, kamor so odpošiljali no-
vince v partizane, kajti preko Boča ali Pohorja to ni bilo mogoče zara-
di pogostih nemških hajk. Komandir postaje je bil Rudi Korošec iz
Zabovc. Irena Mavric
Kurirji TV VIII postaje jeseni 1944 pri Bolfenku v Halozah.
PODLEHNIČANI V IVANEC
V okviru 24. srečanj bratstva in prijateljstva bo mešani pevski
zbor prosvetnega društva Podlehnik nastopil na osrednji proslavi v
počastitev dneva republike in 40. obletnice osvoboditve Jugoslavije,
ki bo 27. novembra v Ivancu. Toje eno izmed prvih gostovanj kultur-
ne skupine iz ptujske občine v bratski občini Ivanec.
Ob tem velja zapisati, da že nekaj let razvijajo dobro sodelovanje
pobrateni krajevni skupnosti Hajdina s svojim prosvetnim društvom
»Stane Petrovič« in Bednja iz občine Ivanec s tamkajšnjim prosve-
tnim društvom »Franjo Sert«.
Tudi delavci milice občine Ptuj imajo že več let pristno sodelova-
nje z delavci sekretariata notranjih zadev občine Ivanec.
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (229)
Malo več o kraticah
Prejeli smo več pisem z vpra-
šanji o rabi kratic v slovenščini.
Čeprav ni naš namen razlagati
reči, ki so že razložene po slovni-
cah in drugih priročnikih, naj to-
krat povzamemo nekaj poglavi-
tnih določil o kraticah, kajti v
zvezi z njihovo rabo je opaziti
dosti napak in omahovanja.
Kratice je treba obravnavati iz
besedotvornega, pravopisnega,
pravorečnega in oblikoslovnega
zornega kota. V slovenščini so se
deloma pod tujim vplivom, delo-
ma iz domačih potreb začele širi-
ti že pred vojno (SHS, JNS, KP),
do njihove množične tvorbe in
rabe pa je prišlo prav med vojno
in po njej OF, VOS, SNOS, AFŽ,
OZNA, KLO, LRS, JLA, STO,
ZTS, TAM itd.). To ni bila samo
moda, temveč tudi naravni odgo-
vor nosilcev jezika na poplavo
doigih in zapletenih večbesednih
poimenovanj, predvsem za nove
družbene pojave. Ker je bilo tre-
ba te pojave pogosto omenjati, je
bila izraznemu sredstvu, ki je pri
zapisovanju terjalo bistveno
manj prostora, časa in energije,
zmaga zagotovljena.
Čeprav so številni bralci kma-
lu začeli izražati odpor do te no-
vosti (zaradi nenazornosti, po-
menske nerazvidnosti, večkrat
tudi dvoumnosti — npr. IS, SRS,
RK), se razmah kratic nadaljuje
do danes (najnovejši val je prine-
slo računalništvo).
Za jezikovno kulturo je po-
membno, da pri sporočilih, na-
menjenih širši javnosti, upora-
bljamo samo ustaljene, splošno
znane kratice; manj znane in pri-
ložnostne (npr. DSSS — delovna
skupnost skupnih služb, VB —
veliki brat) so dopustne samo v
zasebni ali ozko strokovni rabi,
drugače učinkujejo žargonsko in
nerazumljivo, posebno če so v
besedilu nakopičene.
Kritično izražanje pri nas veči-
noma zajema lastna in občna
imena družbenih organizacij,
ustanov, podjetij ipd. (NUK,
TOZD, SZDL, EGS), nekaterih
publikacij (SSKJ, NR), redkeje
drugih pojavov (še to večinoma
po drugih jezikih, npr. TBC,
AIDS, ROM, DDT, SOS, WC).
Kratice delamo tako, da strnemo
ali samo začetne črke polnopo-
menskih besed prvotnega večbe-
sednega poimenovanja (začetni-
čne kratice, npr. NUK, OF) ali
pa začetne zloge teh besed (zlo-
govne kratice, npr. TOSAMA,
KONUS), včasih tudi mešano
(npr. TOMOS, BELT). Sem in
tja se upoštevajo začetne črke de-
lov zloženk (npr. NOB). Slovni-
čne besede upoštevamo samo, če
se nam z njimi ponuja možnost
lažje izgovorjave (npr. Jezik in
slovstvo — JiS). V nekaterih sta-
rejših kraticah se uporabljajo ve-
like in male črke (npr. ObLO,
VKP(b)), sicer pa samo velike. S
pikami se lahko pišejo samo ne-
katere tuje kratice, posebno sta-
rejše (npr. U.S.A., P.S., A.D.).
Za bralce je pomembna pravo-
rečna plat kratic. Branje je lahko
razvezano (izgovarjamo celotno
poimenovanje, iz katerega je bila
narejena kratica, npr. NOB —
narodnoosvobodilni boj), črko-
valno (izgovarjamo imena črk, ki
sestavljajo kratico, npr. NOB —
enobe) ali glasovno (izgovarjamo
glasove, ki jih zaznamujejo črke
v kratici, npr. NOB — nop). Na-
čini branja so v nekaterih prime-
rih odvisni samo od slogovne iz-
bire, v nekaterih pa od trdnejših
pravil. Tako imamo npr. lahko
glasovno branje samo pri krati-
cah, ki obsegajo najmanj tri črke
in imajo ugodno glasovno sesta-
vo (najmanj en samoglasnik in
ustrezno razvrstitev soglasnikov;
zato glasovno ne beremo kratic
OF, SSKJ, OZN idp.). Glasovno
branje kratice je pogoj, da jo lah-
ko začnemo pisati z malimi črka-
mi; izraz s tem preneha biti krati-
ca in preide med navadne samo-
stalnike, npr. tozd, Tomos, Ina,
Nato, Unicef, radar). Pri črkoval-
nem branju so pri nekaterih kra-
ticah v navadi samo domača
imena črk (tj. taka, pri katerih se
soglasniškim črkam na desni do-
daja polglasnik, npr. SZDL —
srzrdclr), pri drugih samo tuja
imena (tj. taka, pri katerih se ve-
čini soglasniških črk na desni do-
daja ozki e ali a, nekaterim pa na
levi kratki široki, e npr. UDK —
udeka, OF — oeO, pri tretjih
imamo dvojnice (npr. SRS — sc-
xb%c: ali eseres). Pri črkovalnem
branju je naglas obvezno na zad-
njem zlogu, neobvezno pa so
lahko (posebno pri počasnejšem,
zlogovalnem branju) naglašeni
vsi zlogi, torej RTV — obvezno
rcic\c ali erteve, neobvezno rc-
tc-vB ali er-te-ve.
Oblikoslovje kratic je prepro-
sto; vse spadajo med samostalni-
ke, sklanjajo pa se po prvi mo-
ški, redkeje po tretji moški skla-
njatvi (torej npr. naš TAM/NOB
— našega TAM-a/NOB-ja oz.
NOB-a ali pa našega TAM/
NOB), samo tiste, ki se pri gla-
sovnem branju končujejo na ne-
naglašeni a in jih lahko pišemo z
malimi črkami (torej niso več
prave kratice), se ravnajo po prvi
ženski sklanjatvi (npr, naša Tosa-
ma — naše Tosame). Med osno-
vo kratice in njenim sklanjatve-
nim podaljškom oz. končnico
obvezno pišemo vezaj (TAM-a,
SZDL-ja).
Tuje kratice pogosto prevaja-
mo (npr. EGS, ZDA, ZSSR,
NDR); v tuji podobi puščamo
kratična poimenovanja tujih
podjetij (FIAT, VW, FAP), pri
drugih vrstah poimenovanj pa
kaže, da redkeje prevajamo tiste
kratice, ki so lahko izgovorljive
in jih beremo glasovno (RAI,
FIS, PEN, RAF ipd., iz jugoslo-
vanskih jezikov npr. AVNOJ,
SKOJ). Pri črkovalnem branju
tujih kratic v nekaterih redkih
primerih izgovarjamo imena črk
prav tako, kakor je v navadi v je-
ziku, iz katerega prihaja kratica
(npr. VW - fauve, BBC - bibi-
si), večinoma pa tako kakor v do-
mačih kraticah (npr. FLN — fd-
l^nr/efelen, SOS - esoes, IBM
— ibrmr/ibeem/ajbiem).
Morebitne predloge, kritike in
opozorila v zvezi s slovenščino v
javni rabi pošiljajte na naslov:
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE,
Republiška konferenca SZDL
Slovenije, Ljubljana, Komenske-
ga 7.
franc fideršek
delegat naee
zgodba o aktivistih ^^^^^^^HBH
v letu ^^^^^^^^
To je bil le eden od primerov, kako je zakon o amnestiji naletel
na ugoden odmev pri raznih »previdnežih«, ki ob osvoboditvi še niso
verjeli, da se bo ljudska, toje »partizanska« oblast obdržala, zato so
še nekaj časa ostali v skrivališčih. Čeprav niso ničesar zakrivili, so
vseeno bili v določenem smislu dezerterji. Podobnih primerov, kot je
opisani, je bilo v drugih KNOO na območju Žetal še več, vendar so
vsi postali potem dobri občani.
Nace se ni ukvarjal s takimi primeri, toje bilo sedaj v pristojnosti
NOO. Sam je imel težjo nalogo. Po razglasitvi amnestije so prišli iz
zaporov in iz taborišča v Strnišču taki, ki so bili pred sodiščem sloven-
ske narodne časti obsojeni na izgubo državljanskih pravic, dva tudi iz i
žetalskega območja za dobo petih let. Treba je bilo zagotoviti, da ne i
bi politično škodljivo vplivala na druge ljudi. Toda oba sta se zadrža-i
la v redu. Bila sta hvaležna, d^ sta na prostosti pri svojih družinah, če-
prav nista dobila živilskih nakaznic in ne imela drugih državljanskih
pravic.
Nekaj dni kasneje je bil večji zaplet glede Filipiča, ki je bil kaz-
novan od vojaškega sodišča in mu je bilo do polovice zaplenjeno pre-
moženje. Kljub temu se je sedaj vrnil iz zapora, prav tako njegova že-
na, ki je bila zaprta v Hrastovcu.
Načeta so glede tega posebej pokljcali na okraj. Sprejel ga je to-
variš Centrih, ob njem pa je bil nekdo iz okrožja, ki se Nacetu ni
predstavil, niti ga ni kasneje več srečal. Prav ta tovariš je imel glavno
besedo.
»Amnestija m /a liste ljudi, ki se ne bodo nikoli popravili, ki ni-
so šli k okupatorju, ker so bili prisiljeni ali iz strahu, temveč, ker so
bili politično prepričani, da bodo okupatorju pomagali iztrebiti slo-
vensko ljudstvo na .Štajerskem. Treba je torej tiste ljudi, ki niso vredni
amnestije ponovno prijaviti. Amnestijo je treba gledati v širino. Če-
prav je na tisoče izpuščenih, ne bodo vsi čez leto ali dve zavedni Slo-
venci. Od teh tisočev jih je nekaj prav gotovo dobrih, toda en del pa si ■
amnestije ne zasluži. Takšne moramo ponovno prijaviti!«
Tako je odsekano, ostro in ukazujoče govoril tovariš iz okrožja in
poudaril, da je Nacetova državljanska in partijska dolžnost, da to v
primeru Filipič tudi izpelje. »Treba je napisati prijavo, da se ljudje v j
okolici zelo zgražajo, da takšne spuščamo na svobodo« je pribil tova- :
riš iz okrožja in dodal, da bo podrobnejša navodila dobil od tovariša J
Centriha.
Nace je nalogo disciplinirano izpeljal. Šel je h komandirju NM v .:
Žetale, ki pa je bil z nalogo tudi že seznanjen. Zaslišal je tudi dve pri- ■
či, dekleti, ki sta med okupacijo služili pri družini Filipič in sta lahko ]
potrdili njegove zveze in bratenje z nacističnimi mogotci in okupator- i
jevimi oficirji. ]
Naslednji dan je okrajni odbor OF Ptuj poslal Okrožnemu odbo- ■
ru OF v Maribor pismo naslednje vsebine:
»Dne 5. septembra 1945 se je vrnila iz zaporov Hrastovec Berta '
Filipič, rojena 1901 v Gradcu, iz Žetal. Navedena je bila član KB j
(kulturbund) od 1. 1936. |
Mož Leopold Filipič je bil prav tako od 1. 1936 član KB in partai- ]
genose. Za časa okupacije je bil ortsgrupenfirer, župan in je vodil še ;
druge funkcije. Povzročil je izselitev družin iz Žetal, ki so se do danes"'
že vrnile na svoje domove. Civilnemu prebivalstvu je bil s svojim na- i
stopom vedno v strah in trepet. Bil je kaznovan od vojaškega sodišča i
na zaplembo imovine in to samo polovice, ker je druga polovica zapi-
sana na ime žene Berte. Imenovana pa ni bila pred sodiščem kazno- i
vana, tudi ji ni bilo zaplenjeno imetje. j
Ker je to premila kazen za Filipič Leopolda in Berto, smo oba \
ponovno aretirali in priprii. Prosimo, da nas obvestite, kaj naj ukrene- \
mo v navedenem slučaju. ;
Smrt fašizmu — svobodo narodu!« '
Po drugi strani pa je šla akcija, ki jo je vodil predsednik KNOO '
Žetale Franc Neniec. Sestavili so prošnjo, ki jo je po predpisih pisar-:
niškega poslovanja napisal bivši tajnik Mraz. Ob priložnosti skupne-:
ga sestanka vseh petih predsednikov in tajnikov KNOO je žetalski \
predsednik obrazložil zadevo in prošnjo prebral.
V prošnji je bilo navedeno, da sta bila zakonca Filipič res člana j
Kulturbunda, kar ju obremenjuje. Bil je res nemški župan, toda »na
vsakem koralcu je ščitil ljudi«. Marsikoga bi bili Nemci zaradi sodelo-
vanja s partizani zaprii, toda »dobro besedo zanj je zastavil Filipič«.,
Naštetih je bilo še več pohvalnih stvari, kaj vse je med okupacijo sto- ]
ril za svoj kraj. Končali pa so takole: ;
»Na podlagi zgoraj naštetega smatramo, da si ni zaslužil bolj '
ostre kazni kot mu jo je izreklo vojaško sodišče. Prosimo, da se ju po-,
novno izpusti na svobodo in jima omogoči, da bosta na še ne zaple-;
njeni polovici posestva pošteno delala in v potu svojega obraza služi-j
la k jb zase in za svojo dtužino.« j
Tudi to prošnjo so sklenili s pozdravom »Smrt fašizmu . . .«
Potem je predlagal, da bi vsi predsedniki in tajniki prošnjo pod-
pisali in to potrdili tudi s štampiljkami.
»Jaz že ne podpišem. Tri mesece sem bil v logorju na Šterntalu,
pa me ni spravil od tam ...« je odločno rekel Jaka, predsednik
KNOO iz Kočic, tajnik pa je dodal, da če predsednik ne podpiše, tudi
on ne bo oziroma ne sme.
»Res je to, kar je napisano, jaz osebno nisem nikoli imel nič pro-
ti njemu in kot državljan tudi podpišem tako prošnjo. Toda kot pred-
sednik nikoli, tudi štempla ne dam!« je z ihto končal Simon, predsed-
nik iz Nadol. Pridružil se mu je tudi tajnik s pripombo, da sploh dvo-
mi v koristnost take prošnje.
Predsedniki in tajniki iz ostalih treh KNOO so prošnjo podpisali
in jo odposlali, brez žigov in podpisov iz KNOO Kočice in Nadole,
čeprav so bili v uvodu prošnje omenjeni.
Nace za ta dogodek ni vedel, zato je bil na moč presenečen, ko
ga je ob priliki obiska na okraju poklical sekretar okrajnega odbora
Jože Pačnik in ga pošteno nadrl. Posebej mu je očital, da ni znal ska- i
drovati v vodstvu NOO bolj zavednih in naši stvari predanih ljudi. »S i
takimi bomo morali pomesti iz organov oblasti!« je pribil. i
Končno se je sekretar nekoliko umiril in Nace mu je dopovedo-
val, da so ti podpisniki pošteni ljudje, na Filipiča gledajo kot na člo-
veka, s katerim so dolga leta skupaj živeli na vasi in res je tudi, da
nihče ni zaradi njega umrl. Torej, nima neposredno krvavih rok ...
Ob teh besedah je sekretar spet vzrojil. Končno sta se le sporazu-
mela, da naj sekretar sam pride v Žetale in naj prizadetim vse to ne-
posredno pove.
Cez par dni je bilo to izpeljano. Predsednika in tajnika iz Kočic
in Nadol niso povabili, temveč samo podpisnike. Sekretar Pačnik jim i
je na dolgo in široko govoril o tem, kaj je Kulturbund pri nas pome-
nil, o strašnih žrtvah v NOB in o tem, kaj je naša dolžnost danes, da
našo domovino očistimo vsega tistega, kar je na njej tujega in sovraž-
nega.
Nekaj so mu posamezniki sicer ugovarjali, toda bil je prepričeva-
len in odločen. Nazadnje so sklenili, da prošnjo umaknejo in jo uniči-
jo, in da bodo delali naprej kot da vsega tega ni bilo.
Filipičema je bilo pozneje premoženje zaplenjeno. Zgradbe so še
danes družbena last, zemlja pa je bila razdeljena med agrarne intere-
sente. Oba sta bila skupaj z drugimi ptujskimi kulturbundovci izselje-
na v Avstrijo.
Čeprav sem s fem opisom o dogajanjih v zvezi z amnestijo neko-
liko prehitel kronološka dogajanja v letu 1945, je to bilo potrebno za-
radi celovitosti nekega dogodka.
Se nadaljuje
TEDNIK november 1985
TELESNA KULTURA IN ŠPORT ^11
Novi zmagi judoistov
Člani J K Drava so v okviru rednega kola v republiiki ligi nastopili na tur-
nirju v Mariboru. V prvem srečanju so z 8:6 premagali doma6 Branik (zmagali
so Mernik, Štebih, Murko in Letonja), nato pa z istim izzidom še favorizirani
Slovenj Gradec (po zmagah Mernika, Cuša, Letonje in Murka). I ^
Petovija uspešna na gostovanju
Članice namiznoteniškega kluba Petovija so bile uspešne na gostovanjih v
okviru prvenstva v zahodni skupini medrepubliške lige. V prvem srečanju so s
S:4 premagale ekipo Rade Ličina, v drugem pa s 6:3 Borca.
I. k.
TEKMOVANJE V ORIENTACIJI
V soboto, 9. novembra, je bilo v Ljud-
skem vrtu izpred osnovne šole Franc Osojnik
tekmovanje v orientaciji za ekipe planinskih
skupin osnovnih šol ptujske občine. Tekmo--
vanje je organiziral Mladinski odsek PD Ptuj
skupaj z odborom za orientacijo tega dru-
štva. Pričelo se je ob 9. uri z otvoritvijo in z
žrebanjem startnih številk. Pred startom so
morale ekipe rešiti kratek test na temo pla-
ninstva ter so lahko šele potem štartale. Pred-
viden čas je bil točno pol ure hoje. Samo ne-
kaj ekip je doseglo ta čas, ostale pa so ga pre-
koračile. Ker je bilo tekmovanje za začetnike,
sam čas ni bistveno vplivji na uvrstitev. Sa-
mo prve tri ekipe so našle vseh pet kontrol-
nih točk.
Po dvo in polurnem tekmovanju je zma-
gala II. ekipa OŠ Franc Osojnik (Tomaž
Klinkon, Lovro Cvetko in Žarko Jovanovič)
pred X. ekipo OŠ Ivan Spolenak (Elvira Jan-
7f.Vo\ič, Viktorija Petrena in Evelin Veber)
ter II. ekipo OS Tone Žnidarič (Vanja Kotar
in Mateja Šafranko). Tekmovanja seje udele-
žilo 15 ekip.
Vrstni red: 1. mesto 11. OŠ F. Osojnik
990 točk, 2. mesto X. OŠ 1. Spolenak 971
točk, 3. mesto II. OŠ T. Žnidarič 794 točk,
itd.
Tekmovanje je potekalo v suhem in le-
pem vremenu, ekipe so bile zadovoljne s po-
stavljeno progo, čeprav je bilo vmes nekaj
pasti (slepe točke). Zmagovalni ekipi je bil
podeljen prehodni pokal planinskega dru-
štva Ptuj za leto 1985, ostalim pa spominske
diplome za osvojena mesta. Tekmovanje se
bo nadaljevalo prihodnje leto s področnim
tekmovanjem, ki bo 5. aprila na Ptuju. Naj-
boljše ekipe se ga bodo lahko udeležile, še
prej pa bo za njih pripravljen po osnovnih
šolah začetniški tečaj iz orientacije.
- dj -
Na kontrolni točki
(foto: L. Cajnko)
Zmagovalci Cianl)
XIII. STRELSKI
LACKOV TURNIR
Strelska družina Jože Lacko organizira v nedeljo, 1. decembra,
od 8. ure dalje strelsko tekmovanje v streljanju s serijsko zračno pu-
ško, ki bo na strelišču OSZ Ptuj ob dvorani Mladika.
13. Lackovega strelskega turnirja se lahko udeležijo vse strelske
družine iz ptujske občine, društva in OO ZSMS. Ekipa šteje štiri člane
(lahko mešani sestav), strelja se serija »20 metkov« za oceno. Vsaka
družina lahko tekmuje le z ekipo. Strelska družina Jože Lacko je za
najboljše tri ekipe pripravila lepe pokale, najboljši trije strelci pa bo-
do prejeli medalje. Torej strelci, občani udeležite se tega tradicional-
nega strelskega turnirja!
Strelka na strelskem mestu.
JUTRI V SREDNJEŠOLSKEM CENTRU PTUJ
Cerar, Brodnik, Kersnič,
Vratič, Kolman ...
Delavci in učeaci ptujskega srednješolskega centra so na jutrišnjo otvori-
tev telovadnice povabili reprezentanco Jugoslavije, ki je 1965. leta nastopila v
Ptuju. Svoje sodelovanje so potrdili Cerar, Brodnik, Kersnič, Vratič, Šoštarič
in Kiselj ter trener Senica. Za poslastico pa bodo obiskovalci popoldanske slo-
vesnosti, ki se bo pričela ob 14. uri, videli nastop trenutno najboljših gimnasti-
čarjev v Sloveniji in Jugoslaviji, med nastopajočimi bo tudi udeleženec svetov-
nega prvenstva v gimnastiki Lojze Kolman. Nastopile bodo tudi najboljše tek-
movalke v ritmični gimnastiki iz Ljubljane, ki so prav tako sodelovale na sve-
tovnem prvenstvu.
Ob tej priložnosti se bodo s svojimi telovadnimi točkami predstavili tudi
HČeaci centra in cicibani Vzgojno varstvene organizacije Ptuj.
Ker bodo gostje prispeli v Ptaj že danes, ko bodo imeli generalko, se bodo
jutri ob 10. uri udeležili še okrogle mize v SSC Ptuj, kjer bo beseda o športu v
Sloveniji in v občini, posebno še o športni gimnastiki. Razvoj te zvrsti športa
dobiva z novo telovadnico tudi v ptujski občini nove možnosti.
N. D.
KOŠARKA
Zmagi na gostovanju
v rednem kolu drugih republiških lig sta bili v soboto obe ekipi k«.>šarkar-
skega kluba Ptuj uspešni.
MIKLAVŽ-PTUJ 79:94 (39:45)
Domačini so vodili do 5. minute, ko je bilo 14:11. Za tem so se Ptujčani
razigrali, v 14. minuti prešli v vodstvo (27:28) in polčas dobili s šestimi točkami
razlike. Premoč Ptujčanov je bila v drugem polčasu še bolj očitna in v 32. minu-
ti so že imeli 25 točk prednosti. V zaključku mladi igralci Ptuja visoke razlike
niso uspeli obdržati in so domačini poraz omilili. V soboto, 7. decembra bodo
Ptujčani gostovali v Slovenj Gradcu.
Ptuj: Filipič, Damiš 13, Vlah 8, Mrdjen, Marčit 8, Beranič 10, Cobelj 5, M.
Kotnik 10, R. Kotnik 38, Cabrijan. Rozman 6.
UTUA-PTUJ 69:70
Članice so tretjo zaporedno zmago na gostovanjih dosegle šele po podalj-
šku. Domačinke so zanesljivo dobile prvi polčas. Ptujčanke so v drugem polča-
su razliko zniževale in 4 sekunde pred koncem s košem Vogrinčeve izenačile. V
podaljšku so imele nekoliko več športne sreče in zmagale. V soboto, 7. decem-
bra, se bodo v Ptuju pomerile s Kamnikom (ob 18. uri).
Ptuj: Gorše 2, Vučinič, Komik 20, Murko 8, Rozman, Vogrinec 23, Kmi-
čar, Jane 15, Teodorovič 2. I. Žemljic
ZMAGI LEKARNE IN PERUTNINE
Občinski sindikalni svet je bil pobudnik za ponovno oživitev športnih
aktivnosti v ptujski občini. Osnoval je komisijo za šport, ki bi naj v letošnjem le-
tu organiziral nekaj tekmovanj. Program za letošnjo leto je sledeči: organizacija
krosa in namiznega tenisa, kista že bila v oktobru in novembru. Končano je že
tudi tekmovanje v pikadu za ženske. Ostanejo še tekmovanja v streljanju z zra-
čno puško, kegljanju in šahu. Tekmovanja bi naj bila zaključena do konca de-
cembra.
V soboto 16. t. m. je bil v dvorani Mladike namiznoteniški turnir. Prijavlje-
nih je bilo 10 moških in 5 ženskih ekip, vendar jih mnogo ni bilo. Ekipe, ki so se
prijavile in jih ni bilo: GORENJE, MIP, KB Ptuj, Kmetijski kombinat, Elektro
Ptuj in Zobozdravstvo. Vprašujem se, zaVaj takšna neresnost? Cemu se prijavi-
jo, če mogoče že vnaprej vedo, da se tekmovanj ne bodo mogli ali hoteli udele-
žiti? Organizatorju povzročajo s tem težave, jemljejo mu čas, pa tudi dvorana bi
lahko bila izkoriščena za koga drugega.
V ženski konkurenci sta se tekmovanja udeležili le ekipi Lekarne in KB
Ptuj, kjer je zmagala ekipa Lekarne Ptuj 3:1 in s tem osvojila 1. mesto.
Pri moških so sodelovale 4 ekipe.
Izidi:
TAM-Perutnina 3:5; TGA-AGIS 3:5
TGA^Perutnina 0:5;'TAM-TGA 5:3
TAM-AGIS 5:3; Perutnina-AGIS 5:0   '
Končna uvrstitev:
1. Perutnina 3     3     O     15:3       6 točk
2. TAM 3      2      1      13:11      4 točke
3. AGIS 3      1      2       8:13     2 točki
4. TGA 3     0     3       6:15     O točk
Aco KRAJNC
Alpinizem je del njune vsakdanjosti
Ljudje se z različnimi športi
ukvarjajo iz raznih vzrokov, da
krepijo zdravje, se rekreirajo ali
porabijo koristno svoj prosti čas.
Danilo Tič in Milan Romih sta
navdušena alpinista, včlanjena
pri alpinističnemu odseku PD
Impol Slovenska Bistrica. Znana
sta že po številnih odpravah in
zahtevnih vzponih v Alpah, kot
so Eiger, Matterhom, Dru, Les
Curtes . .. Udeležila sta se tudi
lanskoletne odprave v južno ste-
no 8201 m visokega Cho-oya. To
priča, da sta fanta izkušena alpi-
nista.
Tudi za to sezono sta načrto-
vala odpravo in sicer v južnoa-
meriške Ande. V ponedeljek zju-
traj sta z ladjo že odpotovala iz
Kopra. Z njo bosta plula v Ar-
gentino do Buenos Airesa okoli
25 dni, od koder bosta šla v
Mendozo, kjer bosta nekaj časa
počakala, da se pn vadita na pod-
nebje. V januarju in februarju
načrtujeta vzpone na najvišji vrh
Andov, 6960 m visoko Aconc-
cagvo in Tupungoto. Omeniti še
moram, da bo njuna pot trajala 8
mesecev, saj se mislita vrniti šele
v avgustu 1986. V marcu in apri-
lu bodo sledili vrhovi, ki ležijo v
isti geografski širini kot slovita
puščava Atacama in Coloradost.
V maju gresta v Bolivijo (Coldi-
liera Real v bližini jezera Titica-
ca), v juniju in juliju pa še v Peru
(Coldiliera Blanca) in nazadnje v
Ekvador. To je okvirni načrt nju-
ne poti, saj se bosta morala prila-
gajati morebitnim nastalim spre-
membam.
Milan in Dani sta se že prej te-
meljito pripravljala in trenirala,
saj je za osvojitev takšnega cilja,
ki sta si ga zadala, potrebno veli-
ko moči, volje in vzdržljivosti.
In Kaj jima naj zaželimo? Vse-
kakor srečno pot, na kateri ne bo
manjkalo lepih trenutkov in alpi-
nističnih užitkov. Ti pa naj bodo
doživeti le ob vsakem premišlje-
nem koraku.
Tekst in foto: Samo Brbrc
Dani Tič
Milan Romih
o PROBLEMU PREHRANE SREDNJEŠOLCEV
Potrebni so topli obroki - sendviči so premalo
Prol lematika prehrane ptujskih srednje-
šolcev je stara vsaj toliko kot srednješolski
center, saj je graditev šolske kuhinje načrto-
vana šele v zadnji fazi tega objekta. Tako naj
bi za prehrano prek 2 tisoč učencev začasno
skrbel bife Petica, ki pa je prostorsko daleč
premajhen, poleg tega pa v njem lahko učen-
cem ponujajo le sendviče in pecivo z napitki.
Ker so analize o zdravstvenem stanju in
prehrani srednješolcev v naši republiki v ce-
loti zaskrbljujoče, bo najverjetneje potrebno
iskati kompleksno sistemsko rešitev. Borih 20
dinarjev družbene pomoči na učenca pravgo-
tovo ne bo zadostovalo.
Tako so med drugim menili na problemski
konferenci o prehrani ptujski srednješolci —
ta je na pobudo sveta, za vzgojo in izobraže-
vanje pri občinski konferenci ZSMS Ptuj, po-
tekala v torek, 19. novembra.
V večini primerov so ladi resno razmišljali
o težavah,ki nastajajo zaradi neurejene pre-
hrane med poukom. Tako so ponudili v raz-
pravo več predlogov za improvizacije ali za-
časne in ugodnejše rešitve prehranjevanja
učencev. V avli centra so neizkoriščeni garde-
robni prostori, ki bi jih morada lahko uspo-
soDin za delitev hrane s kakšno manjšo na-
ložbo. V neposredni bližini centra je Dom
učencev, ki ima svojo kuhinjo, v kateri bi lah-
ko pripravljali tople obroke — žal zaradi pre-
majhnih kapacitet ne za vse učence; pa ven-
dar bi problem v precejšnji meri lahko omili-
li. Sicer pa so tudi do sedaj učenci pokazali
za prehrano iz doma malo zanimanja. Po nji-^
hovem mnenju — tudi našem seveda — je
edina trajna rešitev prehrane v gradnji nove
srednješolske kuhinje. Za to pa trenutno ni
denarja in kot kaže, ga še lep čas ne bo. Ali
pa ...
Sklep problemske konference je bil med
drugim, da prek občinske konference ZSMS
poiščejo ustrezno povezavo z izvršnim sve-
tom SO Ptuj in ustreznimi občinskimi organi.
S skupnimi močmi bodo iskali najustreznejšo
rešitev, kajti sedanje stanje prehrane ptujske
srednješolske mladine je nemogoče. Ce želi-
mo imeti zdravo in po šolanju za delo spo-
sobno mladino, moramo oskrbeti tudi za
zdravo prehrano, ki je za nemoten telesni in
duševni razvoj mladega telesa neobhodna.
M. Ozmec.
Bo tudi
v Ptuju sistem
kabelske
televizije?
Na pobudo občanov ptujskih
krajevnih skupnosti so občinski
izvršni svet in družbeno politične
organizacije sprejele pobudo, da
se pričnejo prvi koraki v tej sme-
ri, ker se v mestfi Ptuj pojavljajo
motnje pri sprejemu TV signala.
Prednosti kabelske mreže so:
1. kvaliteten sprejem televizij-
skega signala,
2. dober sprejem UKV pro-
grama,
3. ni potrebna lastna antena,
ki kazi videz mesta
4. možnost sprejema slike s
pomočjo satelita, kar se že širi po
Evropi (možno je že sprejemati
1. program Moskve, v bodoče pa
prek evropskega satelita še več).
Sprejemni antenski sistem kabel-
ske televizije (CATV)
5. možnost dvosmernega siste-
ma, sprejem lokalne televizije, za
kar že v Ptuju obstajajo delne
možnosti, kadrovske in tehnične
v srednješolskem centru.
Ce se bomo v ptujskih krajev-
nih skupnostih ogreli za te ponu-
jene možnosti, bomo v bodoče
lahko spremljali več programov,
predvsem pa bo sprejem bistve-
no kvalitetnejši. Mreža kabelske
televizije bi bila priporočljiva za
večje centre v naši občini, kot so
na primer Kidričevo, Majšperk,
Gorišnica in druge.
Ce bo pobuda uspešna, bomo
bralce obveščali o poteku grad-
nje in ceni, ki bi jo morali plača-
ti. Ta bi bila zagotovo nižja kot
gradnja lastnega, h kateremu
moramo prišteti še vzdrževalne
stroške atenskega sistema.
G. Jurkovič
Premalo razprav iz sindikalnih skupin
Na občnih zborih osnovnih organizacij ZS po-
dajajo te dni obračune dela za dve leti. Skoraj
osemdeset odstotkov osnovnih organizacij je le-te
že opravilo, preostali pa se bodo sestali v nasled-
njih dneh ali v začetku decembra. Vendar pri sled;
njih ne gre za zamudnike, saj so volilne aktivnosti
izvedli, formalno pa bodo zbore izvedli v decem-
bru in jih povezali z zaključki leta. Tako bo na pri-
mer v gradbeništvu in še kje.
Izvršni odbori so priprave v vsebinskem, organi-
zacijskem in tehničnem pogledu dobro izvedli. Po-
ročila predsednikov pa se preveč nanašajo na
splošno sprejete sindikalne naloge, manj pa na
probleme lastnih okolij. Tako v občinskem svetu
pogrešajo tipično sindikalne razprave in pa mrif-
nja, stališča in predloge iz sindikalnih skupin. Se
tiste, ki so, se ponavljajo..Premalo je tudi poročil
komisij, ki delajo v okviru sindikalnih organizacij
in o tem, kako še uveljavlja 34. člen statuta Zveze
sindikatov.
Veliko je gospodarskih razprav in razprav okrog
osebnih dohodkov, ki so običajno pomanjkljive in
f;ovore preveč o poprečjih, skoraj nič pa o tem, ko-
iko delavcev prejema nižji osebni dotiodek od 35
tisoč dinarjev. O delegatskem sistemu delavci prav
tako razpravljajo, žal pa premalo o učinkovitosti
tega. »Skrito« je tudi delo samoupravnih delav-
skih kontrol, delavskih svetov in drugih samou-
pravnih organov.
Malo ali skoraj nič niso povedali dosedanji zbo-
ri o usposabljanju v Zvezi sindikatov, pa tudi o
strokovnem usposabljanju ter o kadrovski politiki.
Ne moremo in ne smemo se zadovoljiti s prepogo-
sto prakso nastavljanja vršilcev dolžnosti direktor-
jev, ki te naloge opr.avljajo več mandatov, ker
praktično kadrov, ki bi bili voljni prevzeti takšne
in podobne naloge, ni. j^q.
KATARININ REKORD
Letošnji katarinin sejem je bil
po dolgem času zares v ponede-
ljek, 25. novembra, torej na Ka-
tarinino. Poseben pa je bil še za-
radi izredne množičnosti —- tako
prodajalcev kot kupcev. Stari
Ptuj je bil oblegan že noč prej,
saj so številni prodajalci od da-
leč prespali ob svojih štantih kar
v avtomobilih.
Ponujeno nam je bilo prav vse,
od spodnjega perila do delov po-
hištva, da o široki paleti vmesnih
artiklov ne govorimo. Sicer pa
skorajda ni vredno zgubljati be-
sed, saj so tudi tokrat prevlado-
vali razni prodajalci kiča in kra-
me iz Slovenije in Hrvatske.
Pristnih prodajalcev izdelkov do-
mače obrti je bilo bore malo.
Fotovest: M. Ozmec
Tovarišica Slavica je pripovedovala
»Vam dragi pionirji želim, da bi v miru živeli.se
marljivo učili in s pridobljenim znanjem gradili lepše
življenje v svobodni domovini. Vedite, da je naša
brezskrbna mladost pod Titovo zastavo nekaj najlep-
šega«.
S temi besedami je zaključila svoja izvajanja to-
varišica učiteljica Slavica Sumak na OS Stanka
Vraza v Ormožu, kjer so v okviru ohranjanju revo-
lucionarnih izročil NOBA priredili za vse učence
zgodovinsko uro na temo o naših izseljencih v Sr-
bijo in o vlaku bratstva in enotnosti.
Tovarišica Slavica je kot majhna deklica bila s
svojimi starši, bratom in sestro izseljene v Vrnjač-
ko banjo. Kot taka je prestala veliko gorja, strahu
in groze pred gotovo smrtjo, v katero jih je pošiljal
fašizem.
V svoji pripovedi je strnila spomin na posame-
zne dogodke, ki so ji ostali posebno v spominu.
kot n. pr. odhod z doma, mučno čakanje na soncu
pred nadaljnim razporedom, potovanje z živinski-
mi vagoni in sprejem v Srbiji.
Še danes ji je ostal v neizbrisnem spominu tre-
nutek prvega vstopa v srbsko šolo in prijateljstvo
sošolcev, ki so vabili slovenske otroke na svoje do-
move. Leto 1944 prinese Srbiji že svobodo, a izse-
ljenci morajo čakati, da bo osvobojena še Sloveni-
ja. »Sprejem v pionirsko organizacijo naredi iz
otrok ponosne pionirje Titove Jugoslavije . . .« na-
daljuje tovarišica Slavica svojo zgodbo, ki jo poča-
si zaključuje z ganljivimi srečanji z nekdanjimi pri-
jatelji, ko se z vlakom bratstva in enotnosti pelje
na oDisk v Srbijo.
V očeh so solze radosti, objemanje in poljublja-
nje pa izpričujeta; da nekdanje prijateljstvo se živi.
Zanimivo uro je zaključila lepa pesem in ogled
slik na zidnem panoju. M. R.
Učenci
v Lovrencu
že v novi šoli
Kljub vsemu, da v Lovrencu
vse potrebne opreme še niso do-
bili, so v petek, 15. novembra že
začeli pouk v novi šoli, ki je ta
čas ena najlepših v ptujski obči-
ni.
Otroci so v teh predprazničnih
dneh vedrih obrazov in dobrega
razpoloženja, nič manj pa učite-
ljice, ki se jim je z novo šolo iz-
polnila velika želja. mš
ČRNA KRONIKA
GRŠKI VOZNIK V BETON-
SKO OGRAJO
V Stanošini pri Podlehniku je
prišlo prejšnji ponedeljek do
prometne nezgode. Voznik oseb-
nega avtomobila Emanuil Lukas
iz Grčije je vozil po magistralni
cesti, pri tem je v Stanošini zape-
ljal s ceste na nasip in se zaletel v
betonsko ograjo. Pri tem se je
hudo poškodoval, prepeljali so
ga v ptujsko bolnišnico.
ZGORELO GOSPODARSKO
POSLOPJE
Prejšnji četrtek zvečer je iz-
bruhnil požar na gospodarskem
poslopju Janeza Sršena iz Kun-
gote 51 pri Ptuju. Zgorelo je
ostrešje gospodarskega poslopja,
plameni pa so zajeli kolarnico.
skeaenj m svinjak. Med drugim
sta zgorela dva prašiča, odojek,
nad dve toni sena in precej raz-
nega poljedelskega in drugega
orodja. Gmotno škodo cenijo na
okoli 2 in pol milijona dinarjev.
Vzrok požara ni znan in ga pri-
stojni organi raziskujejo.
V PLSENCIH ZA^ESLO PRI-
KOLICO
Kljub temu, da je prejšnji
teden na ormoškem območju za-
padlo poprečno 15 cm snega, so
bile ceste dobro prevozne in po-
sipane, zato tudi ni prišlo do več-
jih prometnih nezgod. Omeniti
velja le primer, ko je v klancu re-
gionalne ceste pri Pušencih zane-
slo prikolico tovornjaka, nalože-
no s sladkorno peso. Pri nezgodi
ni bilo poškodb ali večje materi-
alne škode, le promet je bil nekaj
časa delno oviran.
GORELO V PODVINCIH
V ponedeljek, 18. novembra
zjutraj je izbruhnil požar na go-
spodarskem poslopju Mirana
Ceha, Podvinci 20. Zgorelo je
okoli 25 ton slame in del ostre-
šja, ostali del pa je močno poško-
dovan. Škodo ocenjujejo na oko-
li 2 milijona dinarjev. Vzrok po-
žara ugotavljajo. pp
V tednu od 18. do vključno
25. novembra so miličniki posta-
je milice Ptuj in oddelkov posre-
dovali na srečo le v štirih prome-
tnih nesrečah in pri tem zabeleži-
ti štiri lažje telesne poškodbe.
Vzroki nesreč so bili v glavnem
neprimerna hitrost glede na sta-
nje cestišča, izsiljevanje predno-
sti ter pretesna vožnja. V enem
primeru je storilec pobegnil s
kraja nesreče, a so ga kmalu iz-
sledili. Materialna škoda na vo-
zilih je bila tokrat ocenjena na
okoli 300 tisočakov.
Miličniki opozarjajo predvsem
voznike v mestni vožnji, da vozi-
jo skrajno previdno pred preho-
di za pešce, saj je na zasneženem
in spolzkem cestišču zavorna pot
precej daljša, zato prihaja do po-
škodb pešcev. -O M
osebna kronika
Rodile so:
Marija Ovčar, Gruškovje 5 —
dečka; Ana Ivančič, Pragersko
21 — Katarino; Marija Kaiser,
Mihovce 47 — dečka; Renata
Zelenko, Arbeiterjeva 4 — Meri;
Terezija Bedrač, Breg 19 — de-
čka; Marija Golob, Zupetinci 18
— deklico; Jožica Lamberger,
Mihovce 36 ~ dečka; Zlatka
Podgoršek, Nova vas n. h. — de-
klico; Kristina Kolednik, Svetin-
ci 18 — deklico; Martina Koc-
jan, Godeninci 2 — Boštjana;
Darinka Erlač, Ivanjkovci 78 —
Simono; Marica Lozinšek, Pre-
šernova 34 — deklico; Zdenka
Grmič, Vel. Brebrovnik 93 — de-
čka; Irena Gregorinčič, Jastrebci
62 — Sandro; Dragica Trelc, Ul.
25. maja 4 — deklico; Marija
Kaučič, Vičanci 94 — deklico;
Marija Majcen, Savci 43 — Vale-
rijo; Zdenka Tetičkovič, Pristava
27 - Alenko; Marija Hržič, Se-
nešci 80 — Darjana.
Poroke:
Franc Drevenšek, Sedlašek 51
in Marija Feguš, Sedlašek 12;
Zdravko Roškar, Strelci 9 in Da-
rinka Bezjak, Štrafelova 30; Dra-
go Furek, Hajdoše 39 in Irena
Turk, Skorba 12; Janez Kmetec,
Jadranska 4 in Tatjana Medved,
Podlože 10; Marjan Ljubeč, Mi-
hovci pri Veliki Nedelji 91 in
Majda Kumer, Destrnik 43; Fe-
liks Horvat, Gabernik 54/a in
Marjeta Berlak, Gabernik 54/a;
Franc Merkan, Šmihel 44 in Ire-
na Satler, Trnovski vrh 54; Zlat-
ko Prelog, Ormoška 114 in Lea
Fras, Ul. 25. maja 8; Bojan Vau-
potič, Sobetinci 45/a in Mira
Vajda. Sobetinci 45/a; Srečko
Kozel, Vel. Varnica 62 in Darin-
ka Milošič, Vel. Varnica 112;
Branko Kolarič, Spuhlja 101 in
Anica Kodrič, Spuhlja 101; Vin-
ko Nimac, Ziheriova pl. 8 in
Majda Leskovar. Ziheriova pl. 8;
Franc Pihler, Trnovska vas 15 in
Terezija Sauer, Bišečki vrh 49;.
Umrli so:
Miloš Furek, Videm pri Ptuju
44, roj. 1910, umrl 19. novembra
1985; Cirila Cafuta, Ložina 6,
Podlehnik, roj. 1931, umrla
17. novembra 1985; Karel Vob-
ner, Ciril-Metodov dr. 10, roj.
1923, umri 16. novembra 1985;
Neža Strelec, Dom upokojencev
Ptuj, roj. 1911, umrla 27. novem-
bra 1985; Jožef Mere, Repišče
23, roj. 1912, umri 20. novembra
1985; Antonija Tili, Rabeljčja
vas 24, roj. 1907, umria 22. no-
vembra 1985; Genovefa Zorko,
Dom upokojencev Ptuj, roj.
1907, umria 24. novembra 1985;
Hidajeta Sinanagič, Gomilškova
12, roj. 1911, umrla 19. novem-
bra 1985.
ŠPDRT-ZIMA '85
Draginja tudi na sejmu
Smučarski kljub Ptuj je bil ob sodelovanju nekaterih OZD orga-
nizator 9. sejma zimske športne opreme, ki je bil od 22. do 24. novem-
bra v športni dvorani Mladika. Okrog 300 prodajalcev je 2000 obisko-
Nekateri so prodajo smučarske opreme in obvestila o smučarskih izletih
opazovali le od daleč. Cene so storile svoje, (foto I. Ciani)
valcem ponujalo 690 artiklov. Po mnenju kupcev so bile cene precej
zasoljene, čeprav je šlo za prodajo rabljene smučarske opreme. Naj-
bolj je šla v prodajo oprema za otroke, prodajalci pa so morali blago,
za katerega so poskušali iztržiti previsoke cene, pospraviti do prihod-
njega sejma.
Smučarski klub je ob tej priložnosti izdal posebni bilten, v kate-
rem so zapisali vse pomembno o svojem delu v prihodnje, na sejmu
pa pridobili v svoje vrste 50 novih članov.
V Ski servisu Vlada Pisarja so imeli polne roke dela. (foto L Ciani)
V teku priprave na kurentovanje 86
Ciani turističnega in folklornega društva Ptuj so že pričeli s pri-
pravami na kurentovanje 86, ki bo 9. februarta~pnhodnje leto. Zaradi
vsakoletnih zapletov s financiranjem in udeležbo razmišlja odbor o
drugačnem konceptu prireditve, ki bi naj bila samo popoldan, kar pa
še ne pomeni siromašenje prireditve.
Organizatorji 26. tradicionalne prireditve najbolj računajo na šo-
le in seveda OZD. Prva prireditev v okviru prihodnjega kurentovanja
bo nastop ljudskih pevcev, godcev in plesalcev, ki "bo 7. decembra v
Markovcih.
MG
TEDNIK
Izdaja zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO — TED-
NIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5,
poštni predal 99. Ureja uredniški
kolegij, ki ga sestavljajo vsi no-
vinarji zavoda, direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehnični
urednik Štefan Pušnik, novinarji:
Jože Bračič, Ivo Ciani, Nevenka
Dobljekar, Franc Fideršek, Maj-
da Goznik, Martin Ozmec in
Marjan Šneberger. Uredništvo in
uprava Radio — Tednik, telefon
(062) 771-261 in 771-226. Celo-
letna naročnina znaša 2000 di-
narjev, za tujino 3200 dinarjev.
Žiro račun SDK Ruj
52400-603-31023. Tiska ČGP Ve-
čer Maribor. Na podlagi zakona
o obdavčevanju proizvodov in
storitev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za kate-
re se ne plačuje temeljni davek
od prometa proizvodov.