LETO XXX., ŠT. 271 Ptuj, 14. julija 1977 CENA 3 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE Odkod je pritekla voda na Potrčevo cesto (str. 2) Vojaki in mladinci ob dnevu borca (stran 3) Raziskava Rodnega vrha (stran 6) Pokal zmagovalca v Kidričevo (stran 9) Brigadirji veterani na M D A Slovenske gorice 77 Posebno živahno je bilo v soboto na delovišču druge izme- ne MDA Slovenske gorice 77. Tega dne so se namreč mladim brigadirjem, ki gradgo trenutno primarni vodovod Mostje - Pacinje, pridružili brigadirji - veterani iz Maribora in Ptuja. Prav ti brigadirji so pred tridese- timi ali več leti sodelovali niaznih mladinskih akc^ah, kot Brčko-Banoviči, Samac-Sara- jevo. Novi Beograd ter na raznih drugih zveznih in lokalnih akci- jah. Kot so nam povedali v vodstvu MDA, so pričakovali večjo število veteranov, vendar so mnoge zadržale službene obveznosti. Iz razgovora z veterani pa smo razbrali, da jih na čas, ko so sami delali v mladinskih brigadah, vežejo zares lepi spomini. Prav zato so se odločili za sodelovanje v MDA Slovenske gorice 77. Prav tako so bili vsi mnenja, da vlada v MDA tudi danes tisto pravo brigadirsko tovarištvo, čeprav delajo mladi danes v bistveno drugačnih - boljših pogojih. Po končanem delovnem dnevu, kjer so se veterani izredno izkazali, so pripravili brigadirji športna srečanja med brigadami, zvečer pa so zakurih taborni ogenj. Po kulturnem programu, ki so ga pripravili mladi briga- dirji, so veterani obudih spomine na svoja mlada leta, na čas pred tridesetimi ali več leti, ko so s svojim delom pomagali hitreje obnavljati porušeno domovi- no . .,. JB Veterani so kre{^o prijeli za lopate, v akciji pa so sodelovali tudi ptuj^ študenti. Foto: J. Bračič Kidričevo Srečanje mladih teritorialcev vzhodnoštajerske Pod pokrovi tdjstvom štaba teritorialne obrambe za vzhodnoštajersko pcJcfajino, je v soboto, 2, juhja organizirala občindca konferenca ZSMS Ptuj skupaj s občinskim štabom TO Ptuj, na stadionu ŠD Aluminij v Kidričevem 3. tradicionalno srečanje mladincev in mladink - prostovoljcev TO vzhodnoštajerske pokr^ine. Ekipe prostovoljcev iz 10 občin: Gornje Radgone, Ormoža, Radelj, Lenarta, Slovenske' Bistrice, Lendave, Ljutomera, Maribora, Murske Kratek oddih po naporni vaji v Kidričevem. Foto: M. Ozmec Sobote in Ptuja so se na srečanju med seboj pomerile v petih vojaških discq)linah in v poznavanju zgodovine kcanunistične part^e. Rezultati pa so takile: 1. mesto je osvojila ekipa Ptiija, 2. ekipa Ljutomera, 3. ek^a Slovenske Bistrice, 4. ekipa Radelj ob Dravi in 5. mesto-ekipa Maribora. j V posameznih disciplinah so bile naju^ešnejše: v streljanju ekipa i Ptuja, v orientaciti prav tako, m«ltcm ko je bila v testiranju o zgodovini j komunistične part^e najbdjša ekipa Murske Sobote. j Med posamezniki pa so se najbolje odrezali: v streljanju Dušan | Bencik - Murska Sobota, v spoznavanju oroga Slavko Jauk - Murska I Sobota, v plezanju Silvo Kramberger - Lenart, v metanju bombe na cilj \ so si 1—3. mesto delili Srečko Hanzer - Ptuj, Jože Feber - Lendava ter ; Darko Safarič - Ljutomer, v razstavljanju oroga sta si 1.-2, mestodeUla ' Damir Kosi - Ptuj in Zdravko Lebarič - Ljutomer, v orientaciji so bih najboljši Branko Kumer, Lidga Letonja m Auer Beno vsi iz Ptuja, medtem, ko se je v testiranju zgodovine KP najbdje odrezala Manja Seniga iz Murske Sobote. Tekmovanje je potekalo nadvse športno. Vsako disciplino je vodila 3-člandca tekmovalna komisija, sestavUena iz rezervnih starešin, pr5)adnikov TO. Najboljše ekipe so prejele pokale, ki jih je podelil polk. Ivan Gradišek iz Maribora. V vsaki disciplini pa so trge najboijši prerjeU še praktične nagrade. Vse ekipe so bile z organizacijo zelozadovc^ne, Jože Perko, komandant občinskt^ štaba TO Ptuj pa nam je ob koncu tekmovanja še povedal: »Tekmovalci so pokazali veliko mero znanja in strokovne usposobljenosti, tako da bi lahko brez skrbi v praneru potrebe bih enakovredni svojim starejšim tovarišem. Zadovoljen sem z njimi." M. Ozmec 16Julij - Dan tankistov JLA Spominski datum — 16. julij 1944, ko je bila v mestu Gravini pri Bariju, ustanovljena 1. tankovska brigada NOV Jugoslavije — praz- nujejo danes kot svoj praznik, tank isti J L A. Tank je v vsaki moderno oprem- ljeni vojski — njegova udarna pest in najmočnejši predstavnik oklep- nih vozil. Od začetka prvih pojav- nih oblik tankov v prvi svetovni vojni, se je vrsta oklepnih vozil teh- nično zelo izpopolnila, naraslo pa je tudi njihovo število. V domači vojni industriji zavzema vidno me- sto tudi proizvodnja tankov. Letošnji praznik bodo tankisti JLA slavili v duhu obeležij Titovih in partijskih jubilejev ter svojo slo- vesnost vključili v jubilejno širino. Pripravila: MG Človek in tehnika v skupni nalogi pri obrambi domovine. S seje komiteja občinske l(onf erence ZKS Ptuj Teritorialna obramba pomemben dejavnik ljudske obrambe člani komiteja občinske konfe- rence ZKS Ptuj so skupaj s člani političnega aktiva občine ter pred- stavniki pokrajinskega in občin- skega štaba TO razpravljali o vlogi teritorjalne obrambe v uresniče- vanju koncepta splošnega ljudske- ga odpora. Poleg tega so člani ko- miteja dali politično oceno neuspe- lega referenduma za združitev zdravstva v občini Ptuj. Sejo je vodil sekretar OK ZKS Ptuj Dimče Stojčevski. Uvodno besedo v razpravo o teriforjalni obrambi pa je imel Jože Perko, predstavnik občinskega štaba teritorjalne obrambe občine Ptuj. Ob tej pri- k)žnosti je govoril tudi predstavnik pokrajinskega štaba teritorjalne obrambe Ivan Gradišek, ki je pov- daril, da je vso pozornost po- trebno posvetiti prihodnjim nalo- gam TO in usposobljenosti kadrov v krajevni skupnosti in združenem delu. Tudi tokrat so se člani komiteja CMC ZKS Pluj sestali na terenu. Obiskali so krajevno skupnost Vi- dem in bili gostje osnovne organi- zacije ZKS Videm, ki jo uspešno vodi Milorad Pavlovič. Od leta 1969, ko se je začela oblikovati in organizirati TO, je opaziti velik napredek pri krepitvi splošnega ljudskega odpora. Danes je v občini med najboljšimi v Soveniji tako v organizacijskem anislu kot (udi v delovnem in vse- binskem. Prav tako je mnogo kon- kretnega in uspešnega napravljene- ga pri razvijanju partizanske baze. V razvoj enot TO v občini so se vključile vse družbenopolitične organizacije in skupnosti, tako da je lerilorjalna obramba močan del splošnega ljudskega odpora. V enotah TO je vključeno mnogo mladih in zanesljivih ljudi, prav tako žena. Seveda pa se občinski štab TO ukvarja ludi z nekaterimi perečimi problemi. Zato bo do leta 1980 potrebno urediti in zgraditi po- trebna skladišča, obnoviti materialno tehnično opremo enot TO ter še večji poudarek dati urje- i^u in vzgoji. Vsi letni programi enot TO v občini so bili realizirani. Mobilizacijske priprave so tekle dobro in v določenem trenutku so oiote občinske TO lahko izpolnje- ne v več kot 90 odstotkih. Prav poseben poudarek bo v prihodnosti potrebno dati idejno- političnemu delu v enotah. Kajli teritorjalci morajo bili zanesljivi, zavedni in vestni ljudje. Zato je občinski slab TO veliko svojih sil posvečal prav temu delu. V pri- hodnje se bo potrebno zavzemati, da bo v enotah TO še več članov ZK. V nadaljevanju seje komiteja so komunisti politično ocenili neuspe- li referendum za združitev zdrav- stva v občini Ptuj. Poudarili so, da so za neuspeh odgovorni komu- listi v tistih temeljnih organizaci- jah združenega dela, kjer re- ferendum ni uspel, to je v TOZD 1 in v Reševalni postaji, kjer je re- ferendum komajda uspel. Združitev v OZD Zdravstveni center kot je znano ni uspel, če- prav so si mnogi prizadevali, da bi se ptujsko zdravstvo skupaj z ormoškim preoblikovalo v delovno organizacijo. Na osnovi objektivne in celovite politične ocene članov komiteja OK ZKS Ptuj se od osnovne organizacije ZKS Zdravstveni dom Ptuj zahte- va, da samostojno, objektivno in samokritično oceni vzroke neuspe- lega referenduma ter v skladu z la- stnimi ocenami izvede vzgojnopo- litične ukrepe članom OO ZKS Zdravstveni dom. Referendum za združitev v Zdravstveni center Ptuj je bil izraz potreb po združevanju dela, sredstev in kadrov in sicer z namenom po racionalizaciji zdrav- stvene dejavnosti v skladu z zako- nom o združenem delu ter izbolj- šanju zdravstvenih uslug in splošnega zdravstvenega položaja v občini. Prav gotovo bo že sedaj po- trebno začeti vse politične pripra- ve, samoupravne, strokovne in (kuge za ponovitev referenduma po preteku roka, ki ga določa Aikon. zk Štirinajsti praznik Žetve na Polenšaku V soboto in nedeljo je bil na Polenšaku tradicionalni praznik žetve, tokrat že 14. po vrsti. Pet let nazaj pa prirejajo v okviru praznika žetve tudi razstavo kruha in pogač ter raznih, že več ali manj zastarelih kmečkih gospodinjskih pripomočkov. Kljub dvomljivemu vremenu je v soboto, posebno pa v nedeljo obiskalo Polenšak lepo število ljudi, željnih kmečkih specialitet. Obiskovalci so se lahko razvedrili tudi ob resnih in šaljivih točkah, ki jih je v praznik žetve uvrstilo turistično društvo Polenšak. V soboto je bila kolesarska dirka na 6 kilometrov dolgi progi za ženske nad petdeset let starosti. Najhitrejša je bila predsednica turističnega društva Mimica Šegula. Mnogo smeha je bilo na račun tekmovanja v hoji v vrečali, kar zahteva od tekmovalcev mnogo spretnosti in gibčnosti. V nedeljo je bilo še tekmovanje žanjic. Čeprav so vse pospravile pridelek v rekordnem času, je strookovna komisija določila za zmagovalko Terezijo Plohi iz Lasigovec. Za tem so možje in fantje prikazali, kako je potekala mlačev s cepci, nekaj spretnežev je prikazalo pokrivanje strehe s slamo, kar pa jim ni preveč uspelo, ker jim je nekdo nagajivo podtaknil vžigalico in trud je bil zaman. To je le kratek opis dogodkov iz praznika žetve na Polenšaku. Obiskovalcem so prireditelji nudili tudi odlične prleške speciaUtete in halo3co kapljico. Prav gotovo ni bilo obiskovalca, ki bi odšel s Polenšaka slabe volje ... JB Okoii^ci gozdovi so pobi gob, toda te so iz moke, „zrasle" v kmečki peči. Foto: J. Bračič Start kolesark, ki so že prekoračile 50 leto, 6 km dolgo progo je prva prevozila Mimica Šegula (levo). Foto: JOS Tekmovanje žanjic, še nekaj zamahov, katera bo prva? Foto: J. Bračič 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 14. julij 1977 TEDNIK izvrSni odbori komisij podpisnic samoupravni ga sporazuma o štipendiranju UCENCEV in STUDHNTOV v OBCINAH IINART, MARIBOR, ORMO?., PTUJ in SIOVLNSKA BISTRICA RAZPISUJfiJO ŠTIPENDIJE iz skladov /drii/enih sredstev /a šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah /a šolsko o/iroma študijskct lelo 1977/78. i. Na razpis se lahko prijavijo učenci in študentje, katerih starši stalno bivajo na območju navedenih občin in učenci ter študenti iz drugih republik, ki prejemajo štipendijo organizacij združenega dela (kadrovsko štipendijo) v teh občinah. Dohodek na družinskega člana ne sme presegati zajamčenega osebnega dohodka (2. 162,00 din) oziroma 14-kratnega faktorja katastrskega dohodka na člana družine. ii. Pri dodelitvi štipendije bodo imeli prednost: a) učenci in študentje, ki se izobražujejo na prednostnih smereh šolanja in sicer na — srednjih poklicnih šolah: kovinska stroka (razen avtomehanik), gradbena stroka in poklici gradbene obrti, šola za kmetovalce in poklicna administrativna šola (razen v občini Ormož); — 4-letnih srednjih šolah: strojna, tekstilna (razen konfekcijski tehnik), zdravstvena in ekonomska šola ter pedagoška šola in gimnazije, če se kandidat s pismeno izjavo opredeli za študij na prednostnih smereh v skladu s tem razpisom; — višjih šolah: strojni, tekstilni in metalurški inženir, ekonomist finančne smeri, pedagoška akademija (matematika, fizika, tehnični pouk, telesna vzgoja, razredni pouk in spec. pedagogika) in višja šola za zdravstvene delavce — vse smeri (samo v občini Ptuj); — visokih šolah: strojni, tekstilni, gradbeni in metalurški inženir, ekonomist, pravnik, zdravnik in na šolah pedagoške smeri (matematika, fizika, tehnični pouk, telesna vzgoja, samoupravljanje s temelji marksizma in splošna ljudska obramba). Ne glede na v točki a) navedene prednostne smeri šolanja bodo imeli pri podeljevanju štipendij prednost tudi vsi učenci in študentje s kadrovskimi štipendijami. b) otroci delavskih in kmečkih staršev c) prosilci z boljšim učnim uspehom in tisti, ki so po mnenju službe poklicnega usmerjanja primernejši za izbrano šolo. III. Štipendije bodo podeljene po enotnih kriterijih skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju SR Slovenije. Pravilno izpolnjen nov obrazec ,,Vloga za štipendijo", ki ga dobite na Skupnosti za zaposlovanje Maribor, Gregorčičeva 37, soba št. 5, oziroma na enotah v Lenartu, Nikova 6, Ormožu, Kerenčičev trg, Ptuju, Na prelazu 1. soba št. 4 in v Slov. Bistrici, Partizanska 21, bo sprejemala skupnost za zaposlovanje Maribor, Gregorčičeva 37, soba št. 1 oziroma njene enote v občinah do 15. 8. 1977 Vloge bodo rešene do 20. 9. 1977. Opozarjamo, da repopolnih vlog oziroma vlog, ki bodo prispele po roku, odbori ne bodo obravnavali. OBVESTILO DES TOZD ELEKTRO Ptuj obvešča prebivalce naselij: Brezo- vec, Cirkulane, Gruškovec, Pestike, Gorenjski vrh in druge, da sta novozgrajena visokonapetostna objekta daljnovod in jamborska transformatorska postaja v Brezovcu pod nape- tostjo. Plezanje po drogovih in Jamborju je nevarno za življenje. Odkod je pritekala voda na Potrčevo cesto? v petek zvečer med deveto in deseto uro je po cesti za bolnišnico kot hudournik deževnice tekla voda m Potrčevo cesto. Mimoidoči so začudeno zrli v blatno vodo in ugi- bali odkod priteka. Da je vode veliko je bilo očitno že na prvi pog- led. Večina ljudi je takoj pomislila na to, da je počila vodovodna cev; ih odteka pitna voda in da bomo morda v vročih poletnih dneh brez vtxle. la domneva je bila bolj ali manj pravilna, vendar cev ni IXKila, ampak so jo pri izkopu jarka za električno napeljavo pre- trgali. Kako in zakaj je do tega prišlo sem povprašala vodjo TOZD za vodovod in kanalizacijo pri kominialnem podjetju Ptuj in Franca Sagadina, referenta za inve- sticijo in gradbenega nadzornika Zdravstvenega doma. Vodja TOZD za vodovod in kanalizacijo Jože Cvetko je pove- ctil, da niso bili obveščeni o izkopu jarkov na gradbišču okrog novega zjdravstvenega doma, kar pomeni, da se nihče ni zanimal, kje in kako globoko so položene vodovodne cevi. Star slovenski rek pravi, daje po toči zvoniti prepozno. Cev je ,bila presekana, voda je tekla, pol- nila jarke in jih prestopila, se ste- kala na cesto, dokler ZZD ni obve- .stil komunalnega podjetja oziroma dežurne službe v črpališču. 7 litrov vode na sekundo je steklo in to je trajalo dve uri. V tem času je steklo kar 50.000 litrov vode. Da to ni stvar naključja, temveč malomar- nosti je očitno, saj se to ni zgodilo prvič, že v začetku gradnje so pre- trgali vodovodno cev. Kako da jih ni že takrat izučilo, da ne gre kar na slepo rili s strojem po zemlji? Tovariš Cvetko poudarja, da bi se graditelji komunalnih objektov nx3rali prej pozanimati o že polože- nih ceveh, saj bi tako preprečili gospodarsko škodo, ki tako nasta- ja. To se jim dogaja tudi pri pola- ganju plinovoda. Najbolj so priza- deta višje ležeča področja, ki zato nimajo vode. tovariša Sagadina sem poiskala v novem zdravstvenem domu. Pojasnil mi je, da so vedeli, da je v zemlji vodovodna cev, niso pa vedeli, da je položena tako plitvo. I^redpisana višina je 120 cm, cev je bila le 80 cm pod površjem. Tovariš Sagadin je naročil, da naj delavec komunalnega podjetja koplje le do količka, ki označuje, da je v zemlji vodovod. Na vprašanje zakaj je delavec kopal v petek popoldan sam na gradbišču in zakaj ni bilo delovodje, ki bi lahko to ,,nezgo- do" preprečil mi je odgovoril, da je v dopoldanskem času kopal drugje, bolj nujne kanale in da niso vedeli, da bo prišel kopat že k njim, da so se dogovorili za dan poprej, a ga ni ttlo. V pogovoru mi je še pojasnil, da se jim to ni zgodilo prvič. Že v začetku so pri kopanju pretrgali vodovodno cev, vendar se je to zgo- dilo v dopoldanskih urah, ko so bili na gradbišču delavci in so vodo takoj zaprli. Zopet me je zanimalo zakaj, kako to, da so delavci nago- vorili rovokopača, da naj koplje še naprej od količka? Pojasnil mi jč, dit zato, ker jim tako ne bi bilo tre- ba kopati ročno. Pokazali so mi s strojem izkopa- ne jarke, ki jih morajo kopati še enkrat ročno. Vanje ne morejo položiti cevi, ker se delavec, ki je kopal s strojem ni držal navodil. Tako so za izkop enega jarka pora- bili enkrat, morda celo dvakrat več dela in sredstev, kot je bilo potreb- Na tem mestu je bila pretrgana cev. Foto: B. Vodušek no. Jezijo se in zmajujejo z glava- mi; jaz pa se sprašujem kaj so sto- rili, da bi to preprečili, zakaj niso poostrili kontrole, zakaj ne posku- šajo rešiti tega problema že na začetku in ali je obravnaval takšno ravnanje delavski svet ali kak drug samoupravni organ?! Na koncu naj zapišem še razmiš- ljanja in vprašanja, ki se mi v zvezi s tem porajajo. Mar ne bi bilo edino pravilno in koristno, da se takšnih primerov ne prezre, ne zamahne z roko rekoč: ,,Se je zgo- dilo, kaj moremo." Morda je vzrok v tem, ker nihče ni naravnost materijalno prizadet. Kdo je pri ton oškodovan? Ne jaz, ne ti, ne oni, ampak mi, vi, vsi smo oškodo- vani! Da bi preprečili takšne primere pa nič ali zelo malo stori- mo. Ta primer, eden med mnogimi, je očiten dokaz, da se z družbenimi sredstvi ravna neekonomično. Bi ostali tako ravnodušni, če bi se to zgodilo na vašem dvorišču in bi se odtekajoča voda odštevala na vašem števcu? Gotovo ne! Bilo bi hude krvi in jeze in ustreznega ukrepanja. Zanimalo me je tudi, kdo je kriv, da je delavec z rovokopačem pre- trgal cev. Je res le delavec, kot je dejal tovariš Sagadin? Dejstvo, Ida smo vsi odgovorni za družbeno lastnino še ne pomeni, da v primeru škode, ki jo kdo povzroči vso škodo krijemo, pomeni pa, da ni kriv en sam. Zakaj so dovolili, da je delal sam, popoldan, brez kontrole? Zakaj so kopali s stro- jem, če so vedeli, da lahko poškodujejo cevi v zemlji? Prav na koncu še naj zapišem, da ni namen mojega sestavka iskati krivca, ampak seznaniti javnost s problemi, ki se pri raznih gradnjah pojavljajo. Verjetno ne bi polagali pozornosti na to, če se voda ne bi stekala na Potrčevo cesto in priteg- nila naše pozornosti. Zakaj tisti, ki so najbolj prizadeti ne obvestijo javnosti v takšnih primerih? Če jih ne morejo rešiti v okviru svoje de- lovne organizacije naj poiščejo po- rtxx: drugje. Velikokrat je tako, da se na delavskih svetih in ostalih sestankih v delovni organizaciji o perečih problemih, ki prizadenejo posameznike ne razpravlja, ker mnogi niso vešči javnega nastopa- nja, na poti domov, pri klepetu ob kavi ali kozarčku pa so pogovori o storjenih napakah glasni in zagnani. To ni lepo ne prav, pogo- vor iz oči v oči je bolj tovariški in koristnejši. Navsezadnje so tukaj še sredstva javnega obveščanja in javno mnenje, ki nepravilnosti sicer ne morejo rešiti, so pa odlična vzpodbuda za to. Vesna K. SOLIDARNOST NA SLEHERNEM KORAKU v spomin na katastrofalni potres v Skopju 26. julija 1963, se jugoslovanski narodi že 14 let v najraličnejših oblikah solidar- nosti vključujejo v teden soli- darnosti, ki pričenja vsako leto 26. julija. Letošnji teden solidar- nosti bo od 26. julija do 1. avgusta. Delovni človek in občan bosta v teh dneh z organiziranimi akcijami polnila s svojimi prispev- ki solidarnostni koš. To je ponovna priložnost, da pregle- damo dosedanji potek solidar- nostnih akdj na našem območju in pot iskanja novih. V pregledu akcij, ki smo jih izvedli dosedaj, smo s ponosom ugotovili, da je naš solidarnostni čut neomejen; da se je oglasil v svoji brezmejnosti povsod in ob vsakem času, - ki je zahteval odziv. .. Naj ne bo odveč, da spomni- mo, da je vsak še tako majhen delež solidarnosti, za nekoga neprecenljive vrednosti ter ob- čutek varnosti, da v svoji nesreči ni osamljen. Pomagajmo! MG Komunisti v zdravstvenem domu kritično ocenjujejo neuspeli referendum Neuspeh pripisati subjektivnim vzrokom Kar takole na lepem se zares ne more zgoditi čudež in kar tako iz nič ne moremo pričakovati zaželje- nih uspehov in rezultatov. Za vsak uspeh je potrebno načrtno in kon- kretno delo, za vsak doseženi uspeh se je potrebno samoupravno in socialistično angažirati in sicer s polno mero odgovornosti, kajti brez tega ni zastavljenih ciljev. In takšen občutek smo imeli, ko ano in še spremljamo neuspeli re- ferendum v Združenem zdravstve- nem domu v Ptuju, ko so se vsi zaposleni odločali za napredek in hkrati za združevanje sredstev, dela in kadrov. Ali drugače: na re- ferendumu bi se naj zaposleni odločili za združitev zdravstva v občini Ptuj. Referendum ni uspel. Za združitev zdravstva v občini Ruj je glasovalo v TOZD 1 16,3 odst., v Reševalni postaji nekaj nad 50 odst., in podobno neuspelo stanje je bilo tudi v Ormožu. Torej polom! Sedaj nas navdaja pesimi- zem, ko takole zremo v številke neuspeha in mislimo, da so vzroki propada predvsem subjektivne na- rave. Nič kolikokrat smo že slišali, da so za neuspeli referendum ,,kri- vi" ne toliko člani ZK kot slabi medsebojni odnosi med bolnišnico in TOZD 1, da je kamen spotike tudi dežurna služba prek nedelj, praznikov in sobot ter razne druge obremenjenosti zaposlenih v bolni- šnici in zdravstvenem domu. Naj povemo odkrito: zaposleni v zdravstvenem domu so bili mne- nja, da bodo z uspelim referendu- mom tudi sami ,,dežurali" prek sobot, nedelj in praznikov kot je to recimo ,,delovna navada" v bolnišnici. In tu je bil tisti kamen gotike za neuspeli referendum. Zal se ni med delavci združenega zdravstvenega doma našlo vodilne- ga ali člana, ki bi znal delovnega doveka popeljati na drugo pot razmišljanja in sicer na pot samo- ipravnega, demokratičnega ali socialističnega pojmovanja dela. Kaj se dogaja po referendumu? Na seji komiteja OK ZKS Ptuj, kjer so člani komiteja ocenjevali neuspeli referenduin, so osnovni organizaciji ZKS v združenem zdravstvenem domu ali nekaj predlogov. Med drugim je bilo s strani čla- nov komiteja rečeno, da so se ko- munisti v zdravstvenem domu neodgovorno obnašali, celo odkri- to nasprotovali ter na nesamo- upravni in nedemokratski način avajali delovne ljudi. Osnovni organizaciji ZKS v združenem zdravstvenem domu je bilo predla- gano: naj v čimkrajšem času na- pravi politično oceno neuspelega referenduma ter delovanje komu- nistov pred, med in po referendu- mu, da celo dva člana ZK izključi iz članstva in da se nekaterim ko- munistom izreče vzgojnopolitični ukrep. Člani osnovne organizacije ZKS v zdravstvenem domu so o teh {Tedlogih razpravljali. Seveda se z vsemi predlogi ne strinjajo, kajti kot je bilo ugotovljeno komunisti niso odkrito nasprotovali refe- rendumu, res pa je, da so bili vse premalo angažirani v pred- referendumsko akcijsko delo. Od 153 zaposlenih je v zdravstvenem domu 22 članov ZK, od teh je aktivnih le 10, kajti vsi drugi so na bolniških dopustih, na specializa- dji in drugod. In kot je izjavil se- kretar osnovne organizacije Janez Mršek, so v zdravstvenem domu vsako večjo akcijo vodili skupaj s sindikatom, tako so vse subjek- tivne sile združevali, da bi bili močnejši in dosegli večje uspehe. Sedaj, ko referendum ni uspel, so imenovali posebno komisijo, ki bo pripravila oceno priprav na refe- rendum, prav tako bo naloga ko- misije, da poišče predvsem subjek- tivne vzroke propadlega re- ferenduma. Na zborih delavcev nihče ni bil proti ideji integracije, vsi pa smo se bali dejstva, da bodo strokovne službe pred referendumom pripra- vile preskromna poročila o načrto- vanjih našega dela po združitvi. Delavci so hoteli konkretno vedeti kakšno bo njihovo delo po zdru- atvi z bolnišnico in drugimi. Medecinske sestre in ostalo osebje tako ni bilo popolnoma seznanje- no s prednostmi integracije. Komunisti v zdravstvenem domu so napravili samokritično oceno, vendar še v nezadostni meri. ,,Pre- več površni smo bili pri ocenje- vanju lastnega dela," je izjavi! Janez Mršek. Pri 65 odst. kadrov- sko zasedenem zdravstvenem domu bo v prihodnosti temeljito analizirati celoten položaj ptujske- ga zdravstva. Izboljšati bo po- trebno medsebojne odnose in na vodilna delovna mesta imenovati delavce, ki so tako po strokovni kot praktični, delovni in mo- ralnopolitični strani neoporečni sa- moupravi j alci. zk Z dobrimi rezultati z Brkinov! v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju bo jutri, 15. julija, svečani sprejem brigadirjev, ki so delali na mladinski delovni akciji Brkini 77. Program spreje- ma obsega pozdrav pokrovitelja brigade Dušana Kvedra-Tomaža, IVlesokombinata ,,Perutnine", po- ix)čilo o delu brigade na delovišču akcije in v interesnih dejavnostih akcije ter slavnostno predajo bri- gadirske zastave brigadirjem, ki bodo v soboto, 16. julija odšli na mladinsko delovno akcijo, Posočje 77. MG Do Majšperka je še 825 metrov makadamskega cestišča Cestno podjetje Maribor nada- juje v letošnjem letu z modernizacijo ceste od Ptujske gore do Majšperka. Naredili so že 400 metrov asfaltne prevleke, trenutno pa opravljajo zahtevna dela na vzpetini pred Majšper- kom, kajti na tem delu zahteva modernizacija cestišča mnoge dodatne gradbene elemente. Te- ren je tukaj namreč zelo plazovit in še sedaj odstranjujejo plaz, ki je polzel jeseni lani in povzročil izvajalcem precej . nepotrebnega dela. Mnogo dela morajo oprav- ljati ročno, kar je precej zamudno, postavljajo pa tudi podporni zid, ki bo zavaroval cesto pred polzenjem. Gradnja tega zidu zahteva precejšnje investicije, vodja gradbišča Miran Podlesnik pa nam je povedal, da močno občutflo pomanjkanje cementa. Kljub vsem težavam in nepri- jetnostim predvidevajo, da bodo 825 metrov makadamskega cesti- šča do Majšperka, opremili z asfaltno prevleko do konca septembra. Tako bo Majšperk končno le povezan s svetom z moderno cesto, hkrati pa bo s to Serpetine nad Majšpeikom še čak^o na asfaltno prevleko. Foto: B. Vodušek povezavo dobilo tudi širše zaledje turistično zelo privlačnih Haloz. Besedilo: Branko Vodušek Bitka za kruh je na višku žetev dosega v teh dneh svoj vr- hunec. Na začetku pospravljanja pšenice je delo precej oviralo vre- me, ki je zaviralo normalni potek žetve. Na družbenih posestvih so v začetku tedna pospravili pod stre- ho okrog 25 odstotkov pšenice in če bo vreme ugodno, bodo v na- slednjem tednu z žetvijo že konča- li. Žetev je popolnoma avtomatizi- rana in sicer delajo neprestano s 14. kombajni, s pridelkom pa niso najbolj zadovoljni, saj znaša 30 do 50 stotov na hektar. To pa je 20 do Pbnekod so še tudi letos ženske roke vihtele srp. Folo: J. Bračič 25 odstotkov manjši pridelek kot v preteklem letu. Tako tudi ne bodo imeli težav s sušenjem in sihranjem pšenice. Svoj vrh dosega tudi žetev na zasebnih posestvih, kjer je pridelek nekoliko manjši, kot na zemlji- ščih, ki so družbena last. Kmetje žanjejo s kombajni vaških strojnih skupnosti, ponekod pa še ročno. Zvedeli smo tudi, da bo okvirna odkupna cena za kilogram pšenice letos 2,60 din. B. VODUŠEK TEDNIK -i^i""ii977 NAŠIH 40 LET-3 Krajevna skupnost Dolena: S/o^esno ob dnevu borca v nedeljo 3. julija je bila v krajcviu skupnosti Dolena slovesnost v j počastitev dneva borca in letošnjih partijskih jubilejev ter življenjskega! jubieja tovariša Tita. Osrednja slovesnost je bila pred spomeniki NOBvj Pristavi. Tuje leta 1942 padlo devet partizanov, potem ko jih je zaradi I izdaje sovražnik obkolil in napadel v zasilnem skrivališču. Slovesnosti se; je udeležilo mnogo prebivalocv okohških vasi, predstavniki krajevne: skupnosti, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in društev ter! nekaj preživelili borcev NOV. Zbranim je najprej spregovoril Maks Vaupotič, ki je poudaril pomeni naše narodno osvobodilne borbe in socialistične revolucije. Opozoril ie.j da v današnjem razgibanem svetu, ko se mnogi narodi borijo za iste cilje! kot mi nekoč, naša revoluciga še vedno traja. To pa zahteva od nas stalnol budnost in pripravljenost, da laliko v vsakem času obranimo pridobitve) naše revolucije. i Dogodke ob izdaji pred 33 leti je opisal takratni borec, sedaj paj sekretar krajevne konference zveze borcev NOB v Dolcni, Martin Glaser.i Sledil je kulturni program, ki so ga pripravili mladuici iz Ddene in Sel,! pionirji iz osiovne šole Scla ter mešani pevski zbor Franceta Prešerna iz\ Vidma pri Ptuju, pod vodstvom Maksa Vaupotiča. Tnčlanska delegacija je nato položila venec k spomeniku padlih partizanov, ista delegacija pa je ponesla venec tudi k spomeniku treh padlih partizanov v Zg. Pristavi, Slovesnost krajevne skupnosti Dciena sej je zaključila ob tabornem ognju, ki so ga pripravili člani aktiva ZSMS; Dolena. J. Bračič * Udekžend slovemosti na jasi v Pmtavi. Delegacija krajevne skupnosti Dolena je k ^ominskim kanmom položila venec. Foto: J. Bračič Aluminijada-manifestacija tovarištva, izmenjave delovnih izkušenj v času od 2. do 4. julija 1977 je bilo v Slov. Bistrici letošnje tradicionalno, že šesto srečnje proizvajalcev in predelovalcev aluminija iz vse Jugoslavije. Letošnje prireditve so potekale pod pokroviteljstvom delovnega hkktiva IMPOL v Slov. Bistrice, enega od šestih največjih jugoslovanskih predelovalcev aluminija. S tem srečanjem je bil zaključen tudi prvi krog, v katerem je vsaka od udeleženih organizacij bila gostiteljica te manifestacije. Zaposleni v delovni organizaciji IMPOL so se zavedah pomena teh srečanj, zato so se pričeli pripravljati že zelo zgodaj. Vsak je detoval v okviru možnosti in sprejetih zadolžitev ter vestno opravil svoje naloge tako v pnpravjjahiem obdobju kot tudi v času samih srečanj, ki so bila organizacijsko in namensko dob- ro izvedena, s tem so v popolnosti opravičila zaupanje udeležencev. Med najpomemonej- Šimi cilji prireditev ostajajo tudi v prihodnje tesnejše vzpostavljanje prijateljskih vezi vseh proizvajal- cev v aluminijski proizvodnji in pedelovalni industriji Jugoslavije, izmenjava delovnili izkušenj na tem področju in športna srečanja neposrednih proizvajalcev v skup- no šestihpanogah. Letošnje športne igre aluminij- cev Jugoslavije, so imele še poseben pomen, saj so jih posvetili praznovanjem partijskih jubilejev in 85. obletnici rojstva tov. Tita in še nekaterim drugim pomembnim dogodkom in samo- upravnim izkušnjam kot tudi oljem. Skupno se je letošnjih iger udeležilo blizu 400 zaposlenih iz petih detovnih organizacij, naj- večjih proizvajalcev in predeloval- cev aluminija v Jugoslaviji. Med njimi so bili udeleženi člani delovnih kolektivov Tvor niča la- kh metala „Boris Kidrič" Šibe- nik, Valjaonica bakra i aluminija Sevojno, Kombinat aluminija Ti- tograd, Tovarna glinice in alumi- nija Kidričevo ter organizator IMPOL Slov. Bistrica. Letošnjih srečanj se niso udeležili predstav- ruki Aluminijskega kombinata iz Mostarja, čeprav so se udeležili vseh prejšnjih. Organizator in domačin letoš- njih prireditev IMPOL iz Slov. Bistrice je letos prvič gostil športnike, aluminij ce iz vse Jugoslavije, poskrbel je, da so se udeleženci aktivno vk^učUi tudi v številna kulturna dogajanja kraja in občine Slov. Bistrica, kjer so vse dni bivanja gostov v ijihovi sredini živeli z njimi. To se je kazalo tako v športnem vzpodbujanju na vseh srečanjih, kot tudi v prizadevanjih, dajiJi v tem kratkem času, kolikor so prebih v novi sredini, kar najobšimeje seznanijo s kulturni- mi, zgodovinskimi pa tudi turi- stičnimi znamenitostmi občine, njihovimi obeležji NOB in dogod- ki iz tega obdobja. S posebno pozornostjo pa so si gostje Ogledali tudi proizvodne prostore delovnega kolektiva, gostitelja, IMPOL SI. Bistrica. Že tradicionalno so srečanja pričeli na športnem področju in to v šestih panogah. V rokometu, malem nogometu, odbojki, parti- zanskem mnogoboju, streljanju in namiznem tenisu. Ta srečanja so potekala polna dva dni. Prosti ^ pa so udeleženci srečanja VI. športnili iger aluminijcev Jugosla- vije, izkoristili tudi za srečanja s svojimi znanci iz preteklih zbli- žanj, vzpostavljanju novih pri- jateljstev, izmenjavi detovnih pa tudi športnih izkušenj. Pomemo- nost prvih dveh dni je bila tudi v tem, da so vsa srečanja potekala v športnem vzdušju in tovarištvu, ki ni odpovedalo tudi v boju za najvišje uvrstitve v posameznih panogah in v skupni uvrstitvi. Tretji dan aluminijade so posvetih pregledu doseženih športnih rezultatov podelitvi os- vojenih pokalov, medalj in iz- menjavi ^ominskih daril. Ta dan, 4. julija, so se vsi udeleženci letošnjega srečanja že v jutranjih urah zbrali na športno rekreacij- skem centru bistriace občine, pri Treh kraljih na bistriacem Pohor- ju, kjer so najprej s posebno proslavo obeležili 4. julij. Dan borca, posamezne delegacije j>a so odnesle vence na obeležja NOB v Slov. Bistrici in na Osankarico. Med značilnosti le- tošnjih srečanj je bila dobro organizirana informativna služba, saj so organizatorji izkoristili vse možnosti in oblike sprotnega obveščanja o dogodkih in rezul- tatili tekmovanj. Srečanja, katera je skozi vse obdobje spremljalo veliko število občanov so zaključili z velikim mitingom pri Treh kraljih, kjer so se dogovorili tudi za nadaljnje povezovanje proizvajalcev alumi- nija in njegovih predelovalcev na območju celotne Jugoslavije. Tu- di na prihodnjih srečanjih bodo posvečali posebno pozornost raz- vijanju že doseženih rezultatov povezovanja aluminijašev in nji- hovih izkušenj na delovnem mestu kot tudi v športni rekreaci- ji- Viktor Horvat Vojaki in mladinci na proslavi dneva borca v Mostju Vojaki ptujske garnizije in mladinci na delovni akciji Slovenske gorice 77 so skupno počastili spomin na padle borce 1. slovenjegoriške — Lackove čete v Ntostju. Po dveurnem pohodu v Mostje so prvi prišli vojaki ptujske garnizije iz vojašnice Dušana Kvedra-Tomaža, kmalu za tem pa še mladinci treh delovnih brigad iz Dornave. Srečanje vojakov in mladincev je bilo zelo prisrčno. Vojaki so pozdravili prihod mladincev z vojaškim po- zdravom — trikratnim zdravo, mladinci pa vojake z običajnim brigadirskim pozdravom. Skupno zborovanje je odprl predstavnik ptujske garnizije podpolkovnik Mladcn Markovič, ki je pozdravil mladince delovnih brigad, predstavnike dnižbeno-političnih organizacij in vse ostale udeležen- ce tega srečanja. Sledil je pozdrav predsednika občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Ptuj, Janka Vogrincain> predsednika Zveze rezervnih vojaških starešin občine Ptuj — Karla Žmavca, ki je bil tudi glavni govornik na tem srečanju. V svojem obsežnem govoru je tovariš Žmavc govo- ril o predvojni Jugoslaviji in nevarnosti, ki ji je grozila od zunaj, od fašističnih sil, o razpadu bivše Jugosla- vije, o trpljenju ljudstva in velikih žrtvah, ki so padle v teh težkih časih. V nadaljnem izvajanju je tovariš Žmavc govoril o politični situaciji v naši domovini, zlasti pa o mestu in vlogi ZKJ in ZKS, o situaciji na našem območju, o narodnem heroju Jožetu Lacku in njegovih borcih v pripravah na vstajo na tem območju. V zadnjem delu govora pa je orisal formiranje 1. slovenjegoriške — Lackove čete, njene akcije v borbi zoper okupatorja na območju Slovenskih goric, o borbi čete v Mostju, o herojskem zadržanju Jožeta Lacka, o njegovem trplje- nju in smrti v ptujskih zaporih ter o nadaljevanju bor- be proti okupatorju, formiranju Lackovega odreda itd. Po končanem sporedu so si vojaki in mladinci ogledali spomenik padlim borcem v Mostju in se pod vodstvom svojih starešin vrnili v Ptuj in v Dornavo. M. M. VIDA ROJia TEH NAŠIH 40 LET (17. NADALJEVANJE) STRUKTURA PREBIVALCEV V OBEH OBČINAH Z go^odaiskim razvojem se je zelo spremenila struktura prebivalcev na območju obeh občin. Leta 1939 je bilo na ozemlju ptujskega okraja, to je Ndkaj mesecev leta 1958 je imel Ptuj kar tri mostove čez^ Dravo... i sedanjih občin, ptujske in ormoške, 80 odstotkov kmečkih Prebivalcev, leta 1961 pa le še 9,1 odstotek. Nekmečkih prebivalcev je bilo leta 1939 - 20 odstotkov, fcta 1961 pa 40,9 odstotka. Leta 1974 je bilo v ptujdci občini 47 odstotkov kmečkili prebivalcev, v ormoški pa 55 odstotkov. Nekmečkih prebivalcev je bilo leta 1974 v ptujski občini 53 odstotkov, v ormoški pa 45. VSESPLOŠEN RAZVOJ Omenili smo industrijski razvoj ptujske in ormoške občine od osvoboditve do danes in z njim veliko spremembo strukture prebivalcev. Navedli smo uspehe pri povojni elektrifikaciji in gradnji stanovanj. Za zaključek pa se ozrimo še na druge uspehe povojnega razvoja na domačUi ptujskih in ormoških tleh! Predvsem moramo omeniti, da se je vzporedno z razvojem industrije in elektrifikacge, kmetijstva in stanovanjske gradnje, razvijala tudi trgovina in obrt, da smo asfaltirali 197 km krajevnih cest, zgradili več mostov, med katerimi je bH največji ptujski, zgrajen leta 1958. Razširili in modemiziraU smo telefonsko omrežje. Ptuj in še nekateri drugi kraji so pridobili vodovod Razvilo se je gostinstvo, zdravstvo, socialno varstvo', šolstvo in kultura. Razvoj teh zvrsti daleč prekaša predvojnega. Za zdravje občanov skrbi ptujska bolnišnica dr. Jožeta Potrča, ki je trem predvojnim oddelkom (internemu, kirurškemu in infekcijskemu) dodala nove oddelke: otroškega, ginekološkega in porodnega ter modemizir^a stare. Pri tem je sezidala več novih stavb in prczidala stare. Od leta 1945 je naraslo število bdnišldh postelj od 202 na 356. Urejen je bil tudi zdravstveni dom v Ptuju m pozneje v Ormožu ter zdravstvene postaje, oz. ambulante v drugih večjih krajih. Razvijala se je zobozdravstvena služba. Naraščalo je število zdravnikov. Od leta 1948 do 1966 je delovala v Ormožu bohiišnica za zdravljenje TBC, od tedaj pa psihiatrični oddelek ptujske bolnišnice s 160 posteljami. Ptujski zdravstveni dom seje leta 1976 preselil v nove sodobne prostore. Zdravju občanov, predvsem pa mladini koristijo telesnovzgojna m športna društva ter klubi in razne naprave. Med njimi moramo posebej omeniti letni kopališči v Ormožu in Kidričevem, zgrajenimi pred več leti, ter ptujske toplice, ki smo jih odprli leta 1975 in se z novimi gradnjami dalje razvijajo. Za ptujsko občino so velika zdravstvena in gospodarska pridobitev. Po osvoboditvi smo zgradili tudi razne športne prostore in stavbe. Šolstvo smo po vojni dvignili z gradnjami novih sodobnih šol, s popravili in dozidavami starih ter z reformiranim poukom. V ptujski občini smo zgradili osem novih šd, v ormoški pa štiri, vendar to ni bilo dovolj. Zgraditi moramo še več šol, da bomo opravili stisko šciskih prostorov in opustili stare, slabe učilnice. Vsdi osnovnih šol in podružnic je v ptujski občini 22 s sedmimi podružnicami in posebna osnovna šola. V šolskem letu 76/77 se je vpisalo vanje 9.292 učencev. Druge šole v ptujski občini so: gimnazija s pedagoško smerjo s 540 dijaki, ekonomska in upravno administrativna s 485 diaki, štiri poklicne šole s 530 dijaki (kovinska (247), administrativna (80), trgovska (162) in poljedelsko živinorej^ska (41) učencev. V, ^asbeni scii je 271 učencev. V štirih enotah za izobraževanje odraslih pa je 219 slušateljev. Izobraževanje odraslih organizirata delavski univerzi. Na višjih in visokih šolah je bilo v šolskem letu 1975/76 - 501 slušatelj iz ptujske občine (na 1000 prebivalcev 7,4, kar je približno polovica republiškega poprečja). Zavodi, ki' gojijo kultumoprosvetno dejavnost v ptujski občini so: pokrajinski muzej v Ptuju, zgodovinski arhiv, ljudska in študijska knjižnica, glasilo TEDNIK in radio Ptuj, ter mestni kina Muzej in zgodovinski arhiv obsegata s svojim delovanjem obe občini, ptujsko in ormoško. Ormoška občina ima svojo matično knjižnico v Ormožu. Vsi ti zavodi so se razvijali po vojni kot družbene organizacije. Zgodovinski arhiv, študgska knjižnica, Tednik in radio so bili ustanovljeni po vojni Pied dvema desetletjema so žetev rži opravljali večinoma s kosami in srpi Klasične vinograde na območju Haloz in Slovendcih goric krepko spodrivajo terase KONEC PRIHODNJIČ 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 14.iulij1977- TEDNIK Kadrovska komisija pri začasnem svetu SREDNJEŠOLSKEGA ZAVODA PTUJ razpisuje naslednji prosti delovni mesti: 1. SEKRETARJA SREDNJEŠOLSKEGA ZAVODA PTUJ Pogoji: — višja izobrazba pravne smeri, — tri leta delovnih izkušenj, — moralno politične kvalitete 2. RAČUNOVODJA SREDNJEŠOLSKEGA ZAVODA PTUJ Pogoji: — višja izobrazba ekonomske smeri — pet let delovnih izkušenj — moralno politične kvalitete. Za obe delovni mesti velja nastop dela 1. septembra 1977. Prijave pošljite v roku 15 dni po objavi na SREDNJEŠOLSKI ZAVOD PTUJ, Raičeva ul. 2. OBVESTILO DES TOZD Elektro Ptuj obvešča vse prebivalce naselji: Sela, Barislavci, Trnovec, Apače in druge, da sta novozgrajena viso- konapetostna elektroenergetska objekta daljnovod in jambor- ska transformatorska postaja v Selah pod napetostjo. Plezanje po drogovih In jamborju je nevarno za življenje. Kratka slovesnost pri SO Ptuj Nedvomno je delovno mesto sodnika za prekrške precej odgovorno in zahteva precej naporov. Pri vodstvu skupščine občine Ptuj je bila pretekli četrtek krajša slovesnost, na kateri sta zaprisegla dva nova sodnika za prekrške in sicer Lojze CenC' ter Savo Kozjak. Oba sta se zaobljjubila, da bosta svoje delo opravljala z vso odgovornostjo, v skladu z ustavo in zakoni. Na četrtkovi slovesnosti so razrešiU dolžnosti dosedanjega, vodjo sodnikov za prekrške pri SO Ptuj Rudija Novaka, ker odhaja v pokoj. Za novega vodjo je bil imenovan Lojze Cene. Besedilo in slika: B. VODUŠEK V OSPREDJU SAMOUPRAVNO ORGANI- ZIRANJE KOMUNALNE ORGANIZACIJE Že dalj časa prisotna proble- matika »kratkega stika" v odnosu Komunalno podjetje - Komu- ralna interesna skupnost, je dobila na skupni seji izvršnega odbora Komunalne skupnosti in političnega aktiva Komunalnega podjetja, ki je bila 7. julija, v svojih izhodiščih že tudi obliko dorečenosti. Vprašanja, ki so se zvrstila v skoraj štiri ure trajajoči razpravi, so v končnem le potrdila, da je le samoupravna in druga krepitev komunalne organizacije porok tudi za izboljšanje komunalne dejavnosti v občini. Odkloni, ki so bUi bolj ali manj vidni, so bili v veliki meri v ..soodvisnosti" in med drugim tudi posledica, ker je komunala z delom svoje dejav- nosti zašla na tržno področje; na področje, ki ne označuje dejav- nosti posebnega družbenega po- mena. V nadaljevanju svojega dela je 10 Komunalne skupnosti sprejel predlog stališč, sklepov in dogo- vorov, ki so bili sprejeti na posvetu o vodooskrbi Ptujskega polja in Slovenskih goric, ki je bil 6. junija. Med njimi naj omenimo sklep, ki govori o tem. da mora samoupravna komunalna skup- nost občine Ptuj v prihodnje postati nosilec koordiniranega in tehnično dorečenega pristopa k izvajanju nalog s področja oskrbe naselij z vodo. Pri uresničevanju se bodo udeleženci v samouprav- ni komunalni skupnosti dogovo- rili za prednostno izvajanje nalog Novo zaprisežena sodnika za prekrške pri SO Ptuj iz vsebine družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o razvoju vodovodnega omrežja v občini Ptuj za obdobje 1976-80. "Bko je naloženo investitorju - komunalnemu podjetju, da nemu- doma uredi vso potrebno inves- ticijsko in tehnično dokumen- tacijo za izvajanje del oziroma nadaljevanje del po invt^jicijskih programih oskrbe naseln z vodo Ptujskega polja in Slovenskili goric. Investitor je prav tako dilžan organizirati strokovno slu- žbo tako, da bo lahko spremljala vsebinsko realizacijo postavljenih planov od začetka do konca, so med drugim sklenili. Rok za uresničenje sprejetih nalog je določen za 20. julij. Izvršni odbor Komunabie skup- nosti je razpravljal tudi o samoupravnem sporazumu o do- ločitvi števila in načinu delegi- ranja delegatov - uporabnikov v samoupravne organe organizacij združenega dela, ki izvajajo komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena. V svojem p-vem členu sporazuma določa, da delegati - uporabnikov komu- nalnih storitev sodelujejo v uprav- ljanju komznalne organizacije tako, da v ustreznem organu upravljanja komunalne organi- zacije posebej odločajo o zadevah iz 4. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbe- nega pomena. Udeleženci v samoupravni komunalni skup- nosti bi morali skleniti omenjeni sporazum že do srede maja letošnjega leta. S sporazumom se le urejujejo naloge iz družbenega dogovora in samoupravnega spo- razuma o ustanovitvi Komunalne skupnosti v občini MG KRAJEVNA SKUPNOST VIDEM PRI PTUJU Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Ur. list SRS št. 29/72) 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 3/73) in 22. člena statuta krajevne skupnosti Videm pri Ptuju, je zbor delegatov krajevne skupnosti Videm pri Ptuju na svoji seji dne 19. junija 1977 sprejel sklep o razpisu referenduma za uvedbo posebnega samoprispevka za sofinanciranje modernizacije krajevnih cest v naselju Pobre^e na (»bmočju krajevne skupnosti Videm pri Ptuju. 1. Za naselje Pobrežje — razen hišnih štev. od 9 do 16 in od 157 do 165 v krajevni skupnosti Videm pri Ptuju se razpiše referendum o uvedbi posebnega samoprispevka v denarju in delu za sofinanciranje nx)dernizacije cest v naselju Pobrežje. 2. S tem prispevkom bi na tem območju zbrali 900.000 din za sofinanciranje modernizacije cest. Predračun modernizacije cest v Pobrežju znaša 1.959.675,05 dinarjev. Sredstva bi se zagotovila iz naslednjih virov: —lokalna cestna skupnost Ptuj 363.045 din — zbrana sredstva s tem referendumom 900.000 din — krajevna skupnost Videm iz samoprispevka 552.180 din — zavezanci iz I. točke z delom in navozom gramoza za bankine 144.450 din 3. Referendum bo v nedeljo 31. julija 1977 od 6. do 18. ure na treh glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisija krajevne skupnosti Videm pri Ptuju. 4. Posebni samoprispevek se uvaja za obdobje od 1. septembra 1977 do 31. januarja 1978. Samoprispevek se uvaja v denarju in delu. Višina samoprispevka v denarju bo znašala: — za zavezance, ki so zaposleni, enkratni znesek v višini 3.000 ; — za zavezance, lastnike zemljišč, znesek v višini enkratnega enoletnega katastrskega dciiodka; — za zavezance obrtnike, enkratni znesek v višini 6.000 din; — za zavezance — upokojence s pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom, enkratni znesek v višini 50 % od enomesečne pokojnine. Zavezanci iz 1. točke tega sklepa, ki posedujejo traktorje, so dolžni navoziti gramoz za bankine v količini in na kraj kakor to pismeno določi svet krajevne skupnosti. Ostali zavezanci iz 1. točke tega sklepa pa morajo opraviti dela na urejanju bankin in sicer vsak v dolžini 60 metrov kot to določi svet krajevne skupnosti. Zavezanci, ki ne opravijo prevoza gramoza, morajo plačati za vsak kub. meter gramoza, ki bi ga morali prepeljati, nadomestilo v denarju v višini 70 din. Zavezanci, ki ne opravijo del na urejanju bankin, pa morajo pdačati za vsak tekoči meter neurejene bankine 10 din. Zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več virov, navedenih v tem poglavju, plačajo prispevek za vsak vir posebej. 5. Samoprispevka v denarju so oproščeni zavezanci od socialnih podpor, invalidnine in pokojnine z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter vajeniških nagrad. Samoprispevka v delu so oproščeni: noseče žene in matere, ki imajo otroke v starosti do 7 let, občani, ki so zaradi bolezni in invalidnosti nesposobni za delo, otroci do 15 let starosti ter moški stari nad 60 let in ženske stare nad 55 let. 6. Zavezanci za ta poseben samoprispevek so občani iz 1. točke tega sklepa, ki imajo stalno prebivališče v naselju Pobrežje. 7. Prispevek se plačuje v petih enakih obrokih po naslednjem razporedu: 1. obrok 15/9-1977 2. obrok 15/10-1977 3. obrok 15/11-1977 4. obrok 15/12-1977 5. obrok 15/1-1978 Denar se nakazuje na žiro račun krajevne skupnosti Videm pri Ptuju, št. 52400-780-11277. 8. Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani iz naselja navedenega v 1. točki tega sklepa, ki so vpisani v splošni volilni imenik in zaposleni, ki še nimajo volilne pravice in še niso vpisani v splošni volilni imenik, živijo pa na območju naselja Pobrežje za katerega je razpisan referendum. 9. Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Videm pri Ptuju glasovnica za referendum dne 31. julija 1977 glasujem „ZA" ,,PROTI" uvedbo samoprispevka za sofinanciranje modernizacije cest v naselju Pobrežje. Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži ,,ZA" če se strinja z uvedbo samoprispevka, ,,Proti" pa obkroži, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 10. Svet krajevne skupnosti Videm pri Ptuju in odbor za modernizacijo ceste sta odgovorna za zbiranje sredstev in izvajanja del po tem sklepu. 11. Za postopek o referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija krajevne skupnosti Videm pri Ptuju. Sklep o uvedbi samoprispevka sprejme na podlagi poročila volilne komisije o ugodnem izidu referenduma zbor delegatov krajevne skupnosti Videm pri Ptuju. Številka: 014-142/77 Datum: 19. junija 1977 Predsednik zbora delegatov KS Maks VAUPOTIC Urejena konjaška služba v podravski regiji Skupščina občine Ptuj je marca 1976 pristopila k družbenemu dogovoru o ureditvi skupne veteri- narsko-higienske službe na ob- močju občin Maribor, Ptuj, Or- mož, Slovenska Bistrica in Lenart. Po dogovoru je za strokovno iz- vajanje te službe pooblaščena vete- rinarska postaja Maribor, za izva- janje dogovora pa skrbi skupna komisija, ki jo sestavljajo člani vseh podpisnikov. Ta služba je pričela redno delovati s prvim ma- jem 1977. Pozivamo vse lastnike živali, da v smislu čuvanja zdravja živali in ljudi ter varovanja človekovega okolja prijavljajo vse pogine do- mačih živali dežurni službi Veteri- narske postaje Ptuj, telefon 77-316 ali neposredno Veterinarski posta- ji Maribor, telefon 25-872, kjer je sedež uprave in center zbiranja in- formacij. V primerih, ko je potrebna sek- cija in izdaja sekcijskega zapisni- ka, bodisi zaradi reševanja postop- ka odškodnin po zakonu ali zaradi izplačila zavarovanja, naj lastniki na to opozorijo in istočasno posre- dujejo dežurni službi točne podat- ke o lastništvu živali, številki zava- rovalne police in naslovu zavaro- valnice. V nasprotnem raztelesba ne bo opravljena in lastnikom ne bodo zagotovljene pravice, ki iz t^a izhajajo. Doslej so se trupla odstranjevala z zakopavanjem, kjerkoli po do- mačijah, travnikih, njivah. Lahko trdimo, da je prav v tem iskati raz- loge za pojave novih žarišč vraničnega prisada in drugih kužnih bolezni, skupnih ljudem in živalim. Neškodljivo odstranjeva- nje trupel je torej zelo pomemben profilaktični ukrep, ker s tem pre- prečujemo novo kontaminacijo in nastanek trajnih virov okužbe. Pri tem ne smemo pozabiti na nevarnost onesnaževanja okolja in pitnih voda. Okužene živali, njiho- vi odpadki, zlasti pa trupla, lahko okužijo in onesnažijo zemljišče, vodo ali vodotok. Okužena voda ali zemlja predstavlja nevarnost za zdravje ljudi. Živalska trupla niso samo epi- demiološkega pomena neugodna, ker povzročajo smrad v okolici na- selij in onesnažujejo okolje, tem- več so tudi ekonomskega pomena. Negospodarno je še naprej puščati neizkoriščene beljakovinske in mi- neralne vire, ki jih daje predelava trupel. Naša živinoreja potrebuje vedno več animalnih beljakovin- skih koncentratov, kar vse mora- mo uvažati. S pravilno organizira- nim zbiranjem živalskih trupel in predelavo teh surovin v obratih za proizvodnjo beljakovinskih kon- centratov bi lahko uvoz krmil znatno zmanjšali. Vse to je imela v vidu tudi skup- ščina občine Ptuj in njen izvršni svet, ko so za urejenost veterinar- sko-higienske službe v občini in njeno nemoteno poslovanje zago- tovili materialna sredstva. Lastni- kom živali pa ostane naloga, da poskrbijo za redno odstranjevanje živalskih trupel. VETERINARSKI INŠPEKTOR Krava upoštevala prometne predpise PomisUte, kaj vse se zgodi v našem Ptuju. Cesto nisi varen, ko prečkaš cesto na prehodu za pešce, ker vozniki kar naprej pritiskajo na plin. Prejšnji teden pa smo v ulici heroja Lacka videli kravo, ki se je ustavila pred prehodom za pešce, in šele. ko jo je gospodar podrezal z bičem je previdno stopila čez prehod in nadaljevala pot skozi križišče. Zares solidno prometno vzgojena krava, boste rekU. Besedilo in slika: B. Vodušek, Krava se je ustavila pred prehodom za pešce, ker se sama najbrž ni smatrala za pešca. i Cirkovce Začeli s pripravami na volitve v krajevni skupnosti Cirkovce so stekle priprave na volitve, ki bodo v prihodnjem letu. Že sedaj bo potrebno opraviti nekaj po- membnih nalog. Do konca 1977. bo potrebno opraviti vse pred- kandidacijske naloge, ovrednotiti ciosedanje delo v delegatskem si- stemu in opraviti evidentiranje možnih kandidatov. Če pred tem bo potrebno imenovati koordina- cijske odbore za kadrovska vpra- šanja in volitve v vseh temeljnih samoupravnih sredinah. Pri krajevni konferenci sociali- stične zveze Cirkovce so minuli teden imenovali kadrovsko komi- sijo, ki bo pretehtala dosedanje delo in evidentirala vse možne kandidate za vodstveno strukturo v krajevni skupnosti. Ko so se se- stali člani izvršnega odbora kra- jevne konference SZDL Cirkovce so že podali nekaj osnovnih ocen o delovanju splošne in temeljne dele- gacije. Ob tej priložnosti je bilo izraženo mnenje, da je ena in druga delegacija v prvih dveh letih zelo dobro in tudi uspešno delova- la, v kasnejšem mandatnem ob- dobju pa je delovna vnema delega- tov znatno popustila. Kritično so ocenili informiranje in sicer je še- pala predvsem povratna informa- cija. Prav tako so v Cirkovcah me- nili da so gradiva za skupščine pre- več obsežna in preveč ,,pravniško" pisana. Med delegati je bilo precej mladih, ki pa se svojih nalog niso dobro zavedali in so kol delegati slabo delovali, kar velja za drugo polovico njihovega mandata. Priprave na volitve, morajo že sedaj zaživeti in vplivati na imeno- vanje novih kadrov v krajevni skupnosti. Tako se je oblikovalo mnenje, da bo potrebno k vo- litvam pritegniti mlade in ženske in tiste občane, ki so s prizadevnim delom pri gradnji doma krajanov dokazali, da znajo delati tudi po družbenopolitični plati. Takšnih ljudi pa v krajevni skupnosti Cir- kovce prav gotovo ne manjka. Ob koncu velja še pripisati, da se bodo mandati iztekli Stanku Napastu, predsedniku sveta kra- jevne skupnosti, Maksu Medvedu predsedniku zbora delegatov; Bo- gomirju Jurteli, predsedniku te- meljne delegacije; Alojzu Kmetcu, predsedniku konference splošne delegacije; Cirilu Skamliču, pred- sedniku krajevne konference SZDL; predsedniku izvršnega od- bora krajevne konference SZDL, Stanku Zoriču in še nekaterim družbenopolitičnim delavcem, ki so opravljali svoje dolžnosti v ne- katerih drugih organih krajevne samouprave. - _.., ...... ■ -, -_____^___ TEDNIK - 14. julij 1977 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Ptujski boksarji - kmalu v lastnem ringu Športnik brez potrebnih rekvi- zitov za popoien, zanesljiv in kvaUteten športni nastop, je ,,bos" - prispodoba, ki jo uporabljamo, ni odveč. Boksarju je za uspešen prikaz nujno potreben ring. Za ptujske boksarje se tudi na tem področju jasni. Dokaz za to je dvorišče AGlS-a, kjer že od meseca marca letos, železne pahce oblikujeta v obUko ždezne konstrukcije ringa, velika prijatelja ptujskih boksarjev, Jože Jošar in Marjan Hlušička. Zasnovo ringa je pripravil Zvonko Hajduk, ki je v sami sekciji že poskrbel za vrsto tehničnili izboljšav, ki so se kakovostno odrazile že pri treningu boksarjev. Sredstva za izdelavo železne konstrukcije je prispevala Telesno kulturna skup- nost Ptuj, pomagal pa je tudi ACJIS; za dokončno podobo ringa bo potrebno zbrati šc dodatnih 30.000 dinarjev! Oba izdelovalca ringa sta nam zaupala, da bo železna konstrukcija ringa zgotov- Ijena že v naslednjih dneh. Ker bodo, kot nam jo povedal trener sekcije Slavko Doki, v jesenskem času borbe doma, je tako upravičeno upati, da bodo v tem času ptujski boksarji že opravih ,Jcrst' svojega ringa. Tudi iz Beograda, kjer se nahaja mladi ptujski boksar Anton Novak, prihajajo prve razveseljive novice Novak si je že izboril vozovnico za balkaniado v Atenah. Pred dnevi je na reviji za selektorje premagal hrvatskega prvaka Lojena. O tem, kakšni so upi na uspeli v Aten ali, smo povprašah tudi trenerja Slavka Dokla, ki nam je povedal, da je uspeh (Hlvisen od njegovih moči za premagovanje prvih ovir; veliko pa bo odvisno tudi od samega žreba. Če mu uspe vstop v četrtlinale, potem mu medalja ne uide. Ob tem bo potrebno budno paziti na zelo močne predstavnike E Romunije in BcJgarije. Prven- stvo v Atenah bo od 17. do 22. julija. Vsi ljubitelji boksa bodo v teh dneh ,,vzpodbujali" mladega ptujskega boksarja; tudi mi se pridružujemo željam za uspeh. Nedvomno pa je, da bo za ptujske boksarje in njihove prijatelje, največja nagrada lasten ring. Jože JoSar in Marjan Hlušička, izdelovalca železne konstrukcije ringa na dvorišču AGISA foto: M. Koren TABORNIKI ODREDA J. LACKO NAVII.ZLETU Sedmega zleta slovenskih tabor- nikov na Muti se je udeležilo 31 tabornikov in tabornic odreda J. Lacko pod vodstvom Marije Sumandl. V letošnjem jubilejnem letu tudi taborniki želijo z delom in uspehi proslaviti visoke jubileje tov. TITA. Taborniki 'K na tem zletu pokazali razvoj organizacije programsko usmeritev, ki skozi svojevrstno vsebino prispeva k razvoju mladega človeka. Vzgaja in oblikuje ga v človekoljubnega, zdravega, pogumnega in napred- nega občana naše družbene skupnosti. Prav tako so se taborniki uspešno in delovno vključili s svojimi programi v uresničevanje koncepta splošnega ljudskega od- pora. Zlet slovenskfli tabornikov je bil po 12 letnem premoru, tokrat na ravnini mirne doline reke Drave, na prostranem trav- niku v neposredni bližini tiga Zgornja Muta. Organizacija je bUa zaupana odredu Bistrega potoka iz Mute, ki jo je odlično izpeljal. 10 dnevni program je poleg taborniškega programa vseboval še izlete v kraje NOB, sodelo- vanje na delovni akciji pri urejanju cestišč na Kobanskem, za mentorje posvetovanja in p-edavanja, razstave, repubU3ci mnogoboj za murne, medvedke in čebelice, tabornike in tabor- nice ter za člane klubov. Orientacijsko tekmovanje, šport- na tekmovanja, spominski tabor- niški tek, lokostrelsko tekmo- vanje in mednarodni lokostrelski turnir. Tabor slovenskih tabornikov pa je v tem času obiskalo lepo število najvigih družbeno-poli- tičnih funkcionarjev. 1 ako si je v nedeljo seglo v roko 1300 tabornikov, ki so skovali nova poznanstva ter navezali tesnejše stike med odredi, saj je v tej doUni bila zbrana v malem vsa Jugoslavija ter sorodne organi- zacije iz zamejstva, iz Avstrije in Italije. anc Varstvo pri delu Podatki o gibanju nesreč in o izvajanju pie(^)isov o varstvu pri delu v zadnjih letih brez dvoma kažejo, da so delavci m njihovi samoupravni organi ter oiganizacije zdmženega dela v celoti naredili znaten korak naprej v izboljšanju in v uveljavljanju celovitega sistema varstva pri delu, tako na tehničnem, zdravstvenem in socialnem, kakor tudi na samoupravnem področju. Tako se varstvo pri delu vedno bolj uveljavlja in izvaja vzporedno z organiziranjem in vodenjem delovnih procesov. Doseženi rezultati in vsestranski razvoj varstva pri delu pa razkrivajo tudi ddočene pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki to varstvo pestijo že od nekdaj. V poročilu je prikazano delo inšpekcije dela občin Ptuj, Ormož in Slovenca Bistrica, ki imajo to službo oigaiiizirano skupno. Občindci oziroma medobčinski organi inšpekcije dela opravljajo neposredno nadzorstvo na področju trgovine in gostinstva, obrti, stanovanjske in komunalne, kulturne in socialne dejavnosti, dejavnost družbenih služb in državnih organov in služb ter nad izvajanjem predpisov o delovnih razmerjih delavcev v združenem delu na vseh področjih dejavnosti in pri zasebnih delodajalcih. TEHNIČNO VARSTVO: Skrb za varno delovno okolje, za vame delovne razmere je pravica in obveznost delavcev v teme^nih in drugih organizacgah združenega dela. Ta skrb pa obsega zlasti: - določanje varstvenih ukrepov in normativov, - organiziranje in izvajanje delovnega procesa, v katerem so varstveni ukrepi in normativi sestavni del tega procesa, - urejanje, zagotavljanje varstva pri delu z določanjem pravic, obveznosti, pooblastil in odgovornosti z organiziranjem službe za varstvo pri delu, - programiranje nalog za zagotavljanje in razvoj varnega delovnega okolja, varnih urejenih razmer oziroma vključevanje v skupne programe teh nalog, ki jih sporazumno določilo organizacije. V organizacijah združenega dela na območju naštetih občin v 1976 letu ni bilo smrtnih poškodb pri delu. Raziskani sta bili dve teSi poškodbi, do katerih je prišlo zaradi opuščanja osnovnih varstvenm ukr^ov. Tudi novih pojavov poklicnih bolezni v preteklem letu ni bilo odkritili. Na območju vseh treh občin je bilo v letu 1976 skupno 220 poškodb pri;elu ali 2,27 % od skupnega števila zaposlenih delavcev, kar predstavlja 1,72 % manj kot v letu 1975. Pri tem odpade precejšen delež na nesreče, ki se pripetgo na poti na delo in z dela. Ocenjujoč navedene podatke znižanja nesreč, tako pogostnosti kakor tudi resnosti nesporno ugotovljamo, da so prizadevanja na področju izboljšanja varstva pri delu v preteklem obdobju bila ušesna, analize poškodb pri delu v posameznih občinah pa kažejo, da prevladujejo subjektivni faktorji. Varstvene ukrepe in normative vedno bolj upoštevajo tudi projektantske, proizvajalne, uvozne in druge OZD, ki se ukvarjajo s projektiranjem, izdelovanjem in uvozom sredstev dela, ter zasebni obrtniki, s^ si je v lanskem letu kar 12 obrtnikov zgradilo nove obratovalnice. Takšni usmeritvi je bistveno pripomogla tudi javna razprava in sam zakon o združenem delu. Kljub povedanemu so razmeroma pogoste napake zlasti pri razsvetljavi ddovnih prostorov in delovnih mest, pri le sno obdelovalnih strojih (cirkularkah) ter v ureditvi električnih inštalacij. Vsaka OZD je po zakonu dolžna glede na svoje konkretne razmere in potrebe organizirati in zagotoviti opravljanje strokovnih zadev in nalog v zvezi z varstvom pri delu. Služb varstva pri delu v smislu 23. člena zakona še niso uredile vse organizacije združenega dela. V OZD nimamo profesionalnega varstvenega delavca, so pa tudi redki primeri, da bi imeli pooblaščeno osebo, ki bi skrbda in odgovarjala za opravljanje strokovnih nalog s področja varstva pri delu. Vzgoja in izobraževanje delavcev se vsako leto izboljšujeta. OZD vključujejo svoje delavce v posebne seminarje in tečaje v organizaciji delavskih univerz. Zaželeno je, da uspehe še izboljšujemo, zato pa je potreben še smotrnejši pristop k reševanju problemov na področju tehničnega varstva pri delu. DELOVNA RAZMERJA: Dmžbenopolitične organizacije in njihovi organi so v lanskem letu ocenili delovna razmerja kot področje, ki še vedno ni urejeno in kjer se pojavlja največ nepravilnosti in kršitev. To ugotavljamo tudi organi inšpekcije dela. Vzroki kršitev, ki so na prvem mestu, so še vedno slabo poznavanje predpisov, sledijo malomarnost, površnost pa tudi zavestno kršenje predpisov. Naleteli smo na primere, kjer vladajo hierarhični odnosi tudi pri samoupravljariju nasproti sindikalni organizaciji in delavski kontroli. V, OZD je premalo samoupravnega izobraževanja. Seznanjenje delavcev z njihovimi pravicami in obveznostmi ni samo njihova pravica, ampak tudi dolžnost. To je predvsem naloga sindikalnih organizacij. Najbolj občutljivo področje samoupravnega urejanja so osebni dohodki in prav tuje bilo največ kršitev. Tudi delovni čas v prometnih in gostinskih OZD še ni urejen. Pri odmorih, počitkih in dopustih v gostinstvu še prihaja do tega, da delavci delajo izmenoma po dve izmeni skupaj (16 ur) in je tako kršena določba zakona o 5-dnevnem delovnem tednu. Za pomoč so se delavci obračali na inšpekcijo dela tudi zaradi varstva svojih pravic. Največkrat se je izkazalo, da delavci ne pozn^o sistema samoupravljanja in so se obračali na in%)ekcijo dela mimo organov upravljanja v svoji OZD, ah pa zahtevali varstvo svojih pravic na sodišču združenega dela se preden so zahtevali preizkus odločitve svoje pravice v OZ D. Pri zasebnih delodajalcih so n^pogostejše kršitve v zvezi z nastankom delovnega razmerja, ko zasebni delodajalci sklepno z delavci pogodbe o zaposlitvi šele, ko so delavci že nekaj časa delali pri njih, nadalje pri vsklajevanju pogodb o zaposlitvi s spremembami kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci ter pri izračunavanju in izplačevanju udeležbe na skupnem dohodku obratovalnic Način izračunavanja udeležbe delavcev na skupnem dohodku pa je tudi za večino zasebnih delodajalcev pretežak. Največji problem pa so zasebni zidarski in drugi obrtniki iz sosednjih repuDlik. Le-ti s svojimi delavci, kijih navadno pripeljejo s seboj, prevzemajo razna obrtniška dela. Odvisno od dela, ki ga tak obrtnik prevzame, sprejema in odpušča delavce. Nad temi obrtniki zelo težko opravljamo kontrolo, ker se selijo iz kraja v kraj vsakih nekaj dni. Nasa skrb je, da je zagotov^ena čim večja učinkovitost in^dcciie dela v korist delavcem, v korist varnega delovnega okolja ter varnih, urejenih delovnih razmer. In%>ektor dela MATILDA KLASINC USPOSABLJANJE VOZNIKOV JE TEŽKA IN ODGOVORNA NALOGA 13. julij je dan šoferjev in avtomehanikov; ob tej priložnosti smo se odločili, da vam predstavimo občana, ki je neposredno vezan na avtomobil in na vzgojo bodočega voznika motornega vozila. Ker je naključje hotelo, smo se ustavili v AMD ,,Franc Galun" v Kidričevem, kjer je pogovor stekel z Jožefom Soršakom, inštruktorjem praktične vožnje: ,,Moj poklic je šofer. V TGA Ki- dričevo sem vozil tovorni avtomo- bil že od nekdaj me je privabljala cesta in tudi na poučevanje bodočih voznikov .sem dostrikrat pomislil. Odločil sem se, da opravim inštruktorski izpit in tako postanem učitelj praktične vožnje. Naprej sem pri Avto moto društvu poučeval honorarno, kasneje pa sem se redno zaposlil. Tako sem že tri leta inštruktor, šofer pa sem že 16. let. Že takrat sem opravil vse kategorije in imam vozniški izpit za A, B, C, D, in E kategorije." Kakšno je pravzaprav vaše delo, kako poteka vaš delavnik? ,,Moje delo obsega samo del praktičnega poučevanja vožnje, kajti teoretični del poučuje kolega iz AMD Kidričevo. Delavnik se začne ob 7. uri in traja vse do treh popoldne. V tem času poučujem kandidate in sicer se v osmih urah zvrsti sedem ali osem bodočih voz- nikov. Delo je specifično in je dokaj težavno. Ne toliko fizično kot psihično, kajti zelo moram biti zbran na voznikovo početje in dogajanja na cesti. Hip moje odsotnosti se lahko tudi tragično konča. Delo obsega tudi izpitne vožnje in sicer ob ponedeljkih, četrtkih in petkih popoldne." Kakšni so pogoji za delo, ki ga opravljate? ,,Za voznika inštruktorja je po- trebno po zdravniškem pregledu opraviti teorijo predpisov o varnosti v cestnem prometu. Izpit obsega tudi osnove psihologije, kodeks o vozniški etiki. Potrebno je opraviti tudi osnove teorije pouka didaktike. Poznati je potrebno tudi motor- na vozila, motoroznanstvo in opremo vozil. Po vseh teh teoretič- nih izpitih je preizkus vožnje motornega vozila. §e preden se kandidat prijavi za inštruktorja mora podati dokazilo o nekazno- vanju in imeti triletno prakso v vožnji motornih vozil. Precej obsežen program je pred vsakim kandidatom, reči moram, da je izpit tudi zahteven in je zanj po- trebno veliko znanja. No, danes sem zadovoljen s svojim delom, prav tako tudi s sodelavci v Avto moto društvu in ni mi žal povabila predsednika društva, ko me je pred leti vabil, naj postanem profesionalni inštruktor. Cesta je moj drugi dom, delo je vsekakor lažje kot tisto v TGA kjer sem vozil samo v krogu tovarne, v elektrolizo in drugod. Tudi bolj razgibano je, kajti vsak dan se srečujem z različnimi ljudmi." Delate v Avto moto društvu Ki- dričevo, s čim se ukvarja društvo? ,,Društvo se imenuje po dolgo- letnem aktivnem članu Francu Galunu, ki se je pred leti smrtno Jože SorŠ£^ Foto: zk ponesrečil na rally vožnji Sutjeska. Odnosi v društvu so vzgledni. Poleg predsednika, tajnika, blagajnika in hišnika so še štirje inštruktorji. Med nami so prijateljski odnosi in pri delu si po- magamo pač kolikor je v naših močeh. Sodelujemo tudi z ostalimi društvi v občini Ptuj. Nedavno tega sem bil član upravnega odbora združenja šoferjev in avtomehani- kov ter tako iz društva in obratno prenašal vse potrebne informacije o delovanju, delu in akcijah društev. AMD Kidričevo se predvsem ukvarja s proučevanjem voznikov za A in B kategorijo, prav tako poučujemo traktoriste in voznike koles s pomožnim motorjem. Območje našega dela pa obsega krajevne skupnosti Kidričevo, Cir- kovce, Lovrenc, Stoperce, Maj- šperk. Ptujska gora in Zetale. V društvu je več aktivnosti. Tako dvakrat ali trikrat na leto organizi- ramo spretnostne vožnje za vsa AMD v občini. Takrat tekmujemo za pokal AMD Kidričevo." Ste pri AMD Kidričevo že raz- mišljali o posebnih poligonih za učenje praktične vožnje? ,,Kar precej besed smo posvetili temu problemu. V Ptuju zelo po- trebujemo poseben prostor, kjer bi poučevali bodoče voznike. Vožnja namreč postaja iz dneva v dan bolj nevarna in zahtevna. Zato bi bilo- potrebno zgraditi poseben prostor za vožnje. S ptujskimi društvi se pogovarjamo, da bi poligon za; vožnjo uredili na kartodromu. Mi- slim, da se bodo naša prizadevanja uresničila." Se beseda o vašem delu? ,,Rekel sem že, da je delo zahtevno in težavno. V mojem vozilu se počutim nekoliko varneje, kajti avto je opremljen še z dodatno sklopko, plinom in zavoro. To je za inštruktorja velika pridobitev. Vožnja je tako postala varnejša. Dostikrat je dogoaja, da moram krepko pritisniti na zavoro, pa tudi na plin. Trudim se, da kandidatu čimbolje in čimhitreje približam tehniko vožnje, previd- nost in spretnost. Težko ocenjujem svoje delo. Upam, da ga dobro opravljam, kajti dokaz za to so vsi opravljeni izpiti bodočih voznikov B kategorije. Ob tem velja poudariti, da opravljeni izpit še ne pomeni biti dober voznik, šele dolgoletna praksa prinese dobrega in prekaljenega šoferja." Dostikrat slišimo, da so pri po- klicnih šoferjih pogoste poškodbe hrbtenice. Kako rešujete ta problem? ,,Res je, da je hrbtenica ,,rakova rana" vsakega šoferja. Ukvarjam se z rekreacijo. Vsako popoldne nekaj časa posvetim razgibavanju hrbtenice. Ukvarjam se tudi s športom in sicer z nogometom in igranjem namiznega tenisa. Redno obiskujem trim stezo v Kidričevem, kjer sem se tudi udeleževal prosto- voljnih delovnih akcij za ureditev te steze. Reči moram, da je to za občane velika pridobitev. S temelji- timi telesnimi razgibavanji bo moja hrbtenica ostala zdrava." Ob tej priložnosti, ko so šoferji včeraj praznovali svoj praznik, se tudi mi pridružujemo čestitkam. Vsem želimo varno vožnjo in mnogo delovnih uspehov! zk Dr. Fran Brumen ZDRAVILNE KOPELI (3. nadaljevanje) Poznamo bolečine ublažujoče delovanje radonskih mazil. Posebno zanimiva so opazovanja, da je v po- krajinah vrelcev z radioaktivnim sevanjem opazno manj rakastih obolenj. Vendar podrobnosti o tem še niso dovolj raziskane. Jakost radioaktivnih toplic merimo z mikro-Curie- ji. Mineralna, oziroma vrelčeva voda, ki jo uporab- ljamo kot napitek, mora vsebovati naj>i;a:ij 29 takih oiot, za kopanje pa najmanj DKSKTKRAT lOLI- KO? TORVJ 290 mikro-Curie-jev na 1000 g vode. Nekateri radioaktivni vrelci vsebujejo poleg btžr j vplivnega radona še druge radioaktivne elemente, ki ■najo lastnost, da se kopičijo predvsem v kosteh in tako povzročajo dalje časa trajajoče radioaktivno žarčenje. ^ Radon vsebujoče vode uporabljamo v glavnem v obliki inhalacij in sicer PRI KRONIČNO VNETNIH RF:UMATIČNIH obolenjih, takih, ki v zadnjih 6 tednih niso več zanihala z vročino. Dalje pri vnetjih živcev, posebno pri neuralgijah, pri starostnih obrab- nih obolenjih skeletnega — kostnohrustančastega tki- va. Posebno uspešno tudi pri tistih boleznih, kjer je potrebno spodbuditi funkcijo žlez z notranjim izlo- čanjem hormonov. Za radioaktivno zdravljenje pa liso primerna tuberkolozna obolenja in bolezni, ki nagibajo h krvavitvam, bodisi izdatnejšim, ali pa tudi zgolj kožnim. OCiUlKOKISl I VRELCI morajo vsebovati naj- manj 1 g ogljikove kisline na 1000 g vode, da so uspešno uporabni kot kopeli. Vrelce, ki vsebujejo manjšo kolišino ogljikove kisline, imenujemo slatine. Uporabljamo jih predvsem kot napitna zdravljenja z namenom izplakovanja telesa in uravnovešanja zakiseljenosti ter pri motenih notranjesekretomih funkcijah. Najbolj na veliko pa jih uporabljamo kot PITNE NAMIZNE SLATINE. Posebno mrzh napit- ki na tešče povzročajo v prebavilih močno vspodbu- janje izločanja prebavnih sokov in prebavne gibkosti (peristaltike). INDIFKRENTNA KOPEL (toplotna stopnja, ki je človekovo telo ne občuti kot toplotno spremembo — ne kot vročo, niti kot mrzlo) deluje poleg dotikal- nega podražanja na kožo (taktilni efekt) še s tako- ■nenovanim vsesplošnim hidrostatičnim pritiskom, ki pomembno vpliva na krv,:! obtok. Njegov efekt je počasnejši utrip srca, povečanje utripnega vala in po- večanje količine krvi, ki preteče po žilah tekom ene minute. Nastopa l:id» posledica površinska (perifer- na) razširiif v tj/Mja >n opaziti je znatno povečanje Iz- ločanja seča — takoimenovana kopalna diureza. MEHANIČNI VPLIV HIDROSTATIČNEGA PRITISKA se izraža predvsem na mezgovničnem ob- toku ter na žilah dovodnicah v trebuhu in okončinah (noge, roke). Ta efekt je POSEBNO POMEMBEN, ker povzroči v primerih z zastojnim obtokom preko- meren pritok krvi v desno polovico srca, kar pri osla- bF'"^ srcu lahko povzroči trenutno smrt. Isti efekt ';;vlnik PD in rf-žiser je nato pozdravil okrog C O- glodal- cev. Od takrat se je na razvalinah vurberškega gradu zvrstilo že pet pnovitev, glcd..'"cv pa je bilo okoli 3 tisoč, polfr okoh3cih krajev tudi iz Maribora, Ptuja in Lenarta. Izkupiček predstave, ki je bil prejšnjo nedeljo je društvo v celoti namenilo za postavitev spomenika padlim borcem NOV iz Vurberka in sosednjih Dvorjan. C TEDNIK -^^•i""ii977 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 mi BRIGADIRJI BRIGADIRSKI DAN Tako kot vsak drugi, se tudi brigadirski dan začne z vstaja- njem. Brigadirji počasi vstajamo in zaspani lezemo k telovadbi, da se predramimo in malo razmi- gamo. Nobenemu ni to po volji, pa kai hočeš, komanda je Komanda. Potem se izkažemo pri jutra- ijem zboru, pojemo himno v kanonu, vsaka brigada po svoje, da je stvar še „lepša" zgrešimo včasih celo melodijo, pa nič zato, saj se poznamo. Sledi zajtrk, kadar je na sporedu skuta s čebulo, se brigadirji preveč ne veselimo tega opravila. Avtobusi nas že čakajo, odhod na traso. Sliši se pesem, včasih pa koga premami tudi spanec, ven- dar ne na trasi, kjer pridno delamo. Razporejeni smo po trasi, še predno se delo začne, je treba povezati roke. Žulji so naš stalni spremljevalec, saj so postali podnajemniki na brigadirskih ro- kali. Zjutraj smo še pri močeh, zato delo gre od rok. Po malici začne vročina, lopate postanejo lene in nam rade služijo za podporno orodje, tudi kramp je pripraven za to opravilo. Po kosilu so navadno interesne dejavnosti, predavanja itd., vsak si lahko najde kaj zase, če ne v klubski sobi pa v postelji. Ibpoldansko spanje se namreč marsikomu prileze. Zvečer stopi na sceno nas kitarist Bogdan, pri tem se včasih bolj spoti kot pa takrat, ko vihti kramp, mi pa njegovo brenkanje povežemo s petjem. Pri tem se urni kazalci pomikajo proti deseti, čas noč- rega počitka in konec brigadir- skega dneva. K. V. MDB „Jože Kovačič" Brigadirji v Mariboru Dan kot vsi ostali. Dopoldne ^felo na trasi, zbori, kosilo. Toda ta Jan ni bil čisto tak kot ostali, popoldne smo se brigadirji vseh ireh brigad odpeljali v športno me- sto Maribor, okrašeno z mnogimi zastavami, očiščeno vseh smeti. V joncu je bilo videti še lepše kot je v lesnico. Saj v Mariboru je bilo prirejeno 30. vsearmadno športno prvenstvo. Ves Maribor se je zbral pri vojašnici Staneta Rozmana, da tisi ogledali športna tekmovanja in lailturno manifestacijo. V Maribor so poleg naših brigad, Id so se formirale v eno samo, prispele tudi brigade iz Goričkega. Komaj so brigadirji stopili iz avtobusa, se je že zaslišal glasen brigadirski ZDRAVO. Pesem prite- gne tisto malo meščanov, ki so ostali doma, da radovedno sprem- ljajo nas brigadirje z začudenimi pogledi. Naša brigada se je bleščala v luči sonca. Uniforme so se svetile v sončnih žarkih, zastave pa so veselo plapolale na čelu kolone. Skozi Maribor se je ves čas cula pesem nas brigadirjev, ki je resnično pritegnila vse ljudi. Ko smo prišli do Drave se je zopet začul brigadirski pozdrav vojakom. V dveh ravnih vrstah, sno se odpravili na samo prizorišče manifestacije. To prireditev so prenašale vse RTV v Jugoslaviji, zato je bila disciplina popolna. Kulturno prireditev so začeli zbor JLA in orkestralna skupina vojakov. Ni manjkalo tudi folkor- nih skupin. Toda najvažnejše za nas je bila predstava brigadirjev iz Goričkega in Slovenskih goric. S svojo pesmijo smo pritegnili vse prisotne. K njihovi pesmi so se vključili tudi gledalci. Pesem se je tako rekoč razlegala čez celo Jugoslavijo. S tem smo predstavili življenje brigadirjev, ter njihovo delo. Zares uspeli smo. To je bil rezultat neumornega dela prejšnjih dni. Vsi kulturniki so nenehno po- navljali svojo izbrano temo, in tako do potankosti opilili izbrani program. Mislim, da jim lahko izrečemo pohvalo za njihov zares dober program. Na koncu priredit- ve smo vsi brigadirji zaplesali kolo. Ta prireditev nam bo prav gotovo ostala v spominu prav vsem udeležencem te manifestacije. Borut ŽAGAR MDA „Jože Kovačič" Obrambni dan Dan borca 4. juUj praznuje- mo vsi Jugoslovani. Na ta dan smo v naselju izvedli obrambni dan. Sestavljen je bil s predava- njem SLO, vojaškili fihnov, orientacijskega pohoda, streljanje z zračno puSco ter kviza TITO - REVOLUCIJA MIR. Orientacijski pohod je bil najbolj zanimiv element obramb- nega dne. Brigadirji smo morali samostojno priti do cilja brez X)moči komandantov. S special- co, na kateri je bila vrisana pot in s kompasom nam je bila hoja in orientacija lažja. Brigade so imele vsaka svojo nalogo, po kateri so se ravnale na ^ecialki. Vse tri brigade so se okoli desetili razšle. Za dobro izveden pohod pa smo imeli točno določen cas prihoda. Čeprav naša brigada ni preveč hitela, smo vseeno prvi prišU do cilja. Veselje je bilo veliko, saj drugih brigadir- jev še ni bilo videti. Na tem pohodu je sodelovala tudi JLA, ki pa je imela start v Ruju. Cilj je bil na kraju poslednjega boja Lackove čete, kjer je postavljen tudi spomenik. Ob prihodu ostalih dveh brigad je bil kratek govor. Natanko nam je bUa orisana tragična smrt borcev. Popoldne je bila v naselju najprej razstava orožja, nato pa še streljanje z zračno puško. Streljanje je potekalo v popolni disciplini, tako, da smo bih vsi zadovoljni z rezultatom. Zvečer smo imeli še kviz. Vse brigade so se dobro pripravile in z znanjem so zadovoljili gledalce. Toda vedno mora biti zmagovalec in poraženec. Z minimalno razliko ene točke je MDB „Milan Mravlje" zma^la pred MDB „Jože Kovačič". Brigadirji iz MDB „Srečko Kosovel" pa so bili zadnji. Čeprav naša brigada ri zmagala, sem zadovoljen odšel s kviza. Tako je potekal obrambni dan, ki je bil po mojem mišljenju dobro izveden. Borut ŽAGAR MDB „Jože Kovačič" Ob smrti profesorja Frana Veselica Ko sem pred nekaj leti zbiral lite- raturo o kulturnem deležu Slove- t\jegoričanov, sem se tudi obrnil na up«)kojenega profesorja Frana Ve- selka. Ta se je odzval moji prošnji^ to- mi poslal podatke o svojem življenju in delu. Ob smrti tega pri- ljubljenega profesorja, borca in partizanskega fotografa je napisal v dnevniku Delo (30. jun. 1977) Edi Šelhaus kratek članek. V njem govori o pomenu in vlogi pokojnika pri foto sekciji pri lOOF v Črnomlju ter o njegovem posluhu /a pedagoško delo. Vendar manjka v opisu njegovo kulturno delovanje v zvezi / ožjo domovino, to je, Ptu- jem in njegovo okolico. Naj spre- govori sam, prek podatkov, ki mi jih je takrat poslal na razpolago v tem spominskem sestavku. Rodil se je 4. 1. 1905 v Središču ob Dravi. Gimnazijo je obiskoval v Pluju, kjer je deloval še v voditelj- skem odseku Sokola in tekmoval na vsesokolskem zletu v Pragi (1926). Na univerzi v Ljubljani je študiral zgodovino in geografijo. Z znanstveno razpravo ,,Ptujske mestne pravice iz I. 1376" (Kronika stovenskih mest 1938) je osvetlil zgodovinsko vlogo mesta v stiku s Sovenskimi goricami, Ptujskim poljem in Halozami. Posamezne odlomke je objavljal v poljudno- znanstveni obliki v Tedniku 1973. Kot profesorje poučeval na ptuj- ski gimnaziji od 1933—1938, potem pa v Novem mestu do okupacije 1941. Kot aktivist je ile- galno poučeval od ital. fašistov izključene dijake, 1942 pa je bil odpeljan v italijansko internacijo (Monigo, (ionars). Po kapitulaciji Italije je odšel v partizane in delo- val kot kuhurnik v Cankarjevi in artilerijski brigadi. Na osvoboje- nem ozemlju v Črnomlju je orga- liziral in vodi(.fotosekcijo propa- gandne komisije pri Predsedstvu S\OS in poučeval na prvi partizan- ski gimnaziji. Po osvoboditvi je poučeval v ljubljani na prvi gimnaziji in po- tem na učiteljišču do upokojitve l%7, predaval na učiteljskem tečaju za učiteljske diplomate cone B v Portorožu. Bil Je strokovni nšpektor na srednjih in strokovnih šolah in kot rezultat svojih spo- znanj je napi.sal novo zgodovino na tonelju države in družbene uredit- ve. V referatu na 6. kongresu zgo- dovinarjev Jugoslavije 1961 v IJublJani je analiziral napake zgo- dovinskega pouka. Razpravo o tej problematiki Je objavil v reviji ,,.Sodobna pedagogika" 1962 z naslovom ,,Pogoji kvalitetnega pouka narodnoosvobodilne bor- be". Za zgodovinsko čitanko (Svi- Jellost—Zagreb) hrvaških osemletk je zbral zgodovinske sestavke, ki Jii Je napisala slovenska mladina kot spomin na okupatorja in njego- ve zločine. ,.Spomine na Osvviencim — Auschvvitz", ki mu Jih Je pripovedoval brat Jože, Je napisal za novoletno številko Poročevalca 1945. Kot udeleženec bitke Cankar- jeve brigade na Ilovi gori 1943 Jo Je opisal v Ljudski pravici (1946), osvobojenje Središča pod naslo- vom ,,Ko so zapele katjuše . . ." v literarni črtici v Tovarišu, za šolsko radijsko uro RTV scenarij ,,Veliki oktober in Lenih", urejal fotdteko v muzeju NOB, pisal potopise in ocene v Prosvetni delavec. Ob sto- letnici ptujske gimnazije Je objavil v Tedniku svoje dijaške spomine v več nadaljevanjih, mariborski Ve- čer pa v 6 podlistkih (1%8) „Sredi- šče pred 50 leti". L. 1971/72 Je pri- redil zemljevide za malo enciklope- djo DZS v Ljubljani. 1972 Je pri- kazal Zavodu za šolstvo SRS ter 1973 aktivu učiteljske in profesor- ske organizacijske enote LJubljana svojo audiovizualno metodo poda- janja snovi. In ironija usode: pred letom dni je pokojnik pisal v Tednik (15. jul.) spominski članek o svojem središkem rojaku in pisatelju Mate- ju Šavori, a sedaj lahko zapišemo z njegovimi lastnimi besedami: ..Čast in slava njegovemu sporni- mi!" E. J. Pred odhodom MDB Dušan Kveder - Tomaž v Posočje že od lanskega leta, ko sem bila m dan na delovni akciji SLOVEN- SKE GORICE 76 sem si želela v brigado. Ta želja se mi je letos tudi ure- sničila. Po objavi v TEDNIKU, da sprejema ZSM-Ptuj prijave mladih za MDA-Posočje 77, sem se napo- tila na ZSM-Ptuj in se tam tudi frijavila v MDB-Dušan Kveder Ptuj. Kmalu nato sem dobila tako kot tudi ostali prijavljeni vabilo na 1. brigadirski sestanek. Na sestanku sno izvolili vse tiste brigadirje, ki bodo vodili naše delo, urejali razna zahtevna dela v brigadi. Pre- verili smo tudi našo navzočnost. Predsednica brigadne konference Cvetka Fras nam je prebrala pra- vilnik o življenju v brigadi. Tako seje prvi brigadirski sestanek kon- čal in spoznali smo, da odhod v brigado ne pomeni, da bomo tam samo delali, mislim fizično, ampak b(5mo lahko delovali v raznih krožkih in klubih, česa si najbrž želi vsak brigadir. Na naslednjih štirih sestankih smo se mnogo pogovarjali o izdaji in vsebini naših biltenov — to je nekakšen tednik brigadirjev — in sklenili, da bomo v prvem biltenu predstavili mesto Ptuj, njegovo okolico, industrijo, ljudske običa- je, v naslednjih pa bomo pisali o nas brigadirjih, našem delu... Ja- sno, da bomo urejali tudi stenčase — (stenske časopise), ki se obešajo na oglasno desko in ponazarjajo brigadirsko življenje z bolj smešne strani, dopolnjujejo pa jih karika- ture. Lahko pa brigadirje spomni- jo tudi na razne politične dogodke, na obletnice in drugo. Vse bolj smo spoznavali, da odhod v briga- do ne pomeni nikakršnih počitnic, kot so morda nekateri mislili. Precej mladih se je odjavilo in raje sklenilo, da odidejo na morje, ali kam drugam na počitnice. Pred nedavnim smo šli bodoči brigadirji na zdravniški pregled in ga uspešno prestali. Čaka nas samo še obvezno cepljenje. V brigadi bo največ mladih iz srednjih šol, precej manj je mladih iz delovnih organizacij. Pokrovitelj naše brigade je KK Ptuj, ki je prispeval denar /a našo brigadirsko obleko. V soboto, 16. julija bo torej ,,odrinila" v Posočje MDB Dušan Kveder-Tomaž. Tedaj vedite, da smo v tistem avtobusu mladi, ki želimo pomagati sočloveku, tiste- mu, ki mu je bodisi potres ali nerazvitost področja zagrenila življenje in si želi naše pomoči. Ml vsi pa odhajamo k temu člo- veku, da bi mu pomagali. Odhajamo z vso mladostno vnemo in upam, da se bomo vrnili z mnogimi delovnimi uspehi, ter spoznanji o življenju, ljube/ni do sočloveka — humani/mu! SLAVICA PIČLRKO MDA SLOVENSKE GORICE 77 V STOPERCAH V petek prvega juhja so se brigaduji iz Dornave napotili na udarniško akcijo v eno najmanjših in od Ptuja najbolj oddaljenih Krajevnih skupnosti Stoperce, da bi tam pomagah pri urejanju ceste v naselju Grdina. V imenu krajevne skupnosti je mlade brigadirje pozdravil ravnatelj tamkajšnje osnovne šole Janko Purg. Seznanil jih Je tudi z zanimivostmi in značilnostmi tega nerazvitega predela Haloz. Nato so brigadirji v sodelovanju z nmogimi domačini prijeli za lopate in razgrnili okrog 300 kubičnih metrov gramoza ter skopah obcestne jarke. Domačiru so navdušeno pozdravili udarniško akcijo, saj tsodo s to cesto dobih že dolgo pričakovano povezavo med Stopercami in Narapljami. Prav zato tudi ni naključje, da so sc prebivalci Grdine prejšnje leto izkazaU pri vpisu javnega posojila za ceste. Na akciji v Stopercah so bili prisotni tudi Jože BotcJin, načelnik oddelka za go^odarstvo in urbanizem pri SO Ptuj, Fcrdo Vajngerl, referent za komunalne zadeve in inšpektor Milan Pavlica. Ob koncu delovne akcije v Odini so mladi priredih še kulturni večer ob kresu. Brigadirji so se vračali iz Stoperc zadovoljni, saj so vedeh, da so Komagali ne samo določenim ^udem, ampak so prispevali s wojim delom k splošnemu napredku tega manj razvitega območja- Zaradi tega želijo na delo v Stoperce še enkrat B. Vodušek . VIDA ROJIC . UPORNE SLOVENSKE GORICE „^ - (5. nadaljevanje) ORUSTVO SUDMARK je bilo ustanovljeno leta 1889 V Gradcu, da nudi gospodarsko pomoč Nemcem na narodnostno mešanih ozemljih na štajerskem, Koroškem in f^anjskem. Na Kranjskem je skrbelo zlasti za Kočevarje. Na narodnostno liešanih ozemljih je kupovalo zemljišča in kmetije in tam naseljevalo '^nice, predvsem na podeželju. Denarno je podpiralo nemške kmete in *rtnike, ustanavljalo' hranilna in posojilna društva, pošiljalo v te kraje j^emške vajence in gospodinjske pomočnice. Ustanavljalo je tudi nemške Si/nice, dajalo štipendije nemškim dijakom, razširjalo nemške šege in navade. Tako je društvo Sudmark imelo Slovenijo za kolonizacijsko *niočje, v katerem je hotelo zatreti slovensko govorico in se s tem t^ibližati prvemu cilju — dominantnemu položaju v Srcdo/cmlju Trst jc fredstavljal vrata do tja. V Nemčiji je pisatelj Rudolf Hans Bartsch vzbudil ob koncu 19. stoletja zanimanje za Slovenske gorice. Nemci so pričeli obiskovali ^niške priseljence v Slovenskih goricah in dajati prispevek organizaciji ^dmark. Leta 1900 je društvo Siidmark ustanovilo Volksbank — ljudsko "^ko in hranilno družbo z? ?]pske dežele. Tik pred I. svetovno vojno je '*'|Pra\Ijaio ustanovitev sklada /a naseljevanje in varstvo zemljišč, da bi •^Šla zemlja naprodaj v nemške roke. Za našo severno mejo je bila kolonizacija nemških kmetov nevarna. ^ letom 1906 so pričeli z njo načrtno utirati pot. Določili so pasove !^-'!jevanja: med Spiljem in Mariborom, pri Radljah in ob Dravi proti Priboru ter na Koroškem od l.abodskc doline proti jugu. Za najnujnejši naselitveni pas so določili pas v Slovenskih goricah od Špilja proti Mariboru. leta 1906 je društvo kupilo v *5cntilju 200 oralov /cmljc in tam naselilo tri nemške družine s 26 člani. Zgradilo jim jc tudi domove. Do prve svetovne vojne je naselilo nemške koloniste še v Stari gori pri Šentilju, Dobrcnju, Svcčini, Slatiiiskcm dolu. Plačah, Zg. Kungofi, Ccršaku, Košakih, Kamnici, Jurju ob Pesnici in še v sedmih krajih v tem rasu. Izhodiščna postaja /a kolonizacijo v Slovenskih goricah jc bil Šentilj. Ši AJERC IJANSTVO Nevarno /a slovenstvo ic bilo štajcrcijanstvo, ki ga jc budil Josip Onig (1859-1925), pek in posestnik v Ptuju, poncmčen Slovence iz Slovenskih goric. Leta 1888 so ga i/volili v ptujski občinski svet, od leta 1894 do 1918 pa jc bil ptujski mestni župan. Prispeval je h gospodarskemu dvigu Ptuja in okrepitvi ncmštva. Budil jc kmečko, obrtniško in trgovsko stanovsko /avcst in štajersko provincialno /avcst, češ, kaj bi se pričakali o narodnosti in pri tem pozabljali na gospodarstvo. Slovensko narodno gibanje jc imel za izdajalsko. Leta 1901 jc ustanovil Kmečko strokovno zvezo, a ni uspel, uspel pa jc s listom Stajcrc, ki jc bil strupeno «;ovražcn slovensktvu. Poudarjal jc kmečke gospodarske koristi, blatil je narodno gibanje, slovenske organizacije in ustanove ter narodne buditcijc. Med slovenskim ljudstvom je scjal idejno politično zmedo in tlačil narodno zavest in tako ustvarjal tla za ponemčcvanje. Slovenstvo jc dopuščal le na Kranjskem, S svojim glasilom jc prodrl tudi na Koroško, kjer jc budil koroško provincialno /avcst. Pod vplivom protislovenske gonje so sc odvijali leta 1908 tudi scpicmbcrski dogodki v Ptuju, ko so se zbrali na letno skupščino delegati Ciril-Mctodove šolske družbe iz vse Slovenije. Nekateri so sc pripeljali / vlakom v soboto 13. septembra na večer, drugi pa v nedeljo zjutraj, na dan zasedanja v ptujskem Narodnem domu. Narodno zavedno kmetje, i3ani Bralnih društev na podeželju, so v nedeljo zjutraj z okinčanimi vozovi hiteli v mesto, da bi ixvdravili skupščinarjc. Lep sprevod voz se je proti mestu pomikal tudi iz Slovenskih goric. Toda ncmčurskc straže na vhodnih cestah v mesto so jih zadržale in surovo nagnale nazaj. Skupščinarjc pa so nemčurji čakali pri vlakih s palicami in gnilimi jajci ter jSi napadali tudi s psovkami. I/ oken so metali Nemci in nemčurji nanje jajca in črnilo in jih psovali na njihovi poti po mestnih ulicah proti Narodnemu domu. Skupščinarji so se mirno zadržali in poslali na okrajno glavarstvo zastopnike, ki so protestirali proti nemškemu izzivanju. Toda glavarstvo ni resno sprejelo pritožbe, zato so skupščinarjc še dalje mpadali, ovirali pred Narodnim domom z vzkliki zborovanje in jih mpadali spet na poti nazaj proti železniški postaji in celo na vlaku. 1/zivačcm so pomagali celo nemčurji iz Celja, Maribora in Gradca. Nemci so razbijali med zborovanjem celo šipe na hišah zavednih Slovencev. SAMOl PRAVNA TELESA V ČASU NARODNOSTNIH BOJEV Med samoupravna telesa v obdobju narodnostnih bojev na Sovenskem Štajerskem štejemo državni zbor, štajerski deželi zbor in okrajne zastope. V okrajnih zastopih, ki jih je imela Štajerska od leta 1867 so obravnavali polega javnih del tudi narodna vprašanja, a v prid nemškega nasilja. Pomembni so bili občinski odbori, v katerih so bojevali nenehen narodnostni boj. Na podeželju so bili občinski odbori po večini v slovenskih rokah, razen v mariborski okolici in v mestih Mariboru, Ptuju, Omožu, ter v Lenartu. Slovenski odbor pa je bil v trgu Središče. Ko so hoteli Nemci prodreti iz svojih oporišč na deželo, so želi le [■jčlc uspehe. Politik Janko Sernec je upravičeno sodil, ko je dejal, da bo slovensko narodnost ohranil le slovenski kmet. V dc/clnih zborih jc bila zgrajena nemška premoč na premišljenem volilnem sistemu. Tedaj je štel štajerski deželni zbor 63 poslancev, a Slovenci so lahko vanj poslali največ 8 poslancev. Razumljivo je, da je bil boj /a enakopravnost s tem onemogočen. V nemškem delu Štajerske je bil voljen en poslanec na 21.(KK) prebivalcev, v slovenskem delu pa eden na 31.(KK). Za slovenske pravice sta nastopala med prvimi poslanci: JOSIP VOSNJAK in FERDINAND DOMINKUS. Prvi se je zavzemal za aiakopravnost slovenščine v osnovnih in srednjih šolah ter uradih na SJovcnskem Štajerskem in za slovensko samoupravno enoto Zedinjcno !^ovcnijo. Zahteve je obelodanil tudi v knjižnici Slovenci, kaj hočemo (1867). Mihael Herman, scxlnik v Ptuju in Josip Vošnjak sta 1868 zahtevala v štajerskem zboru Zedinjcno Slovenijo. Zahtevo so ostro zavrnili. Ko je v tem letu štajerski deželni zbor zavrnil peticiji graških študentov, naj se l^tanovi na graški univerzi stolica za slovenski jezik in književnost, ker je bila pisana v slovenskem jeziku, so slovenski poslanci zaradi zaničevanja sk)venskega jezika, zapustili deželni zbor. Dalje prihodnjič 8 - NASI DOPISNIKI 14. julij 1977- TEDNIK Kraljica droge Zvoni, glavni odmor! Stečem na hodnik. Imenitno, ponovno sem pr\a. Prižgem cigareto in mislim na profesorja, ki me je celo uro radovedno opa/oval. Kaj je opa- zil? Bo sporočil naprej, bodo vsi vedeli? Vsa ta vprašanja so me obdajala. Kadim ostreje, kol ponavadi. Nekajkrat /akašljam, povlečem preostali dim, cigareto Ugasnem ob zidu in lenobno grem v razjed. S smehljajem preživljam še ostale ure pouka. Pred hišo se usedem na stopnice in premišljujem. Je imel prav, ko je trdil, da me je škoda /a normal- no življenje, škoda, da umrem za družino, ki bi si jo ustvarila. Dim dgarete, ki sem jo pokadila v šol- skem poslopju me je še vedno obdajal. Torbo odložim pred veznimi vrati in odidem v disco. Takti rockenroUa me prevzamejo že na ulici. S težavo se vzpenjam po stopnicah, nekdo me vpraša: ,,Si pustila kaj /ame?" V odgovor nekaj zasikam skozi /obe in stopim v dvorano. 2e se gnclem v laktu glasbe, halucinacij, ne niso le občutki zadovoljstva in flegma- ličnega razpoloženja. Nekdo mi ponudi cigareto, prižgem in se napotim v eno i/med lož. Kadim v kratkih presledkih. Čakam, da se pojavi tisti, ki je kadil, ni ga bilo. Zadovoljno se vležem na klop, ki je bila okrog mize. Omamljena gledam v strop, na čudovito rdečo luč, ki je utripala po taktu glasbe. Utihnil je rockenroll. Sledi komerciala — beda pomislim in odhitim proti domu. Torba je še vedno pred vrati. Pograbim jo, odklenem vrata, vstopim in že spim. Glava me boli, kaj je bilo včeraj v šoli? Kaj me briga! Saj bo enkrat vsega konec. Ob meni stoji mama. ,,Kaj bi rada!" zavpijem. „Marjetka kje si hodila včeraj?" — ,,Kaj te briga," odgovorim ošabno in nadaljujem: ,,V šolo pa ne grem več." Mama joče, mene ne gane. Stopim v kuhinjo, iščem nekaj, najti ne morem. ..Kje so tablete proti glavobolu? — V omarici!" Pogoltnem vse naen- krat, bilo jih je šest. Mama se pre- suaši, prime me pod roko in že me zaboli. ,.Au!" se zaderem. Zdrav- nik mi je že v/el kri. V avtomobilu se počutim udobno, /aspim. Prebudi me glas: „Smo /e tukaj!" Doktor je že 1x1 pri vrata. Mmm, vonj po zdravilih, injekcijah. ,,Boš ti tudi?" ponudi. ,,Ne nočem!" Nenadoma me spreleti misel: ,,Da- loC' sem prišla, toda ne bi rada za- hredla. Vbri/gne sebi, meni izrtvi ko/arec / belo tekočino, I.SD, pove: ,,Najlepša hvala". Poljubim mu roko. I/pijem. Roke se mi tre- sejo. Jezik mi postane debel, imam čuden občutek. Kaj je z mano, nulo se prestrašim, zato prosim: ,.Pelji me domov." Kaj je to, muhe me obletavajo. Vedno jih je več, kam pogledam muha. po moji roki leze, joj kar naprej Ic/e. Slišnem jo, toda ona leze kar naprej, kam leti?" Tudi sama sem muha, letim za njo. Mama zavpije! Pobira čre- pinje od vaze na mizi. Miličniki. Kiij se mama pogovarja z njimi? Rdeče, vse je rdeče, krvavo rdeče. Qidovito. Smejim se kot blazna. Raj, raj, glasbe, glasbe. Vključim gramofon. Plošča je rdeča, je mo- goče tudi... ta ni, ta, saj je ona tudi... Stojim pred ogledalom. Kaj? Najlepša sem na svetu, ni takšne kot sem jaz. O oči, kako čudovite oči imam, je to mogoče v očeh vidim sebe, grda sem, hočem udarili, toda mama reši ogledalo. §e naprej me trdno drži za roko. Jočem. Kaj droga popušča? Ne ne sme popustili, moram, hiirajlable-„. le, kje so, moram v lekarno. Mama me ne pusii. Nož, kje je nož? Spustila me je. Miličnik mi vAime no/. Spet se zavem, v bolni- šnici sem, podo/ivljala sem tre- nutke, preden so me pripeljali sem. Slonim ob oknu in premišljujem o mojih napakah. Je to mogoče, tla sem /abredla. Ne, ne bom več |x>skušala droge. Kdor jo jemlje se IXHiiti ponosen, saj je droga v nxxli. Ko jih preneha uživati, tak- rat spo/iia, da jemlje, bolje reče- no, /re drogo, ne, droga /re njega — je že prepozno. Prepozno? Ne, za nikogar ne sme bili prepozno! In ni prepozno, če sam spo/na, da t;ikšno življenje pelje v prepad, v globoko bre/iio i/ katerega ni vrnitve. Spo/nala sem in vem, da sem se končno prebudila iz stra- slega sna, ki ga tako dolgo ni ho- telo biti konec. Torej živela bom /a družino, ki si jo bom iMvarila in žrtvovala vse zanjo dokler bom živela. Kdo jemlje drogo? Najbrž samo tisti, ki so nad življenjem razoča- rani ali naveličani i/obilja, mislijo, da v njej najdejo uteho in zavetje, ki ga v življenju pogrešajo, pa se ziutjdejo še na večjem prepihu, na aiirtonosnem prepihu. Težko je, če se človek ne zna prilagajati v življenju in njegovim zahtevam, kam drugam naj bi se zatekel, če ir k tej čarovnici drogi. Kaj naj sedaj? Me bo sploh še kdo pogledal, me bo pozdravil, ko bom srečala svojega ,,prijatelja", ki me je na to napeljal, me bo mu- čil? Ali pa bo moral priti med šliri stene, kjer bo moral priznali, kaj je in kdo je. Ne vem! Vem samo to, da bom morala vložiti veliko mida, da bom enaka svojim prej- šnjim sošolkam. Ne, ni prav, koje rekla bela kraljica bluesa Jeanis Joplin ,,mi gremo z vzdignjeno glavo." In kaj je pela TINA TURNliR: ,,Naj hodijo z upognjeno glavo, naj jih bo sram pogledati drugemu v oči, ker niso znali premagovali težave. Ne bi smeli prodajati mladim te plošče, Jenis Joplin, saj poje: ,,Jaz sem KRAIJKA DROGI." Niijsiiiiki ugibajo, kaj je droga, to nx)ram poskusili. Oponašali bomo .leiiis Joplin, saj je tako popu- Uirna. Ne, nikoli več ne bom želela bili lo, kar je ta slavna pevka. Ko piidem domov bom zlomila njeno ploščo, lo ošabno kraljico droge, IX" bom je več poslušala, teh ii-nuKiiih kraljic. VSEMU BOM NARl 1)11 A K()NIX IN BOM DAl A PRIiDNOSr PRIIIAJA- JOCTMU NORMALNEMU ŽIVLJENJU. Prepričana sem, da nx' bodo prijateljice sprejele med- se, kot da nikoli nisem bila drogi- riuia, takšno kot sem bila pred tem in takšno kot si ostati neizmerno zdim. Hvala vam, dragi prijateljice, da mi boste dali zaščito, ker jo sedaj najbolj potrebujem, čaka me ležka iviloga, prebrodili krize na poti vrnitve v normalno življenje. I. T. MOJA SESTRA Moja sestra je stara šest let. Začela je hoditi v malo šolo. Ime ji je Zinka. Imam jo zelo rada. Vsak dan komaj čaka, da se vrnem iz šole. Ko si pišem tbmačo nalogo, mi včasili tudi nagaja. Tedaj jo okregam. Včasili mi, zarneri, a sva si hitro spet dobri. Ce mi preveč nagaja, jo mtepem. Takrat me zatoži mami, mama pa ji reče, naj me pri nalogi pusti pri miru. Anica Bratšnajder, OS Vitomarci METULJČEK Metuljček, metuljčka lovi, daleč je starost in druge skrbi. Marica Tuš, 2/a, Jur.