A St 6 (2216) Leto XLIII • Novo mesto, • četrtek, 6. februarja 1992 • Cena:40SLT • YU ISSN 0416-2242 NOVOTEHNA SALON CITROEN Novo mesto, Partizanska 2, tel. (068) 28-066 DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST Ul >o DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST PREDSEDNIK BUČAR ZAVRNIL OBISK PREDSEDNIKA OMERZUJA KRŠKO — Vse probleme v zvezi z Jedrsko elektrarno Krško rešujte s pri-stojnim ministrstvom. Če boste z ministrstvom skupaj ugotovili, da bi morala kako ukrepati tudi Skupščina Republike Slovenije, naj nas obvesti ministrstvo, ki naj obvestilu doda potrebno gradivo za skupščinsko obravnavo. Tako so odgovorili iz kabineta predsednika Skupščine Republike Slovenije na dopis, ki ga je podpisal predsednik krške občinske skupščine Vojko Omerzu . in ki so ga iz Krškega poslali predsedniku Predsedstva Republike Slovenije Milanu Kučanu, premieru Lojzetu Peterletu in predsedniku slovenske skupščine dr. Francetu Bučaiju. Predsednik Omerzu je v tem dopisu zaprosil za uradni sprejem in pogovor v zvezi z JE Krško. SLOVESNOST Z REPUBLIŠKIMI GOSTI VINICA — V soboto, 8. februarja, ob 18. uri pripravlja v gasilnem domu v Vinici tukajšnja podružnica Slovenske ljudske stranke proslavo in slovesno okroglo mizo ob slovenskem kulturnem prazniku in za zeleno južno mejo. Beseda bo tekla o življenju ob meji, možnostih za prekategorizacijo viniš-kega mejnega prehoda v mednarodnega, možnostih razvoja turizma itd. Gostje bodo: člana predsedstva Republike Slovenije dr. Dušan Plut in Ivan Oman, ki bo tudi slavnostni govornik, minister za notranje zadeve Igor Bavčar, minister za turizem in gostinstvo Ingo Paš, poslanec v zboru občin republiške skupščine Zvonko Ivanušič, predsednik IS iz Duge Rese Anton Grgurič, sodelovali pa bodo tudi predstavniki črnomaljskih strank in občinskega vodstva. Z;:«:^TWeniska po krivem zapostavljena Današnji Dolenjski list je debe- ^ lejši za nekaj listov, kajti spet izda- J jamo Dolenjske razglede in to v po- y večanem obsegu. Vsebino nove •i številke te občasne priloge uvaja ^ razmišljanje o slovenskem kultur- S nem prazniku, ki ga bomo letos J praznovali prvič v suvereni državi ^ Sloveniji. V nadaljevanju predstav- ^ ljamo igralca Slavka Ceijaka iz Kr- ^ škega, kije imenitno odigral glavno ^ vlogo v novi slovenski drami o Tu- J gomeiju. Arheolog Tone Knez piše ^ o Novem mestu kot halštatski kne-ževini, o Belokranjskem muzeju, ki ^ je lani slavil 40-letnico ustanovitve, ^ pa v intervjuju z Mirjam Bezek- J Jakše govori njegov direktor Zvon- ^ ko Rus. Sledi zapis o usodi zbirke ji starin Leopolda Kozlevčarja iz Slo- ^ venske vasi. Na literarnih straneh ^ objavljamo daljši odlomek iz Du- J larjevega romana Krka umira, kije ^ pravkar izšel v novi, že tretji izdaji. N V prgišču proze in poezije iz dolenj- ' skih logov je na kratko predstavlje- N na tudi ljudska pesnica z Vinjega J Vrha pri Šmarjeti. Ponatiskujemo s Prešernovo Gloso, ki še ima marši- S kaj povedati sodobnemu bralcu. ^ Razglede končuje novo gradivo za N Dolenjski biografski leksikon, ki ga ^ pripravlja prof. Karel Bačer. N Pogovor z ministrom Ingom Pašem — Evropa se navdušuje za zeleni turizem DOLENJSKE TOPLICE — V vrsti pogovorov, kijih v Dolenjskih Toplicah prirejajo novomeški kraščanski demokrati, vodi pa župan Dvornik, je prejšnji petek zvečer tekla beseda o turizmu. Gost večera je bil slovenski minister za gostinstvo in turizem Ingo Paš. Ker je minister na pogovor zamudil debelo uro, seje župan v tem času pogovarjal o dolenjskem turizmu z Alenko Babič iz Krkinega programa Zdravilišča. Babičevaje med drugim povedala, daje v strukturi gostov v Krkinih turističnih zmogljivosti že sedaj blizu 30 odst. tujih gostov, na Otočcu pa celo polovica. So pa še možnosti za razvoj turizma na tem območju, zlasti bo treba slediti turističnim smerem v Evropi, ko je vse bolj pomemben in celo prevladujoč ekološki in naravovarstveni vidik. Gre za tako imenovani zeleni turizem, ko ljudje zavračajo turistično industrijo. Na Dolenjskem bi morali razvijati manjša turistična središča, kmečki oziroma »drobni« turizem. Ena od idej je oživitev kočevarskih vasi. Je pa Dolenjska v okviru predstavitve in popularizacije slovenske turistične ponudbe po krivici izredno zapostavljena. Minister Paš se v prvi vrsti zavzema za pomoč turističnemu gospodarstvu, ki mora postati pomembna gospodarska panoga. Seveda mora Slovenija spodbujati razvoj posebnega, privlačnega turizma, saj s svojimi 70.000 posteljami v Evropi res nič ne BREŽICE — Kar se zdaj dogaja v obmejnem območju, kjer so nekako središče Brežice, ni nič nepričakovanega. Potem ko so iz Brežic kamioni po vojni vozili pohištvo oficirskih družin, so že prej ali hkrati z njimi odšli tudi mnogi častniki. Nekateri so se vrnilil in hkrati ostali zunaj Slovenije, kar je na videz nemogoče, vendar se da razumeti čisto dobro. V Brežicah so ostale družine bivših vojaških oseb. Otroci niso bili več otroci, ampak Srbi, Hrvati, Slovenci - ta delitevje najbolj tragična. Vse to je pahnilo Brežice v kolektivni dvom, kaj je Ciničen davčni vijak S februarjem smo stopili še korak bliže Evropi S to modno floskulo je slovenska vlada pospremila v življenje novi zakon o prometnih davkih, ki ne upošteva ne naše gospodarske krize ne evropskih plač in drugih tamkajšnjih razmer, temveč tudi pri nas obdavčuje doslej desetletja neobdavčeno hrano, knjige, časopise... Kot vrhunec cinizma do vse večjega števila ljudi, ki so na robu preživetja, zveni »olajševalno« pojasnilo, daje po uveljavitvi novih davčnih stopenj mogoče kupiti luksuzno blago občutno ceneje, najnovejši model avtomobila BMW, denimo, celo za pol milijona tolarjev manjši znesek. Da mlada država potrebuje denar za svoje potrebe, je ljudem bolj ali manj razumljivo, nikakor pa jim ne gre v gla vo. da ga bo zbirala v času prihajajočega vrhunca krize na tako grob in nesocialen način. Kje je ob volitvah obljubljena finančna policija in evropska davčna služba, ki bi bila sposobna pobrati denar tam, kjerje. Če bi res delovala, bi samo od prodaje lesa lahko na leto zbrali na stotine milijonov tolarjev prometnega davka, pa jih nismo. Toda odgo vornim se zaradi tega ni skrivil niti las na glavi. Lažje in enostavnejše je uradniško zbirati tolarčke pri prodaji mleka, kruha, plenic, torej pri stvareh, brez katerih človek ne more preživeti. Da oblast lahko daje popuste bogatim, jemlje revnim in jih prepričuje o nujnosti evropske socialne politike.Če kdo trdi drugače, je ali demagog ali pa se mu kolca po preživelem realsocializmu. Socializmu, ki smo ga živeli, je mogoče očitati marsikaj, nikakor pa ne tako krivične socialne politike, kot smo ji priča ta čas. M. LEGAN pomenimo v smislu množičnega turizma. Kljub temu da vojna v Sloveniji in stanje na Hrvaškem še vedno slabo vplivajo na slovenski turizem, smo za letos po Paševem mnenju lah- V.D. DIREKTORJA V ZVNKD NOVO MESTO — Novomeška občinska skupščina je 30. januatja imenovala dipl. arheologa Danila Breščaka za v. d. direktorja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. Delo bo opravljal do imenovanja pravega direktorja, vendar najdlje eno leto. CARINSKA IZPOSTAVA LE VPRAŠANJE ČASA RIBNICA — Ribniški izvršni svet je 30. januaija naslovil na republiško carinsko upravo prošnjo za izdajo odločbe o odprtju carinske izpostave v Ribnici. S tem so se izkazale kot neutemeljene govorice, da izpostave v Ribnici ne bo, saj je izvršni svet izdal prošnjo po predhodno opravljenih razgovorih, ki dajejo slutiti, daje otvoritev izpostave v Ribnici le še vprašanje časa. Res pa je, da izpostava verjetno ne bo v prostorih nekdanje vojašnice, saj se kot ugodnejša možnost pojavlja na lokaciji ob železniški postaji, kjer je tir, zapornica, dovolj velik prostor in v bližini obe največji ribniški podjetji. Če bo ta lokacija potrjena, bo potreben dogovor z Inlesom, lastnikom stavbe, v kateri je sedaj salon stavbnega pohištva. ko zmerni optimisti. »Zanimanje za Slovenijo nasploh in tudi kot turistično destinacijo se v svetu povečuje,« trdi minister. »Letos bomo dali poudarek dvema usmeritvama, za kateri so načrti že izdelani ali so v izdelavi: gre za mladinski turizem in sklop turizem in ekologija. Tu ima Slovenija lepe možnosti,« je prepričan Paš, ki pravi, daje to, da v naši družbi ni izpeljana privatizacija, turizmu povzročilo pogubne posledice. A. B. GRB IN ZASTAVA URADNO POTRJENA ČRNOMELJ — Čeprav sta se grb in zastava Črnomlja že dolgo uporabljala, pa ta dva simbola nista bila nikoli sprejeta ali potrjena z ustreznim aktom občinske skupščine. Osnutek odloka o simbolih občine Črnomelj so delegati sprejeli šele na seji pretekli teden. Ob tem pa so zvedeli, da se že pripravljajo avtomobilske registrske tablice s črnomaljskim grbom, kot je skupščina pred časom že sprejela sklep. To je začudilo enega od delegatov, ki ga je zanimalo, ali je smiselno dajati občinske grbe na avtomobilske tablice, ko paje znano, da bo v Sloveniji kmalu več kot 200 občin. NOVI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA NOVO MESTO — Skupščina občine Novo mesto je na zadnji seji imenovala tudi novega družbenega pravobranilca samoupravljanja za občine Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje. Mesto, kije bilo nekaj mesecev prazno, je zasedel Julijan Češarek, dipl. pravnik iz Novega mesta. Konec mandatne dobe čez štiri leta bo težko dočakal s tem nazivom. MINISTER ZMEREN OPTIMIST — Za letošnjo turistično sezono na Slovenskem je minister Paš zmeren optimist Na pogovoru v Dolenjskih Toplicah, ki ga je vodil novomeški župan Dvornik, je sodelovala tudi Alenka Babič iz Krkinega programa Zdravilišča. (Foto: A. B.) Danes v Dolenjskem listu Brežice: ne bo junijska vojna njkol[ končana? Preštevanje, ki med ljudi vnaša dodaten nemir kaj in kdo je kdo. To se nadaljuje, brežiška družbena hiša pa razpada, in to odznotraj. Pomalem jo stresajo najnovejši prepiri bivših pilotov o tem, na čigavi strani je bil kateri v lanski vojni v Sloveniji in kakšno vlogo domnevno igra v jugoslovanski vojni avanturi Govorice o sedanji pečalbi cerkljanskih letalcev v Biha-ču samo potrjuje, da so Brežice nemirne. Domnevna proslava ob padcu Vukovarja v enem brežiških srbskih zbirališč, ki ga seveda ni nihče nikoli uradno registriral kot »srbsko ambasado«, pomenijo dodatno tlečo zažigalno vrvico v brežiškem notranjem miru. Skoraj vse je na ravni domnev. Vključno z namigi, da na območju, kjer je z vojno nehal obratovati Tehnični remontni zavod Bregana, skupina Neslovencev, menda Hrvatov, na slovenski I na 2. strani: • Kultura, privilegij elite? na 4. strani: • Zarja bo še čakala na 5. strani: • Belokranjci zopet v na 6. strani: • Konec agonije Vezenininih na 7. strani: • Sigmatov stečaj vprašanje časa na 10. strani: • Med obsodbo in pomilovanjem na 11. strani: • Kam so vse te knjige šle? na 12. strani: • Kamor gre še cesar peš na 16. strani: • Meja je v trenutku vse podrla I % % • Notranji nemir v obmejni pokrajini, ki so ji Brežice središče, pomaga vzdrževati država Slovenija. Doslej je menda dala komaj del tistega, kar je ljudem obljubila v zameno, če bodo v lanski vojni prestopili na slovensko stran. Vprašanje je, ali bo to sploh lahko kdaj storila, kajti denarno plačilo za lojalnost je slaba tolažba ljudem, če jih je zdaj sram in če jih je strah lastne preteklosti. strani skrivaj ustanavlja avtonomno območje. Edino, kar je »črno na belem« in kroži v javnosti, je lansko novoletno grozilno pismo neznanega avtorja, pa še ta »dokument« pove sila malo. M. LUZAR Nadaljevalo se bo suho vreme, v nižinah se bo pojavljala jutranja megla. S protestnim shodom do prostorov? Kočevski nekulturni zaplet pred dnevom kul-____________ture_____________ KOČEVJE — V zadnji številki in-formatoija Kočevski Kam je bil objavljen poziv Delavske godbe občanom Kočevja, naj ne dovolijo, da bi tisto, kar so v Delavski godbi izgrajevali desetletja, čez noč uničili nekateri mogotci, saj sije, po njihovem mnenju, nekdo močno zaželel prostorov godbe v stari gimnaziji na Ljubljanski 12. Na podlagi sodne odločbe, ki so jo prejeli, naj bi godba ostala brez svojih prostorov, zato opozarjajo občane, naj bodo pozorni na plakate, ki bodo pozivali na protestni shod. Potrebe po protestnem shodu pa so se verjetno nekoliko zmanjšale po 30. januarju, ko je bil sprejet dogovor med izvršnim svetom kot predstavnikom lastnika prostorov, v katerih se nahaja Delavska godba, in Delavsko godbo, da bo godba pridobila in predložila vsa gradbena dovoljenja za adaptacijo prostorov. Spor je namreč nastal ravno zaradi adaptacij, kijih godba nekoliko po svoje izvaja skoraj v celotnem pritličju stavbe stare gimnazije. Ko so bili opozorjeni, da bo izvršni svet zahteval ustavitev del, dokler ne pridobijo vseh potrebnih soglasij, so namreč z deli pohiteli, tako da so bila ta dela praktično že opravljena do izdaje prepovedi. Zato tudi ni tako presenetljiv nalog za izpraznitev prostorov, ki ga je godba dobila 29. novembra lani od Temeljnega sodišča Ljubljana, enote Kočevje. Kot razlog odpovedi je navedeno, da se godba ni držala pogodbe, po kateri ne more brez soglasja najemodajalca izvajati v najetih prostorih nobenih adaptacij. Ob tem pa kljub temu ostaja odprto vprašanje, ali je resnična trditev kulturnegaanimatorja Delavske godbe, Slavka Rančigaja, da jim želi občina prostore odvzeti iz popolnoma drugačnih namenov. To pa naj bi končno ugotavljalo sodišče že na razpravi, ki bo trinajstega tega meseca. M. L.-S. MANJKAJO NASIPI BREŽICE — Poplave lani novembra so povzročile v brežiški občini za dobre 104 milijone tolaijev škode, navaja poročilo, ki ga je pred kratkim sprejel brežiški izvršni svet. Povodenj bi nekatera območja prizadela manj, če bi bilo na nekaterih kritičnih mestih ob Savi več nasipov, kot jih je zdaj. Kaže, da bodo rečne vode še naprej pomenile za brežiško območje možno nevarnost, do česar je pripeljala tudi republiška politika, ki ne misli dovolj na gradnjo ustrezne zaščite pred naraslimi rekami. SKOKI — PRA ZNIK ZABRDJA — Ta manjši kraj pri Mirni mnogi Dolenjci poznajo, če ne po drugem, po tekmi v smučarskih skokih. Pred petimi leti so na hribu sredi vasi pripravili prvo tekmo v skokih in postala je tradicionalna. Minulo nedeljo je bilo v znožju 35-meterske skakalnice skorajda premalo prostora, saj je prišlo skoraj 3000 gledalcev. Rekorda niso videli, čeprav je nekolikanj spremenjena skakalnica po načrtih inž. Janeza Goriška to obetala. Med 75 skakalci sta bila tudi 53-letni Šentjemejčan Franc Pave in 4-letni domačin Damjan Vtič. Rezultati so na športni strani Dolenjskega lista. (Foto: J. Pavlin) Se nismo povsem na dnu revščine S pogovora trebanjskih prenoviteljev in simpatizerjev SDP s Francijem Pivcem in Mauriciom Olenikom na Mirni — Pikre na račun Peterletove vlade MIRNA — »Strašen padec slovenskega družbenega proizvoda (v poltretjem letu za 31 odst.!) se ne kaže le v sociali. Bojim se, da bo to poslabšanje še večje, da se moramo pripraviti na še večje socialne in materialne tegobe,« je dejal Franci Pivec, glavni tajnik SDP, na pogovoru s člani in simpatizerji SDP iz trebanjske občine na Mirni. Pivec je opozoril, da se izredno majhen del družbenega proizvoda pretaka po ekonomski logiki, saj je od 287 miljard tolarjev družbenega proizvoda v javni porabi prek 202 milijardi. Zato je pozicija vlade izjemno izpostavljena, od tod tudi številne kritike. V poslanskem klubu SDP so prepričani, da si nobena vlada ne bi smela naložiti takega bremena izredne centralizacije odločanja, ki je »neke vrste prosvetljeni absolutizem.« Tudi v Demosovih strankah je zatorej vse več nezaupanja in negodovanja do take poti. Takemu padcu družbenega proizvoda pa se po Pivčevih besedah reče recesija in zato bojazen, da se nismo znašli v letu 1992, ampak 1929. »Logično bi bilo, da se poslanci borimo, da bi povečali proračun, vlada bi ga pa morala tiščati dol. Zdaj je pa ravno obratno, ker so strankarski interesi pred volitvami močnejši. Zelo se bojim, da pomeni to odmik od urejene, pravne države. Vlada ni imela prav resnega namena, da bi spravila proračun skozi parlament. Pri nas gre za renominacije proračuna, o katerih se nam poslancem še sanja ne! Prerazporejajo se veliki denarji,« je povedal Pivec. V razpravi, ki jo je vodil Jože Tomažin, smo slišali precej pikrih na ra- PREDSEDNIKA NISO POTRDILI KOČEVJE — Odločanje o zahtevah za denacionalizacijo bo izredno zahtevna in odgovorna naloga. Zahtevna bo tako s strokovnega kot tudi moralnega vidika. Zato morajo biti tudi člani obeh petčlanskih komisij za denacionalizacijo, ki bodo v pomoč občinskim upravnim organom, ljudje, ki pri drugih vzbujajo popolno zaupanje. Iz navedenega razloga člani kočevskega izvršnega sveta niso potrdili — imenovanja Toneta Rakoviča za predsednika komisije za denacionalizacijo zasebnih gospodarskih podjetij, stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč. Za predsednico je bila imenovana Snežana Mekterovič. Imenovanje ostalih ni bilo sporno. čun Peterletove vlade in zdajšnje oblasti, ki da zanika številne pridobitve zadnjih 40 let, zlasti kar zadeva socialno varnost ljudi. Žalostno je, da danes vse več ljudi nima niti za hrano, da morajo starši plačevati celo za recept in za zdravila za dojenčka, česar prej ni bilo, daje oskrbnina za nepo-kretnega v domu počitka 17.000 tolarjev, najnižja penzija pa okrog 8.000 tolarjev itd. Trebanjci so menili, da ni prav, da sta dr. Katja Boh in dr. Andrej Capuder za neuspešno delo nagrajena z veleposlanskima stolčkoma. Poudarili so, da so za vlado narodne enotnosti oz. rešitve, takšno, ki bo imela predvsem pred očmi gospodarstvo, ne pa politiko. P. PERC m PRA VIČNOST — Mauricio Olenik (prvi z desne, poleg sedita Franci Pivec in Jože Tomažin) je na dobro obiskanem razgovoru trebanjskih prenoviteljev in simpatizerjev SDP povedal, da dopolnjujejo program s postojnske konference (programski svet vodi dr. Matjaž Kmecl), prej ko slej pa je SDP za ekonomsko uspešno, socialno pravično Slovenijo, za družbo enakih možnosti. (Foto: P. P.) Gutman pojasnil okoliščine Janez Dragoš je ravnal v skladu z veljavnimi predpisi ČRNOMELJ — Odgovor poveljnika pokrajinskega štaba TO za Dolenjsko Albina Gutmana na vprašanje enega izmed črnomaljskih delegatov o vlogi poveljnika štaba TO v Črnomlju Janeza Dragoša pri predaji orožja maja 1990je na decembrski seji, kot smo poročali, izzval precejšnje negodovanje med delegati. Zahtevali so tudi, da poveljnik Gutman na skupščini pojasni vse okoliščine pri predaji orožja, kar je na seji pretekli teden ta tudi storil. Natančno je pojasnil, kaj se je dogajalo 17. maja, ko so na številnih štabih TO in ne le v Črnomlju izvršili ukaz in odpeljali orožje TO, ki ni bilo v skladiščih tedanje JLA, v prostore vojske. Republiško predsedstvo pa je ukrepe v zvezi s tem sprejelo šele 18. maja, ko je odredilo, da orožja TO ni moč več Ljubljansko pismo Dolg seznam oprostitev in olajšav Februar — mesec dav-koplačevalcev LJUBLJANA — Za večino Slovencev je prijava dohodkov v letu 1991 povsem novo doživetje. Vseh izpolnjevalcev posebnega formularja za izračun dohodnine naj bi bilo namreč nad 1,3 milijona. Vsem, ki morebiti računajo, da se bodo davčni napovedi lahko izognili, pa naj kar takoj povemo, da jih bo špekuliranje drago stalo. Davčno napoved bomo morali pisati vsi, ki prejemamo kakršnekoli dohodke: plače, honorarje, nadomestila za čas brezposelnosti, dohodek od dejavnosti, pokojnine, socialno pomoč, dohodek od prodaje in oddaje stanovanj ipd. Pri uveljavljanju olajšav pa bo vsakemu davkoplačevalcu prepuščeno, da bo po rubrikah razvrstil izdatke, ki jih je imel med letom. K izpolnjenemu obrazcu davčne napovedi ne bo potrebno prilagati kupa računov in potrdil. Te bo treba k davčni napovedi predložiti le v primeru, če bo občinska davčna uprava to zahtevala ali morda sama prišla preverit resničnost navedenih davčnih odbitkov. Z vsemi dokazili za zmanjšanje osnove pa se davek lahko zmanjša le za deset odstotkov. In oprostitve davkov? Oprostitve veljajo samo za tiste (dohodke, kijih občan dobi iz obresti na hranilne vloge ter kot dobitke pri igrah na srečo. Neobdavčeni so po 16. členu zakona o dohodnini še prejemniki za občasno ali začasno nego, pomoč invalidom, ki jih izplačujejo invalidske organizacije. Prav tako se ne plačuje davek na prejete jubilejne nagrade, odpravnine in za denarna nadomestila, izplačana v enkratnem znesku po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Davka ne bo treba plačati še na prejemke iz naslova socialnovarstvene pomoči. Po lani sprejetem zakonu o dohodnini bodo davkoplačevalci deležni še nekaterih posebnih olajšav. Osnova za dohodnino se zmanjša za znesek sredstev, vloženih v nakup dolgoročnih vrednostnih papirjev, znesek, ki ga namenimo za nakup rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev, reinvestirani del dobička od dolgoročnega vrednostnega papirja, višina sredstev, ki smo jih porabili za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja za rešitev stanovanjskega problema zavezanca, za vzdrževanje teh objektov itd. Dobro je vedeti še to, da bodo dodatne olajšave lahko uveljavljali tudi vsi tisti, ki so v prejšnjem letu vplačali samoprispevek. Kdor je dopolnil 65 let, lahko svoje osnove za odmero davka zmanjša še za osem odstotkov povprečnega osebnega dohodka zaposlenih v Sloveniji. Dodatnih olajšav pa bodo deležni še zasebniki, ki namenjajo več denarja v naložbe. In v kolikšnem času lahko pričakujemo, da nam bodo glede na oddano napoved poslali odmerjeno višino davka? Lahko se zgodi, da bo trajalo kar nekaj mesecev. V vsakem primeru pa naj bi odmerek davka dobili v roke do konca oktobra, kar je tudi zakonsko določen skrajni rok za odmero davka. Vse je seveda odvisno od tega, kdaj bomo oddali napoved (moramo jo do 31. marca). V. BLATNIK premikati v skladišča JLA, dobilo pa je tudi že podrobnejše informacije, kaj vojska pravzaprav namerava. Po Gutmanovih besedah so poveljniki, ki so orožje predali pred 18. majem, izpolnili ukaz, ki je bil prenesen po liniji subor-donacije, in niso zagrešili nič spornega. V primeru Janeza Dragoša pa je bilo ugotovljeno, da mu s pokrajinskega štaba niso posredovali nobene informacije, zakaj mora orožje premikati, zagotovljeni pa so mu bili že tovornjaki za prevoz. Zagrožene so bile sankcije, če ukaza ne bi izpolnil. Ukrepal je torej v skladu s takrat veljavnimi predpisi. Kot je zatrdil Gutman, Dragoš ni bil neposredno odgovoren za oddajo orožja in lahko opravlja delo poveljnika območnega štaba TO. Albin Gutman je tudi dejal, da ni hotel s prejšnjim odgovorom povzročati v Črnomlju nikakršnih sporov, ter se zanj opravičil. M.B.-J. • Javno mnenje je naj večja laž na svetu. (Carlyle) Socialdemokrati stopajo iz ilegale Na volitvah samostojno ČRNOMELJ — Območni odbor Socialdemokratske stranke Slovenije za Belo krajino je bil ustanov^ Ijen maja lani, torej že po volitvah, zato stranka ne v metliški ne v črnomaljski občinski skupščini nima voljenih delegatov. Zaradi tega so v slabšem položaju v primerjavi z ostalimi parlamentarnimi strankami, zato pa tem bolj razmišljajo, kako bodo nastopili na naslednjih volitvah. Ta levo sredinska stranka se je sicer vključila v črnomaljski Demos, vendar ima ločene poslovne prostore v Ulici 21. oktobra 17a in namerava tudi na volitvah nastopiti samostojno. Po besedah predsednika območnega odbora Staneta Adamiča so se odločili, da bodo končno izstopili iz ilegale, v kateri so bili zadnje mesece, ter pripravili vrsto javnih nastopov. Eden prvih je bil pretekli teden, o tem, kaj hočejo socialdemokrati danes, v postdemosovskem in predvolilnem obdobju, pa je govoril član vodstva SDSS Marko Selan. Poudaril je, daje njihova ambicija, da se stranka, ki jo imenujejo tudi Pučnikova, razširiti po vsej Beli krajini, za to pa bo potrebno trdo delati. Stane Adamič »Žal lahko iz dneva v dan spoznavamo, kako je politično življenje v Beli krajini zamorjeno, zato imajo stranke malo članstva. Večina gleda na politično delo od strani, marsikdo, ki je vključen v stranko, pa je deležen celo posmeha, tako da je njegovo politično delo zatrto že v kali,« je prepričan Adamič. »Toda člani naše stranke ne bomo vrgli puške v koruzo. Pripravili bomo socialdemokratske večere po večjih belokranjskih krajih. S tem se bomo predstavili, najbrž pridobili kakšnega novega člana, predvsem pa želimo pridobiti volilce,« niza Adamič načrte območnega odbora SDSS, ki naj bi v prihodnje postala zares belokranjska in ne zgolj črnomaljska, kot je sedaj. M.B.-J. VENDARLE DELAJO — Iz Tehničnega remontnega zavoda v Breganskem selu so v ponedeljek odpeljali prvi kontingent popra vljenih in preno vljenih terenskih vozil. Pripadniki TO so jih odpeljali v učne centre slovenske vojske. Proizvodnja v tej vojaški remontni delavnici trenutno zaposluje nekaj čez 60 ljudi. Večina naprav v obsežnem servisnem kompleksu miruje, kajti ni še jasno, kaj naj bi podjetje delalo v bodoče. Po nekaterih informacijah iz vojaškega vrha Slovenija tu ob meji ne bo imela namenske proizvodnje. Krizni štab, ki skuša obdržati pri življenju nekdaj dobro in iskano firmo TRZ, pa računa tudi s tako proizvodnjo, ob kateri bi lahko že kmalu vpeljali tudi »civilni« servis osebnih vozil. Toda zdaj je poglavitno, da vsaj nekaj ljudi dela in da kompleks vsaj za silo vzdržujemo, menijo v vodstvu TRZ. (Foto: M. Luzar) Meritve zraka v Novem mestu Izmerjene povprečne 24-urne koncentracije S02 v mikrogramih na kubični meter zraka Datum meritev 27. L 28. L 29. L 30. 1. 31. 1. 1 2. 2. 2. MERILNA MESTA Center 126 114 123 83 88 60 67 80 71 39 65 62 48 74 Ločna 77 84 91 109 76 45 108 Drska 50 63 36 55 22 35 65 Bršljin 84 71 54 79 29 65 50 Mejna povprečna 24-urna koncentracija S02: 125 ug/m3 Kritična povprečna 24-urna koncentracija S02; 375 ug/m3 Mejna koncentracija je tista, kije po Odloku (U. L. RS. 30/90) še dovoljena. Pri kritični koncentraciji so potrebni izredni ukrepi. Naša anketa Kultura privilegij elite? Kulturni minister dr. Andrej Capuder je eden najbolj kritiziranih v Peterletovi vladi. V razrezu proračunske pogače je znal kulturi izboriti škandalozno majhen košček, še tega pa je delil po svojem videnju naše kulture, ki ga zavrača večina kulturnikov. Ministrski stolček bo za to, da bo lahko šel za veleposlanika v Pariz, zapustil brez nacionalnega kulturnega programa in z razsulom v slovenskem kulturnem podjetju. Tega je dodatno povečala nova davčna zakonodaja, kije začela veljati 1. februarja. Menda je kot enojajčna dvojčica podobna davčnim sistemom razvitih zahodnih držav, po katerih bi se tako radi zgledovali, a kaj, ko tudi naše plače niso podobne evropskim. Ze nakup šolskih knjig in potrebščin je prenekatere starše spravljal v obup, kje so še vse druge potrebne in koristne revije, knjige, prireditve, ki bi jih otrokom, pa tudi sebi morali imeti možnost privoščiti. Slovenske založbe izdajajo vse manj knjig, posebno leposlovja, kulturne ustanove životarijo vse po vrsti, s kulturniki ni bistveno bolje. V to udarijo novi davki. Pocenijo na primer alkohol in luksuzne predmete z dragimi avtomobili vred, podražijo pa osnovno hrano, sokove in vso duhovno hrano s časopisi vred. Zares, kakšna država je to? FRANC TANKO, samostojni obrtnik iz Ribnice: »Z najnovejšimi obdavčitvami se kar strinjam, saj seje do sedaj okoli 70 odstotkov vseh izognilo plačilu davkov. Če gledam z materialne plati, ne vem, zakaj naj bi to bilo tako. Vedno je bilo moteče dejstvo, da smo vse kulturnike metali v isti koš, tako zaslužkarje kot tiste, ki se s kulturo komaj preživljajo. Kaj bo to pomenilo za kulturo v širšem pomenu, pa ne vem.« RUŽA ZUPANC, vodja poslovne enote Mladinske knjige v Novem mestu: »Kakšna bo država, ki uvede davek na knjige, zmanjšuje pa ga alkoholu? Ljudje že do sedaj niso imeli kdove koliko denarja za knjige, saj gre za preživetje, zdaj ga bo še manj. Popraviti smo morali prav vse cene, Judi knjigam, ki so že več let na policah. Žalostno bo, ko bomo spomladi spet prodajali knjige na kilograme, kar pa je še vedno bolje, kot da končajo na Di- nosur ANICA KOPINIČ, v.d. direktorja metliške Ljudske knjižnice: »Zgrešeno je, da so pri nas obdavčili tudi kulturo, saj ima vsak človek pravico do kulturnega življenja, ki pa se mu z davkom omejuje. V knjižnici se bo pri nakupu knjižničnega gradiva poznal davek. Kupili bomo manj knjig. Že nekaj časa pa opažamo, da ljudje sicer nimajo denarja za nakup knjig, a se branju ne odrečejo in tako strmo narašča število obiskovalcev knjižnice.« DARINKA ADLEŠIČ, poslovodki-nja v črnomaljski knjigami DZS: »Na kulturne dobrine ne bi smeli nabiti davka. Žalostno pa je, da se je zmanjšal davek na alkoholne pijače. Mladi bodo raje odšli na pijačo, kot pa si privoščili kulturno prireditev ali knjigo, ker za slednjo ne bo dovolj denarja. Bela krajina se bo tudi kot kulturna provinca še bolj pogreznila v provincialnost. Pri nas smo včasih prodali veliko knjig, sedaj le še kakšen priročnik in otroško knjigico.« NADA CIZEL, poslovodkinja v knjigarni DZS v Brežicah: »Zdaj gremo v to, da bo kultura dostopna samo določenemu sloju ljudi. Tako ravnanje je tudi posledica tega, daje v ljudeh premalo želje po kulturnih dobrinah. Kultura kot neprofitna dejavnost potrebuje družbeno pomoč, ne pa dodatno obdavčitev. Če imamo novo državo, bi morali za njeno promocijo poskrbeti tudi skozi kulturo* FRANC LEKŠE iz Velikega Trna, Krško: »Če so višji davki, se seveda povečajo cene. Zato bo marsikdo bolj gledal na to, da bo najprej imel za kruh, knjige in take reči pa bodo prišle na vrsto, če bodo, na koncu. Šolarji potrebujejo veliko knjig, zato ne bi smele biti predrage, da bi jih lahko kupili. Če ne bo knjig, ne bo znanja, a če država hoče, da ji bo šlo dobro, mora imeti izobražene državljane. S temi davki se država ne bo ESŽS« Pl ki MARTINA HORŽEN, delavka v sevniški Lisci: »Res ne vem, kam bomo prišli s kulturo, če bo standard tako naglo padal kot zdaj, ko marsikdo že niti za kruh nima. Najprej je pač treba jesti, se obleči, šele potem pride na vrsto kino, gledališče in obiskovanje drugih kulturnih prireditev. Tega bi se naši politiki morali zavedati, razen, seveda, če hočejo, da bi imeli zgolj elitno kulturo. Pojem v zboru in sem seveda tudi za ljubiteljsko.« FRANC GABRIJEL, predmetni učitelj telesne vzgoje na osnovni šoli v Mokronogu: »Še manj bo kulture kot doslej, če bodo obdavčili, kot vse kaže, vse povprek, tudi kulturno dejavnost. Tudi gasilci, ki so v manjših krajih pogosto organizatorji zabavnih in kulturnih prireditev, bodo verjetno izgubili voljo, da bi še kaj migali, če jim od zasluženega, ustvarjenega s prostovoljnim delom, ne bo veliko ostalo.« SLAVKO RANČIGAJ, kulturni animator delavske godbe iz Kočevja: »Najnovejše obdavčitve kažejo, da nikogar ne zanima nič drugega kot lasten žep. Vse, kar je bilo v preteklih letih narejenega, bi radi zrušili in po najcenejši poti dobili v svoje roke. Takšen je tudi odnos države do kulture. Že sedaj smo imeli probleme z mladimi, ki ne vedo, kaj početi in niso vključeni v nobeno kulturno dejavnost.'1 Primerov. 2 DOLENJSKI UST Gozdarstvo ima glavo še nad vodo Lansko leto je GG Novo mesto kljub vsemu zaključilo pozitivno — Število zaposlenih zmanjšali za 130 — Povečan odkup lesa kaže na obnovljeno zaupanje NOVO MESTO — Gozdno gospodarstvo Novo mesto upravlja v občinah Novo mesto, Črnomelj, Metlika, v približno polovici občine Trebnje in v delu občine Grosuplje s 83.500 hektarji gozdov, od tega je 28.000 ha ali okoli tretjina družbenih, 55.000 ha ali dve tretjini pa zasebnih. Od 28.000 ha sedanjih družbenih gozdov bo okoli 12.000 ha verjetno vrnjenih upravičencem. V lanskem letu se je število zaposlenih v Gozdnem gospodarstvu Novo mesto močno zmanjšalo - kar za 130 ljudi, od 540 na 410, kolikor jih je bilo konec lanskega leta. Pred petimi leti pa je bilo v GG Novo mesto zaposlenih več kot 780 ljudi. Lani so likvidirali 3 TOK-e, njihovo delo, ki je ostalo, pa so prevzeli sedanji tozdi PODKOMISIJA — REŠITEV IZ SVINJSKE ZAGATE Če ne želiš ali ne moreš kakega problema rešiti, ustanoviš komisijo ali Podkomisijo in ji ga zaupaš. Tegapre-izkušenega pravila se jeposlužila tudi posebna skupina slovenskih živinorejskih strokovnjakov, ki jim je kmetijsko ministrstvo zaupalo pripravo programa razvoja slovenske prašičereje do leta 2.000. Zapletlo se je seveda glede prihodnosti velikih prašičjih farm, ki jih še kako potrebujemo, onesnažujejo pa okolje s svojo gnojevko, in kar je še hujše, postale so predmet licitiranja političnih strank. Ce bi hoteli uresničiti zahtevo Slovenske kmečke zveze — Ljudske stranke ln namesto farm na novo urediti ali obnoviti 180.000 stojišč na prašiče-rejskih kmetijah, bi potrebovali 181 milijonov nemških mark, kar gotovo m mačji kašelj. Če drugega, nas bo Pomanjkanje prisililo, da bomo farme ohranili in jih, kolikor je le mogoče ekološko sanirali Sicer pa počakajmo na mnenje posebne podkomisije. PREDAVANJE O GOVEDU GRIBLJE, ČRNOMELJ — V Četrtek, 6. februarja, bo ob 18.30 v osnovni šoli v Gribljah predavanje o zdravstvenem varstvu goveda, plodnostnih motnjah in telitvah. Isti temi bodo lahko v *5ete*t’ februarja, ob 18. uri kmetje prisluhnili v sejni sobi črnomaljske skupščine. Predavala bosta dipl. veterinarja in sicer v četrtek Jerneja Fabjan, v Petek pa Samo Kavčič. • Jabolko na dan odganja zdra vnika stran. (Slovenski pregovor) O • • \s Sejmišča ■ ®kEŽICE — V soboto so prodaji*";' na redni tedenski sejem pripeljali 256 do tri mesece starih in 37 prašičev. Prvih so prodali 149 po 200 do 250 tolarjev, drugih pa 16 po 100 do 130 tolarjev kilogram žive teže. V SEMIČU DVOJE PREDAVANJ SEMIČ — Metliška kmetijska svetovalna služba pripravlja v petek, 7. februarja, ob 16. uri v semiškem hotelu Smuk predavanje o možnostih razvoja turizma na kmetiji. Predavali bodo strokovnjaki za turizem. V torek, 11. februarja, pa bo ob 18. uri črnomaljska kmetijska svetovalna služba v semiški kino dvorani pripravila predavanje inž. Igorja Mamiloviča iz tovarne zaščitnih sredstev Pinos o zaščiti vinske trte in sadnega drevja. Vabljeni! in uprava podjetja. Za večino delavcev je prišlo to radikalno zmanjšanje na neboleč način, z odhodom v pokoj, dokupom let ipd., 35 delavcev, za katere v podjetju niso mogli najti dela, je prijavljenih na skupnosti za zaposlovanje. »Teh nekaj več kot 400 zaposlenih pa je za sedanji obseg dela optimalno število,« pravi inž. Anton Šepec, direktor Gozdnega gospodarstva Novo mesto. Kljub naštetim in številnim drugim težavam, ki so se na slovensko gozdarstvo zgrnile lani in ki seveda niso obšle GG Novo mesto, so v tem podjetju v lanskem letu poslovali pozitivno. Tudi letos bi, pravijo, če ne bi prišlo do večjih sprememb pri lastninjenju in pri prometnih davkih, lahko poslovali brez izgube. Vendar zakon o denacionalizaciji, zadnji ukrepi vlade in nejasnosti glede lastninjenja gozdarjem letos ne obetajo nič dobrega, še več, do gozdarjev in gozdarstva so naravnost diskriminatorski. Nekatere stvari v zvezi z gozdarstvom pa se normalizirajo. Tako se Na črno sekal vsak deseti Lani za več kot 18.000 kubikov črnih sečenj NOVO MESTO — Na območju Gozdnega gospodarstva Novo mesto, ki obsega občine Novo mesto, Črnomelj, Metlika, pol občine Trebnje in del grosupeljske občine, so v lanskem letu ugotovili za 18.350 kubikov nedovoljenih, tako imenovanih črnih sečenj. Toliko je, kot rečeno, ugotovljenih črnih sečenj, v resnici pa jih je, pravijo poznavalci, še precej več. Skupaj so črne sečnje ugotovili pri 1.500 lastnikih gozdov ali pri desetini vseh lastnikov gozdov na tem območju. Od tega je bila manj kot tretjina teh črnih sečenj s strokovnega stališča še sprejemljivih, se pravi, da pri teh sečnjah ni prišlo do degradacije gozdov, da niso bili posekani vsi nosilci sestojev ipd. Ostali dobri dve tretjini črnih sečenj pa sta tudi s strokovnega stališča povsem nesprejemljivi, saj je šlo za goloseke ali za drugačno pustošenje gozda. Nedovoljene sečnje ugotavljajo revirni gozdarji. Revirni gozdar pa mora v zasebnem sektoiju kontrolirati 2.500 hektarjev gozdov. Da bi bil pri odkrivanju nedovoljenih sečenj natančen in uspken, bi moral tako kontrolo opraviti dva- do trikrat na leto, se pravi, da ne bi mogel delati nič drugega. Revirni gozdar pa mora v prvi vrsti v gozdu opravljati strokovna dela, kot so redno odkazilo, gozdno-gojitveno načrtovanje, vodenje del pri gojenju, varstvo gozdov ipd. Tega »beleženja dogajanja«, ki gaje v zadnjem letu pri nas tako grozljivo veliko, pa v normalno delujoči pravni državi skorajda ni. V prejšnjih časih, ko je v naših gozdovih na tem področju veljal red, so na istem območju, kjer so lani ugotovili za skoraj 20.000 kubikov črnih sečenj, gozdarji odkrili za 500, skoraj nikoli za 1.000 kubikov nedovoljenih sečenj. Na čigav račun gre ta velikanska razlika? A. B. Kmetijski nasveti Hladni test za seme koruze Do setve koruze je resda še skoraj tri mesece, pa vendar ne bo prav nič odveč že zdaj poskrbeti za seme. Slovenski kmetje so se z izbranimi hibridnimi sortami desetletja oskrbovali pri srbskih in hrvaških žlahtniteljih in jih zdaj upravičeno lahko skrbi, če nanje še lahko računajo. Navsezadnje na Hrvaškem vojna še ni zanesljivo končana, prekinjene so mnoge gospodarske vezi in oskrbovalne poti. Semenarna sicer zagotavlja, da bo oskrba s semenom dobra in da seje na njihova zagotovila moč zanesti. Toda vseeno bi kazalo biti previden. Če že seme bo, še ni rečeno, da bo vse tako, kot bo pisalo na spremljajoči deklaraciji. Pri tem imamo v mislih predvsem možno poslabšanje lastnosti semena, k'mora ubirati daljše uvozne poti in je pri tem lahko deležno tudi slabših skladiščnih razmer. Poljedelec pa ve, kako lahko vlaga zmanjša kalivost semena in kako mraz prizadene njegovo vitalnost. v vsakem primeru je letos bolj kot doslej priporočljiv tako imenovani madni test semena, to je preprost kalilni preizkus, ki najbolj verno pokaže, kakšno je seme. V ta namen odštejemo sto zrn koruze in jih posejemo v posodo z vlažno zemljo, vse skupaj pa postavimo za teden dni v prostor s temperaturo I0°C, to je toliko, kot znaša priporočena toplota zemlje ob •LETOS PRIPOROČENE HIBRIDNE SORTE — Kmetijska svetovalna služba priporoča za spomladansko setev naslednje kultivaije. V l^radu 100: BC 175, BC 191, ZP 101 in delno še BC 188, v razredu Mcoi?6^0' ki se je izjemno dobro izkazala, BC 278, BC 272, DEA, o n ZPSC 299 in nadeždo 26, v razredu 300: mirno, carlo, BC J * ®^12, evo, ZPSC 332 in sorto medimurec 38. Za silažo so pripogne sorte: helga, BC 272, BC 278, mirna, BC 312, BC 318, eva in Pl C 404, Podrobnejše informacije daje svetovalna služba. ni‘vi- P° tednu dni mora posoda še za pet dni v prostor s temperaturo 25 °C. Po številu vzklilih semen dokaj natančno ugotovimo kalivost cevnega semena, pripravljenega za spomladansko setev. Semenaiji računajo, da je pri koruzi 85-odstotni vznik še znak dobrega semena. Posebej Poudarjajo, naj bi seme ne bilo staro več kot dve leti, najbolje pa je, da je Inž. M. L. GNOJILA BODO, TODA DRAŽJA ŠE ZA CARINO LJUBLJANA — Kot je zagotovil na nedavnem obisku v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Slovenije direktor INE iz Kutine, bo ta tovarna kljub težavnim razmeram po vojni na Hrvaškem slovenskemu kmetijstvu zagotovila dovolj mineralnih gnojil. V Slovenijo so pripravljeni prodati 73.000 ton kana, 18.000 uree in 129.000 ton kompleksnih gnojil NPK. Na razgovoru prisotni direktor Tovarne dušika iz Ruš je dodal, da je preostale potrebe slovenskih kmetijcev pripravljena zadovoljiti ta tovarna, in to predvsem s posredovanjem uvoza iz Avstrije. Toda ostane vprašanje, če bodo slovenski kmetje v stiski, v kakršni so, tolikšne količine gnojil sploh potrebovali oz. zmogli kupiti. Ne le da so nesorazmerno draga, dodatno jih je podražila še osamosvojitev Slovenije, saj je po novem pri uvozu gnojil iz Hrvaške ob enoodstotnem carinskem evidentiranju treba dodatno plačati še 6-odstotno carino. zlasti v primerjavi s prvo polovico lanskega leta v GG Novo mesto popravlja odkup lesa, kar kaže na to, da si je GG Novo mesto spet pridobilo zaupanje lastnikov gozdov, na kar brez dvoma najbolj vplivajo odkupna cena, pravočasno plačilo in gotovo tudi slabe izkušnje s prekupčevalci z lesom. Tako je GG Novo mesto lani od zasebnih lastnikov odkupilo 27.600 kubikov lesa, a v prvi polovici leta samo 9.000 kubikov, čeprav je bil v prejšnjih letih vedno v prvem polletju odkup lesa večji. To je še vedno precej pod povprečjem v prejšnjih letih, ko je gozdna odkupila od zasebnikov od 50 do 60 tisoč kubikov lesa, največ pa celo blizu 70.000 kubikov. Lani seje zmanjšal tudi posek v družbenih gozdovih, in sicer so v svojem posekali 120.000 kubikov, prejšnja leta pa okoli 150 tisoč kubikov. To zmanjšanje gre izključno na račun moratorija na sečnjo v gozdovih, ki naj bi bili predmet vračanja. A. B. Se Metlika lil Nova agromelioracija METLIKA — V Metliki se že pripravljajo na agromelioracijo Metlika III, ki bo zajela zemljišča na območju katastrskih občin Metlika, Lokvica, Gradac in Dobravice. Ker gre za izredno obsežen in zahteven projekt, ga bodo izvajali postopno. Prvi del bo zajel 630 ha kmetijskih površin severno od Lok-vice ter zemljišča ob naseljih Trnovec, Gornje in Dolnje Dobravice, Geršiči, Gradac in Primostek. To bo nižinska kraška agromelioracija. Zajete pa bodo le tiste površine, na katerih je potrebno izvesti agromelioracijo. Pozneje pa se bodo lotili še zemljišč, na katerih predvidevajo namakanje, komasacijo in osuševanje. Investitor del bo metliška kmetijska zadruga. Sicer pa naj bi 75 odst. od predračunske vrednosti, kije po januarskih cenah dobrih 34 milijonov tolarjev, prispevalo republiško ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 25 odst. pa lastniki ali imetniki pravice uporabe kmetijskih zemljišč. Po predvidevanjih naj bi z urejanjem zemljišč pričeli letošnjo jesen. M.B.-J. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag Julij Nemanič Bo R Slovenija opazHa rezerve vinogradništva? Navezanost slovenskega človeka na trto in vino je izjemno velika. To je vredno več kot velika nepovratna sredstva države za obnovo vinogradov. Toda vinogradniki kljub temu ne bodo zmogli sami gospodarsko oživiti vinogradništva, da bi bilo v Evropi konkurenčno. Razočaranje nad državo, kije obetala iz projekta »Demografsko ogrožena območja« ugodne finančne možnosti za obnovo vinogradov, je še prisotno z upanjem, da v letu 1992 ne bo treba plačevati posledic kakšne nove katastrofe, ki bi zahtevala tudi vinogradnikov denar. Od slovenskega vina ne živijo samo vinogradniki, lažji in večji dohodek daje vino trgovini in gostinstvu. Tudi država dobi lep delež v obliki davka od prometa z vinom. Izračun pove, da se ob 10-odst. prometnem davku zbere v državni blagajni letno najmanj 900 milijonov tolarjev. To je velik denar. Za ta denar je možno obnoviti 600 ha vinogradov. Kako velik denar za samo 600 ha vinogradov, boste rekli. Približno toliko vinogradov je v metliški občini. Slovenija bi morala do leta 2005 letno obnoviti 1500 ha, če bi hotela obdržati vinograde, ki so rodni, in jih povečati še za 14.000 ha, da bi izkoristili površine, kjer so že bili nekoč vinogradi. Kateremu ministru za kmetijstvo se bomo lahko zahvalili za uresničitev tega projekta? Naložba ne bi bila tvegana, zato ostanimo še dalje optimisti. V prejšnjem članku sem navedel, da so smeli na avstrijskem Štajer- skem v letih 1989 in 1990 pridelati na 1 ha samo 9000 kg modre frankinje, da bi grozdje bilo dovolj kakovostno za vino kakovostnega razreda. Ni pa dovolj samo pridelati kakovostno vino. Tistim vinogradnikom, ki ga pridelajo, je veliko do tega, da bi bilo to vino na trgu, t.j. v trgovini in gostilni pravilno ponujeno. Nič nimamo proti večjemu zaslužku trgovine in gostinstva, toda Evropejci bodo prihajali k nam in bodo poleg kakovosti vina primerjali s svojim vinom in postrežbo in ceno. Tako, kot se trudijo vinogradniki, tako bi bilo prav, če bi se tudi trgovci in gostinci učili vino pravilno predstavljati, hraniti, ponujati in postreči. V zadnjih letih je tudi v naših krajih potekalo veliko kletarskih tečajev. Slušatelji so bili kmetje v starosti od 18 do 70 let. Noben zakon jih ne zavezuje, da morajo imeti to kvalifikacijo, pa so tečaje vseeno obiskovali. Tisti, ki nameravajo v bodoče stekleničiti svoje vino za trg, so izjeme; potrebovali bodo potrdilo o uspešno opravljenem izpitu s tega 42-umega tečaja. Na prste obeh rok lahko naštejem med temi večsto vinogradniki (okoli 500 v treh letih) gostince. Zakaj so prišli? Potrebujejo kvalifikacijo, če hočejo točiti v lokalu nestekleničeno vino. Resnici na ljubo je treba reči, da znanje iz kletarjenja v kmečkih zidanicah ne zaostaja za znanjem iz postrežbe vina v trgovinah in gostilnah. Kmetje so že prišli do spoznanja, da bodo s kakovostjo dosegli večji ugled in večji dohodek. Prav bi bilo, da do tega spoznanja pridejo trgovci, predvsem pa gostinski delavci. Strokovna ponudba pritegne gosta, da vino naroči. Trenutno gostinci tožijo, da upada prodaja vina. Sedaj je pravi trenutek, da se nad tem zamislijo. mag. JULIJ NEMANIČ Pretirano zalivanje škoduje Lončnice pozimi potrebujejo le toliko vode, da ne uvenejo — Proti škodljivcem primeren piretrin Z NOVOMEŠKE JUŽNIČE Med tistimi, ki so bili ta ponedeljek zadovoljni s prodajo na tržnici, je bil prav gotovo čebelar Tone Hočevar iz Šentjerneja. Pozna se, daje na pohodu gripa in ljudje vedo, da med pomaga. Cvetlični, ajdov in kostanjev med je prodajal po 220 do 250 tolarjev. Tudi domače krvavice in šunke so šle kar dobro v promet, ta ponedeljek pa je prodajalec iz Brežic vso svojo stojnico založil z mesnimi klobasami in jih ponudil po 500 tolarjev kilogram. Vse lepo in prav, dokler ne bo kaj narobe, saj bi te mesnine moral pred prihodom na tržnico pregledati vsaj delavec Zavoda za socialno medicino in higieno. Enako bi veljalo tudi za ovčji in goveji sir , ki ga je pripeljala ekipa iz Bosne in ponujala po 250 tolarjev kilogram. Pa preglejmo cene nekaterim stvarem, ki so bile ta ponedeljek najpogosteje videne na stojnicah: jabolka 50, mandarine 79, solata 160, luščeni lešniki 500, rozine 250, orehova jedrca 700, dalmatinske fige 250, jajca 12 do 15, koren 40, sirček 140, lonček smetane 200, česen 300, krompir 20, sveži šampinjoni 200, čebula 50, čajčki Toneta Gracarja z Mirne 50, suhe hruške in krhlji 200 tolaijev. Lončnice smo dali k zimskemu počitku v primemo suh, svetel prostor, kjer temperatura ne presega 10° Celzija. V času, ko rože počivajo, zalivamo le toliko, da ne uvenejo. V primeru, da je zaradi prepogostega zalivanja prišlo do gnitja korenin in poškodb na nadzemnih delih rastlin, prenehamo z zalivanjem. Ko se zemlja izsuši, zalijemo z 0,3-odst antrakolom, da zaustavimo gnitje korenin. Rastlin v zimskem času ne obrezujemo in ne presajamo, če ni nujno potrebno; to bomo storili spomladi. Takrat bomo odstranili vse suhe liste in poganjke. Lončnice bomo pričeli pogosteje zalivati, jih dognojili in postopoma privadili na zunanje razmere. V primeru, da so se nam na rožah pojavili škodljivci, kot so listne uši, rdeči pajek, bele mušice, nemudoma ukrepamo. Bolne rastline moramo ločiti od zravih. Razvoj škodljivcev lahko v začetni fazi zaviramo mehanično. Kos vate ali gobico namočimo v milnico in rastlino temeljito obrišemo, posebej spodnjo stran listov. Postopek vsakih nekaj dni ponovimo. Klasičnih insekticidov, ki so namenjeni za zunanjo uporabo v zaprtih prostorih, ne bomo uporabljali. Uporabimo pa lahko insekticid iz naravnega piretrina, kije novost na našem tržišču. Sredstvo je zaradi svoje neškodljivosti za ljudi in toplokrvne živali uporabno tudi v zaprtih prostorih. Sredstvo pod imenom Biotoll flora je na tržišču tako v razpršilki za direktno uporabo, kot koncentrat za pripravo 10 oz. 501 škropiva. Zanimivo je tudi to, da sredstvo na tretirani rastlini v treh do štirih dneh popolnoma razpade, zato je uporabno tudi pri pridelovanju vrtnin, ki imajo sicer kratko rastno dobo. Še eno pomembno opozorilo! Lončnic ne obračamo od svetlobe v želji po enakomernejšem obraščanju, saj s tem povzročimo rastlinam več škode kot koristi. Rastline namreč izgubijo preveč energije pri ponovnem obračanju listov v ustrezen položaj. J. BARBO SKUPŠČINA DRUŠTVA VINOGRADNIKOV SEVNICA — Društvo vinogradnikov Dolenjske — podružnica Sevnica —Boštanj vabi v nedeljo, 9. februarja, ob 9. uri v restavracijo hotela Ajdovec v Sevnici na redno letno skupščino društva. Po rednem delu skupščine bo mag. Julij Nemanič iz Kmetijskega inštituta Slovenije predaval o negi vina. O VARSTVU IN ZAŠČITI METLIKA — Tukajšnja kmetijska svetovalna služba vabi na predavanje o varstvu in zaščiti poljščin, ki bo v ponedeljek, 10. februarja, ob 10. uri v gostilni Veselič v Podzemlju in ob 13. uri v metliški vinski kleti. Predavala bo mag. Marta Ciraj. UITI gospodinjski kot/ičck Jedi iz glinastega lonca Slovenci smo svoje narodne jedi , začeli precej pozno zbirati in obdelovati. Pred nekaj desetletji je prevladovalo mnenje, da so narodne jedi nekaj zastarelega, kar odganja ljudi od napredka. Uvajanje narodnih jedi, tudi na jedilnikih družbene prehrane, seje pri nas počasi začelo z razvojem turizma. Največ na področju ohranjanja naših prehrambnih posebnosti so opravili etnografi in zbrali mnogo gradiva. Ti opisujejo nastanek in pomen posameznih jedi v zvezi z ljudskim verovanjem, praznovanji in običaji. Če dobro pregledamo sestavo starih domačih jedi, nas presenetijo z originalnostjo, raznovrstnimi okusi in izvirnimi kombinacijami, ki so največkrat prehransko upravičene in nujne. Naši predniki niso poznali hranilne vrednosti posameznih živil, zato si teh kombinacij niso znali razložiti. Pri prehranjevanju jih je vodila izkušnja. Koruzne žgance in koruzni močnik so zalivali z mlekom. Beljakovine v mleku se zelo dobro dopolnijo z beljakovinami v koruzni moki. Zanimiva je tudi povezava jedi, kot je kislo zelje in krvavica. Snovi, ki so v kislem zelju, hitreje razgradijo maščobe v prebavnem procesu. Izvirne so še sestave, kot je ješprenj s kislim zeljem ali repo, »medved« s suhim mesom, dolenjski štruklji z gorčico, prosena kaša s kislim zeljem, razne fižolove jedi, žganci z zeljem, repo ali mlekom itd. Nekatere jedi so se na deželo prenašale iz meščanske kuhinje, tako kokošja in goveja juha. Svojo tradicijo so različne juhe ohranile predvsem v Prekmurju. Še danes je navada pripravljanja dveh vrst juh na raznih praznovanjih. Na Pohorju je znana kisla juha. V krajih, kjer je bila bolj razvita živinoreja, pa so nastale mlečne in skutne juhe ter juhe simice. Stare juhe, ki so še danes priljubljene, so zeljna in repna jota iz alpskih predelov je znana šara, ki jo postrežemo s kračo kot samostojno jed. Posebnost mesnih juh pa so predvsem dobre zakuhe, kot so žlinkrofi, ajdovi žličniki, drobnjakovi krapci in pa rezanci, ki so na žalost ostali na naših mizah edini in tudi prer »ost predstavnik domače zakuhe. (wije prihodnjič.) HELENA MRZLIKAR s IZ NkŠIH OBČIN IZ NkŠIH OBČIN V s i Opozorilo za inšpektorje Skupščina čaka na celovito poročilo o gradnji delavnice v Smolenji vasi — Razveljavljeno I NOVO MESTO - Problem gradnje delavnice za predelavo plastičnih mas v Smolenji vasi, o katerem smo že nekajkrat pisali, se je pred tednom znova pojavil v novomeški občinski skupščini. Medtem kogradnja kljub nasprotovanju sosedov hitro napreduje, je republiško ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora namreč odpravilo tudi zadnje lokacijsko dovoljenje za delavnico. t Skupščinski odbor za gospodarstvo in infrastrukturo je predlagal, da bi zadevo dodatno uvrstili na dnevni red kot posebno točko. Osnovni razlog predloga je bila spornost gradnje in zaradi nje povišana politična temperatura v kraju ter seveda zadnja odločba ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora, s katero je 14. januarja odpravilo tudi zadnje, že četrto istovrstno lokacijsko dovoljenje. Ministrstvo je sklepalo na osnovi sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, sprejete 17. decembra lani, ta pa je upoštevala odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije iz sredine marca 1991 o razveljavitvi odloka o prostorsko ureditvenih pogojih občine Novo mesto, s čimer ni več pravne podlage za lokacijsko dovoljenje za delavnico. Odbor je skupščini ponudil v sprejem tudi več sklepov za razrešitev problema sporne gradnje. Zahtevala naj bi odpravo gradbenega dovoljenja, ki ga je občinski sekretariat za varstvo okolja in urejanje •••••• prostora izdal na podlagi razveljavljenega lokacijskega dovoljenja. Zahtevala naj bi tudi takojšnjo ustavitev gradnje delavnice in vzpostavitev prvotnega stanja. Predlaganje bil sklep, da se ne začenja z novim postopkom za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja ali za legalizacijo narejenega, ker da niti novi odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za Novo mesto za to ne daje strokovne podlage. Odbor je predlagal še sklep, da se zaradi nespoštovanja zakonitosti v postopkih in materialne škode, ki s tem nastaja, začne postopek za ugotavljanje strokovnih in drugih delavcev, ki s svojim ravnanjem povzročajo, da pri posegih v prostor prihaja do takšnih problemov. Investitoiju sporne delavnice Ivanu Božiču pa naj bi s skupščinskim sklepom omogočili prednost pri pridobitvi lokacije v obrtni coni Cikava. Skupščina se zadeve ni odločila uvrstiti na dnevni red, vendar pa do naslednje seje pričakuje od občinskega sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora in od izvršnega sveta temeljito poročilo o zadevi. Sekretarja sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora Jožeta Preskarja je posebej zadolžila, naj inšpektorje opozori na zdajšnje stanje v zadevi in na to, da morajo ukrepati po predpisih. Skupščina je podprla tudi predlog poslanca Zelenih Marjana Ravbarja, naj se v bližnji prihodnosti sooči s problemom črnih gradenj v občini na- Spl0h' Z.L.-D. r?!^i liki ti c Zarja bo še čakala na ustanovitev Skupščinamii podprta predloga IS o prenosu stanovanj v stanovanjsko podjetje NOVO MESTO — Novomeška skupščina je pred tednom brez zapletov sprejela predlog za uvedbo stečajnega postopka za žužemberškega Gradbenika, program dela zborov skupščine za letos, z nekaj dopolnitvami pa tudi razvojni projekt demografsko ogroženega območja Suha krajina. Po pričakovanju je bil najtrši oreh dnevnega reda predlog občinskega izvršnega sveta za prenos stanovanj, stanovanjskih hiš, poslovnih prostorov in stavb občine Novo mesto kot vložek za odkup delnic stanovanjskega podjetja Zatja. O stanovanjskem podjetju Zarja, delniški družbi, pa o dilemah, ki so se pojavljale okrog nje že v sami občinski vladi, v skupščini pa na zadnjih dveh lanskih sejah v obliki delegatskih vprašanj poslanca Zelenih Marjana Ravbarja, smo že nekajkrat pisali. Zarjo je ustanovilo pet večjih novomeških podjetij konec lanskega oktobra. Občine med ustanovitelji ni bilo, po zadnjih razlagah zaradi ustavnih preprek. Lahko pa občina pristopi k že ustanovljenemu podjetju. Sprva je bilo v delu izvršnega sveta še nekaj dilem o takšni obliki organiziranja stanovanjskega področja v občini, a na koncu je prišel pred poslance občinskega parlamenta omenjeni predlog o vložku za odkup delnic Zarje. Po njem naj bi občina vnesla v Zatjo kot kapitalski vložek 841 stanovanj v vrednosti 787,5 milijona tolarjev, poslovne prostore in stavbe v vrednosti 40,43 milijona tolarjev in opremo v vrednosti 2,55 milijona tolarjev. Poslanci so v četrtek dobili na klop mnenje skupščinskega odbora za gospodarstvo in infrastrukturo, ki je načelno podprl predlog o občinskem kapitalskem vložku v Zarjo. Menil pa je, da bi morali pred izvedbo predloga rešiti več odprtih vprašanj. Konkretno naj bi določili objekte, ki bi bi- Zasoljeno spreminjanje pogodb Vlada ni razdrla pogodb o prodaji stanovanj, če kupnina ni bila plačana do roka, zahteva pa plačilo obresti — Možna tudi sprememba v obročno odplačilo NOVO MESTO — Po novem stanovanjskem zakonu, sprejetem lani oktobra, je novomeška občina imela v lasti 1.576 stanovanj. Do sredine januarja je pogodbo o odkupu stanovanja po tem zakonu sklenilo 487 imetnikov stanovanjske pravice, od tega je bilo 382 stanovanj tudi dejansko prodanih, pogodbe pa prijavljene in potrjene na Upravi za družbene prihodke. Ostali, ki so pogodbo sicer podpisali, vsega denaija za odkup stanovanja niso uspeli zbrati in nekateri so prosili za spremembo pogodbe oz. za sklenitev aneksov k osnovni pogodbi, nekaj pa jih je tudi odstopilo od sklenjenih pogodb. Iz ministrstva za varstvo okolja in urejanje okolja so tudi v Novem mestu dobili nepodpisano tolmačenje, da je pogodba, če dolžnik ne izpolni obveznosti v roku, razdrta po zakonu. Prodajalec stanovanja jo sicer lahko ohrani v veljavi, s tem da po preteku roka zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pogodbi doda določilo, s katerim na primer določi zamudne obresti ali druge pogoje, pod katerimi je še pripravljen ohraniti pogodbo veljavno. Poudarjeno je tudi tolmačenje zakona, da imetnik stanovanjske pravice, ki je enkrat sklenil pogodbo o odkupu stanovanja z enkratnim plačilom kupnine, pravice do odkupa po stanovanjskem zakonu ne more več uveljavljati. vali to zadevščino, so pač vzeli na znanje obvestilo iz ministrstva, da imetniki stanovanjske pravice, ki niso zaprosili za sklenitev aneksa k pogodbi v sedmih dneh po preteku roka, do katerega bi morali plačati stanovanje, nimajo več pravice kupiti stanovanje po pogojih stanovanjske- Ko so v novomeški vladi premle- • Ne dajajte mi nasvetov, zmotiti se znam tudi sam. (Napis na assiškem krožniku) • Odkritega nasilja nad Neslovenci še ni, se pa že kažejo znamenja, da bi se to lahko zgodilo. (Bavcon) • Večina ljudi zahteva od soljudi vrline, ki jih sami nimajo. (Russel) NOVA ULICA V OTOČCU OTOČEC — S spremembo katastrske meje med Črešnjicami in Šempetrom je Otočec dobil novo, deseto ulico. Hiše, zgrajene po zazidalnem načrtu Otočec, bodo, če bo predlog sprejet, stale na Skalni ulici. Skupaj s to spremembo bodo v Otočcu ukinili ulico žrtev fašizma, ki se bo v celoti priključila ulici Dobrava. Seidl bo ostal brez ulice Novomeška Seidlova ulica bo poslej Frančiškanska DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 8. februarja, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: Samopostrežba v Šmihelu • Šentjernej: Samopostrežba Mercator • Dolenjske Toplice: prodajalna Vrelec • Žužemberk: Market Dolenjka • Straža: Samopostrežba KZ. • Novo mesto, v nedeljo od 8. do 11. ure: prodajalna KZ, Gl. trg 4 • Črnomelj: prodajalna Pod lipo. NOVO MESTO — Občinski izvršni svet je že novembra lani sprejel sklep, da se primestna naselja Smolenja vas, Mali Slatnik in Mala Cikava pripojijo k Novemu mestu s sočasno uvedbo ulic. Zaenkrat bo uresničen le prvi del, medtem ko za uvedbo ulic s spremembo oštevilčenja stvari še niso dorečene. V omenjenih naseljih se ne morejo dogovoriti o imenih ulic. Vsak hoče svoje, le za Šentjernejsko cesto, kije bila navržena, ni nihče. Zaradi tega bodo s spremembo odloka o preimenovanju trgov in ulic v Novem mestu zaenkrat samo priključili ta naselja Novemu mestu. Novo mesto torej dobiva tri nove ulice: Smolenjo vas, Mali Slatnik in Malo Cikavo. Na pobudo krajevne skupnosti Bučna vas pa naj bi preimenovali predel, kjer živijo Romi. Geodetska uprava seje odločila predlagati ime Brezje, del ulice Muhaber pa naj bi bila ulica, imenovana Žabjak. Drugi del ulice Muhaber, kjer so nekdanja vojaška skladišča Trudbenik, naj bi poimenovali Livada. Obeta se tudi prva sprememba imena ene znanih mestnih ulic v Novem mestu. Na predlog krajevne skupnosti Center bo Seidlova postala Frančiškanska ulica. Ko je občinska vlada razpravljala o tem, je menila, da je bil Ferdinand Seidl za Novo mesto in to deželo vendarle tako pomemben mož, da res ne zasluži, da bi bil prvi ob ulico. Za preimenovanje naj bi bila prej kakšna druga na vrsti. A ker gre v bistvu za kratko ulico z vsega dvema hišama, naj bi s spremembo vendarle ne bilo težav. Ferdinanda Seidla pa naj bi ohranili v mislih in ga »uporabili«, enako druga zaslužna imena, ko bodo stare novomeške ulice dobivale nova imena ali ko bodo iskali imena za nove ulice in naselja. Vse spremembe, povezane s preimenovanjem ulic, morajo biti opravljene v dveh letih, označevanje naselij in ulic ter zamenjava tablic s hišnimi številkami pa mora plačati proračun. li preneseni na Zarjo, vrednost pa naj bi izračunali na dan prenosa. Opozoril je tudi na vprašljivost funkcioniranja delniške družbe, ki vsebuje profitni in neprofitni del. Poslanci so v zvezi s tem vpraševali, kako bo zago- ga zakona. Ne bodo pa izničene pogodbe tistih kupcev, ki stanovanja niso plačali do roka, vendar so pravočasno zaprosili za spremembo pogodbe — to sicer stane kupca 2.000 tolarjev — po kateri bodo obročno odplačali stanovanje. Ustregli bodo tudi kupcem, ki so prosili za podaljšanje roka za plačilo kupnine. Vendar pa to ne bo zastonj, saj je vlada proti špekuliranju z vezavo denarja na banki in služenjem obresti. Dolžniki bodo morali poleg kupnine, ki je še niso nakazali lastniku, plačati zanjo tudi trenutno veljavne revalorizacijske obresti. V ŠKOCJANU KONCERT »DOMOVINI« ŠKOCJAN — V soboto, 8. februarja, bo ob 18.30 v počastitev slovenskega kulturnega praznika in priznanja samostojne Slovenije v Osnovni šoli Škocjan nastopil moški komorni pevski zbor Otočec z izborom slovenskih domoljubnih pesmi imenovanim »Domovini«. Jamstva ni Izvršni svet proti zastavitvi obveznic za posojilo TPV NOVO MESTO — Nedavno smo že poročali, da bo v Tovarni posebnih vozil, najmanjši in najmlajši delniški družbi nekdanje 1MV, stekla poskusna proizvodnja avtomobilskih sedežev za R 5 in R 4 za potrebe Revoza, ki je sedeže doslej uvažal iz Francije. V tovarni naj bi delalo 80 ljudi, celotna investicija je vredna 97 milijonov tolarjev. LB, Dolenjska banka Novo mesto je za uresničitev načrtov odobrila dobrih 20 milijonov tolarjev dolgoročnega posojila za osnovna sredstva, vendar ga Tovarna posebnih vozil ne more koristiti, čeprav seji zelo mudi, ker nima zanj s čim garantirati. Delitvena bilanca med njo in Revozom namreč še ni narejena. Občinski vladi je sicer veliko do tega, da bi bil projekt uresničen, saj gre navsezadnje za 80 delovnih mest, vendar pa ni sprejela predloga sekretariata za družbeni razvoj, da bi za posojilo banki jamčila tri mesece — v tem času naj bi se v Revozu potrudili z dokončanjem delitvene bilance — z občinskimi obveznicami. Kako se bo zadeva razpletla, je težko reči.. Vsaj malo čudno pa je, da mora TPV za proizvodnjo sedežev, kijih potrebuje Revoz, naokrog, pri »tujcih«, iskati jamstva za posojilo za začetek proizvodnje. tovljeno ločeno funkcioniranje enega in drugega dela, pa tudi, kdo bo pokrival morebitno izgubo neprofitnega dela. Bilo je tudi več opozoril na nejasnost, kdo bo v bodoče nosilec celovite stanovanjske politike v občini, tako v razvojnem kot socialnem smislu. Tudi nad dejstvom, da Zarja postane dejanski lastnik stanovanj, za katere pa naj bi občina kot vlagatelj ohranila pravico določati najemnika, ni bilo pretiranega navdušenja. Po skoraj dveh urah razprave, kije pokazala, da mnogi poslanci nikakor ne verjamejo razlagam, daje to najustreznejša rešitev, so vsi trije zbori glasovali proti vladnemu predlogu. Ker Zarja brez vložka občine ne more biti zares ustanovljena, ker je bilo za njeno ustanovitev doslej porabljenega že nekaj denarja in ker je stanovanjsko • Do zapleta pa je prišlo tudi pri kadrovskih zadevah. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve je namreč predlagala skupščini, naj ta ne da soglasja k ponovnemu imenovanju dosedanje ravnateljice Vzgojno varstvene organizacije Novo mesto Marjane Šetina-Kladnik na to delovno mesto. Predlog je bil utemeljen s težavami v komunikacijah med ravnateljico in občinskim sekretariatom za družbene dejavnosti ter s tem, da ni predložila zahtevanega programa reorganizacije in racionalizacije VVO. Nasprotno je svet VVO, v katerem ima občina s strani skupščine imenovanega svojega predstavnika, predlagal ravnateljico za ponovno imenovanje, saj izpolnjuje vse razpisne pogoje. V razpravi je bilo izraženo mnenje o uporabi skrajnega sredstva vplivanja s strani ustanovitelja na kadrovanje in odkrit sum, da gre za podobne igre kot lani v primeru Centra za socialno delo. »Naslednjič pričakujem kandidata, ki ne bo ustrezal razpisnim pogojem, bo pa predlagan za imenovanje,« je bil piker Andrej Bar-telj. Na koncu so poslanci z olajšanjem sprejeli predlog, da zadevo odložijo do naslednje seje. področje v občini po novem zakonu nekako treba urediti, bo verjetno podoben predlog spet kmalu na skupščinskih klopeh. Z. LINDIČ-DRAGAŠ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Begunci se bodo vrnili kot gostje V Metropolu in Ribji restavraciji jih je 71 NOVO MESTO — V zadnjem času smo v naše uredništvo prejeli kar nekaj anonimnih pisem in telefonskih klicev, češ da begunci ali pribežniki tukaj živijo »kot na Havajih«, da so povečini Srbi, ki jih njihove žene hranijo naskrivaj v hotelskih sobah, da so begunci povečini doma iz Karlovca, da imajo ohranjen dom in podobno. Da bi preverili te informacije, smo se napotili v hotel Metropol, kjer ta čas biva še 52 beguncev, v njegovem obratu, Restavraciji pri vodnjaku, pa še 19. Iz prijav beguncev se da razbrati, da gre za starejše ljudi, žene in otroke. Med raznimi potrdili, kijih morajo imeti,je tudi tisto, na katerem jasno piše, da imajo status begunca, izdal pa ga je Občinski odbor Rdečega križa iz Novega mesta. Večina beguncev je res doma iz Karlovca in okoliških vasi, kar nekaj pa jih je tudi iz okolice Siska, Dubrovnika, Zadra, Du-ge Rese in od drugod. Med begunci so tudi dojenčki, ki so se rodili v novomeški porodnišnici, najstarejši begunec pa ima 84 let. »Med begunci so tudi srbske narodnosti, vendar ni bilo čutiti, da bi bilo zato kdaj kaj narobe«, pove Miro Škufca, direktor Krke Gostinstvo Novo mesto in nadaljuje: »Z begunci ni pri nas nikakršnih problemov. Sami čistijo svoje sobe, pomagajo tudi pri čiščenju drugih prostorov, vodijo otroško igralnico, odmetavajo sneg in podobno. Res je, da so med njimi tudi posamezni- TUDI PSA MED BEGUNCI — Upokojenec Pero Vujanovič iz Vodic pri Šibeniku je kot begunec pribežal v Novo mesto že 3. oktobra. V svoji katrcije pripeljal tudi jazbečarja Bobija in Malija. «To je edino, kar mi je ostalo«, je povedat Pero in pokazal katrco, kije ves ta čas prirejena za pasje bivanje. Da pa je begunsko življenje tudi pasje, nekako simbolizira tudi ta fotografija. (Foto: J. Pavlin) ki, ki jim smrdi delo in mečejo slabo luč na večino. Jedilniki so prilagojeni, saj od 1. januarja za begunca dobimo iz Občinskega štaba civilne zaščite po 400 tolarjev, kar pa ne dovoljuje nobenega jedilnega razkošja. Se vedno gre za humanost Krke in begunci so nam za naše storitve zelo hvaležni. V Novem mestu smo od 6. oktobra, ko so prispeli prvi begunci, pa do danes imeli 130 takšnih gostov in ko so odhajali, so nam obljubljali, da se bodo vrnili kot pravi gostje«, zadovoljen pove direktor Miro Škufca. J. PAVLIN POPUSTI — Novomeška picerija San Sebastian sije priborila pomembno mesto v novomeškem družabnem življenju. Menda v določenih krogih, predvsem novokomponirane smetane družbe, ne pomeniš veliko, če lokala s čednimi natakaricami ne poznaš od znotraj. Pa še pic nimajo slabih in vsako enajsto plača hiša. Tudi v tak sloves pa se lahko vrine napaka. Lokal ponuja tudi 5-odstotni popust članom Kluba Nedeljskega. A glej ga vraga, v tem primeru pici ne pripada kuponček, ki v družbi še z devetimi pomeni zastonj hrano. Gospod, ki se mu je zadeva zgodila, je seveda ugotovil, da v primeru uveljavljanja reklamiranega popusta članom Kluba Nedeljca enajsta zastonj pica ni več cela, ampak le še polovična. KADRI — Sicer kratka razprava v novomeški skupščini o predlogu, da sedanje ravnateljice novomeških vrtcev ne bi ponovno imenovali na to delovno mesto, je precej dvignila temperaturo v skupščini. Utemeljitev predloga se je nekaterim zdela hudo klavrna in je takoj zbudila sum o novih novomeških zakulisnih kadrovskih igrah a la Center za socialno delo. Župan se je takoj odzval, da gre za zlonamerna podtikanja, najbolj pa se je tokrat odrezal žužem-berški poslanec Jože Zupančič, češ, toliko besedi o enem človeku, drugje gre pa za usodo stotih ljudi, pa nič. Iz zadnje vrste je priletelo, naj se pomiri, navsezadnje je skupščina že nekajkrat poslušala o problemu s škarpo v Žužemberku. Taje sicer menda postavljena na črno, a moti le njega. ODGOVORI — Omenjeni žužem-berški poslanec se tudi sicer kar potrudi, da občinski upravi in skupščini ne bi zmanjkalo dela. Vrsti delegatskih vprašanj in pobud je nazadnje dodal pobudo o pregledu finančnega poslovanja v KS Žužemberk zaradi domnev o nenamenski rabi denaija. Izvršni svet seje šel po-štaija in je odgovor o poslovanju KS priskrbel. Kako delajo z denarjem v Žužemberku, so prek poslanskega gradiva lahko videli v vsej občini. S pripombo vred, da je krajevna skupnost za svoje poslovanje odgovorna svojim krajanom in ne občini Novo mesto, mesto za postavljanje takšnih vprašanj pa so organi krajevne skupnosti in ne občinski parlament. CESTA — Jože Zupančič je dobil tudi odgovor na vprašanje, zakaj je bilo asfaltiranih okrog 80 metrov ceste Žužemberk-Prevole, ki ne sodi v pri-* * stojnost krajevne skupnosti, oz. s čigavim denarjem. Modernizacija celotne ceste do Prevol je v načrtu že dolgo, Žu-žemberčani pa so si lani prizadevali urediti vsaj odsek do Budganje vasi. Ker so soglasja lastnikov zemljišč pridobili šele konec lanskega leta, denarja ni bilo za vse, ampak le za asfalt mimo zadnjih hiš na žužemberskih Trških njivah, da ne bi več požirale prahu. Šlo je za denar iz občinskega proračuna. Samo vprašanje pa je Žužemberčane razkurilo, saj so najdlje čakali na soglasje poslančeve Ena gospa je rekla, da so pogledi na razvoj zares raznovrstni. Novomeška skupščina je na predlog s terena kot prednostno naložbo v program razvoja demografsko ogroženega območja Suha krajina morala uvrstiti tudi gradnjo cerkve. V SPOMIN NA HIROŠIMO IN NAGASAKI ŽUŽEMBERK — V sredo, 12. februarja, ob pol desetih se bodo učenci 7. in 8. razredov osnovne šole Žužemberk v avli nove šole pomerili v znanju o Hi-rošimi. Uprizorili bodo dramski prizor Sadako hoče živeti, nastopili bodo mladi glasbeniki. Gosta prireditve bosta dr. Dušan Plut in Yumi Nosaka, predavateljica japonščine iz Ljubljane. Na šolskem hodniku bodo uredili razstavo dokumentov, fotografij, knjig ter izdelkov otrok v spomina na Hirošimo in Nagasaki. ZLATO ZA VSAK ŽEP NOVO MESTO — V butiku Krona v Germovi ulici je ta čas odprta razstava unikatnega nakita treh zlatarjev iz Celja. Za sedaj so si izdelke iz zlata ogledovale predvsem ženske, ob bližajočem prazniku 8. marcu pa lastnika butika, Brkičeva, pričakujeta tudi može. Zlato res ni poceni, gostilna pa tudi ne. Črnomaljski drobir POLICISTI — Semičani se jezijo, ker so ukinili policijsko postajo v njihovem kraju in naslavljajo na republiško ministrstvo za notranje zadeve pobudo, naj še enkrat proučijo upravičenost svojega dejanja. Hkrati pa so prav Semiča-m tisti, ki se jezijo, ali postaja Slovenija policijska dežela, saj se marsikomu zgodi, da ga policisti na poti od Novega mesta do Semiča ustavijo kar trikrat. Ua bi bilo vse skupaj bolj logično, bi se morala oglasiti še tretja skupina Semičanov s kompromisom: »Če nas polici-Stl ^}*stavUajo, naj bodo vsaj semiški.« ,.,PR® IN TABLICE — Semičani so bili tudi tisti, ki jih je presenetilo, da že izdelujejo avtomobilske registrske tablice s črnomaljskim grbom. Temu so poskušali ugovaijati, a so jim očitno od samega presenečenja tako zablokirali možgani, da jim ni prišel na um noben pameten razlog. Lahko pa bi na primer vprašali, kaj bo, ko bo imel tudi Semič svojo občino, šokci pa se ne bodo hoteli voziti naokrog s črnomaljskim občinskim grbom na tablicah. Domnevamo, . v Cmomlju na to vprašanje še nimajo pnpravljenega odgovora. PRISTOPNA IZJAVA — Čim je bila v Delu objavljena izjava vseh dolenjskih krščanskih demokratov, da so elani njihove stranke lahko tudi v drugih strankah, je Vlado Sterešinič, tajnik črnomaljskega Demosa, sicer pa zave-uen krščanski demokrat, dobil od liberalnih demokratov pristopno izjavo, rogoj je le, da sprejema njihov statut in program. Vlado najprej ni vedel, kaj bi s pristopnico, potem pa seje spomnil, da bi imel zaradi plačila članarine večim strankam vsaj eno korist: olajšave pri dohodnini. Ali se je res pridružil literarnim demokratom, pa se bo, če ne Prej, pokazalo v predvolilnem boju. Sprehod po Metliki P.RAV ZANIMIVI SO KRAJANI metliške občine, ki se po telefonu ogla-sajo v uredništvo Dolenjskega lista in v rubriki Halo, tukaj bralec Dolenjca, sporočajo o nepravilnostih, kijih poče-nJaJ° bradati oblastniki predvsem s službenimi avtomobili. Ni jih namreč toliko v hlačah, da bi povedali svoje ime m priimek, ampak se skrivajo za začetnice, ki so lahko tudi izmišljene oziroma zlagane. Kaže, da gre za značilnost prebivalcev na sončni strani Gorjancev, ki so pogumni in pošteni predvsem za sanki in za krinkami. ZELENI METLIKE imajo navadno svoje sestanke, na katerih se borijo za čisto in neomadeževano Belo krajino, v Rajmerjevi gostilni na Partizanskem trgu. Nenad Jelenčič, prvi mož metliških Zelenih, je verjetno pogruntal, da se ni bati za udeležbo, če teče razprava le nekaj metrov od šanka. Metličani ne morejo iz svoje kože: veliko prijetnejše je govoriti o neprijetnih rečeh, če teče poleg besede po grlu še vino ali pivo. Toda jw).č“d°: sklepi, kijih sprejmejo met-J,.1 Zeleni v Rajmeijevi gostilni, so kljub temu trezni, VEDNO VEČ METLIČANOV se glasno sprašuje, do kdaj bodo še tako finančno močni, da bodo lahko pošiljali svoje otroke v otroški vrtec. Čene za varstvo otrok v tej vzgojno-varstveni ustanovi so iz meseca v mesec višje, kar je po svoje razumljivo, saj so tudi živ-Ijemski stroški iz minute v minuto — višji. Trebanjske iveri ADUT — V Stanovanjski zadrugi entrupert ne čakajo križemrok, kako preživeti po spremembi njihovemu dosedanjemu načinu dela nenaklonjenih predpisov. Zaposleni v zadrugi so prepričam, da imajo sami v rokah skoraj • * .addte svoje prihodnosti, čeravno 'I!’aJ0 za sabo tudi ogromno armado, r°g 10.000, zadružnikov. Toda oboji se vse bolj ravnajo po dveh rekih: Po-agaj si sam in bog ti bo pomagal, in pa. Rog je najprej sam sebi ustvaril bra-°; Je tudi nova firma Adut, d.o.o., po-nanj?3 Po številu novih rojstev. »Ugotovili smo, daje prava smer za preprečevanje te problematike in obnovo prebivalstva skrb za revitalizacijo družine, kot tudi usposabljanje, da bi prevzela in izvajala osnovne funkcije za zdravo in kleno življenje,« pojasnjuje Marinka Sila s Centra za socialno delo v Trebnjem, zakaj so se odločili za izdelavo preventivnega projekta za revitalizacijo družine v občini Trebnje. O tem so se pretekli petek s strokovnim mentoijem dr. Jožetom Ramovšem pogovarjali izvajalci: poleg centra so to še zdravstveni dom, osnovne šole, župnije in kmetijska svetovalna služba (predstavnika lete so žal pogrešali). Da je družini potrebna pomoč, potrjujejo tudi podatki Centra za socialno delo za leto 1990, ko je bilo obravnavanih kar 83 družin zaradi izraženih problemov v medsebojnih, neurejenih odnosih. Tudi večina od 25 rejencev je odšla iz matične družine zavoljo takšnih problemov. Dr. Ramovš, ki je v zadnjem času veliko sodeloval pri programih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) po Evropi, je poudaril, da je namen 5-letnega trebanjskega programa integralen, celovit pristop k problematiki, od prvega do zadnjega, preprečiti, da ne bo prihajalo do novih primerov kot pred 20,30 leti, češ da je treba spremeniti strukturo podeželja. P. PERC ZA DRUŽINO — Predsednik trebanjske vlade Jože Rebolj je dejal, da bo projekt za revitalizacijo družine imel podporo v občinskem izvršnem svetu. Trebanjski župan Ciril Pungartnik pa je na sestanku projektne skupine (naposnetku) povedal, da so v zadnjih 20 letih v občini izredno veliko naredili na L i vaški infrastrukturi Podprl je idejo Centra za socialno delo, se zahvalil dr. Ramovšu in obljubil, da se bo trudil, da bo program dobil podporo tudi v občinski skupščini. DOLENJSKI UST 5 Za medsebojno spoznavanje Predstavitev razvojnega programa KS Kočevska Reka KOČEVSKA REKA — Srečanja predsednikov svetov krajevnih skupnosti občine Kočevje, kije bilo 29.januarja v Kočevski Reki, so se udeležili tudi člani predsedstva občinske skupščine, predsednik zbora krajevnih skupnosti Stane Pogorelc, predstavniki kočevskega izvršnega sveta ter predstavniki podjetij Snežnik, Komunala, Hydrovod, Elektro in PTT iz Kočevja ter Cestnega podjetja Novo mesto. Na srečanju so spregovorili o komunalni problematiki v krajevnih skupnostih in občini, v ospredju pa je bila predstavitev krajevne skupnosti Kočevska Reka. Srečanje v Kočevski Reki je bilo po srečanju predsednikov svetov krajevnih skupnosti v Kočevju in Strugah že tretje tovrstno srečanje. Njihov namen je, da se predsedniki med seboj bolje spoznajo ter da se seznanijo s problematiko sosednjih in drugih krajevnih skupnosti. Krajevna skupnost Kočevska Reka in podjetje Snežnik sta bila še nedolgo tega skoraj v celoti zaprto območje. Posledica te zaprtosti je. da je krajevna skupnost ostala brez ustrezne infras- Bo Ribnica imela svoj praznik? Štirje predlogi RIBNICA — Na petkovi razširjeni seji predsedstva skupščine občine Ribnica so v razpravi o problematiki občinskega praznika sodelovali tudi predstavniki različnih strank. Poleg treh konkretnih predlogov seje izoblikoval še četrti, češ da naj bi Ribnica sploh ne imela svojega praznika. Lani Ribnica ni praznovala svojega občinskega praznika, saj so se že tedaj pojavili nekateri dvomi o praznovanju počastitve spomina na bitko v Jelenovem Žlebu. Kljub temu nekateri še vedno zagovarjajo 26. marec kot datum občinskega praznika tudi v prihodnje. Drugi spet predlagajo 13. maj, ki naj bi predstavljal obeležitev spomina na spopad tigrovcev z Italijani. Poleg »krvavih praznikov«, kot sojih poimenovali, pa se pojavlja kot predlog tudi 1. september, ki naj bi bil vsaj približno točen datum, ko je pred 500 leti ribniški človek dobil patent za izdelovanje in prodajo suhe robe. Vsem tem predlogom nasproti pa stoji predlog predvsem liberalnih demokratov, naj bi praznika sploh ne bilo. KAKO OBVLADATI STROŠKE ZAPOSLENIH? SEVNICA — Enota republiškega zavoda za zaposlovanje v Sevnici priredi v četrtek, 13. februarja, v Krškem celodnevni seminar o uravnavanju stroškov zaposlenih in reševanju presežkov v slovenskih podjetjih. Programski vodja seminarja dr. Janez Prašnikar bo najprej spregovoril o mikroekonomskih vidikih socialnega partnerstva v Sloveniji, ministrica za delo Jožica Puhar razložila ekonomsko politiko na področju uravnavanj^ stroškov zaposlenih v slovenskih podjetjih, Valter Reščič pa praktične podjetniške vidike reševanja problemov presežkov zaposlenih. trukture, saj sta se razvijali le večji naselji Kočevska Reka in Gotenica. Investicije na to območje pa bodo omejene in zelo drage predvsem zato, ker bodo vplivale na vodotoke pitne vode tako na Kočevskem polju kot tudi predelu Kolpske doline. Celoten razvoj krajevne skupnosti bo zato moral temeljiti na ekološko čisti industriji in izkoriščanju številnih naravnih danosti. Predstavnik krajevne skupnosti Kočevska Reka in direktor podjetja Snežnik Ladislav Lenassi sta potrdila svojo pripravljenost za vključevanje v občinske razvojne programe, vsi pa so izrazili željo po večjem sodelovanju. M. LESKOVSEK-SVETE DECEMBRA NAJVEČ STEKLINE KOČEVJE, RIBNICA — V novembru in decembru lani so v kočevski občini odkrili 7 primerov stekline (6 listič in mačka), v ribniški občini pa pet primerov (3 lisice, 2 mački). Zadnji primer stekline so v kočevski občini odkrili 16. decembra, v ribniški občini pa dan kasneje. V januarju niso imeli primerov steklih živali ne v kočevski in ne v ribniški občini. Obe občini se še vedno vodita kot okuženi s steklino, saj je za preklic takega območja potrebno, da v občini najmanj tri mesece ne zabeležijo nobenega primera stekline. To pa se v obeh omenjenih občinah ni zgodilo že več let. Kočevarji iščejo korenine Zanimanje Kočevarjev po svetu za obisk domo-_______vine prednikov vedno bolj narašča____________ Nekaj podobnega pripravljajo tudi na Kočevskem, kjer nameravajo v Kačjem potoku urediti koče-varsko spominsko naselje in pokopališče. Zgodovina Kočevarjev bo predstavljena v kočevskem muzeju. Nekatere cerkve so že primemo urejene (Stara cerkev, Corpus Chri-sti, kočevska katedrala) in jih tudi Kočevaiji radi obiskujejo, nekatere bodo še usposobili za ogled (v Črnem potoku), večina pa je bila med vojno in po vojni uničena in tako za vedno izgubljena. Izmed porušenih je načrtovana le postavitev cerkve v Kočevski Reki. Na sestankuje bilo dogovoijeno še o skupnih nastopih na nekaterih sejmih v tujini in doma, o prireditvah doma, o sodelovanju s predstavniki Kočevatjev po svetu pa tudi s turističnimi organizacijami v Avstriji in Nemčiji, o sodelovanju z domačimi in tujimi sredstvi obveščanja itd. Žamisel je taka, da bi Kočevarjem ponudili popoln turistični paket, v okviru katerega bi turisti prebili nekaj dni na Dolenjskem (Dolenjske Toplice), nekaj pa na Kočevskem, si ogledali domovino svojih prednikov in spoznavali njihovo zgodovino. Ob tem bi spoznali še druge zanimivosti Dolenjske in Kočevske, ki jih ni malo. J. PRIMC KOČEVJE — Kočevarji (kočevski Nemci) so zadnjih nekaj let spet začeli obiskovati Kočevsko. Najprej so prihajali posamezniki, ki so iskali domove svojih prednikov; nato pa večje skupine z avtobusi, ki so si ogledovale Kočevsko, predvsem Staro Cerkev, Kočevje in nekatere izmed nekdanjih kočevar-skih vasi, ki pa so v glavnem porušene. Minuli teden pa sta se v Kočevju predvsem o načrtnejšem delu pri organiziranem obiskovanju Kočevarjev dogovarjala predsednik občinske skupščine Kočevje Mihael Petrovič in predstavnica Krkinih Zdravilišč iz Novega mesta Alenka Babič. Zdravilišča Krka so namreč ena največjih turistično-gostinskih organizacij na Dolenjskem in tudi širše. Na novomeški strani Kočevskega Roga je tudi nekaj kočevar-skih vasi, v katerih zdaj živi še osem kočevarskih družin. Novomeška stran načrtuje ureditev boljšega gostišča v Kočevskih Poljanah, staro kočevarsko gostilno Gril pa preurediti v spominsko hišo oz. kočevarski muzej. Za veliki šmaren bo večja svečanost pri go-riški cerkvi. Za ogled bodo urejali še stara kočevska pokopališča in po možnosti še kakšno cerkev ali vas. Konec agonije Vezenininih delavk Kupoprodajna pogodba končno podpisana — Vse delavke dobile zaposlitev — ________Cela vrsta vprašanj bo verjetno za vedno ostala brez odgovorov__________________ KOČEVJE — S prvim februarjem se je vseh 55 delavk kočevskega obrata Vezenine Bled zaposlilo v novem podjetju Silk, d.o.o., iz Ljubljane. To predstavlja konec večmesečnih nemogočih razmer, v katerih so delale in živele delavke tega obrata. Pojavni dražbi, na kateri je družinska firma Silk izlicitirala kočevski obrat Vezenine, so se pojavili zapleti. Prodaja je sicer potekala v soglasju z • Deiavke, ki že nekaj mesecev delajo kljub odločbi o čakanju na delo in že pol leta prejemajo le zajamčene plače, pa še te s precejšnjimi zamudami, so člani kočevskega izvršnega sveta pozivali k potrpežljivosti. Za njihov trud, pomoč in vzpodbujanje so jim bile delavke hvaležne, kar je bilo razvidno iz prisrčne zahvale, ki so jo vsem članom izvršnega sveta, še posebno pa Miru Ferlinu, izrazile delavke sedaj že bivšega obrata Vezenine v Kočevju minuli četrtek. največjim Vezenininim upnikom Ljubljansko banko — Gorenjsko banko Kranj, ki je imela nad objektom v Kočevju knjiženo hipoteko, problem pa je nastal zaradi kupnine. Silk se ni strinjal s tedaj ponujeno kupoprodajno pogodbo, po kateri naj bi od Vezenine poleg tekočih obveznosti do delavk prevzel tudi zaostala plačila plač za november in december in zapadle obveznosti do inozemskih partnerjev. Do podpisa kupoprodaj-' ne pogodbe je tako prišlo šele 22. januarja, ko je Vezenina odstopila od svojih zahtev, Silk pa ponovno zagotovil, da bo zaposlil vse delavke obra- ta Vezenine v Kočevju. S podpisom kupoprodajne pogodbe in plačilom kupnine, kiji sledi, je Silk postal novi lastnik poslovnih prostorov kočevskega obrata Vezenine, ne pa tudi strojev in ostale strojne opreme. Te mu je Vezenina oddala le v kratkoročen 6-mesečni, za nekatere stroje pa celo samo 3-mesečni na- jem. Kljub temu ima novi lastnik velike načrte in tudi realne možnosti, da jih uresniči. Silk ima že podpisane pogodbe o izvozu za celoletno proizvodnjo novega podjetja v Kočevju, in čeprav je zavlačevanje podpisa kupoprodajne pogodbe že nekoliko poseglo v pogodbene roke, bodo delavke s pridnim delom to lahko nadoknadile. Končno bodo za svoje delo sedaj tudi ustrezno plačane. M. LESKOVŠEK-SVETE Odlog plačila komunalnih prispevkov Olajšave investitorjem KOČEVJE — V sklopu prizadevanj za pospešeno zagotavljanje novih delovnih mest v občini Kočevje je kočevski izvršni svet 23. januarja sprejel sklep o odlogu takojšnjega plačila komunalnih prispevkov za investitorje vseh dejavnosti razen stanovanjske gradnje. Izdatki za nakup -zemljišča, plačilo spremembe namembnosti rabe zemljišča in plačilo komunalnih prispevkov predstavljajo strošek, ki tudi investitorje s tržno zanimivimi programi odvrača od začetka investicij. Da bi vzpodbudili vlaganja investitorjev, je izvršni svet v soglasju s Skladom stavbnih zemljišč ter podjetjema Hydrovod in Komunala sprejel sklep o obročnem odplačevanju nakupa zemljišča, plačila spremembe namembnosti rabe zemljišča in plačila komunalnih prispevkov. Za zneske, ki jih bo investitor obročno odplačeval, se seveda uporabi devizna klavzula, celoten znesek pa bo moral odplačati v štirih letih. M. L.-S. SPET TRI OBČINE NA SEJMU KOČEVJE, DELNICE, ČABAR — Kot lani tako bodo tudi letos tri občine zgornje Kolpske doline nastopile skupaj na bližnjem sejmu Alpe Adria v Ljubljani. Za organizatorja skupnega nastopa so občine Kočevje, Delnice in Čabar izbrale Turistično društvo Kostel. Do roka, se pravi do 1. februarja, so se za nastop na sejmu iz občine Kočevje prijavili: Motel Jezero, Posestvo Snežnik Kočevska Reka in Vadbeno-oskrbni center Gotenica, zasebno gostišče Kolarič iz Brezovice in pred dobrega pol leta ustanovljeno Turistično društvo Kostel, ki orje ledino na področju turizma. Zanimivo pa je, da se za nastop na sejmu niso prijavili doslej glavni nosilci turizma v občini, kot Hotel Pugled Kočevje, gostišče Kovač iz Osilnice in Turistično društvo Kočevje. Iz hrvaških občin Delnice in Čabar pa so nastop prijavili: Narodni park Ris-njak, hotel Risnjak, Lovski dom Delnice, Turistični urad Delnice, Turistično društvo Čabar, Ribja restavracija Čabar in gostišče Sokoli iz Tršča (Trstja). J. P. O HIGIENSKI MOLŽI IN ODKUPU MLEKA SEVNICA — Sevniška svetovalna služba Kmetijskega zavoda Ljubljana in govedorejsko društvo vabita v soboto, 8. februarja, ob 9. uri v dvorano GD Sevnica na predavanje o higienski molži, analizah in odkupu mleka. Dipl. vet. Davorin Sabor bo najprej spregovoril o pridobivanju neoporečnega mleka. Zatem bo dr. Rogljeva iz mlekarskega inštituta predstavila principe analiz mleka in ugotavljanje potvorb. V drugem delu sestanka bodo predstavniki M-Ljubljanskih mlekarn in sevniške kmečke zadruge seznanili rejce o pogojih odkupa mleka v letu 1992. VEČER Z JONASOM— V okviru prireditev, ki jih je v minulem tednu organizirala knjižnica Miklova hiša, da bi popestrila šolske počitnice, je v torek, 28. januarja, v Ribnici gostoval priljubljeni voditelj TV oddaj Video stik in Video lestvica, Jonas Žnidaršič. Mladi različnih starosti so se lahko nasmejali domislicam in nasvetom Jonasa, ki za mlade postaja že nekakšen idol »frajerja« tudi zaradi briljantnega igranja biljarda. (Foto: M. L.-S.) Bo marca v Loki tovarna obutve? V doslej neizkoriščenem skladišču republiških blagovnih rezerv bo podjetje An-drea do konca leta zaposlilo že okrog 200 delavcev — Pomoč občine SEVNICA — V začetku marca naj bi v skladišču blagovnih rezerv v Loki začeli z uvajanjem 55 delavcev za proizvodnjo čevljev. Do konca leta naj bi v tej novi tovarni ljubljanske firme Andrea, d.o.o., delalo že 180 do 200 delavcev. PREVENTIVNI PREGLEDI — Sevniški gasilci so po številnih gospodinjstvih v okoliških vaseh in mestu opravili preventivne preglede. Ljudje so gasilce zvečine zelo lepo sprejeli, se jim zah valili za podarjene koledarčke in številni krajani so celo dali prosto voljne denarne prispe vke za izboljšanje požarne varnosti. Gasilci so ocenili, da so vsakoletni preventivni pregledi obrodili sadove, saj zdaj sami dosti več naredijo, da bi preprečili požar na domačem ognjišču. Na Presni Loki, kjer sla bila na pregledu v 27 hišah tajnik GD Silvo Osovnikar in gospodar GD Boris Omerzu, so vaščani celo izrazili željo, da bi operativa pripravila kakšno vajo tudi pri njih. Na upravnem odboru GD Sevnica so se zahvalili gasilcem za opravljeno delo, prizadevnemu dolgoletnemu gasilcu Borisu Omerzi (prvi z desne) pa sta ob srečanju z A brahamom predsednik društva Toni Koren in Alfonz Bobek izročila priložnostni darili. (Foto: P. Perc) Kot je povedal sekretar sekretariata za gospodarstvo in finance Jože Kovač na izredni seji sevniškega izvršnega sveta, ki je podprl tak proizvodni program v dlje časa neizkoriščenem objektu, so preverili boniteto podjetja Andrea in »se prepričali, da je to firma, ki bi lahko izpolnila naša pričakovanja.« Andrea, d.o.o., ustanovljena leta 1989, je januarja 1990 v Tarevcih v BiH, začela z okrog sto zaposlenimi proizvajati gornje dele obutve. Italijanskemu kupcu, ki jim je dal v zakup strojni park in je zagotovil odkup proizvodnje, so po približno štirih mesecih proizvodnje dobavili 363.940 parov gornjih delov obutve, vrednih 1.166,440.000 lir. Proizvodni rezultati so bili podobni tistim v italijanskih tovarnah in po skoraj poldrugem letu neprekinjene proizvodnje se je italijanski partner aprila lani odločil, da sam prevzame tovarno. Z drugim italijanskim poslovnim partnerjem je Andrea, d.o.o., kot navaja njen direktor Franc Novosele, po podobnem aranžmaju kot v prvem primeru junija 1990 pričela proizvajati gornje dele obutve še v drugi tovarni v BiH, in sicer v Odžaku. Zaposlili so okrog 50 delavcev, ki so do konca septembra lani izdelali in izvozili 226.577 parov gornjih delov obutve, za te dodelavne posle pa iztržili dobrih 673 milijonov lir. Zaradi zaostrenih političnih razmer so morali na zahtevo italijanskega partnerja 30. septembra lani zapreti tovarno. Navkljub vojni na Hrvaškem so uspeli vse stroje v vrednosti okrog 500.000 nemških mark varno pripeljati v Slovenijo. Andrea, d.o.o., je te stroje odkupila od Italijanov. Podjetje Andrea oz. njena leta 1982 ustanovljena firma v Avstriji, ki se ukvarja s proizvodnjo usnjene konfekcije z letno realizacijo okrog 2 milijona mark in posluje z nekaterimi bivšimi vzhodnoevropskimi država- mi, posreduje tudi pri izvozu na zahodna tržišča dnevno okrog 10.000 • Ker odgovorni občinski funkcionarji menijo, da se taka priložnost za novo tovarno in za reševanje vse bolj pereče nezaposlenosti (zdaj je v občini že 665 brezposelnih) ne ponujajo vsako leto niti vsako desetletje, so se odločili, da z zelo ugodnimi pogoji za podjetje Andrea podprejo njen obetavni program. Zato je občina že sklenila najemno pogodbo z Republiško direkcijo blagovnih rezerv za skladišče blagovnih rezerv v laiki. Gre za okrog 1700 m; površin. Občina je prevzela nase obvezo, da s polovičnim deležem sodeluje pri pripravi potrebnih projektov in izvedbi ogrevanja v polovici objekta. Sevniška občina bo za prva tri leta podnajemnika oprostila plačila najemnine (3,95 DEM za kvadratni meter), če bo zaposlil delavce po načrtu. parov v bivših jugoslovanskih republikah izdelane obutve. P. PERC , Drobne iz Kočevja REDKA POHVALA — V času, ko je slišati vse več kritičnih pripomb na delo vlade in posameznih ministrstev, so pohvale že prava redkost. Da pa ne bi bilo vse bolj očrnjeno, kot zasluži, je prav, da povemo, da so bila nekatera ministrstva kočevski občini v pomoč pri reševanju njenih problemov. Tako so ministrstva za delo, za družbeno planiranje in za drobno gospodarstvo sodelovala pri reševanju delavcev kočevskega obrata Vezenine, podobno kot že lani pri reševanju bivšega obrata Teksti-lane v Osilnici. Z denarno podporo so pripomogli k ustanovitvi dveh zasebnih firm, od katerih je firma Silk v Kočevju zaposlila vseh 55 delavk nekdanjega obrata Vezenine, firma Grabar d.o.o. v Osilnici pa 11 delavk bivšega obrata Tekstilane, marca pa jih bo še osem. GRIPA IN NESKLEPČNOST — Gripa je položila v posteljo že kar precej ljudi po vsej Sloveniji. To pa je bil najverjetneje tudi razlog, da v ponedeljek seje kočevske občinske skupščine ni bilo. Sklepčen je bil le družbenopolitični zbor. Ob ugotavljanju in dvomih, daje vzrok za nesklepčnost res bolezen, je predsednik občinske skupščine dr. Mihael Petrovič predlagal, da bi bile seje občinske skupščine v dopoldanskem času, vendar je njegov predlog neki poslanec odločno zavrnil, češ da bodo o tem lahko odločali na naslednji, sklepč- ! ni, seji skupščine. ODDAJA PROSTOROV RIBNICA — Ribniški izvršni svet se je odločil, da bo stavbo, v kateri so bili še do nedavnega prostori Službe družbenega knjigovodstva, oddal v najem. Čeprav je podjetje Profos že zaprosilo za najem te stavbe, bodo razpisali javno licitacijo in prostore oddali najboljšemu ponudniku. Najmanj štiije do sedaj I znani interesenti pa se bodo lahko na I javni licitaciji potegovali tudi za najem | prostorov v stavbi nekdanjega Doma j JLA v Ribnici. Ribniški zobotrebci N-----------------I____________ MONOPOL INTEGRALA — Starši šoloobveznih otrok iz Brega, Griča in i Dolenjih Laz, naselij, ki se razprostirajo ob magistralni cesti Ljubljana — Ribnica, negodujejo predvsem zaradi neka- | terih Integralovih šoferjev. Medtem ko i nekateri otroke pobirajo in razvažajo i po omenjenih naseljih, drugi poberejo samo tiste, ki čakajo na rednih avtobusnih .postajališčih. Samovolji šoferjev | bodo stopili na prste z razbitjem Inte-gralovega monopola nad prevozi tako, i da bodo objavili razpis za najboljšega ] ponudnika prevoza šolskih otrok. TUDI NEKAJ DOBREGA — S podpisom pogodbe o opravljanju strokovno tehničnih storitev za upravne organe na področju stanovanjskega, komunalnega in cestnega gospodarstva ter urejanja stavbnih zemljišč bo Stanbiro, d.o.o., iz Ribnice prevzel na svoja ramena veliko neprijetnega in slabega. Zato se je ribniški izvršni svet odločil, da dodeli tudi kaj dobrega. Stanbiroju je izdal pooblastilo za opravljanje nalog s področja upravne organizacije za urejanje prostora, nalog, ki jih je ribniški občini dosedaj drago zaračunaval Projektivni atelje iz Ljubljane. Sevniški paberki PRENOVITELJI Iz zanesljivih [ virov smo zvedeli, daje prišlo v samem vrhu sevniških prenoviteljev do hudih nesporazumov in medsebojnih obtoževanj, tako daje pričakovati tudi kakšen odstop s funkcije oziroma celo izstop iz stranke. Menda gre za načelno nesoglasje med prvaki SDP, ko bi nekateri »položajniki« včasih najraje zamolčali ali prikrili svoje strankarsko poreklo in bili na koncu najbolj pametni. BASTL — Sevniški Občinarji so zaman pihali na dušo odstavljenemu ministru za trg Maksu Bastlu, da bi popustil pri ceni za kvadratni meter površine republiških blagovnih rezerv v Loki, ki jih je občina velikodušno brezplačno za 3 leta odstopila v najem podjetju Andrea. Bastl je bil tedaj po aferi Slovinga-te bržkone že v fazi, ko je bilo očitno, da bo odstopljen ali odstavljen. Pri njem ni občutil njegov bivši šef Lojze nikakršnega krščanskega usmiljenja, čeprav se je (po besedah prenovitelja Francija Pivca) Bastl iz nekdaj Celjanom znanega in vnetega partijca čez noč prelevil v krščanskega demokrata. DISKONT — V ponedeljek je sevniški podjetnik Milan Senica, lastnik Lucie, d.o.o., v prostorih nekdanjega štiristeznega avtomatskega kegljišča odprl diskont za živila in pijače. Konkurenca je kar malce pozelenela od zavisti, ko je primerjala svoje cene in tisto, kar (vsaj na začetku!) ponuja Lucia. Kmalu po otvoritvi smo v diskontu lahko opazili celo nekaj direktorjev, nekateri pa so pogrešali Jožeta Imperla, direktorja trgovine sevniškega Mercatorja. No, Jože seje sicer brž podvizal z odprtjem mini diskonta v prostorih bivše trgovine s tekstilom, še pred diskontom En groš Lucie. Kupce bo privabilo le cenejše blago. Krške novice SRNINA — Lovsko društvo prodaja mrtve srne, ki so še žive, O tem seje prepričal Rudi Levec, ki mu je tako sr-Poptodal predsednik društva Martin Lunšina. Ko so 11 -kilogramsko srno, ki je stala 3.150 tolarjev, odirali, so zmotili CrY.e’ * *' sp pod srnino kožo ravno malicali, kar je bilo pri roki, torej srnino meso. Kupec divjačine seveda črvom ni maral kvariti veselja, saj vendar ni lepo, ce komu pokvariš tek. Zato je skušal čr-ye s srno vred vrniti prodajalcu, vendar je le-ta ponudbo malce nasršen odklonu, rekoč, da so črvive srne pri njih pogost pojav, in daje zadeva kljub vsemu dobra za v lonec. Levec je vseeno rajši povprašal še veterinarja, ta pa je ugotovil, daje srna zanič. Kako užitna je bila sporna žival, kaže to, da so srno pred Levcevimi očmi zabrisali v smetnjak. JEDRSKA — Potem ko seje Američanom nekaj »zameštralo« v nuklearki na Otoku treh milj in je tam nekoliko sevalo naokoli, je moštvo krškega atomskega orjaka dobilo nalogo, kako mora dodatno skrbeti za JE Krško, da bo varna. Ta program se ni v celoti izvedel. Vendar je to druga zgodba. Prva !e ta, da je nuklearka potencialno ogrožena. Ogroža jo Videm s svojimi rezer-yoarJi klora. Majčkena novost, bi rekli, čeprav so o nevarnem kloru žvrgoleli že kratkohlačniki na krškem otroškem Pacementu. In v glavnem samo ti. OBLAČNO — Nad premiersko gl®v° Franca Černeliča se zbirajo črni oblaki. Treščilo verjetno ne bo, grmi pa, nekaj v zvezi z denarjem za obrtnike in irme in porednimi podjetniki, ki so po n?J"°vejši »mišmaš« metodi prišli do vladnih sredstev. Podrobneje bodo s terena sporočili v kratkem in se bo objavi- Novo v Brežicah KLAN — Eden od direktorjev je na e.n° začudenje svojih delavcev dal v najem neki poslovni prostor in pred tem njegove dotedanje prebivalce prebuki-ral malce drugam. Podjetna oseba, kije omenjeni prostor najela, se ukvarja z računalništvom, za kar seje bila navdušila verjetno že v svoji mladostni fazi v gimnaziji. Cisto slučajno je ta oseba o budnici je nato časa za pospravljanje postelj. Sprehod px> zaporniških celicah je • Pod naslovom »Obračun v zaporniški jedilnici« je naš list predlanskega aprila pisal o krvavem obračunu v KPD Dob. »33-letni Djuro O. in leto dni mlajši Ivan P. že nekaj časa nista bila najboljša prijatelja na Dobu. Sprla sta se pred meseci ob igranju kart. Takrat je Djuro s pepelnikom kresnil Ivana po glavi. Slednji tega očitno ni pozabil; dolgo se je pripravljal na maščevanje, priložnost se mu je ponudila minulo sredo. Oborožen z manjšim nožem je okoli 14.20 stopil v zaporniško jedilnico, si na pladenj naložil hrano, nato pa odšel do konca pulta, kjer je stal Djuro O. Iz žepa je potegnil nož in z njim Djura zabodel v srce. Ranjencu so sicer takoj nudili pomoč v ambulanti KPD, nakar so ga prepeljali v novomeško bolnišnico, vendar je tam še istega dne ob 20.45 hudim ranam podlegel.« pokazal, da to opravilo vsi temeljito obvladajo, kar je še posebej nenavadno in za naše izkušnje celo neverjetno, če zapišemo, daje 80 odst. novomeških zapornikov Romov. Zajtrk je ob 6.30, tisti četrtek, ko smo bili v njihovi družbi, so zaporniki jedli kruh s pašteto ter čajem, v pretek pa kruh z evrokremo in mlekom. Po zajtrku se prične delovni dan. Tisti, katerim je zaporniška uprava namenila nekaj več svobode, odhajajo na delo ven. Nekateri zaporniki z blažjimi kaznimi za, denimo, povzročene prometne nezgode, sploh ne prekinejo delovnega razmerja med bivanjem v zaporu. Zjutraj gredo na svoje delovno mesto, popoldne se vračajo v Jerebovo ulico, čez vikend lahko gredo domov k svojim. Do enakih ugodnosti lahko pridejo, denimo, kmetje, kooperanti kmetijskih zadrug. Spret drugi, ki so si s svojim obnašanjem pridobili zaupanje vodje, socialnega delavca in paznikov, odhajajo doproldne na priložnostna zunanja dela. Gre za opravila v pro-djetjih ali pri zasebnikih, ki imajo z Brane Tintorje poveljnik paznikov, tiso v novomeških zaporih neoboroženi zaprori sklenjeno prosebno pogodbo. Ta čas je delovna ura obsojenca pri njih vredna 65 tolarjev; delodajalec nakaže denar zaporom, slednji četrtino tega zneska vsakomesečno izplačajo zaprornikom, preostanek dobijo ob odhodu domov. So pa tudi taki, ki zaproslitev dobijo kar v zaporu, omenimo le kurjača, kuharje itd. Urne prostavke za tovrstna opravila določajo v Ljubljani, denar pa seveda dobi obsojenec. VLOMIL, KER JE HOTEL NAZAJ V ZAPOR Eden takih je Franc T., kije pro stažu ta čas verjetno najstarejši prebivalec novomeških zaporov, za seboj pa ima tudi že dvanajstletno bivanje v KPD Dob. Prislužil si gaje z ubojem. »Ta dogodek je neizbrisno zaznamoval moje življenje. Prestal sem kazen, a v tem času izgubil vse; prijatelje in stik z zunanjim svetom. Poln upanja sem zapuščal zaporniško kuhinjo v Jerebovi in stopil v svobodo. Toda čakal me je' svet, poln razočaranj. Enostavno, hotel sem nazaj v zapor. Vlomil sem in moja želja je bila izpolnjena,« je prostodušno razlagal Franc T., vmes pa pridno polnil ogromne preči v kurilnici, kije postala njegov dom in služba. . Kosilo imajo obsojenci ob 12. uri. Četrtkov segedin s krompirjem v oblicah je bil nadvse okusen, maloka-tera restavracija vam bo postregla s takšnim. Pa za štedilnikom letos preurejene in posodobljene kuhinje ne stojita kvalificirana kuharja, pač pa zgolj obsojenca z nekaj v zaporu pridobljenimi izkušnjami. Tisti, ki je imel glavno besedo med lonci,je Ivan P., obsojen kar na dvajset let zapora. Pove, da je dvakrat moril, nazadnje kar v KP DOB, kjer je predlani v jedilnici do smrti zabodel sozapornika. »Saj ste pisali o tem,« spomni. V SOBE PREK DNEVA NI VSTOPA Obsojenci imajo popoldne več ali manj prosto, zadržujejo se v dnevnih prostorih, dve uri imajo na voljo za sprehod po majhnem in skrbno ograjenem dvorišču. V sobe čez dan zaporniki ne smejo, čas do večerje, kije ob 18.uri, si krajšajo z gledanjem televizije, branjem, igranjem šaha ali kart. Če koga zanima večerni menu: kruh z mesnim »doručkom« in sokom. S spanjem ob 21.uri, ko mora po celicah zavladati tišina, se je četrtek končal. Toda mnogi med zaporniki zlepa niso zatisnili očesa, mislili so na dan, ki prihaja. V petek zaporniška uprava odloča o prostih izhodih, predčasnih odpustih, podaljšanih obiskih in podobnih prošnjah. Petek je tudi dan za kopanje. Med tem časom pazniki temeljito in siste- • Ni nevsakdanje, če v stavbo v Jerebovi tu in tam zavije tudi župnik. Zaporniki imajo pravico do veroizpovedi, če kdo od njih to želi, župnika pokličejo v zapore. Tudi to je sestavni del prevzgoje, enako kot razna predavanja. Ne dolgo nazaj so imeli novomeški zaporniki dvoje predavanj o aidsu, zaščiti pred njim ter morebitnimi posledicami. matično pregledajo sobe, ni malo primerov, ko so odkrili nažagane in prebarvane rešetke, izkopane luknje v steni ali na tleh, seveda na nesrečo tistih, ki so se pripravljali na pobeg. Petkov delavnik se je pričel ob 7. uri z običajno predajo poslov nočne dnevni izmeni in pregledom pošte. Znova smo se srečali z imenom Silva S., temeljno sodišče iz Črnomlja ga namreč prek zaporniške uprave vabi' na glavno sodno obravnavo, ki bo 11. februarja ob 11. uri v Črnomlju. Med ostalo pošto velja omeniti še dopis ministrstva za pravosodje, ki osebje v zaporih opozarja pred pobegi, kot se je nedavno pripetil v KP Dob. Zapornikom je namreč iz notranje strani uspelo odpreti vrata celice, ki jih varuje zapah. Ministrstvo zato priporoča, da se takšna vrata še dodatno zaklenejo. Za petkovo komisijo seje nabralo kar štirinajst prošenj za prost izhod ali predčasen odpust. Glavno besedo pri • Janez Gartner je predsednik Temeljnega sodišča Novo mesto, pod katerega neposredni nadzor sodijo tudi novomeški zapori: »Odkar so zapori dobili novega upravnika, so se stvari bistveno obrnile na boljše. V zaporih vladajo red, čistoča, korektni odnosi, pritožb, ki jih je včasih bilo precej, ni več. Pripornikom in zapornikom so zagotovljene vse pravice, ki jim gredo, prostori so urejeni.« odločanju ima poleg vodje zapora pa socialni delavec Marjan Menger. PRED SAMICO K ZDRAVNIKU »Trudimo se, da bi bili pri svojem delu kar najbolj korektni in pošteni, obsojenca je kaznovalo že sodišče, mi smo tu, da mu pomagamo.Tudi zato pazniki v našem zavodu niso oboroženi, čeprav imajo do česa takega vso pravico in na razpolago tudi ustrezna sredsta za samozaščito. Z obsojenci delamo vsakodnevno, sedaj, ko je na tem področju pravna praznina, se ravnamo po mednarodnih konvencijah. Nagrade in sankcije pa so seveda sestavni del prevzgoje,« razlaga Marjan Menger. »Zapornik, ki za pet minut prekorači čas prostega izhoda, bo naslednjih nekaj tednov brez te nagrade. Če je zamuda večja, sledi disciplinski postopek z zaslišanji, pisanjem zapisnika, nato pa ukrep. Najverjetnejši je selitev v samico, najdaljše enkratno možno bivanje v njej je 21 dni. Pred izrekom takšne kazni pa se posvetujemo še z zdravnikom, ali bo obsojenec tak ukrep psihično prenesel. V primeru Silva S. nam je, denimo, zdravnik svetoval, naj mu izrečemo maksimalno 14 dni bivanja v samici. Tega smo se tudi držali. Hujša kršitev zaporniškega reda je tudi pitje ali vnašanje alkohola, da napadov na uradno osebo ali poskusov pobega ne omenjamo. Prijaznejša plat našega dela so seveda nagrade. Od podaljšanih obiskov v času prestajanja kazni do prostih izhodov, vikendov ali celo enomesečnega skrajšanja kazni (to je v pristojnosti vodje zapora — op.p.), predčasnih odpustov in še česa.« PROST IZHOD ZA OSMERICO Marjan H. je v petek prosil za prost vikend, toda zaradi svoje agresivnosti Samica: postelja, miza, stol, v kotu pa umivalnik in stranišče. in slabih izkušenj, saj se ob izhodih tudi v druge KPD ni vračal, je ostal praznih rok. Povsem drugače je komisija ravnala z Jožetom J., kije prestal že več kot polovico kazni, s svojim ravnanjem pa si je prislužil še enomesečno skrajšanje; domov je odšel predvčerajšnjim. Berto M. in Vinko K. sta v zaporu premalo časa, da bi komisija tvegala in ju izpustila na prost izhod, čez vikend je v zaporu ostal tudi Marko H., saj je na prestajanje kazni prišel prisilno, vsem ostalim je bilo ugodeno. Branko B. je odšel na obisk k bolni družini, kot je navedel v prošnji, domov je odšel tudi Reso B., enako Martin J., na prostem izhodu je bil čez soboto in nedeljo še Bruno J., k domačim pa je odšel tudi Drago K., ki mora od skupaj devetih odsedeti še štiri leta. Prosti vikend so v petek dobili še Igor G., Franc K. in Danko B., večina jih je v prošnji navedla, da morajo opraviti to ali ono hišno opravilo. KONTROLA V ROKAH POLICIJE »Sezname tistih, ki jih izpustimo na prost izhod, vikend ali dopust, predamo stalni službi UNZ, še pred-no zaporniki zapustijo naš zavod. Naša kontrola nad njimi s tem preneha, prevzamejo policija. Če se kateri od obsojencev v predpisanem roku ne vrne, izdamo tiralico,« pojasnjuje Zvone Bečaj in se pri tem znova spomni Silva S., ki mu je očitno povzročil nekaj sivih las. Pravi, da neupravičeno. »Na podlagi odredbe sodišča so ga 27. novembra ob 1 S.uri pripeljali k nam na prestajanje petmesečne zaporne kazni. Ker v zapor ni prišel prostovoljno, do božiča ni imel izhoda, čeprav na njegovo delo in ravnanje ni bilo pripomb. Prvi prost izhod je dobil za božič; policija mu očitno ni nasprotovala, saj so bili v sosednji stavbi tiho. Fant se je vrnil v dogovorjenem času, nikakršnih razlogov ni bilo torej, da ne bi ugodili še njegovi želji ob novem letu. Kaj se je zatem zgodilo, je bolj ali manj znano. Toda tveganje je sestavni del našega dela. Konec koncev nimamo prav nobenega jamstva, da se bodo tisti, kijih na prost izhod izpuščamo danes, vrnili v zapor. Prevzgoja temelji tudi ali predvsem na zaupanju. Enih do drugih in obratno.« Zapleteno je življenje v zaporu, težko razložljivo. Ko si zunaj, ljudi v • Tik pred zaključkom redakcije nas je poklical vodja novomeških zaporov Zvone Bečaj. Njegov raport je bil kratek in jasen: »Vsi zaporniki, ki smo jih v petek izpustili na prost vikend, so se pravočasno vrnili v zavod.« njem obsojaš, ko si z njimi, jih pomiluješ. BOJAN BUDJA Taka je zaporniška soba, čeprav je 80 odstotkov zapornikov Romov, so postelje lepo postlane. V ozadju je kontrolna lina za ostro paznikovo oko. Najstarejši slovenski odvetnik Desetletja in desetletja zgodovine so vpisana v še vedno izvrstni spomin najstarejšega slovenskega odvetnika Josipa Bučarja iz Novega mesta. Preživel je avstrogrsko cesarstvo, dve Jugoslaviji, tri vojne in mnoge svoje danes slavne sovrstnike. V ponedeljek, 3. februarja, je znani novomeški odvetnik Josip Bučar čil in zdrav obhajal 90-letnico rojstva. Bučar ni samo eden najstarejših Novomešča-nov, marveč je najstarejši slovenski odvetnik sploh. Jubilantu je misel jasna, spomin izvrsten, beseda mu teče gladko in njegova pripoved je zanimiva. Sicer pa se ima gospod Bučar česa spominjati. Rojen je bil pred 90 leti v Srebrničah kot predzadnji od trinajstih otrok v kmečki družini. »Naša hiša je bila zadnja v vasi, stala je bolj pri Krki in kadar je bila prav visoka voda, smo v čolnih živino vozili na varno,« se spominja dogodkov izpred osemdesetih in več let. Bučarjeva rodovina je trdna, saj je Josipov oče učakal 90 let, mati pa je bila tudi krepko čez 80. Od številnih Bučarjevih otrok seje na višjih šolah šolal samo Jože. »Ena sestra je bila pred prvo svetovno vojno poštna uradnica na Dunaju. To je takrat nekaj pomenilo. To ugledno službo pa ji je priskrbel Fran Suklje, državni in deželni poslanec in lastnik gradiča Kamen v Kandiji, kamor smo mi nosili mleko iz Srebrnič.« Druga sestra, Emilija, ki je hotela biti nuna v Šmihelu, pa so seji tamkajšnje sestre, ki sojo hotele preveč »komandirati in fiksirati«, tako zamerile, da sije premislila in šla v trgovski poklic, je za malega Jožeta uredila, daje šel v šolo k patrom v mesto. »Pri patrih je rad štrik pel,« se zasmeje 90-letnik. Po končani osnovni šoli je šel Bučar v gimnazijo, kije bila takrat še v stari stavbi v neposredni bližini frančiškanskega samostana. Spominja se, kako so se med prvo svetovno vojno morali preseliti v samostanske prostore, ker so gimnazijo preuredili v vojno bolnico, »v Spital«, kot so takrat rekli. Po končani vojni, iz katere se ni vrnil marsikateri vpoklicani novomeški študent, se je gimnazija preselila v novo stavbo, kjer je Bučar tudi maturiral. Njegova dijaška in študentska leta sovpadajo z vsesplošnim vrenjem in ustvarjalnim zagonom, kije kasneje dobil ime »novomeška pomlad«. Bučar je bil vrstnik Slavka Gruma, Nika Berusa, Božidarja Jakca, Mirana Jarca, Antona Podbevška, Leona Štuklja, bratov Mušičev, Jožeta Cvelbarja, Zdenka Skalic-kega in drugih mladeničev, ki imajo pomembno mesto v slovenski kulturni zgodovini, znanosti in drugih panogah. »Ja, to je bil cvet slovenske inteligence in umetnosti!« s ponosom pravi Bučar. »Jaz se njihovih krožkov in drugih stvari nisem mogel udeleževati. Bil sem s kmetov in sem moral poleg šole doma na kmetiji trdo delati, tako da za druge stvari ni bilo časa. Poleti, ko sem spal na podu, me je oče zbudil ob štirih zjutraj. Do sedmih sem delal, potem pa v šolo. Le v višjih razredih gimnazije so me pustili malo bolj pri miru, takrat sem si kakšen dinar zaslužil tudi z inštrukcija-mi.« Maturiral je že v Jugoslaviji. »Pri maturi smo že imeli hrvaški jezik pa nam že takrat ni to kaj preveč dišalo. No, pa se za maturo za hrvaščino ni bilo treba posebej pripravljati, ker nam je profesor, ki tudi ni bil navdušen nad tem novim predmetom, povedal, kaj nas bo vprašal...« Najlepša so bila študentska leta Če se staremu možu misel le zatakne ali če izgubi nit pripovedi, se obrne na šest let mlajšo ženo Mileno, kije tudi od najzgodnejšega otroštva v Novem mestu. Bučarjeva sta poročena že 55 let, poznata pa se še precej dalj časa. Milena je namreč sestra Bučaijevega prijatelja iz ljudske šole, Toneta Furlana, kasnejšega znanega novomeškega zobozdravnika. »Milene se spominjam še izpred prve vojne, ko je bila še majhna punčka« pravi Josip. S prijateljem in sošolcem Tonetom Furlanom sta se dogovorila, da gresta študirat v Zagreb. Furlan stomatologijo, Bučar pa agronomijo. »Mene je kmetijstvo zelo veselilo in zanimalo. Delo na zemlji pa z živino. Še posebej rad sem imel konje. Ko sem hodil v gimnazijo, sem med počitnicami fural, ko so gradili belokranjsko železnico. Res sem mislil, da se bom lahko tudi v študiju posvetil kmetijstvu, a žal ni bilo nič iz tega.« V Zagrebu Bučar ni dobil primer- nega stanovanja in je obupal ter odšel v Ljubljano, kjer pa ni bilo agronomske | fakultete, zato se je vpisal na pravo. «V I Ljubljani je bilo vse lažje, ker je bilo ve- i liko novomeških študentov, ki smo ] močno držali skupaj. Čeprav sem živel j bolj na trdo in jedel v glavnem fižol in j krompir, so bila študentovska leta tako j lepa, da jih ne bom pozabil nikoli, tudi j če bi živel še 90 let. Pri študiju sem bil ' priden, a smo tudi veselo lumpali in hodili na plese, pa s kakšnim dekletom sem tudi šel...« se razneži, ko ga spomini po- i peljejo v mladost. Po odsluženi vojski je bilo pa težko za službo. Kar doma v Srebrničah na kme- | tiji je bil in pisal prošnje. Na okrožnem sodišču v Novem mestu, kjer bi hotel biti pripravnik, ni bilo prostora in je napisal prošnji še v Podgorico in Sarajevo. Tam bi službo lahko dobil, a ga mama, ki ga je imela tako rada, ni pustila. Je rekla, da mu raje noge poseka, kot da bi ga pustila na jug. Končno se je tudi to uredilo in mladi jurist Bučarje delal prakso najprej na sodišču, katerega predsednik je bil dr. Polenšek, potem pa je bil praktikant še pri odvetniku dr. Ivanetiču, izvrstnem pravniku, ki je kot študent na Dunaju dobival Knafljevo štipendijo. Od njega je šel še za leto dni nazaj na sodnijo, potem pa odprl svojo odvetniško pisarno. Tako se je začela dolga odvetniška pot Josipa Bučarja, ki se je pravzaprav končala šele pred desetimi leti. Sicer seje odvetnik Bučar upokojil že prej, a ni dolgo zdržal doma in je kmalu spet odprl odvetniško pisarno. Kot dolgoletni novomeški odvetnik je Bučar doživel marsikaj. »Pet let po vojni sem bil edini advokat v Novem mestu, ker nobenemu drugemu takratna oblast ni dovolila prakse. Delaje bilo čez glavo, pa še časi so bili taki, da si bil v stalni nevarnosti. Mene so za kratek čas trikrat zaprli, in to brez vzroka, zaradi odvetniškega dela.« Ker za druge odvetnike v Novem mestu kulturni zakladi Kam so vse te knjige šle? Novomeški kapitelj se pripravlja na 500-letnico ustanovitve. Med pripravami na poltisočletnico je bila skrbne pozornosti deležna tudi kapiteljska knjižnica, pri tem pa seje razkrila zanimiva usoda njenih knjig. Od prvotne knjižnice so ostale samo tri, po zadnji vojni pa so kot »darovanke« šle še mnoge dragocene knjige. Knjige so naše najzvestejše pripovedovalke o življenju, o starih časih, o vzgibih človeškega srca in o dosežkih njegovega uma, o sebi pa ne morejo govoriti, čeprav imajo tudi knjige svojo usodo, kot pravi star rek. Ko bi mogle govoriti o sebi, kaj vse bi nam povedale o ljudeh, skozi katerih roke so šle, in o časih, ki sojih prevetrili, o žalostni usodi svojih vrstnic, ki so izginile in se niso vračale na police zaradi nemarne pozabljivosti ljudi, morda tudi kradljivosti ali kakšnih drugih nečastnih nagibov. Pričevanje tisočerih knjig knjižnice kolegiatnega kapitlja v Novem mestu, ki so lepo očiščene in v red razvrščene od tega tedna naprej postavljene v novih omarah v obnovljenih prostorih novomeške proštije, bi bilo še posebno zanimivo. K sreči so ljubitelji knjig in starih listin, ki znajo prisluhniti skrivni govorici knjig in tako je mogoče nekoliko spoznati tudi usodo kapiteljske knjižnice. Najbolje jo verjetno pozna dipl. teolog in arhivar France Baraga, ki že tri leta pregleduje ter ureja arhiv novomeške proštije, precej svojega časa pa je posvetil tudi kapiteljski knjižnici. V okviru obnovitvenih del proštijske stavbe, ki naj bi praznovanje 500-letnice ustanovitve kolegiatnega kapitlja v Novem mestu dočakala na zu- naj in znotraj obnovljena, so se odločili urediti in obnoviti tudi kapiteljsko knjižnico, kije bila doslej prej neurejena kot urejena. Lani so vse knjige začasno preselili na hodnik in preuredili prostor, kije služil za knjižnico že ves čas. Te dni so knjige vrnili v obnovljeni prostor in v na novo in posebej za to knjižnico izdelane knjižne omare. Začasno selitev so izkoristili za pregled in ureditev knjižnega fonda, pri tem pa so pozornost posvetili vsaki knjigi posebej. Marsikatera je po dolgih desetletjih spet ležala v človeških rokah in z marsikatere so pobrisali desetletja star prah. V glavnem to delo opravlja France Baraga, ki se je pri sortiranju knjig temeljito seznanil s knjižnico in prisluhnil tihi govorici knjig o njihovi usodi. »Usoda knjižnice kolegiatnega kapitlja v Novem mestu ni bila lahka in knjigam mila,« je povedal Baraga. »Od stare knjižne zaloge iz 16. stol. so se ohranile samo tri knjige. V arhivu je ohranjen testament prošta Polidorja Montagnana, iz katerega je razvidno, daje bila njegova knjižnica, ki jo je zapustil kapitlju, vredna tisoč goldinarjev. Vsekakor je šlo za takrat kar pomembno knjižno bogastvo, ki pa je, razen omenjenih treh knjig, skoraj v celoti izgubljeno.« ni smelo biti delaje Bučar k sebi vzel dr. Ivanetiča, pri katerem je na začetku delal kot praktikant. Končno v samostojni Sloveniji Ob delu pa Bučar nikoli ni pozabil na družabnost in sprostitev. »Zmeraj sem bil rad v družbi, precej smo lumpali, to je v tistih časih sodilo v družabno življenje. Pa v naravo sem od nekdaj rad hodil, dolga desetletja sem bil vnet lovec. Jaz nisem bil za na štant, nisem zdržal pri miru, ampak sem bil brakir, sem pse komandiral. Po hosti sem šel kot veter,« se pohvali. Stari in čili možje prepričan, da je gibanje precej pripomoglo, da je zdrav dočakal tako starost. »Še lani sem redno hodil okoli, sedaj pa sem opešal. Pa še nekaj je pomembno v življenju: čista in mirna vest, to je najmehkejše zglavje.« Kam so knjige šle, bi bilo težko reči. Morda so izginile v plamenih požara, možno je tudi, da jih je kapitelj v stiski prodal, da bi se rešil iz denarnih težav. Kdo bi vedel? Kljub izgubi starih tiskov pa je knjižnica še vedno dragocena, predvsem kot spomenik časa, v katerem je nastala, se pravi 18. in 19. stol. Iz arhivskih dokumentov je razvidno, da so prošti v tem obdobju pogosto kupovali knjige ali jih dobivali v dar. Med dobavitelji novih knjig velja omeniti tiskarja Valerija de Valerij iz Gorice, ki je bil prijatelj novomeškega prošta Jabačina. V eni od knjig, ki jo je natisnil leta 1776, je na naslovnici celo natisnjeno posvetilo temu proštu. Razumljivo je, da je zaradi namena in narave knjižnice največ knjig v latinščini in nemščini. Presenetljivo precej je francoskih in italijanskih knjig, veliko pa seveda tudi slovenskih, med drugim kompletni letniki starih slovenskih časopisov, najstarejši slovenski šolski učbeniki pa knjige Mohorjeve družbe in Slovenske matice. Kot zanimivost omenimo zbirko knjig Zgodbe Krištofa Šmida, ki jo je natisnil novomeški tiskar in založnik Krajec. Žal pa med knjigami manjka mnogo dragocenih in starih slovenskih knjig, ki so nekdaj stale na policah kapiteljske knjižnice. Usodo tem knjigam je pisal povojni čas, za katerega prvo obdobje je bil značilen neprijazen odnos oblasti do Cerkve. Prošt Štrukelj se je tako moral vdati »prošnjam« in je »daroval« novomeški Študijski knjižnici 559 knjig, med njimi nekaj najdragocenejših v knjižnici. Omenimo prvi natis Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske iz leta 1689, pet knjig slovitih pridig Janeza Svetokriškega iz konca 17. stol., zbirko slovenskih nedeljskih pridig Jerneja Basarja iz leta 1734, Jurija Japlja Šveto pismo iz konca 18. stol., vse letnike Novic in Zgodnje Danice, Kranjsko čbelico, prvo izdajo Prešernovih Poezij in Krsta pri Savici pa Baragovo knjigo o Indijancih, prvo slovensko povest Ciglerjevo Srečo v nesreči itd. itd. Ni pa jasno, ali je bila takrat »darovana« tudi Dalmatinova Biblija. Na seznamu knjig, ki je ohranjen v proštijskem arhivu, Biblije ni, izročilo Na starost sta zakonca Bučar dočakala tudi samostojno in priznano Slovenijo. »Živela sva v Avstro-Ogrski, kraljevi in novi Jugoslaviji, preživela dve svetovni vojni, prestala italijansko in nemško okupacijo, pa sva le dočakala tudi samostojno Slovenijo. Slovenci si po vsem, kar smo prestali, res zaslužimo mimo, pošteno in pravično državo. Zato ni prav to, kar sedaj delajo, ko se stranke in politiki ravsajo med sabo. Če bodo tako delali, bodo to ubogo mlado in majhno državo požrli in razbili,« svari jubilant Bučar. Njega bi že veljalo poslušati. V 90 letih, ki jih je večino preživel v Novem mestu, živi že v četrti državi. Želi si, da bi bila ta za Slovence tudi zadnja, kajti šele ta je prva zares naša. Naj tudi Josip Bučar in njegova žena Milena še dolgo in zdravo živita v njej! A. BARTEU pa pravi, da je proštija imela en izvod te nadvse dragocene slovenske knjige. »Morda bi bilo najbolj prav, da se te knjige s primernim dogovorom in razumevanjem kdaj vrnejo, od koder so bile vzete in kamor tudi spadajo,« meni sedanji novomeški prošt Jožef Lap. Preurejeno in obnovljeno kapiteljsko knjižnico bodo v soboto slovesno odprli. Vendar pa bo treba še marsikaj postoriti tudi po otvoritvi. »Polovico knjig je signiranih in katalogiziranih. To je bilo opravljeno leta 1870, ko je bila knjižnica nazadnje popolnoma urejena. Iz tistega časa je ohranjen tudi katalog, ki pa ga bo treba za današnjo uporabo prepisati, saj zna gotico, v katerem je pisan, dandanes le malokdo tekoče brati. Katalog bo seveda treba dopolniti s knjigami, ki so jih za knjižnico pridobili kasneje,« pravi Baraga. Usoda se torej tem knjigam izrisuje v milejših tonih. MILAN MARKELJ m priloga dolenjskega lista 11 HO: M. MARKI Kamor gre še cesar peš Po večernem ogledu stranišč v nekaterih lokalih v središču Novega mesta seje izkazalo, da nobena deklaracija o samostojni Sloveniji in vsa mednarodna priznanja ne morejo spremeniti žalostnega dejstva, da smo po straniščni kulturi še vedno globoko na Balkanu. Smrdljiva, a potrebna zgodba. Iz zgodnje mladosti so mi še dandanes v svežem spominu sončni poletni dnevi, neskončno dolgi in polni vonjav. Pot skozi gozd ob škrjanskem potoku do kopališča na Krki, kjer je roka v rečnem produ brez težav še našla živih školjk in polžev najrazličnejših oblik in velikosti, je bila polna prijetnih presenečenj. Spomin se rad vrača v tiste čase in uživa v harmonijah zdaj že izgubljenega sveta. Le eno neskladje je v tem spominu, drobno, a moteče. To je spomin na tistih nekaj zadnjih metrov gozda, predno je človek stopil iz prijetne sence na ožarjeno srebmiško polje. Tam smo morali otroci zajeti sapo, si zatisniti nos in steči s kolikor mogoče natančno merjenimi koraki, da bosa noga ni čofnila v tisto ogabno smrdečo zadevo, s katere seje dvigal roj muh. Tistih nekaj metrov smradu, dreka na poti, je ostal tudi neizbrisen tujek v spominu, ki se žal še dostikrat prebudi, saj asociacij, ki ga prikličejo nazaj, ne manjka. Kaj je v resnici bilo? V gradiču Srebrniče so tisti čas stanovale oficirske družine. In ker jim stranišča niso delovala, so bila uničena ali pa sploh niso bili nanje navajeni, so tamkajšnji stanovalci stresali svojo nujo po bližnjem gozdu. To je bil moj prvi stik z balkanci in živo mi je stopil v spomin vsakič, ko sem se podal na pot skozi južne dele naše bivše skupne domovine. Saj, pokrajina je lepa, ljudje so (bili) prijazni, toda na daljšem potovanju z avtomobilom se seveda neizbežno pojavi vprašanje kraja, kamor gre še cesar peš. In če gre na Balkanu tja cesar peš, nazaj skoraj prileti, tako so praviloma ti kraji zanemarjeni, zasvinjani in zasmrajeni. Slovenija se ima seveda za nebalkansko deželo in Slovenci se radi primerjamo s kultiviranimi evropskimi narodi in mislimo, da sodimo v njihov krog. V marsičem morda res, so pa nekatere intimne podrobnosti, ki nas vendarle ločijo. Ravno te, ponavadi očem skrite, pa nas v svetu lahko poka- Tone je hitro naredil red Ko ga takole gledam, mojega soimenjaka Toneta Jakšeta, in občudujem njegova široka ramena, ki jih devet križev ni skorajda nič pobesilo, vidim še vedno čvrsto postavo in krepke roke, potem verjamem, daje tisto, kar so mi pripovedovali o njem, čista resnica. Silen možakarje to moral biti v najlepšem cvetu svojega življenja, in kladiva, ki so pela nekoč v njegovih rokah, so morala biti dobro nasajena, in železu, ki gaje on položil na nakovalo, se ni dobro godilo, če se ni voljno oblikovalo po kovačevi želji. Saj tudi sebi ni kaj dosti prizanašal. Dostikrat so že ob štirih zjutraj zapela kladiva v njegovi kovačnici in dostikrat je sopihal kovaški meh tja v pozni večerni mrak. Pravili so tudi, da seje slabo godilo tistemu, kije segel v njegovo roko z zlim namenom, kajti občutil je, kaj je to moč in če bi kak Levstik še iskal živ model za junaka, ki naj bi premagal kakega novega Brdavsa, v obličju Toneta Jakšeta z Otočca ali iz Šempetra, kot so včasih rekli, bi ga zagotovo našel. No, z mesarico ne bi bilo problema, saj bi si jo Tone tako kot pravi Krpan sam umetelno skoval, pa tudi z oblikovanjem kija ne bi bilo nobenih težav, kajti vajen je vsakega dela, tudi lesarskega, saj je šlo skozi njegove roke ničkoliko dobro okovanih kmečkih vozov. Cesarjevih konj se pa tudi ne bi bal, kajti ko je on pribijal podkve, so tudi najbolj gizdavi konji stali mirno kot pohlevne ovčice. Pravili so, da ga ni bilo možakarja, ki bi stegnil njegov žejo v zelo slabi luči. Tak pečat je zelo težko izbrisati, nekaj podobnega je, kot tisti mladosti spomin na smrad v Srebrničah. Po straniščni kulturi smo namreč balkanci. To jasno razkriva naša akcija, ki smo jo pred dnevi izvedli v Novem mestu. Nenapovedano smo v pol ure obiskali nekaj najbolj izpostavljenih javnih lokalov v novomeškem središču in se prepričali, kakšno je stanje na njihovih straniščih. Obiskali smo Gostišče na trgu, restavracijo Pri vodnjaku, kavarno na Glavnem trgu in restavracijo hotela Metropol. To smo naredili v petek ob šestih zvečer, ko je bilo zaradi visokega snega v mestu le malo sprehajalcev, lokali pa so bili za tak čas razmeroma prazni. Slika, ki sojo nudila stranišča po teh lokalih, pa kljub temu ni bila nič prijaznejša. Prvo je bilo na vrsti stranišče v Gostišču na Glavnem trgu. Vanj se da priti z glavnega hodnika nasproti vhodnih vrat. Bližine stranišča ni težko ugotoviti, saj že na hodnik močno zaudarja ostri vonj po urinu. Zamazane stopnice, ki vodijo navzdol do stranišč, pričajo o tem, daje prostor močno obiskovan, še bolj pa to potrjuje notranjščina, ki verjetno pomaga človeku, da ga hitro mine nuja, še predno je za to sam kaj ukrenil. Sicer pa, kje naj bi to storil? Straniščne školjke so vse zamazane, brez okvirjev, mokra tla so zamazana, polna cigaretnih odpadkov in kosov papirja. Košev za smeti ni nikjer. Zato pa ležijo naokoli razmetane škatle za čevlje. Voda teče v pisoarjih pa tudi iz pipe pri umivalniku. Toaletnega papirja seveda nikjer, pa tudi papirja za brisanje rok ne. Vse svetilke so razbite in le tu in tam gori kaka gola žarnica. Zensko stranišče kaže enako podobo kot moško. Veliko stensko ogledalo je razbito. Vse je umazano, tako kot na moškem. Toaletnega papirja nikjer. Z vzdihom olajšanja se človek hitro odpravi iz tega prostora spet na sveži zrak. Olajšanja pred- ukrivljeni prst, in pravili so, da je sosed, gostilničar Bojane — sedaj je tam Vidrih — razgrete in razbi-jaške duše, ki jim je vinska korajža stopilo v glavo, takole miril: »Nehajte že vendar, če ne, bom Toneta poklical!« Tisti, ki so vedeli, kdo je Tone in da stanuje čisto blizu, so se hitro umirili, tisti, ki opozorila niso hoteli razumeti in so razbijali naprej, pa so kmalu občutili, kaj je dobra sosedska pomoč, kajti ko je Bojane Toneta res poklical, je bila gostilna hitro počiščena in razgrete glave na hladnem zraku pod milim nebom, kot se za take tudi spodobi. Tone je bil rojen v Šempetru leta 1903, torej se mu leta že prevešajo v devetdeseto. Pri petih letih je izgubil očeta in še zelo mladega ga je vzel v uk sovaščan kovač Tekstor. Proti koncu dvajsetih let seje Tone postavil na svoje. Ob cesti sije postavil hišico, pri gostilničarju Bojancu pa je najel prostor za kovačijo. Tam je potem gonil meh in nabijal po nakovalu v sedemdeseta leta, ko seje upokojil. No, tudi pozneje je še kdaj razpihal žerjavico, pa tudi kako oglarsko kopo je še postavil za vasjo. Tone je namreč skoraj vedno koval z ogljem, ki si gaje sam žgal. vsem zaradi zraka. Olajšanje, kakršno si človek normalno poišče na takem kraju, bi si pač tu zelo težko privoščil. Stranišče v restavraciji Pri vodnjaku se glede vonjav s prvim ne more primerjati. Tu je videti celo papir in koš za smeti ob umivalniku. Sprememba je taka, da bi bil človek ob njej celo bolj prizanesljiv in celo zadovoljen, če ne bi poklicna dolžnost velela izostriti oko. Potem pridejo hitro na dan tudi pomanjkljivosti. Tudi tu so školjke brez okvirjev in pokrovov. Role toaletnega papirja ležijo kar po tleh, saj so držala zanje očitno izruvana iz sten. Luči so razbite. Voda teče vsepovsod. Čeprav je vtis nekoliko boljši, pa nikakor ne more biti zadovoljiv. V kavarni na glavnem trguje lokal skoraj prazen. Na stranišču pa dobi človek vtis, kot daje bila tukaj pravkar veselica. Čeprav kaže, da je bilo straniše pred kratkim obnovljeno, je z ventilacijo očitno nekaj narobe, saj je zrak zatohel in smrdljiv. Papirja je dovolj, zato gaje tudi razmetanega vsepovsod po tleh dovolj, kajti koši zanj sicer so, a prepolni. Školjke so seveda brez okvirjev, zakaj pa eden od gostov za sabo ni splaknil, ali iz nemarnosti ali zato, ker vzvod za vodo ne deluje, ni bilo moč preveriti, saj ima tudi želodec svojo mejo, kije ni dobro prekoračiti. Voda seveda je. To se vidi po pipah, kijih ljudje za sabo ne zapirajo. Kadilcev je tudi tovolj, kajti tla so posuta s cigaretnimi ogorki. Glede na do sedaj videno bi lahko pričakovali, da bo stranišče v restavraciji hotela Metropol kaj boljše od prej obiskanih. Toda upanje hitro splava po smradu, ki objame obiskovalca, ko stopi vanj. Kraj res ni tako nastlan in umazan, zaman pa bi človek tukaj iskal papir, ki na tak kraj spada, straniščne školjke so prav tako umazane in brez okvirjev, da ne govorimo o tistih, ki sploh niso splaknjene. Precej žalostno podbo kaže tudi žensko stranišče. Z bolj razvito straniščno kulturo se očitno tudi nežni spol ne more ponašati. Takale je straniščna podoba središča Novega mesta. Prepričan sem, da bi se ne izboljšala kaj dosti, če bi akcijo razširili na celo mesto ali pa na celotno Dolenjsko. Očitno so stranišča naša šibka točka, ki jo nobena deklaracija o samostojni Sloveniji in vsa mednarodna priznanja sama po sebi ne morejo izboljšati. Za tako podobo so krivi lastniki lokalov, saj bi jih morali pogosteje čistiti, zlasti tista, kjer je onesnaževanje večje, zamenjevati bi morali odsluženo ali poškodovano opremo in skrbeti za dobro prezračevanje ter opremljenost stranišč z najnujnejšim, to pa je papir in milo. Očitno tej nalogi niso kos. Da ji niso, pa so v veliki meri krivi tudi porabniki, ki jim očitno manjka splošna kultura, katere del je tudi tako imenovana straniščna kultura. To pomeni, da se človek vede kul- Vmes se je seveda tudi oženil, S prvo ženo je imel dve hčerki: Justi je poročena v mlin na Lešni-ci, Tončka pa živi kot upokojena profesorica v Mariboru. Pri drugem porodu mu je žena umrla in hčerka Pavla, ki sedaj živi z družino na domuje že iz drugega zakona. Ta traja še danes. Lani sta Tone in druga žena Marija praznovala šestdeseto obletnico poroke. Tudi Marija je trdna in žilava tako kot njen mož in tudi ona se lahko ponaša s kar častitljivo starostjo, saj jih ima že triinosemdeset. Trdo delo od jutra do mraka jima je bilo namenjeno, kajti izobilja se s kovaškim kladivom in kmečkim delom ni dalo nikoli prislužiti. Tudi druge, še težje preizkušnje so jima stale na poti do te visoke starosti: obe vojni pa internacija v italijanski Padovi, v kateri je Tone pretrpel enajst mesecev. To ju je vsekakor zaznamovalo, toda človek si ne more kaj, da ne bi pomislil na par zaljubljenih golobčkov, ko vidi Marijo, kako se sklanja nad Tonetovo uho in mu nekaj pripoveduje. Ta ljubka poza je postala pravzaprav čisto običajna stvar v njunem življenju, a tudi nujna zaradi sporazumevanja, kajti Tone je, kot pravi Marija, »gluh kot stena«. To, pa še močno opešan vid in bolečine v nogah, ki nočejo stopati več tako strumno, kot bi človek želel, so nadloge, s katerimi se morata počasi sprijazniti. Sicer se pa ne dasta kar tako vreči v koš. Marija je zadnjo sezono še kmetovala na polju, Tone pa je vse do zime kosil za živino, ki jo sedaj tudi pridno krmi in opravlja. Le pomolze hčerka Pavla. In če bo zdravje dalo, bo kosa spomladi, ko bo treba pripraviti prvo svežo krmo, spet zapela. Ne bo pa se ob štirih zjutraj več oglasilo kovaško kladivo. Šest fantov je izučil in kakih petdeset let je koval, to mora biti za Toneta vendar dovolj. Malo žal mu je, da se tega poklica ne drži nobeden več, tudi od tistih ne, ki jih je on izučil, toda čas je marsikaj povozil in tukaj ni kaj spremeniti. Saj tudi vnuk, prav tako Tone po imenu, ne kaže za kovačijo nobenega zanimanja. Računalništvo študira v Mariboru, v računalnikih pa kujejo drugačna kladiva. TONE JAKŠE turno in je čist tudi takrat, ko drugim ni na očeh. Da ne dela škode in se nasploh obnaša tako kot doma ali kot bi želel, da bi se pri njem vedli drugi. Žal je balkanske nemarnosti in zlonamernosti tudi tu vse preveč. Kako se po svojih močeh spopadajo z njo. nam je povedal direktor Gostinskega centra Niko Veselič. »Generalno čiščenje stranišč imamo zgodaj zjutraj, potem pa še nadzor in čiščenje čez dan, vendar je obiskovalcev naših stranišč veliko več kot pa gostov v gostinskih lokalih, saj nanj ni treba skozi gostinski lokal, kar s pridom izkoriščajo tisti, ki imajo opravke na tržnici ali Glavnem trgu. Če bi imeli toliko gostov v restavraciji in v bifeju, kolikor jih imamo v sanitarijah, v gostinstvu ne bi bilo problema. Stranišča služijo mnogim tudi kot preobla-čilnica, saj dostikrat najdemo v njih kose umazanega perila ali stare čevlje. Že to pove, kakšne vrste klientela zahaja vanje. Izginjajo tudi deli opreme ali inštalacij,« pravi Niko Veselič in pojasnjuje, kako bi se lahko le nekako rešilo ta problem: »Vse bi se morda dalo urediti, če bi nekdo prevzel skrb za sanitarije in pobiral vstopnino. Takega človeka smo dolgo poskušali dobiti, toda očitno nam gre vsem še predobro, kajti za tako delo ni nikogar moč dobiti. Že dolgo tega smo inšpekcijam predlagali, da bi tukaj uredili javno stranišče pod nadzorom, morda v režiji Komunale, za to ni bilo zanimanja. Sami enostavno nimamo dovolj moči, da bi imeli vse pod kontrolo. Pred kratkim sem se dogovarjal z dvema dekletoma, ki sta nekako razmišljali, da bi stranišče vzeli v oskrbo, toda ko sta videli klientelo, ki prihaja sem, sta misel opustili.« V Novem mestu javno stranišče pravzaprav imamo. Tik pod tržnico je, odprto pa le ob delavnikih od 7, do 14. ure. Oglasili smo se tudi tam. Mimo in čisto je bilo v njem. Fant, kije sedel v kontrolni kabini, je povedal, daje zaposlen preko študentskega servisa. Stranke, ki prihajajo tja, skoraj vse pozna, saj so večinoma prodajalci s tržnice. Drugi le redko zaidejo sem. Zlasti pa tisti ne, ki obiskujejo gostinske lokale. Zato verjetno ne bi dosti pomagalo, če bi bilo to stranišče odprto tudi v večernem času. Bolje bi bilo, če bi poskrbeli za red Imate kakšnega tisočaka prihranka, seveda v markah, zadenete še na loteriji in si zaželite, da bi se čimprej, morda že v mesecu dni, preselili v novi dom? Ni problem. Še največ težav bo z iskanjem primerne in ne predrage lokacije. V GIP Pionir Novo mesto pa vas že čaka arhitekt, s katerim bosta skupaj zarisala hišo, kakršno si želite in kakršno si trenutno lahko privoščite. Postavili boste le še temelje ali klet s prvo ploščo, kar bo v lastni režiji gotovo nekaj ceneje, potem pa delo lahko prepustite Pionirjevim mojstrom, ki vam bodo čez mesec izročili ključ vašega novega, lepega, zdravega in za življenje kar najbolj ugodnega doma. »Naša hiša je rezultat večletnega dela projektnega teama Pionireke, kije delal s ciljem dati na trg izdelek visoke bkovosti z atraktivno ceno, družbeno koristen in privlačen za kupca, ki si bo v tej hiši ustvaril prijeten dom. K temu bodo pripomogli tudi zdravi materiali, iz bterih je hiša narejena, predvsem novi gradbeni material opekon, ki je zmes opečnega drobirja in veziva. Naša hiša ustreza vsem evropskim normativom in standardom in naj bi bila konkurenčna na domačem in tujih trgih tja do leta 2.000,« je na nedavni predstavitvi Pionirjeve rastoče in zdrave hiše, hiše naše generacije, kot sojo poimenovali, dejal Pionirjev tehnični direktor Tone Zupanc. Dvesto kvadratov velika hiša stoji na Regrških košenicah v Novem mestu. Gre za prostorno družinsko hišo z izkoriščenim podstrešjem, v bteri bi lahko udobno živela družina, ki ima kakšnega člana več od slovenskega povprečja. Možnosti pa je ogromno. Ena glavnih odlik nove Pionirjeve tehnologije je namreč popolna prilagodljivost individualnim potrebam in možnostim kupa, ki sodeluje z arhitektom že pri projektiranju hiše, ter možnost kasnejšega poljubnega dopolnjevanja objekta. Seveda sije najbolje in najlepše zamisliti naenkrat celotno in zaključeno podobo doma, v kakršnem bi hoteli živeti. A če imate danes denarja le za kuhinjo in sobo ali dve, jutri ali pojutrišnjem, ko boste na boljšem, boste hiši brez težav dodali še sobo, dve, ali tri, garažo in morda še kaj. Odlika Pionirjeve hiše naše generacije so tudi zdravi, ali kot danes radi rečemo bio uporabljeni materiali. Bio je zato kar vsa hiša, pravi mag. Janez Gabrijelčič, tudi v taki podrobnosti, kot so garažna vrata z daljinskim upravljanjem, zaradi katerih na v tistih straniščih, kamor so ljudje že sedaj navajeni hoditi. Letos lahko računamo spet na povečan turistični priliv. Če bomo tujce pričakali s takimi stranišči v gostinskih lokalih, se nam kaj slaba obeta. Pri njih ne bo pomagal noben izgovor, češ saj tega so krivi oni, balkanci, kajti ta stranišča so pri nas in naša so. In le po njih nas bodo sodili in obsojali. v Priznam, neprijetna in smrdljiva zgodba je to. Človek bi raje pisal o prijaznejših stvareh, toda skrajni čas je že, da zabredemo v to blato in priznamo, daje. V Evropo s takimi stranišči ne moremo. Vprašanje je le, kdo bo prijel za lopato in ga skidal izpred našega praga, da bo dom bolj prijetno dišeč in vabljiv. Mnogo je za to postavljenih, tudi za to plačanih. Vendar bodo tudi ti lahko le malo naredili, če ne bomo z zdevo opravili tudi vsak pri sebi. Tako kot za onesnaževanje narave, velja tudi za stranišča ugotovitev, da so le odsev tega, kar nosimo v svoji duši. Če zaudarja tam, ni čudno, da zaudaija vseokoli nas. TONE JAKŠE primer bolnega otroka ni treba izpostaviti mrzlemu zraku pri odhodu od doma k zdravniku. Med materiali pa predvsem velja omeniti opekon, ki ustreza opečnemu zidu, ki se je izkazal kot najprimernejši za ugodne bivalne pogoje. Opekon je Pionirjeva pogruntavščina, njegovo visoko kakovost pa je potrdil tudi ljubljanski Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij. Elemente za rastočo bio hišo izdeluje Pionirjeva tovarna Togrel. Te elemente sidrajo na pripravljene temelje ali kletno ploščo, za postavitev hiše potrebujejo Pionirjevi strokovnjaki vsega 10 ur. Naslednji dan dobi hiša streho, za vsa ostala dela pa potrebujejo še 15 dni. Skratka, ključ vseljive hiše lahko pioniijevci izročijo kupcu v 31 dneh. Manjšo hišo pa so pionirjeva lani decembra naredili v Lučah v Savinjski dolini, ki sojo prizadele poplave, v pičlih treh tednih, zaradi česar je bila konkurena zelena od zavisti, novi lastnik pa v sreči ni mogel prehvaliti Pionirja. Hitrost gradnje je poleg visoke kakovosti gradnje in uporabljenih materialov ter zagotovljene individualnosti in možnosti dograjevanja tista stvar, kije danes vse pomembnejša, saj je čas zlato. Zaradi kratkih rokov in malo porabljenega časa pa je ugodnejša kot pri klasični gradnji tudi cena. Kvadratni meter večjega objekta, pri katerem se tudi takoj uredi mansarda, stane — brez zemljišča — okrog 560 mark, manjšega pa okrog 700 mark. Vabljivo, ni kaj, še vedno pa nedosegljivo za pre-nekateri žep ali družinsko blagajno. Ker je srečnežev z v začetku omenjenim dobitkom na loteriji malo, v Pionirju vedo, da bodo morali v sodelovanju z bankami zagotoviti kupcem tudi primerna posojila, da bo gradnja stekla, kot bi bilo zaželjeno v vsestransko dobro. Pionirjeva rastoča in zdrava hiša je zasnovana tako, da se z lahkoto prilagaja najrazličnejšim okoljem, tako alpskemu kot panonskemu ali medite-rantskemu. Zaradi tega je vodja projekta Janez Avšič prepričan, da z njo ne bodo prodrli le na tržišča Vzhodne Evrope, kjer je zaposlenih že 50 odstotkov Pionirjevih kapacitet, ampak tudi na Bližnji vzhod in v Afriko. Računajo tudi, da se bodo z novim izdelkom lahko uspešno vključili v reševanje stanja v porušeni Hrvaški. Po novi Pionirjevi tehnologiji pa ni mogoče postaviti le stanovanjske hiše, ampak tudi trgovino, poslovni objekt, objekt za obrt, vikend in še kaj. Z. LINDIČ-DRAGAŠ. naše korenine projekti_____________ Hiša naše generacije 1 2 priloga dolenjskega lista NAGRADA V SEVNICO IN KRŠKO . Žreb je izmed reševalcev 3. nagradne križanke izbral dva nagrajenca, KAROLINO STOPAR iz Sevnice ter VALERIJO MIRT iz Krškega. Sto-paijevi je pripadla denarna nagrada 1.000 tolarjev, Mirtova pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo. Dobitnico denarne nagrade prosimo, da nam čimprej sporoči svojo enotno matično številko in številko ali tekočega računa ali žiro tačuna ali hranilne knjižice, da ji bomo nagrado lahko kar najhitreje nakazali. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 17. februarja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 5. REŠITEV 3. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 2. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: VAR, KANAL, R SLOVENIJA, ABBE, ETAN, DEIZEM, MEDNARODNO, P, OKO, VAMPIR, ARAL, MATE, ZK, RIL, DNO. OTOK, IZBRANKA, EROS, ANION, OPERETA, SANJE, ŽAD, LAT. nagradno križanka © prgišče misli Res, čudna je želja iskati oblast in izgubiti svobodo; ali pa iskati oblast nad drugimi in jo izgubiti nad samim seboj. F. BACON Naloga duha je oporekanje oblasti. O. FLAKE Noben mislec ne more preprečiti odtujevanja lastnih idej. Čim so javno izreče-ne, začno živeti svoje življenje, ki ga ne more nihče predvideti. M. MARKOVIČ Kjer vsi lažejo, nihče ne laže. Kjer je vse laž, nič ni več laž. D.KIŠ Slava pripada samo tistemu, ki gre preko žalitve. SALOMON ZVER OSNUTEK SAMOKOL- NICA POLAGANJE LESENEGA OBOJA DEL NOGE MIT. JUDOVSKA POŠAST ČEŠKI KRALJ PREMETEN-KA TURŠKI VELIKAŠ MIT. GERM. OREL ŠOP MREŽASTA TKANINA GL. ŠTEVNIK IZPOD- NEBNIK (METEORITI ZNANI KAMPUČIJSKI POLITIK JUGOSLO- VANSKA ARMADA MIT. KRETSKI KRALJ VRSTA LAME NAPRAVA ZA RADIJSKO ODKRIVANJE PREDMETOV SREDOZEMSKI OTOK AVTOR J. UDIR IZSUŠENA REČNA STRUGA AM. PREDSEDNIK CARTER MAJHEN PLUG DESNI PRITOK SENE ŠVEDSKO M. IME (TENIŠKI IGRALEC VVILANDER) AVT OZNAKA VENEZIE ŠVED. PESNIK HANSSON BELG. TERME POPEVKAR PESTNER KAMNOLOM EKSOTIČEN SADEŽ ZA SOLATE OBČUTLJI- VOST. KOČLJIVOST NOMEN NESCIO PLESALKA IN KOREOGRAFINJA MLAKARJEVA KRAVICA NAJVEČJA REKA V SIRIJI zanimivosti iz sveta Za zdravo srce vitamin E i Povečana količina vitamina E v krvi lahko zmanjša možnost, da zbolimo za nevarno angino pectoris, za katero je značilna ostra bolečina, kiji lahko sledi srčni napad. Strokovnjaki so zbrali dovolj dokazov, ki govore, da nekatere snovi, tako imenovani antioksidanti lahko preprečijo razvoj tega obolenja, poškodbe žil in druga srčna obolenja. Raziskovalci harvardske univerze so v šestletni raziskavi odkrili skupino snovi, ki preprečujejo nastajanje oksidiranega lipoproteinskega holesterola, znanega kot najbolj nevarna oblika holesterola, saj je krivec za poškodbe žilnih sten in povzročitelj nalaganja maščobnih usedlin, ki zmanjšujejo pretok krvi k srcu in lahko povzročijo srčni napad. Gre za beta karaten in vitamina E in C. Odkritja ameriških znanstvenikov so potrdili tudi škotski in švicarski znanstveniki. Na edinburški in bernski univerzi so opravili poskuse, ki so pokazali, da antioksidanti zares preprečujejo bolečine v prsih. In kako se oskrbeti z antioksidanti? Z vsakdanjo zdravo prehrano, pravijo strokovnjaki. Uživajte veliko sveže zelenjave in sadja, hrano iz nekaterih žit, lešnike in druge užitne rastline, ki so vitaminsko bogate in vsebujejo rastlinska olja. Ne trombe, marveč potres Med znanimi biblijskimi zgodbami je tudi tista o jerihonskih trombah. V Stari zavezi je zapisano, daje poveljnik izraelskih čet, ki so oblegale staro mesto Jeriho, zaukazal svojim duhovnikom trobiti na trombe iz ovnovega roga. Nastal je silen glas, kije porušil mogočno mestno obzidje. Daje bilo obzidje v preteklosti res porušeno, pričajo ostanki, ki sojih izkopali arheologi. Toda kaj je mogočno zidovje porušilo, je ostalo vprašanje. V zgodbo o trombah so verjeli le fantasti, zgodovinarji v vojaško uničenje, profesor geofizike na Stanfordski univerzi Amos Nur pa trdi, da je jerihonsko zidovje porušil potres. Do te ugotovitve je prišel po daljšem študiju zgodovinskih poročil o potresih v Sveti deželi. Potresi so se na tem območju redno pojavljali in kar nekajkrat tudi porušili mesto Jeriho. Zadnji potres je bil leta 1927. Nur pravi, da taka burna potresna zgodovina ni nič čudnega, saj Jeriho le- ži na jordanski prelomnici, ki loči arabsko celinsko ploščo od sinajske. Da gre res za potresno ponišenje, kaže tudi to, daje bilojerihonsko zidovje porušeno v eno smer, kar je značilno za potrese, ne pa za vojaška razdejanja. Med ruševinami so arheologi našli ostanke žit in posušenega mesa, kar potrjuje, da so prebivalci ostali v porušenem mestu, kar se ne bi zgodilo, če bi ga porušila vojska. In nazadnje je Nur dobil dokaz še v samem Svetem pismu, kjer piše, daje reka Jordan prenehala teči, da so jo Izraelci lahko prekoračili. Ta pojav je značilen za potrese na območju Mrtvega moija, kjer se je zaradi potresnih premikov tal reka Jordan že zajezila. Presenetljiva ogljikova krogla Ogljik je eden najpomembnejših elementov v naravi, saj tvori z drugimi elementi molekule naj raznovrstnejših snovi, od surove nafte do dedne snovi živih bitij. V zadnjih šestih letih so strokovnjaki na sledi eksotični obliki ogljika, za katero mislijo, daje nekaj posebnega v svetu molekul: 60 atomov ogljika je povezanih v veliko kroglo. Zanesljivo vedo, da te ogromne molekule obstajajo, vendar pa jih je premalo, da bi lahko ugotovili lastnosti nove snovi in njeno natančno strukturo. Prav zaradi tega je toliko ugibanj in spekulacij. Nekateri vidijo v novi snovi bodoča zdravila, drugi nove tehnološke materiale. Vsi pa zagrizeno iščejo te velike ogljikove krogle. Šele lani je znanstvenikom uspelo »povohati« skrivnostno molekulo. Raziskovalna skupina kemikov, ki jo je vodil Joel Havvkins s Kalifornijske univerze, je naredila prvi posnetek velike ogljikove molekule s pomočjo X-žarkov. »Molekula je zares tako veličastna, kot smo domnevali,« pravi Hawkins. Potrditev obstoja gigantske ogljikove molekule je bila presenečenje za znanstveni svet in odkritje, ki ga lahko primeijamo denimo z odkritjem Tutankamonove grobnice v arheologiji. Doslej je znanost poznala le dve obstojni obliki čistega ogljika, grafit in diamant. Pri grafitu so atomi zloženi kot nekakšne šesterokotne opeke, pri diamantu pa kot nekakšne piramidice. Struktura velike ogljikove molekule pa je popolnoma drugačna. Raziskovalci zato upajo, da bo ta tretja oblika čistega ogljika prinesla popolnoma nove materiale, ki bodo najbrž uporabni na mnogih področjih. »Molekula je takšna, kot bi jo skonstruiral genialen inženir,« pravi fizik Donald Bethune. Kot ustvaijena je, da jo dopolnijo z drugimi atomi. Kaj vse se bo na ta način naredilo, pa si lahko ta hip zamisli le domišljija. Dober dan, gospod Bach Ali ima lahko osemletni kratkohlačnež rad Beethovna, Bacha, Gallusa? Splošen odgovor je, da to ni mogoče. Izkušnje mnogih staršev, ljubiteljev klasične glasbe, so pač takšne, da resna glasba otroškim ušesom ne prija. Toda tudi na tem področju se stvari spreminjajo. Susan Hammond, učiteljica glasbe iz Toronta, seje lotila na prvi pogled nemogoče stvari: ustanovila je majhno podjetje za izdajanje plošč in kaset resne glasbe za otroke. V nekaj letih seje izkazalo, da je imela prav, ko je verjela, da je mogoče resno glasbo priljubiti tudi otroškemu srcu. To najlepše potrjujejo veliki uspehi pri prodaji njenih plošč in kaset. Plošči »Beethoven živi v zgornjem stanovanju« in »Gospod Bach odgovaija« gresta v prodajo kot vroče žemlje, prodanih je že 400.000 primerkov, snemajo pa že tudi video verzije. Odzivi so zares presenetljivi, otroci menda kar naprej vrtijo te plošče. Seveda pri teh izdajah ne gre za običajne koncertne izvedbe del velikih mojstrov, marveč za otrokom prirejene izbore odlomkov, kijih povezuje prijema zgodbica. Tako se otrok seznani na sebi primeren način s skladateljem in z njegovo glasbo. Prodani kolos Konec minulega leta je bila prodana desetletja dolgo naj višja naseljena zgradba na svetu, sloviti Empire State Building, ki stoji na newyorški Peti aveniji na Manhattanu in je lani praznoval 60-letnico dograditve. Vedelo seje tudi za ceno: 40 milijonov dolarjev je stal, ni pa se vedelo, kdo je kupec. Skrivnost je pred kratkim le pricurljala na dan. Slavni nebotičnik je kupil bogataš Oliver Grace iz rodbine veletrgovcev. 40 milijonov dolarjev res ni malo, a resnična cena zgradbe je vsaj desetkrat večja. Vendar pa je razmeroma nizka odkupna cena razumljiva, če povemo, da bo kupec postal pravi lastnik šele čez 85 let, ko bo potekla najemniška pogodba za nebotičnik, ki jo ima v rokah Združenje ESB. Do takrat pa bo bogatega Oliverja grela zavest, daje lastnik najslavnejšega nebotičnika na svetu. glasba V Rutarjeva frajtonarica Lahko bi rekli, da je lansko jesen nastal kar manjši preplah, ko seje razširila med slovenskimi narodnozabavnimi muzikanti novica, da prihaja do menjav frajtonaric z novo, doslej najboljšo harmoniko te vrste, kije po mnenju mojstrov in poznavalcev najbolj izpopolnjen instrument. Gre za harmoniko, ki jo je po sedmih letih razvoja od prototipa do sedanje oblike izdelal 44—lemi Joško Rutar iz Sela pri Črničah. Vodja znanega ansambla Niko Zajc, ki je med prvimi zamenjal svojo dosedanjo frajtonarico in posegel po Rutarjevi, pravi: »Rutarjeva frajtonarica je mehka in čisto drugače diha.« Na Rutarjevo harmoniko že igrajo glasbeniki v ansamblu Vrtnica, svetovni prvak v frajtonarici Zoran Lupine in drugi, naročila pa stajo med drugimi tudi Henček Burkat in Toni Verderber. Lojze Slak jo je pohvalil in seje težko ločil od nje, ko jo je dobil v preizkus. Tudi Slavko Avsenik, kije glasbeno kariero začel z diatonično harmoniko, pravi, da bo nekaj viž posnel s frajtonarico, in če bo do tega prišlo, bo posegel po Rutarjevi harmoniki. Joško Rutar pa takole pove: »Osnove za izdelovanje frajtonarice mi je dal priznani proizvajalec harmonik Avgust Železnik z Vrhnike. S stalnim študijem sem razvil harmoniko s svojim stilom. Uporabljam izbran les — resonančno smreko, sušeno 10 let na zraku, in furnir, ki pa je le za lepši videz. Glasilke so tipa ’amano\ ki slovijo po tem, da imajo zelo čist zvok, mehanizem je italijanski. Izdelal sem povsem svoj vzorec za kovinsko obrobo. V izdelavo ornamentike sem vložil enoletni zaslužek v tujini, zato sem dal vzorec vinske trte zaščititi, ko so se pokazale težnje po zlorabi.« DRAGO PAPLER Narod, ki zanemarja svoj jezik, gotovo spodkopava temelje svoje samobitnosti. C. ZLOBEC Gorje družbi, ki jo varuje krvnik. K. MARX Ovaduška svojat! Poceni je naprodaj. PLATON Na dnu duše vsakdo zmeraj ostaja sam. C. ZAGORSKI Pulover Si kupujete ali še bolje — pletete nov pulover, ta uporabni in vedno priljubljni kos garderobe? Pulover te sezone je tako podaljšan, daje v bistvu tunika, dvignjen je tudi ovratnik, ki se cevasto oprijema vratu. Bogata okosmatenost puloverjev in navešenost z vsem mogočim iz prejšnje sezone je nekoliko v zatonu. Povratek v modni svet je doživela tudi jopica, kije prav tako dolga, poleg reliefnih vzorcev pa jo krasijo tudi gumbi. Jopico je sprejela tudi moška moda in lahko učinkovito zamenja suknjič. Barve pletenin so se seveda prilagodile siceršnjim v svetu mode, od rdeče v vseh odtenkih do marelične, aktualne so pastelne barve, pa tudi bela in črna. Merjenje namesto j i tVj tehtanja V receptih so pogosto teže sestavin, ki jih moramo uporabiti pri kuhi ali peki, navedene v gramih, kar je skoraj nemogoče stehtati s kuhinjsko tehtnico. Zato je v kuhinji zelo dobrodošla merica ali merilna posodica, če pa je nimate, si lahko pomagate tudi z navadno žlico. Naj navedemo le živila, kijih najpogosteje uporabljate in jih je moč meriti z žlico. Ena zravnana žlica surovega masla ali margarine tehta 30 gramov, zdroba, ovsenih kosmičev ali sladkorja 15 g, riža ali moke 10 g. Če v žlici zravnamo nariban sir, bo težak 7 g, ena zravnana žlička pecilnega praška 3 g, medtem ko 10 do 12 žlic tekočine meri eno osminko litra. Zapečeno _____ kislo zelje Zima je tudi čas kislega zelja. Včasih je bilo zelje pogosto na kmečkih mizah. Menili so, da jim daje moč in imeli so prav. kislo zelje vsebuje precej vitamina C, ki krepi človekov obrambni mehanizem. Danes vam predlagamo zapečeno kislo zelje. Potrebujemo 3/4 -1 kg kislega zelja, 5 dag prekajene slanine, I žlico sesekljane čebule, 1 žlico moke, malo zelnice, 1 kg kuhanega in olupljenega krompirja, 50 - 75 dag prekajenega mesa, maščobo za kozico ali pekač, 1/41 smetane. Zelje prevremo in očedimo. V kozici scvremo drobno narezano slanino, zarumenimo v njej sesekljano čebulo, dodamo žlico moke, razkuhamo z malo zeljnice, primešamo zelje. Biti mora gosto. Posebej skuhamo v slani vodi krompir, ga olupimo in zrežemo na rezine. Na rezine zrežemo še toplo kuhano svinjino. V pomaščeno kozico ali pekač zložimo za prst zelja, nanj denemo plast krompiija, sledi plast mesa. Ponavljamo, da vse porabimo. Na vrhu mora biti krompir, nato še polijemo s smetano in postavimo za 20 minut v pečico, da se rumeno zapeče. Kako s cvetočimi lončnicami? Cvetoča lončnica je v tem času prav dobrodošla v vsakem stanovanju, lahko pa nas kaj kmalu razočara, kajti ponavadi prehitro odcvete. Za večino cvetočih lončnic je pomebno, da jih ne postavimo v presuh ali pretopel prostor, ker jim s tem občutno skrajšamo dobo cvetenja. Dovolj jim je tempara* tura od 10 do 15 stopinj, seveda je tudi to odvisno od posamezne rastlinske vrste. Potrebna pa je tudi drugačna skrb. Dobro je, če rastlinam sproti odtr-gujemo odcvetele cvetove, ker jih s tem spodbujamo k ustvarjanju novih cvetnih nastavkov. Na kaj pa bodimo posebej pozorni pri ciklamah in azalejah, nam bo naš svetovalec Martin Zupančič svetoval prihodnjič. Saj vendar gre! Vsaka napaka v avtomobilskem električnem sistemu se pozimi zelo potencira in neredko se zgodi, da potem, ko je bilo vozilo dlje časa parkirano, motoija ne moremo več spraviti v pogon. Ko obrnemo kontakt, motorje nekajkrat zakašlja in potem zaganjalnik noče več obrniti. To je znak, daje akumulator prazen. Ponavadi si pomagamo tako, da motor zaženemo s porivanjem in potem veselo vozimo naprej, kot da se ni nič zgodilo. Saj vendar gre! Do naslednjega daljšega parkiranja, ko se zgodba ponovi. Toda nekaj je vendarle narobe in tako ne more iti dolgo. Lahko je iztrošen akumulator, lahko pa nam elektriko požira tudi skriven stalni porabnik, kar utegne biti tudi nevarno. Smo morda avtoradio napačno priključili? Najbolje je, da nam napako poišče strokovnjak. G) priloga dolenjskega lista TO: preteklost u gosteh <^GtOD.BA vaša zgodba/vaša >(£ P. c BLEDI CVETOVI > POPELJNA BAROČNA SLIKOVITOST - Cerkev v Stopičah, kije slovela kot znana božja pot, je dal v začetku 18. stol. pozidati grof Paradei-ser, lastnik sosednjih gradov Pogance, Ruperč vrh in tedaj že opuščenega mehovskega gradu, v zahvalo za srečno vrnitev iz bojev s Turki. Zgodbo o grofovi čudežni rešitvi pripoveduje majhna votivna podoba. Arhitektura cerkve in njena oprema pa so primer kvalitetne baročne umetnosti. Žal je neprimerna obnova fasad zabrisala njihovo baročno slikovitost, v notranjščini pa trije odlični zlati oltarji z razkošnim akantovim okrasjem še vedno pričarajo baročno vzdušje prostora. Na sliki: putto (angelček) iz stranskega oltarja. (Pripravila: umetnostna zgodovinarka Marinka Dražumerič) o Pj OD im in ram od co< OD Peter Klepec in njegova dežela Ob prazničnih dnevih so mehke duše še mehkejše in so trde duše vsaj malo manj trde. Ob takih dnevnih stopajo predme spomini in včasih so zavem. da so bili dogodki, ki sem jih tedaj komaj zaznavala, morda naj lepši v mojem življenju. Spominjam se zapuščenega pokopališča nekje ob morju. Bilo je popolnoma preraščeno z visokimi stebli cvetočega po-pla. Nikjer ni bilo močne barve, cvetovi so bili bledo rožnati, bledo modri, skoraj beli ali čisto beli. Vsi grobovi so bili enaki, ker je popelj zrasel zelo visoko. Vse pokopališče je prevevala tiha žalost obenem z odrešujočo resnico, da se mrtve pozablja. Ker je seme dozorevalo, sem ga nabrala, da bi ga posejala na domačem vrtu. Potem sem s strahom čaka- la, kaj bo rekel oče, ki sem mu tedaj v vseh pogledih želela ugajati. Nekega poznega jesenskega dne je stopil na vrt. Popelj se je do tedaj že razrasel po vsem vrtu. Bila sem srečna, ko sem videla zadovoljstvo v očetovih očeh. Pozneje mi življenje ni bilo milo in me je premetavalo sem ter tja, kot to zna le življenje. Kot sem nekoč silno želela ljubiti, sem zdaj z isto nepotrpežljiv ostjo sovražila, vpila, klela. Spominjam pa se, da je v takih trenutkih tiha glasba bledih popeljnovih zvončkov velikokrat preglasila trpljenje in mi mirila srce. Še zdaj mi včasih ob nepričakovanem pogledu na kaj ali ob nenadnem, tihem spominu zazvenijo v srcu. Zato imam rada praznične dni, saj smo tedaj mehkejši, prijaznejši in srečnejši. est Oti O Oj cr* O ko, nam potijuje tudi dejstvo, da bo knjiga izšla v slovenskem in hrvaškem jeziku, k°l tudi v domačem, narečnem gerovsketn govoru. M. MATE Ljudsko slovstvo predstavlja bogato zakladnico najstarejše narodove kulture in 1£ DO VGCi j književnosti. To je tisto slovstvo, o kate- «4 o CTK OD tSJ Oti o Oj cr1 OD <1 O CTK CD rem ne vemo, kdaj in kjeje nastalo in kdo iz naroda ga je ustvaril, nam pa odkriva bogastvo ljudske domišljije, iznajdljivosti, duhovitosti, izvirnosti, šegavosti in tudi modrosti. Zato tudi ni čudno, daje vsak narod lahko ponosen na svoje ljudsko izročilo. na pripovedovalce, zapisovalce in tudi na umetniške ustvarjalce, ki so marsikatero zgodbo, pripoved ali kaj drugega preoblikovali in jim vdihnili širše literarne vrednosti. N CTQ O Oj cr* OD «4 CD CTK CD Vsak narod je ustvarjal tudi svoje junake, tako npr. smo Slovenci dobili kralja Matjaža, Martina Krpana:; Hrvatje Vele-ga Jožo, a oboji tudi Petra Klepca. Prav pripoved o Petru Klepcu, ubogem pastirčku, kateremu so dobre vile dodelile nadnaravno moč, daje z lahkoto opravil s svojimi sovražniki in pomagal revnim, je služila novinarju in publicistu Jožetu Primcu kot iztočnica za njegovo knjigo Peter Klepec in njegova dežela. Ana: DESETI BRAT Nesramnost v Novem mestu silna. Ljudje mešajo se vedno v tuje posle, pišejo pisma ljudem, s katerimi imajo zavezo ali dotiko njihovi nasprotniki ali pa tudi prijatelji, in jih osirajo, delajo združbe in jim nagajajo na vse načine. Če se kdo ženi, dobiva pisma on in nevesta od zavidnih in samopašnih falotov in falotaric. Krute Dolenjke — Dolenjske ženske so cesto kaj mrzle v obnašanju, brez prisrčnosti ljubljanskih. Sebičnost zija iz Dolenjk silna. Proti možem so često prave kače, včasih tudi hijene, ki skačejo vanje. Ena je možu zmečkala moda, da je vsled tega umrl. V Delahoncu seje zakadila in ga hotela zada viti, ljuta, da jej neče zapisati hiše, radi katere ga vzela. V Ratežu je s smodnikom baba dedca hotela razmesariti, kar se jej lepo naključju ni posrečilo. Dolenjsko srce — Vsi čuti so namešani v dolenjskem srcu. V tej zmesi prevaguje zdaj ta zdaj protivni občutek, ali vselej samo za malo časa. Danes se objemljejo,jutri stepo, danes ravsajo, jutri si nazdravljajo. Narava tukajšnjega ljudstva je otročja v dobrem in slabem. Bilo nas je deset otrok. Težko je bilo vse obleči in obuti pa smo čevlje in obleko nosili eden za drugim. Za najmlajšega, desetega, največkrat ni tako ostalo skoraj nič, vse že ■čisto ponošeno. A si zaradi tega nismo delali skrbi, tako je pač bilo. Nekoč pa je oče le uvidel, da bo moral najmlajšemu kupiti čevlje. Z mamo sta se zvečer o tem pogovarjala. »Res je, mora jih imeti, samo denarja ni pri hiši,«je oče na glas razpredal svoje misli.» V mestu imajo čevljarsko zadrugo, in če bijih naročil, bi že nekako plačal Mojstra poznam in bi mi šel na roko, če bi plačeval po obrokih. No, bomo videli, morda se bo le nekako uredilo.« Ves pogovor je »ta mali« poslušal in se samo delal, da piše domačo nalogo. Takrat se ni smelo vmešavati v pogovor starejših. Drugi dan je prišel iz šole domov bos. Čez ramena so mu N CTQ O pj cP CD viseli novi, čisto novi čevlju »Ja, kje si jih pa dobil?« ga je vprašal oče. »V čevljarski zadrugi,« je brez zadrege veselo odgovoril » Včeraj sem slišal da sta se z mamo o tem pogovarjala. Da se ne bi premislila, sem kar sam šel ponje.« »Pa so ti jih dali brez denarja?« »Seveda. Mojster je rekel, da vas pozna in da boste že plačali« Mama ni prišla do besed, tako je bila prestrašena. Tudi oče je bil hud, a tega ni pokazal, saj je bil po drugi strani vesel sinove podjetnosti Ni mu preostalo drugega, kot da je čevlje plačal Takrat še nihče ni vedel, da bo ta naš deset brat prevzel kmetijo in bo v starosti očetu in mami največja opora. «4 OD CTK CD M CQ O Pj cr' CD Z vso resnostjo in bogatim občutkom za avtentičnost nam Primčeva knjiga skozi deset krajših poglavij prikaže samo deželo Petra Klepca, Klepčevo nekdanjo domačijo, zgodovinsko ozadje in čas, v katerem naj bi Klepec živel, različne zgodbe še živečih pripovedovalcev, njegova junaštva, še obstoječa znamenja, ki naj bi pričela o njegovi resničnosti, ozre p se tudi po rodoslovju in pri tem skuša zajeti vse obstoječo pisno gradivo, ki pa ga, na žalost, ni v izobilju. <4 CD C/K CD N GG a cy CD -4 CD CTK CD a o" CD -4 CD Pri tem prihaja Primc do zanimivih ugotovitev, ki govore v prid tako enim kot drugim, in gre celo tako daleč, da nam prikaže tudi nekatere jezikoslovne odtenke narečnega govora, ki se v teh krajih prepleta tako s slovenskimi kot tudi s hrvaškimi izrazi in ustvarja popolnoma svojo govorico, ki pa jo razumejo vsi prebivalci ob Čabranki in ob zgornjem delu Kolpe. Prav tako je tudi z imenoslovjem. Primčeva knjiga je torej večplastna. Skozi lik legendarnega junaka skuša pisec prikazati tako temeljne resnice, do katerih je prišel, hkrati pa tudi ljudi, ki na tem koščku zemlje že stoletja živijo skupaj in so, ne glede na različne gospodarje in meje, živeli ves čas v slogi in prijateljstvu. S to temeljno ugotovitvijo knjiga dobi širše razsežnosti, saj jih legenda o Petru Klepcu ne razdružuje, temveč še bolj krepi v njihovem medsebojnem sožitju. Daje res ta- V dneh po novem letuje Križniški pri-orat iz Ljubljane izdal zanimivo knjigo, preplet gesmi in dnevnika, patra Lojzeta Jožeta Žabkarja z naslovom Izpovedi. Žabkar, po rodu iz Mikot pri Raki, je bil zanimiva osebnost. Kot mlad, perspektiven literat, sošolec Miška Kranjca, je vstopil v osemstolet stari križevniški red-Po študiju na univerzah v Innsbrucku in Ljubljani je prišel kot mlad kaplan v Metliko in nato od jeseni 1941 do poletja 1969 služboval v Črnomlju. Tudi kot duhovnik je ostal zvest pesniški muzi mladih let. Kot izrazit lirik je opisoval naravo, pesnil je o ljudeh, ki jih je srečeval na duhovniških poteh, pisal je socialne pesmi, pel o slovenstvu in Sloveniji-Zbirka njegovih najboljših partizanskih pesmi z nenavadnim naslovom Brevir moj v travi in s spremno besedo dr. Paternuja je izšla leta 1981. m . t' :' V novi knjigi se dnevniški zapisi ubrano dopolnjujejo s pesmimi in lepo predstavljajo samosvojo Žabkaijevo osebnost. Izredno zanimive so zabeležke iz let 2. svetovne vojne, saj je bil Žabkar, poklicno au zasebno, prisoten pri v skoraj vseh pomembnih dogodkih v Črnomlju in okolici. Iz zelo kratkih zapisov — škoda, da brez komentaija — veje pred nami življenje podeželskega mesteca: okupacija, organiziranje bele in plave garde, ovajanja in tožaijenja, aretacije, partizansko gibanje, padec Italije, zasedanje SNOS-a, osvobojeno ozemlje, obsodbe, smrti, rojstva, po; roke, družabno življenje ob dobri kapljic in taroku, skrbi in žalost ob bridkih trenutkih nerazumevanja okolice, pisano in bogato, dogodkov polno življenje v prelomnih trenutkih. Knjiga je zanimivo in poučno branje za Belokranjce, ki bodo našli v njej sami sebe, večkrat omenjene celo z imeni, in za se, ki so preživeli drugo svetovno vojno, mlada generacija pa bo v njej našla odkrito in jasno besedo o usodni prepletenosti in po- vezanosti ljudi in dogodkov. M. DRAŽUMERIČ TELEGRAMI - Pri založbi Kres sta izšli dve knjigi aktualnih tekstov slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla SLOVENSTVO KOT POLITIČNO PREPRIČANJE in SLOVENSKA POT DO SAMOSTOJNOSTI IN PRIZNANJA. Šanghaj ima več znamenitosti: mestni vrt iz časov dinastije Ming, tempelj Jade Buddha, ki v svoji notranjosti čuva naj večji jantarjev kip Bude na svetu, tuje še več drugih templjev, cerkev in mošeja, kar vse priča, daje bilo mesto v svoji zgodovini prostor križanj različnih kultur. Pot sva nadaljevala do Kantona, kjer sva se nastanila v študentskem domu v središču mesta na rečnem otoku, ki je nudil zavetišče tudi dosti bolj uglednim hotelom. To je bila za naju dvakratna korist: sprejemljiva cena prenočišča in kup informacij o samem mestu, o možnostih nakupa cenejših vozovnic za potovanje naprej do Hongkonga ter še druge drobne informacije, ki so popotniku v tuji deželi vedno dobrodošle. V deželi, kjer poznajo dvojen denar, denar za tujce in denar za domačine, je dobra informacija dodaten prihranek. Denar za tujce se da na ulici z dobičkom zamenjati v domač denar, prihranek je lahko tudi petkraten, če ti kupčijo uspe opraviti pri nakupu vozovnice za vlak ali ladjo. Vendar je treba biti pri teh mahinacijah sila previden, kajti ugoden nakup karte pri posredniku se lahko kasneje izkaže kot silno draga vožnja le do prve postaje. Janez Jaklič: 2 vlakom ta Kitajska ■I HONGKONG Pot do Hongkonga sva nadaljevala s klimatsko hlajenim vlakom in kaj kmalu sva se znašla na meji med Kitajsko in slovitim azijskim trgovskim, denarnim in industrijskim središčem. Sprememba je bila res velika. Dosedanji nered seje umaknil redu, izginila je množica koles, nadomestili so jih sodobni avtobusi in tramvaji. Očitno se je tudi zdravje Kitajcev, ki so na oni strani meje nepopisno hrkali in pljuvali, tu bistveno popravilo. Ljudje, oblečeni po zadnji evropski oziroma azijski modi, so delovali dostojanstveno in umiijeno. Prišla sva v svet betona, jekla, stekla, kije bil v primeijavi z matično deželo pravo kraljestvo reda in čistoče. Ta sprememba naju je zbegala. Prav tako naju je begala razporeditev mesta, ki se je brez pravega centra, ki sva ga midva v svoji nevednosti uporno iskala, nizalo ob obali otoka in polotoka. Mesto še je name delovalo hladno in neprijetno, kot bi bilo brez duše. Hongkong je bil svoje čase majhno otoško ribiško naselje, katerega prebivalci so se ukvaijali z. ribarjenjem, še donosnejša obrt pa je bilo morsko ropanje. V letih 1839 -1842, to je v času opijskih vojn, je otoček služil britanski mornarici kot pomorska baza. Leta 1898 so ga skupaj s polotokom Kowloon Britanci dobili v 99-letni najem. Po zadnji svetovni vojni je to področje doživelo nesluten vzpon in se uveljavilo tako v industriji kot trgovini in tudi kot svetovni denarni center. Prav slednje je pripomoglo, da se je nekdanje mesto džunk razvilo v enega največjih svetovnih centrov. Vendar se nad njim zbirajo temni oblaki. Čas najemnine se namreč izteka, njegova prava lastnica Kitajska pa ni več nebogljena in razklana fevdalna država. Tragika prebivalcev Hongkonga je v tem, da se mednarodni kapital v strahu pred socialistično oblastjo, ki v svoji ideološki ozkosti še vedno ne zna povedati, kakšnih ugodnosti bo področje deležno po letu 1997, počasi, vendar nezadržno seli v druga azijska mesta. Prvi dan v Hongkongu sva izrabila za pohajkovanje po ulicah, za ogledovanje trgovin in ogromnih trgovskih centrov. Noč sva preživela na prostem v družbi hong-konških klatežev. Zavetje pred prihajajočim monsu-mom sva poiskala na robu pokritega pločnika. Domači klateži so bili ob najinem prihodu vidno zaskrbljeni za svoje urejeno kraljestvo iz časopisov in kartonastih škatel. Ker sva bila videti hudo revna in povsem brez vsega - vso opremo sva pustila onkraj meje - nisva zbujala zaupanja. Ti ljudje čiste zunanjosti so klateži bolj iz prepričanja kot iz potrebe. Naslednjega dne so naju čakale nepričakovane obmejne težave. Hongkonški carinik je bil z najinim rdečim potnim listom popolnoma zadovoljen, težave pa so se začele na kitajski strani. Nihče ni hotel razumeti najinih poslovnih viz, ki se jih z malo zvijače in brez denaija da dobiti v zelo kratkem času. Težko je pričakovati od obmejnega uradnika, predstavnika kar petine človeštva, ki piše in govori popolnoma drugače, da bo znal razvozlati latinske hieroglife, pisane pretežno v slovenskem jeziku. Začel seje križev pot od Poncija do Pilata, od naj-j nižjega carinskega uradnika do komandanta obmejnega < prehoda, na katerem seje trlo ljudi. Po šestumem prerekanju, dopovedovanju, telefoniranju seje vse le srečno ° izteklo. Dobila sva nove vize, to pot v kitajskem jeziku. o UL PO CESTAH IN REKAH Nadaljevala sva potovanje do Kantona, najprej z ladjo po reki Xi Jiang, nato pa od mesteca Wuzhoa z avtobusom čez dm in stm. To smer potovanja sva izbrala zaradi atraktivnosti pokrajine in zaradi možnosti nakupa poceni vozovnic. Hung-kong — mesto jekla, stekla in betona »Fantastični vrhovi se vzdigujejo kot jaspisov gozd in plave vode valovijo kakor svilene zavese,« pripoveduje kitajska hvalnica Yangshuovu, prelepi pokrajini riževih polj, iz katerih se dvigujejo stožčasti griči nenavadnih oblik. Toplo podnebje in obilica vode sta poslikala to pokrajino nezemeljskih oblik z žlahtnim zelenilom, kije prava paša za oči in dušo. Dvodnevno ogledovanje riževih polj, ribarjenj na modri reki Li in sanjarjenje ob sončnih zahodih je bilo zame po nepretrganem in napornem potovanju in ogledovanju prava sprostitev. Ob ogledovanju vasi in v stikih z vaščani sem dobil občutek, da ti ljudje, kljub temu daje socialistična oblast v preteklosti s kmetijstvom grobo eksperimentirala, kar pričajo opuščene zgradbe kolhozov, živijo tu bogatejše in srečnejše življenje kot njihovi sotrpini v mestih. ;• er sr°s. sr' POTA IN SIH# Alko vzel tisoč vozniških Čedalje več je mali^anov na vozniškem sedežu — Več tudi tehnično oporečnih avtomobilov VLOM V BIFE — V noči na 2. februar l J*.Se neznan storilec vlomil v potujoči bife, , 8a >ma Grosupeljčan Zdenko C. ob magistralni cesti Ljubljana—Zagreb v Velikem Gabru. Zdenko je bil ob pijačo, klo-P*se, cigarete in vžigalnike, skupne škode jeza okoli 15.000 tolarjev. PUSTOŠIL PO OTROŠKI SOBI — 30. januarja je neznan storilec vlomil v l stanovanjsko hišo Milke J. iz Soteske. Vlomilec se je odpravil v otroško sobo, kjer je ukradel več baterij, raznih nalepk, 1 karte in nekaj otroških igric. Škode je za 8.000 tolarjev. TAT V TORBICI — Nekdo je 31. januarja zvečer vlomil v osebni avto znamke Favorit, ki gaje imela lastnica Karolina Z- iz Novega mesta parkiranega v Ulici Marjana Kozine pred stanovanjsko hišo. jz torbice je izginilo 800 tolarjev, skupne škode pa je za poldrugi tisočak. VLOM V PETICO — Na zadnjega januarja večer je neznanec vlomil v osebni " 5, ki gaje imela lastnica Tatjana H. iz “ovega mesta parkiranega na dvorišču pred stanovanjsko hišo. Z vlomilcem je odšla večja denarnica z dokumenti, čekovno kartico Ljubljanske banke, čeki in okoli tisoč tolarji. Skupne škode je za 4000 SLT. o SPOLNIH NAPADIH NA OTROKE NOVO MESTO — Oddelek kriminalistične službe novomeške UNZ pripravlja v torek, 11. februarja, ob 11. uri v sejni sobi zavarovalnice Tilia pogovor za okroglo mizo z naslovom »Spolni napadi na otroke in kje poiskati pomoč?« Ob tej priložnosti bosta predstavljeni brošuri »Spolni uapad na otroka« in »Ni opravičila nikoli«, ki ju je izdalo Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije. V Pogovoru na to temo bodo sodelovali števni strokovnjaki iz dolenjskih zdravstvenih zavodov in bolnišnic, predstavniki šol in vrtcev kot tudi pravosodnih organov in Policije. POSVET GASILCEV LJUBLJANA — Danes, v četrtek, b. februarja, ob 16. uri organizira gasilca zveza Slovenije posvet s predstavniki mestne in občinske gasilske zveze ljubljanskega območja. Obravnavali bodo priprave na kongresne aktivnosti, sPremembe in dopolnitve zakonodaje s Področja gasilstva in požarnega varstva. Plačevanje davčnih in ostalih obveznost. zavarovalno problematiko, načrt deta za letošnje leto in pomoči hrvaškim gasilcem. V. D. RDEČA LUČ JIH NI USTAVILA RIBNICA — Ribniški policisti so 48. januarja med 11. in 15. uro oprav-Uali kontrolo prometa v edinem semaforiziranem križišču v Ribnici. Njihov uamen je bil ugotoviti, ali vozniki upoš-Jevajo rdečo luč. V času akcije so v približno dveh urah zabeležili kar osem kr-š,tev> kršitelje pa predlagali sodniku za Prekrške. Zaradi drugih prekrškov so štirim voznikom izdali plačilne naloge, en voznik pa je bil mandatno kaznovan Pa kraju prekrška. 10 voznikov je bilo ,e opozorjenih na manjše napake. NOVO MESTO — Dolenjski miličniki so lani zasuli sodnike za prekrške s kar 10.100 predlogi za uvedbo postopka, kar je ob podatku, da se je gostota prometa v minulem letu zmanjšala, vendarle presenetljivo. Navsezadnje je ta številka tudi daleč nad republiškim poprečjem. »Resda je bilo lani nekaj manj prometa, še posebej na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom, kar pa še zdaleč ne pomeni, da seje temu primerno zmanjšalo tudi število kršitev,« razlaga Iztok Likar, prometni inšpektor UNZ Novo mesto. Največji nevarnosti, ki po njegovem prežita na cestah, sta alkohol in tehnično oporečna vozila. O tem svoje dovolj zgovorno povedo tudi številke. Zavoljo tehničnih hib je bilo lani iz prometa izločenih 2205 vozil, predlani je bila ta številka 1952, zaradi pozelenelega alkotesta pa je bilo v minulih dvanajstih mesecih na dolenjskih cestah odvzetih kar 1025 vozniških dovoljenj, kar je v primerjavi s predlanskimi 786 ogromen porast. In če k temu dodamo še to, da je bilo zaradi odklonitve preizkusa z alkotestom odvzetih lani dodatnih 177 vozniških dovoljenj, predlani pa vsega 454, potem se dokaj natančno ve, kaj bodo policisti letos najčešče počenjali. Med ostalimi številkami omenimo 13.728 lani na mestu prekrška izterjanih denarnih kazni, največkrat so denarnice ostajale prazne zaradi prevelike hitrosti (3202 primera) in neprivezova-nja z varnostnim pasom (2404 primerov). Lani je tudi porastlo število izdanih plačilnih nalogov, od katerih sojih vozniki v predpisanem osemdnevnem KONTROL BO ŠE VEČ — Policistom ob podatku, da so morali lani zavoljo vinjenosti odvzeti za tretjino več vozniških dovoljenj, kaj drugega tudi ne kaže. Alkohol postaja naj večja nadloga dolenjskih in slovenskih cest mm • Prejšnji četrtek, 30. januarja, sta se 9-letni M. K. in leto dni starejši D. M., oba doma iz Regrče vasi, smučala v bližini doma. Fanta je zimski šport utrudil vzela sta si nekaj počitka, ki pa traja še danes. Nekdo jima je namreč v tistem času pobral smučarsko opremo in z njo izginil neznano kam. M. K. je ob štiri tisočake, D. M. pa ob 2.300 tolarjev. • Tudi Jože Molan iz A novca je prikrajšan za zimske užitke. 26. januarja popoldne se je še veselo smučal po Gačah, krajši predah pa je bil dovolj, da je ostal brez smuči vrednih 30 tisočakov. Novemu lastniku sporočamo, da je slovenski olimpijski komite že sestavil dokočno listo tekmovalcev na OI v Albertvillu in da lahko smuči mimo vrne. • 21-letni Andrej P. iz Stare Lipe pri Črnomlju si je na prvi februarski dan zaželel vožnje. Pred gostilno Balkovec je ugledal kmetijski traktor znamke Store 402, last Suhor-čana Franc L, in mimo sedel za volan. Da je med vožnjo s traktorjem in pejčkom le nekaj razlike, je na svoji pločevini občutilo sedem v bližini gostilne parkiranih avtomobilov. Osemdeset metrov dolgi izlet s traktorjem se je končal na kmetijski površini Nastalo škodo še ugotavljajo. PREHITRO IN PO SREDINI CE-STE — Na lokalni cesti med Rajcem in Novo vasjo v brežiški občini je prišlo na 1. februarja dan ob 12.45 do hujše prometne nezgode: 57-letni Tomo Kižlin iz Samotama se je z osebnim avtomobilom zagrebške registracije peljal po cesti proti Rajcu, med vožnjo po klancu navzdol in v slabo Pregledni desni ovinek zapeljal kar po sredini ceste, za nameček je preveč pritiskal rudi pedal za plin. Nesreča je hotela, da je v tistem hipu pravilno po svoji desni strani nasproti pripeljal golf novomeške registracije, za volanom pa je sedel 72-letni Josip Mejak iz Brežic. Slednji je sicer zaviral in se umikal, toda trčenja ni mogel preprečiti. Hudo ranjen v nezgodi je bil Kižlin, ki so ga prepeljali v zagrebško bolnišnico, Mejak pa je na srečo dobil le lažje poškodbe in bil po nudeni zdravniški pomoči v brežiški bolnišnici odpuščen domov. Materialno škodo so ocenili na okoli 650.000 tolarjev. roku poravnali 1973, ostalih 4116 pa so odstopili upravam za družbene prihodke v izterjavo. Sicer pa je verjetno najbolj zanimiv podatek, ki kaže, kako se je lani zmanjšala gostota prometa, ta: • Brez prometnega dovoljenja je lani na dolenjskih cestah ostalo 717 vozil, v primerjavi s predlanskimi 454 to po svoje kaže, s kakšnimi avtomobili se prevažamo. zaradi počasne vožnje so policisti izločili 13.676 vozil. Če se komu zdi ta številka visoka, povejmo, da je bilo leto poprej takih vozil kar 31.688. PONOVNO NAPAD NA PEŠAKINJO NOVO MESTO — Kar lep čas ni bilo nič slišati o predrznežu, kije po novomeških ulicah napadal pešakinje in jim iz rok ali z ramen trgal torbice. Tokrat se je nepridiprav znova pojavil, 31. januarja ob 20.55je na Partizanski cesti v Novem mestu dohitel 53-letno pešakinjo Darinko G. iz Gotne vasi. Z ramen ji je skušal strgati torbico, vendar je v noč zbežal brez plena. ŠE: »TROJNO POSILSTVO V BOŽIČNI NOČI« NOVO MESTO — V prejšnji teden objavljenem zapisu pod gornjim naslovom o gnusnem početju Franca Goršina iz Smolenje vasi je bilo omenjeno tudi ime Roberta Finka, ki je z Goršinom vlomil v bife Rezelj na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu. Zaradi pomanjkljivih osebnih podatkov smo dolžni dodati, da gre za 24-letnega Roberta Finka, doma iz Črnomlja in začasno prijavljenega v Novem mestu, nikakor pa ne za Roberta Finka iz Smolenje vasi 28 a, kot nekateri zlobno natolcujejo. VNOVČIL PONAREJEN BANKOVEC HINJE — Še neugotavljenega dne letos je neznan nepridiprav v gostilni v Hinjah vnovčil ponarejen tisočtolarski bankovec. Ponaredek je gostilničarka odkrila prepozno, da bi storilcu lahko prišli na sled. BO ČRNIH ZAKOLOV RES MANJ? ČRNOMELJ — Tukajšnja kmetijska zadruga opozarja na črne zakole živine, ki so opravljeni nestrokovno, v neprimernih prostorih, meso pa je nepravilno hlajeno. Zato je zaprosila občinski izvršni svet, naj kaj ukrene. Na izvršnem svetu so sicer sklenili, da bodo poskušali najti pot za zmanjšanje takšnih zakolov, čeprav jih povsem preprečiti najrž ne bo mogoče. Pripomnili pa so, da so naloge določenih ustanov in služb v takšnih primerih natančno določene ter da bi se morali tudi na kmetijski zadrugi vprašati, zakaj je toliko črnih zakolov. Tatovi v šolskih in športnih garderobah Prejšnji teden kraje v dvorani pod Marofom NOVO MESTO — Opozorilo pred tatovi, ki se očitno selijo v šolske in športne garderobe, po zadnjih dogodkih ne bo odveč. Že v prejšnjih številkah smo pisali o tatvinah oblačil in obuval, prejšnji teden so tovrstna poročila prišla iz športne dvorane pod Marofom. 29. januarja je nekdo ukradel dve bundi puhovki in tako Andreja Grilca iz Sevnice ter Aleksandra Savnika iz Brežic oškodoval vsaj za 14.000 tolarjev. Fanta sta se na poti domov pošteno prezebla. Vsega dan kasneje pa je nepridiprav iz hlačnega žepa Matjaža Nahtigala neopazno zmaknil denarnico z nekaj gotovine. Očitno bo potrebno zamenjati ključavnice ali pa uvesti dežurstvo. KDO JE POSEKAL SMREKE? TREBNJE — V času med lanskim prvim novembrom in 31. januarjem letos je neznanec v gozdu Kremenjak pri Trebnjem posekal tri smreke in tako novomeški GG, TOK Trebnje, oškodoval za 25.000 tolarjev. ŠTIRI TOČKE NA SKOKA — Rokometašice Opreme so po prvem delu prvenstva v superligi četrte, od petega mesta jih ločijo kar štiri točke. Toda za končni uspeh bo potrebno manj nihanj v igri, tudi e Novem mestu (od koder je posnetek) so točki reševale in rešile šele v drugem polčasu. (Foto: B. B.) Konec zimskega spanja V soboto se pričenja drugi del tako v rokometni kot _______odbojkarski državni superligi_ Nenavadno zgodaj se bo letos pričel spomladanski del prvenstva v državnih rokometnih ligah. Ali je to slabo ali dobro za ekipi kočevke Opreme in Novega mesta, bo pokazal že start. Kočevke bodo prvo tekmo odigrale v Velenju, to srečanje utegne biti celo odločilno za nadaljnji razplet prvenstva. Velenjčanke so namreč jesenske prvakinje, toda poročila iz njihovega tabora govore, da jim ne gre vse po načrtih. Rokometašice Opreme bodo skušale to dejstvo izkoristiti, v boju za četrto mesto in play off točke namreč krvavo pričakujejo, prednost štirih pred petouvrščenim Kranjem pač še ne zagotavlja zanesljivega kočnega uspeha, še zlasti, ker zimski premor očitno ni bil izkoriščen najbolje. To priznava tudi trener Dušan Križman: »Mislim, da bi v pripravljalnem obdobju morali narediti več. Občutek imam, da dekleta ne dajejo tistega, kar bi lahko, daje v njih še precej rezerv.« Koliko je upravičena zadržanost v kočevskem taboru, bo najbolje pokazala sobotna tekma z Velenjem. Slednje je prvo tekmo v Kočevju dobilo z 28:16. Še slabši start nadaljevanja prvenstva se obeta Novomeščankam. V dvorani pod Marofom bodo namreč igrale z ekipo Belinka Olimpije, ki je jesenski dvoboj v Ljubljani dobila z rekordnim izidom 45:9. SKOKI TUDI V KAVBOJKAH ZABRDJE — Smučarski skoki so za ta kraj mirenske doline zagotovo največji dogodek. Za letošnjo tekmo se je prijavilo kar 75 tekmovalcev, ki povečini niti niso smučarski skakalci, kar seje videlo tudi po opremi. V dolino so se poganjali tudi v kavbojkah in z običajnimi smučmi. Kljub temu posebnih atraktivnih padcev ni bilo, rekorda skakalnice pa tudi ne. Rezultati: pioniiji do 15. leta: Matjaž Pavlin (Soteska) 137, 2. Robi Meglič (Zabrdje) — 136,5,3. Gregor Koželj (Debenc) — 115 točk. Mladinci od 15. do 20. leta: 1. Andrej Lokar (Birčna vas) 131,1, 2. Alojz Vidmar (Birčna vas) 123,5, 3. Nace Kraševec (Šentrupert) 116,5 točke. Člgni: 1. Igor Kolenc (Mirna) 135,3,2. Jože Župan (Šentjernej 132,1., 3. Jože Zorenč (Pra-proče) 126,3 točke. Sobota pa prinaša tudi pričetek spomladanskega dela prvenstva v odbojkarskih superligah. Igralke Lik Tilie in igralci Pionirja so prvi del zaključili s po tremi zmagami, oboji si od nadaljevanja ligaških obračunov obetajo več. Kočevke so pod vodstvom treneija Marka Akrapa vadile v Bohinjski Bistrici, njihove priprave pa so bile podrejene enemu cilju — osvojitvi četrtega mesta, ki vodi v play off najboljših ekip za naslov prvaka. Podobne želje imajo Novomeščani, vendar — roko na srce — tudi manj možnosti. Za tak razplet bi bržkone morali zmagati v vseh preostalih štirih srečanjih, ob tem pa ni nepomembno, da bodo pioniijevci kar tri od štirih tekem morali odigrati v gosteh. Prvo že to soboto proti vrsti Granita Preskrbe. TEČAJ ZA VADITELJE SMUČANJA NOVO MESTO — Območni zbor vaditeljev, učiteljev in treneijev smučanja Novo mesto pripravlja za tečaj, ki bo od 15. do 21. februarja na Rogli. Cena tečaja je vključno s penzionom, tedensko vozovnico, šolnino, strokovno literaturo in prevozom 490 mark, za tečaj pa se lahko prijavijo vsi kandidati, rojeni leta 1975, in starejši, ki dobro obvladajo smučanje. Prijaviti seje moč do 10. februarja na naslov: Rudi Kušer, Na Tratah 3, 68 000 Novo mesto, ali po telefonu (068) 28—733. TESEN PORAZ ELANA STUDIA D ANKARAN — Nogometaši novomeškega drugoligaša Elana Studio D, ki so ta leden na pripravah v Strunjanu, so se minulo soboto v prvi letošnji prijateljski tekmi pomerili z enajsterico Maribora Branika, jesenskim prvakom I. državne lige. Novomeščani so nastopili brez letošnjih najodmevnejših okrepitev v premoru prvenstva Mohorja in Glihe, trenerju Hla-či je tekma koristila predvsem za testiranje še nekaj igralcev, predvsem Sena Bajrama, ki bi rad svojo nogometno pot po uspešnih nastopih na belgijskem prvenstvu nadaljeval v Novem mestu. Bajram je bil najboljši igralec tekme, ki sojo Novomeščani izgubili z 0:1. Telovadne in zdravilne šole V Krškem imajo več oblik strokovno podprte telovadbe za telo in duha KRŠKO — Krčani so že nekako znani po svoji »šoli zdravega življenja«, medicinsko usmerjeni rekreaciji, kije v okviru sindikalnega podjetja Dren potekala v Nerezinah. Ta rekreacijski program, ki ga vodi Stane Iskra, je namenjen zlasti preventivnemu odpravljanju dihalnih težav. Ali bo sčasoma ta šola zamrla? Drenov projekt bi lahko doživel tako usodo, kajti omenjeno rekreacijo so Krčani organizirali v Nerezinah v občini Mali Lošinj in vse bo odvisno od slovensko-hrvaških meddržavnih odnosov. Poleg šole zdravega življenja, ki jo Krčani menda že selijo v Strunjan in s tem po mnenju nekaterih v slabše delovne razmere, ima Dren še druge rekreativne dejavnosti. V leskovško osnovno šolo prihaja približno 30 učencev redno v L i. šolo borilnih veščin. Iskra, ki jo vodi, pravi, daje še malce večje zanimanje med osnovnošolci tudi za šolo gibalnih veščin. »Tu Dren sodeluje z osnovno šolo Leskovec in krškim zdravstvenim domom. Otrokom skušamo privzgojiti veselje do gibanja in to odobravajo tudi starši,« pravi Stane Iskra. Dren je pod Iskrovim vodstvom vpeljal tudi ure korektivne gimnastike. Namenjena je ženskam, o njej pa seje nekako uveljavilo mnenje, da je podaljšana rehabilitacija. »Ko se konča medicinska rehabilitacija, jo skušamo podaljšati s korektivno gimnastiko,« razlaga Iskra. Prepričan je, da bodo ljudem ustregli tudi z avtogenim treningom. Začetek načrtujejo za februar, vodila pa naj bi ga diplomirana psihologinja. Omenjene dejavnosti potekajo ob tesnem sodelovanju z medicinskimi delavci iz krškega zdravstvenega doma, ne pozabi povedati Iskra. L M. K. * Stane Iskra Zapravili napad in točki Tretji poraz košarkarjev Podbočja — Po šestih kolih polovičen izkupiček — V soboto s Slovanom Košarkarji Podbočja so si v 6. kolu drugega kroga prvenstva rdeče skupine v I. slovenski ligi privoščili nov spodrsljaj, na domačem parketu so namreč izgubili tekmo proti vrsti Elektre s 74:76 (33:40). Vse prelahko se Podbočjani odrekajo boju za vrh lestvice, tretji poraz jih je od tega cilja bržkone dokončno oddaljil. Gostje so že v prvem delu dali vedeti, da ne bodo lahek zalogaj za domače igralce, igri in rezultat so imeli v svojih rokah, po dvajsetih minutah pa so na odmor odšli s prednostjo sedmih točk. Ko so gostitelji uvideli, da je vrag odnesel šalo, je bilo že prepozno. Resda so zaigrali borbeneje in motivirano, sredi drugega polčasa jim je uspelo rezultat celo izenačiti, toda točki sta odšli v Šoštanj. Kakih 200 gledealcev je videlo izredno razburljivo končnico, ekipi sta se v zanjih minutah menjavali v vodstvu, vsega pet sekund pa je še bilo do konca, ko so imeli Podbočjani pri rezultatu 76:74 za goste žogo in zadnji napad. Žal ga niso izkoristili, podaljšek ali celo morebitna zmaga sta splavala po vodi. Najboljša na parketu sta bila v soboto gostujoča veterana Pipan in Golc, medtem ko seje v dresu Podbočja edini izkazal Krošelj. NAMIZNI TENIS ZA KULTURNI PRAZNIK NOVO MESTO — Športno društvo Križe bo pripravilo v počastitev 8. fe-bruaija, slovenskega kulturnega praznika, turnir v namiznem tenisu. Turnir bo v soboto, 9. februarja, ob 8. uri v športni dvorani pod Marofom, potekal pa bo v posamični in konkurenci dvojic. Žrebanje se bo pričelo v soboto ob 8. uri, prijavnina za dvojico znaša 400, za posameznika pa 200 tolaijev. Vse dodatne informacije je moč dobiti zvečer na telefon 26—606. Podbočje: Vego 4, Davidovič, Marče-tič, Plevnik 5, F. Rozman 7, B. Rozman, Krivokapič 6, Jurečič 9, Krošelj 30, Vaupotič 13. Lestvica po 6. kolu: 1. Ježica 11, 2. Comet 10,3. Elektra 10,4. Podbočje 9,5. Smelt Olimpija ml. 9,6. Kronos Slovan 9, 7. Maribor 87 7,8. Celje 7. V prihodnjem kolu, ki bo na sporedu 8. februarja, bodo igrali: Kronos Slovan— Podbočje, Smelt Olimpija ml.—Comet, Elektra—Celje, Maribor 87—Ježica. ZMAGA PIONIRJEVIH ODBOJKARJEV LJUTOMER — Pred pričetkom nadaljevanja prvenstva v superligi so odbojkarji novomeškega Pionirja minuli vikend nastopili na močnem turnirju, ki so ga v svoji novi športni dvorani pripravili igralci ljutomerskega prvoligaša Emone Com-merca. Poleg njih in Novomeščanov sta na turnirju nastopili še ekipi ravenskega Fužinarja ter Granita iz Slovenske Bistrice. Pioniijevci so v prvem srečanju z 2:1 ugnali Bistričane, nato pa v finalu še z 2:0 (15:10, 15:8) ekipo gostiteljev. Za Novo-meščane so igrali: Jovič, Družinec, Goleš, Travižan, Bakonja, Černač, Gotenc, Babnik, Žunič in Mohorčič. Ekipo je vodil trener Peašinovič. • Člani alpinističnega odseka Novo mesto so v soboto, 24. januarja, tudi uradno zaključili lansko sezono. Na sestanku ob tej priložnosti so medse sprejeli tri alpiniste, ki so lanskega novembra v Ljubljani uspešno opravili izpite: Janeza in Marka Hrovata ter Jožeta Jakija. Hkrati so ocenili tudi minulo sezono, v kateri so opravili 124 vzponov, med njimi dva prvenstvena, v zimski razmerah pa so se povzpeli na 24 vrhov, višjih od 2000 metrov. Poleg tega imajo novomeški alpinisti lani za seboj še nekaj turnih smukov, v plezališču Luknja pri Prečni pa so pod vodstvom Marka Hrovata opremili več smeri do osme stopnje in uredili okolico. Še to: Anton Barbo je v Zijalu pri Mimi Peči splezal nekaj novih smeri do osme stopnje. • Dominik Krese je lani splezal najtežjo prosto smer, gre za smer «Ognjene kočije« v Armeškem (IX, 12m). • Novomeški alpinisti imajo za seboj v minuli sezoni dva prvenstvena vzpona. Enega je opravil Marjan Grah v Paklenici, drugega pa Marko Belinger in Anton Barbo, ki sta v severni steni Srebrnjaka preplezala smer »Roboti« (-IV,V, 450 m). • Med lanskimi skupnimi turami velja omeniti tiste v italijanskem Acru, Paklenici, Tamarju in Kamniških Alpah. • V petek, 31 .januarja, so imeli člani PD Brežice občni zbor, na katerem so se zbrali planinci iz Posavja, Novega mesta in Zagreba. Zbora so se udeležili tudi predstavniki republiške planinske zveze. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA ODPRTO PISMO DR. JOŽETA PUČNIKA Spoštovana gospoda Jožica Puhar — ministrica za delo, dne 18. decembra lani smo vam ob dogodkih v kočevski Opremi zastavili troje vprašanj. Ker do danes od vas nismo prejeli nobenega odgovora in ker se taki primeri pojavljajo čedalje pogosteje tudi v drugih slovenskih podjetjih, vas ponovno pozivamo, da javno odgovorite na naslednja vprašanja: 1. Kaj dela inšpektorat za delo o očitnih kršitvah pravice do sindikalnega združevanja v podjetjih? 2. Na kak način prispeva vaše ministrstvo k razrešitvi takih konfliktov med delodajalci in delojemalci? 3. Kako ocenjujete zakon o reprezentančnosti sindikatov, ki gaje vaše ministrstvo predložilo parlamentu; ali ustrezno rešuje omenjene probleme ali jih sploh ne obravnava? Prosimo za vaš odgovor! Predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije dr. JOŽE PUČNIK ZMAGA ŠPORTNEGA CENTRA RIBNICA — Maxiles iz Ribnice je pred dnevi pripravil prvi malonogometni turnir, na katerem je nastopilo 24 ekip iz vse Slovenije. Zmaga je pripadla vrsti Športnega centra Ribnica, ki je v finalu ugnal kranjski Bolero z 2:1. Najboljši igralec turnirja je bil Jeraj (Bolero), najboljši vratar Struna in najboljši strelec Stojanovič (oba ŠvRC). Rezultati, polfinale: Divji jezdeci—ŠRC 0:7, Bolero—Črna vdova 5:0; za tretje mesto: Črna vdova—Divji jezdeci 4:3; za prvo mesto: ŠRC—Bolero 2:1. M. G-č. PRIMER, KI ZASLUŽI POHVALO V torek, 28. januarja, sem se peljala z osebnim avtom iz Novega mesta proti Šentjerneju z namenom, da bom v tem kraju, kije znan po dobrih trgovinah, nakupila nekaj potrebščin. Tako sem se znašla v trgovini Mercator — Standard. Žal pa mi avto, ko sem se hotela odpeljati, ni hotel vžgati. Naredila sem vse, kar sem znala, toda brez uspeha. Po pomoč sem šla v omenjeno trgovino. Prodajalci so mi takoj priskočili na pomoč. Najprej so pregledali avto, toda niso mogli najti napake. Nato so ga porivali, toda brez uspeha. Poklicali so vse mehanike v bližnji okolici, da bi mi tako pomagali, toda kakor zakleto, nobenega mehanika ni bilo v delavnici, ker je bila pozna ura. Čeprav so že zaprli trgovino, je ostal eden od prodajalcev pri avtomobilu oziroma pri telefonu, ker sem klicana znanca v Krško po pomoč. Pripomniti moram, da so tudi mimoidoči skušali na vse načine pomagati, kar meje še posebej razveselilo. Še bi lahko naštevala, kaj vse so počeli, da bi mi pomagali, toda menim, da že teh nekaj dejstev kaže, da so Šentjernejčani ljudje, ki radi pomagajo, in to človeku, ki ga ne poznajo. Tak odnos krajanov, še posebno pa strežno osebje trgovine Mercator — Standard, zasluži pohvalo in zahvalo. Š. R. Krško Meja je v trenutku vse podrla Ali bomo zaradi političnih nesmislov žrtvovali in uničili edinstven naravni biser, Kolpsko dolino, in to za ceno, ki bo lahko nepopravljiva?_ Težko je o tako občutljivi temi glasno razmišljati in si ustvariti lastno mnenje ob tako različnih stališčih sicer nedolžne reke Kolpe in njene doline. Reka je ena od redkih vodotokov Slovenije in Hrvaške, ki je razmeroma čista. Izvira 23 km zračne linije od Jadranskega morja in si utira pot v Savo in naprej do Črnega moija. Pri premeščanju mnogih naravnih ovir je izoblikovala enkratno dolino s slikovitimi stenami. Do nedavnega je povezovala ljudi, ki živijo na njenem desnem in levem bregu, in jim delala življenje, tudi zaradi skromnih naravnih danosti, znosnejše! Zaradi mnogih naravnih zanimivosti je bila dolina že pred leti predlagana za krajinski park. Kočevski zbornik iz leta 1939 imenuje gorato obrobje Kočevsko Švico in danes naj bi bila dolina ponovno vključena v sestavni del krajinskega ali regijskega parka. V ta namen je bila od IS SO Kočevje 3. 10. 1990 imenovana komisija, ki je že idzelala predhodno poročilo o možnostih parkovnega varstva Kočevske. Dolina je bila v razvoju, tudi zaradi zaprtosti dela Kočevskega območja, zavrta. V zadnjih letih so se razmere nekoliko popravile, predvsem na pobudo domačinov, z izgranjo manjših industrijskih obratov, rekonstrukcijo in posodobitvijo cestnih prevozov, vendar je v demografskem pogledu opaziti upadanje prebivalstva. Od leta 1869 je število od 1462 padlo leta 1989 na 589. Neugodna je tudi starostna struktura. Vseeno pa dolina živi in spričo zasebnega turizma se ji obeta lepa prihodnost. Naravne lepote ta razvoj omogočajo. Postavljen je tudi kajakaški center, ki omogoča izvedbo zahtevnih prvenstev. Te dni je izšla tudi priročna knjižica Peter Klepec in njegova dežela, katero je • Mrtvi se bolj bolje razumejo med seboj kakor živi (Begovič) • Za prepir sta vedno potrebna dva norca. (Francoski pregovor) • Majhen narod preživi v objemu večjih narodov samo, če je složen. Pri tem naj nam bodo zgled Judje. (Trstenjak) • Sloga in sprava pomenita za Slovenca neznačajen kompromis z lastnimi načeli (Trstenjak) ALI BO ŠLO BREZ VPRAŠANJA KRAJANOV? Po zanesljivih virih seje zvedelo, da je v teku reorganizacija občin in njihovih meja. Tako naj bi po neki varianti sedaj naša kočevska občina odpisala krajevno skupnost Draga nanovo ustanovljeni občini Loški potok. Tu moram takoj poudariti, da nimajo naši krajani nič proti Potočanom niti proti Ribničanom, nasprotno, občino bi imeli bližje in pri njih vidijo dobro gospodarstvo, čeprav se zavedajo, da bodo tudi tukaj preglasovani kot do sedaj. Ne morejo pa razumeti, da gre tako pomembna zadeva, kot je spreminjanje občinskih meja na njihovem področju, mimo njih, to je, da ni nihče čutil potrebe, da bi se nas občina Kočevje rada rešila in nas odpisala, potem naj zanesljivo računa na meje k.o. Draga, ki segajo prek Glažute tja do Črnega Vrha nad Rakitnico, pravijo prizadeti krajani. Na Glažuto tudi tujci Nenad Stekle ponuja gostom alternativno me-dicino ter turizem za odrasle in otroke KOČEVJE — Na zemljevidu je v Ribniško-kočevski dolini zapisan tudi turistično-gostinski objekt kočevskega Gozdnega gospodarstva Glažuta. Vodi ga Nenad Stekič, poslovnež iz Kočevja, podobnost v imenu in preim-ku z nekdanjim jugoslovanskim in svetovno znanim atletom je povsem slučajna. Objekt je sodobno zgrajen, prilagojen gozdnemu okolju in vsa ta leta je bil na obrobju zaprtega kočevskega območja. Nenad želi ponudbo še popestriti in jo prilagoditi ljudem različnega okusa. Sedaj ponuja alternativno medicino, turizem za otroke in turizem za odrasle. Kadar imajo sneg, je Glažuta prava bela lepotica v nedotaknjenem gozdu. »Pri nas poteka celo leto šola v naravi, še posebej je privlačna zaradi letne vsebine in programa,« nam razlaga Nešo, kot ga vsi imenujejo. Kadar ni snega, ga nadomestijo s šolo jahanja in mnogi obiskovalci so zelo zadovoljni. Za starejše obiskovalce je še posebej privlačno jahanje konj in nabiranje gozdnih sadežev. Vse akcije pripravlja s turističnima agencijama Avtobusom iz Kočevja in ljubljanskim Kompasom. »Zadali smo si nalogo, da kočevsko-ribniško področje predstavimo tudi tujim gostom, sajjim lahko pokažemo marsikaj,« ugotavlja Nenad. Sicer pa mu pri delu veliko pomaga soproga Marica in sinova Aleš in Marko. . M. GLAVONJIČ izdal koordinacijski odbor za razvoj zgornje Kolpske doline. Poleg legend o Petru Klepcu je zanimivo tudi poročilo o bodočnosti dežele Petra Klepca. 17. novembra 1990 je bil med občinami Delnice, Čabar in Kočevje podpisan skupni dokument za varovanje naravne in kulturne dediščine zgornje Kolpske doline. Dokument vsebuje 10 točk, ki so pomembne in za podpisnike zavezujoče. Z izvajanjem teh določil naj bi se ohranila naravna in kulturna dediščina doline. Nadaljevali in utijevali se bodo dobri sosedski odnosi ljudi na obeh bregovih Kolpe in Čabranke, ki trajajo že stoletja. Z najnovejšimi dogodki, z osamosvojitvijo obeh republik, pas ta reki Kolpa in Cabranka postali državna meja in nasilno prvič v zgodovini razdelili doli- SPOŠTOVANI MINISTER DR. VENCELJ Želeli bi vam pisati drugačno pismo, toda — dovolj nam je! Kaj pa mi mladi, na katerih naj bi stal svet? Ste pozabili na nas? Nas je mogoče kdo vprašal, kaj menimo o bojkotu šolskih nalog? Ne, nihče! Kljub temu, da posledice čutimo na lastni koži. Se zavedate, koliko stavk je v zadnjih dveh letih doživelo šolstvo? Preveč! Preveč, da bi dovolili še eno! Zato najdite rešitev, saj je v interesu vseh nas, da vsak opravlja svoje delo najbolj kvalitetno. Slab oče ste nam in naučili ste nas probleme reševati s stavkami. Mi pa bomo kot zgledni otroci sledili vašemu primeru, če do 1.3.1992 ne razrešite zadeve. PS: Saj res, znano je, da so vaš odstop lani zahtevali tako srednješolci kot profesorji. Torej, komu ministrujete? Srednješolci brežiške gimnazije in ekonomske srednje šole Predsednik šolske skupnosti: PETER DIRNBEK no. Vse se je v trenutku podrlo, v zaostrenih pogojih je vse nerazumljivo. Komaj je bila dobro zgrajena cesta Osilnica—Mirtoviči in nato po hvaški strani od Mirtovičev do Kuželja (trenutno je še v gradnji), že se je pojavila zahteva po gradnji nove ceste po slovenski strani Kolpe in Čabranke. Še več, podobno zahtevo so postavili tudi Hrvati. Tako smo dobili kot gozdnogospodarska organizacija, ki gospodari s tem prostorom, nalogo dati strokovno mnenje o trasi ceste ob Kolpi in Ča-branki. Mnenje je bilo podano s strokovnimi opredelitvami in znanimi dejstvi. Navedeni so strokovni pomisleki, neskladnost z načrtovanim krajinskim parkom, prepovedjo gradnje gozdne ceste Grivac—Gladloka in možnostjo rešitve problema na politični ravni. Če bi do realizacije gradnje prišlo kljub vsem pomislekom in posledicam, želimo biti gozdarji GG pri projektiranju in izvajanju prisotni. Čutimo se odgovorne za varstvo naravnega prostora ter za razvoj podeželja. Vse pa naj bi bilo namenjeno domačinom. Strokovno mnenje je dal tudi Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki nam je že leta 1986 preprečil gradnjo gozdne ceste Grivac-Gladloka. Njegove pripombe so strokovno utemeljene. Če bo cesta zgrajena, bo prizadet najvitalnejši del doline, saj bodo odvzete predvsem že tako skromne njivske površine. Gradnja bo grob poseg v naravno občutljivo območje s pestro geološko sestavo, kije nestabilna. Prizadeti bodo varovalni gozdovi, ki so bili izločeni s funkcijo varovanja krušljivih pobočij. Strokovnih ugovorov proti takemu posegu je še in še, in to ob dejstvu, da cesta praktično obstaja. Bomo našli pametno rešitev in uredili pretok blaga in svobodno gibanje ljudi v dolini? Ali bomo zaradi političnih nesmislov žrtvovali in uničili edinstven naravni biser za ceno, ki bo lahko nepopravljiva? Še je čas, zato velja premisliti. Sredstva za gradnjo ceste bi dolini in ljudem z drugim namenom bolj koristila, kot jim bo gradbeno zahteven in ekološko vprašljiv objekt. Inž. MARKO FIGAR Oživljen klub novomeških študentov Predsednik A. Čopič Po daljšem zatišju je Klub novomeških študentov ponovno oživel. V tem oživljanju se odraža tako povezanost študentov samih kot tudi navezanost na kraj. V sprejetem programu je mnogo predlogov in ciljev, ki bodo popestrili tudi življenje Novega mesta. Na sestanku 1. februarja smo najprej opravili formalnosti in potrdili za predsednika Andreja Čopiča. Prav od vodstva pa bo, vsaj v prvi fazi, zelo odvisno delo in življenje kluba. Program tega je zastavljen precej široko. Zajema športne dejavnosti (vključno z organizacijo bližnjega smučarskega izleta), družabne večere, osnovanje študentskega pevskega zbora in organizacijo okroglih miz o aktualnih temah. Prva bo že 15. februarja, vezana pa bo na novomeško kulturno življenje. Radi bi imeli redne radijske in televizijske oddaje, če bo seveda predvsem pri Studiu D več posluha za naše želje in ideje. Upamo, da bo mesto naklonjeno našemu delovanju. Vabimo študente, da se nam pridružijo. O aktivnostih bomo obveščali s plakati. J. JEŽ TUDI 10 TISOČAKOV JE PREMALO! Neodvisni Sindikati Slovenije se ne strinjamo s predlaganim zajamčenim osebnim dohodkom za mesec januar, ker menimo, da je Občutno prenizek. S strani ZSSS je bil predlagan bruto OD 15.500,00 SLT (neto cca 10.000 SLT). Tudi ta je prenizek, ker ne upošteva predvidene februarske in marčne inflacije. Zato predlagamo bruto znesek 15.500,00 SLT, povečan za 20% predvidene inflacije. Predsednik predsedstva NSS: RASTKO PLOHL Odgovornost ni le prazna beseda Odmev na odprto pismo s tem naslovom, objavljeno v Dol, listu 23. januarja V pismu predsedstvo ZZB NOV hoče dokazati nepravnost novomeškemu županu Marjanu Dvorniku kakor tudi celotni skupščini. Vsak bralec kaj hitro lahko ugotovi, daje to le ena od kosti, ki jo je potrebno vreči med ljudi, da lahko uresničiš svoje cilje in ne glede na to da je skrajni cilj rušenje demokratično izvoljenega župana, nato skupščine in nazadnje še izvršnega sveta. Ker je v članku kar precej neresnic — beri laži — smo dolžni dati pojasnila v zvezi z mihovško gmajno, kakor tudi z nekaterimi drugimi neresnicami, ki jih predsedstvo ZZB NOV osvetljuje enostransko. Borci navajate, kako je lani spomladi zavrelo zaradi nezakonitega posega nekaterih šentjernejskih kmetov, ki so samovoljno preorali zemljišča KZ Krka. Strinjamo se, da je zavrelo, vendar je najprej zavrelo prav v vaši organizaciji (borčevski) ter nekaterih drugih, predvsem v tistih, ki so na šentjer-nejskem koncu kradli kmetovo lastnino (zemljo, pridelke, živino, stavbe, strote) in na koncu to krajo tudi uzakonili. Če bo potrebno, bomo javno objavili vsa imena s polnim naslovom, kar pa ne bi bilo v čast vaši organizaciji. Kmetje nismo zagrešili nobene nezakonitosti s preoravanjem zemljišč. Opozaijali smo na posledice tudi vse pravne institucije in vlado že dolgo pred posegom. Vaše ugotovitve, češ da sta posredovala oba ministra — za pravosodje in kmetijstvo — pa so privlečene za lase. Resje, da so sodelovali predstavniki ministrstev, ki pa so na koncu predlagali omenjeno sporno pogodbo s kmeti, ki pa je le posledica njihovih zahtev, kar pa izključuje vmešanost novomeškega župana v to pogodbo. Pogodbo so sestavili pravniki z občine in v nobenem primeru ni nepravna, kot ji očitate. Do danes zadruga pogodbe še ni podpisala. Ocenjevati zakonitost ni v vaši pristojnosti. V odgovoru na vaše odprto pismo ne moremo tudi mimo nekaterih pomislekov, ki ste jih zapisali v zvezi s predsedovanjem novomeškega župana. To, da je pri kadrovanju Centra za socialno delo komisija delala poldrugo leto legalno in s poslovnikom, bi bilo še veijetno, nikakor pa tudi pošteno, to je tudi izključno vaša ocena — na žalost sumljiva. Praznovanje občinskega praznika za dejanje, ki se je zgodilo v drugi občini, pa tudi ni najbolj v ponos vaši organiza- ciji, kakor tudi celotni naši občini. »Naj priče spregovorijo« je še en nov očitek županu, ki se zavzema, da bi prišla glede pobojev tudi druga plat resnice na dan, tudi o dejavnostih vaših članov. Licitiranje z mrtvimi, ki ga očitate, kaže vaš odnos do ljudi z napačne strani, ki jim ne priznavate imena, še manj pa mesta. Zelo prav je, daje le vest tista, katere se človek ne more znebiti. Ocenjevanje pristojnosti župana kot predsednika stranke veijetno tudi ni v vaši pristojnosti, ampak je v pristojnosti njihovih članov ali katerega drugega, ki je za to postavljen in tudi odgovoren. Veliko je bilo dela vaših članov v vsej vaši zgodovini tako v pozitivnem kakor tudi v negativnem smislu, če pa bi že nekdo dal na tehtnico obe plati vašega dela, naj ga ocenijo spoštovani bralci in celo delegati. Da ni vse tako lepo z vaše Pol ljudi manj Število prebivalcev Loškega Potoka in okolice se je prepolovilo LOŠKI POTOK — Kraj je demografsko ogrožen vse od druge vojne. Vojne žrtve so bile ogromne, zlasti v letih od 1950. dalje pa zasledimo izseljevanje v bližnje industrijske kraje. Ti ljudje so se sicer nekaj let vračali, kmalu pa drugod ustvarili svoja domovanja. To izseljevanje je bilo prisotno tako v kmečkih družinah, kakor tudi v revnejših, le da so bile posledice večje v kmečkem življu, kije vplivalo, da so kmetije propadale in se nekatere niso več pobrale. Nov val izseljevanja zasledimo po letu 1960, in sicer pretežno v Nemčijo. To je bila v glavnem ekonomska migracija, posledice pa je imela tudi v propadanju družin. Kljub temu daje nekaterim pf1' nesla trdnejšo ekonomsko blagostanje, pa so zlasti potomci ostali v svetu in se vračajo bolj kot turisti na domove svojih staršev. Pred drugo vojno je kraj imel Prel1 3000 prebivalcev, 1964 le še 1500, p?" rast pa zabeležimo v osemdesetih letin, ko se močno razvije lesna industrija, zgradi tovarna Riko in ustanove ^ dislocirani enoti, Saturnus in tržišk' BPT. Ljudje ostajajo doma, začne se iz; redna dinamika gradnje privatnih his, odpro pa se tudi vzporedna delovna mesta. Tako leta 1990 naštejemo že 1700 prebivalcev, žal pa je zadnji popj* pokazal upadanje, saj so našteli le se 1644 prebivalcev. Zadnjih analiz, zakaj število prebivalstva zopet upada, ni, ni pa daleč ci resnice ugotovitev, da je vzrok v upadanju rojstev, kot posledica vse večjih socialnih problemov. ^ KOŠMERT CITROENOV SERVIS VREDEN IMENA Ker imam Citroenov avto, sem iskal primeren servis. Zvedel sem, da ima servis za Citroenova vozila zasebnik Anton Jerovšek v Grosupljem. Po telefonu sem se mu naročil, ko pa sem prišel k njemu, sem takoj ugotovil, da sem prišel k pravemu mojstru. Lastnik servisa ima vse, kar je potrebno, če hoče svoj posel opravljati konkurenčno, saj je avtomobilskih servisov vse več. Mojster in njegovi delavci so bili zelo prijazni. Vozilo so takoj vzeli v popravilo, ki pa je bilo tudi zelo hitro in kvalitetno opravljeno, cena pa zmerna. Poleg tega si lahko prisoten pri servisiranju avtomobila. Potrošniki si želimo takšnih servi-sov IVAN LAVRIČ strani, naj na koncu omenimo samo nekaj dejanj lanskega leta. Ko je na Javorovici plapolala samo zastava bivše Jugoslavije in je govornik na vse pretege hvalil to državo, ste mu na koncu vsi veselo ploskali. Med napadom na Slovenijo pa ste v en glas kričali, da vam je vse to skuhal Demos. Če se prav spominjamo, ste vi nekoč že imeli slovensko vojsko, pa ste jo poceni prodali. Žalostno ugotavljamo, da v vašem odprtem pismu, kije priprava terena za naslednje volitve, nikjer ne zasledimo niti ene dobre ali pozitivne besede na župana ali za njegova dejanja, kot da teh ni. Odbor razlaščencev in oškodovancev nesporno podpira njegovo dobro delo in upa, da bo tako uspešno delal tudi v prihodnje, vse do volitev. Odbor oškodovancev in razlaščencev, Šentjernej Konec januarja so odprli razstavo mladega foto ustvarjalca Gregorja Bernarda iz Novega mesta v prostoru lokala Slon. PRIMOŽ ŽIŽEK Mladi potrebujejo prostor Novomeška piladina ustanovila Mladinski kulturni center — Ze sedaj so zelo aktivni — Razstava 25. januarja je bil v hotelu Metropol ustanovni zbor Mladinskega kulturnega centra, ki bo na neki način prevzel vlogo nekdanje ZSMS, z razliko, da bo politično neopredeljen, prevladovala bo kultura in problematika mladih nasploh. Na zboru so sprejeli, da jim je cilj pridobiti čimveč članov. Ža začetek bodo aktivni v javnih medijih, prirejali bodo koncerte, okrogle mize, predavanja itd. Za finančno pomoč bodo zaprosili občino, zavzemali pa se bodo tudi, da bi pridobili prostore v bivšem domu JLA. Sedaj jim je veliko pomagala Krka Gostinstvo. Mladi menijo, da je sramota za novomeško občino, še bolj pa za samo Novo mesto, da mladi nimajo svojega prostora. Z odhodom JLA iz Slovenije se jim odpira možnost, da končno le dobijo prostor zase. Mladi poudarjajo, da bodo s svojimi programi popestrili kulturno podobo Novega mesta in s tem poskrbeli, da se afirmira tudi novomeška mladina. OBVESTILO IZGNANCEM V Dolenjskem listu je bil 9. januarja objavljen članek z naslovom: »Izgnancem tudi odškodnina«. Obveščamo izgnance iz občine Novo mesto, da se lahko javite na Občinskem odboru ZZB NOV Novo mesto, kjer boste izpolnili formular in se tako včlanili v Društvo izgnancev Slovenije. Hkrati vas obveščamo, da ZZB NOV vodi akcijo zbiranja prispevkov za ureditev pokopališča na otoku Rabu, kjer bo letos v septembru komemorativna slovesnost ob 50-letnici snovanja taborišča in interniranja ljudi. Vabimo vse občane, ustanove in podjetja, da s svojimi prispevki pomagajo urediti pokopališče, kjer je pokopanih 4641 oseb, od tega preko 300 ljudi iz naše občine. Prispevke lahko nakažete preko blagajne Občinskega odbora JŠZB NOV Novo mesto, Novi trg 6, ali pa nakažete na žiro račun Republiškega odbora ZZB NOV Slovenije št. 50100-678-45473 z oznako za Rab. Komisija za internirance, politične zapornike in izgnance SMUČANJE NA GA VŽENHRIBU — Mokronoika osnovna Sola je dobro izkoristila tokrat otrokom malo bolj naklonjeno starko zimo in pripravila na Gavženhribu 5-dnevni smučarski tečaj (na sliki). Tudi v petek, predzadnji dan popoldanskega tečaja, ni manjkal nobeden izmed 31 prijavljenih učencev. Le zakaj neki ne bi dodobra izrabili priložnosti, da se naučijo dričati kar po domačih hribih? (Foto: P. Perc) PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Namera z Zarjo je družbeno škodljiva Odgovor izvršnemu svetu občine Novo mesto na naše javno pismo, objavljeno v Dolenjskem listu 23. januarja ZAMETKI RIBIŠKEGA DOMA — Takšen je bil začetek gradnje brunarice metliške ribiške družine v Prilozju oktobra lani. (Foto: I. Jugovič) Ribiči so za odprto mejo Metliški ribiči o delu v preteklem in letošnjem letu — ______Uspešni — Za prosto gibanje ob Kolpi Metliška ribiška družina Kolpa je na rednem letnem občnem zboru obravnavala delovanje v preteklem in sprejela program dela za letošnje leto. Vse načrtovane akcije so lani pod novim vodstvom in s prizadevnimi ribiči uspešno opravili. Tako so spremenili namembnost ribnika v Prilozju, ki ga bodo v bodoče uporabljali za športne in komercialne namene. V ribnik so vložili krape, vse leto pa je bil odprt ribolov. Skupina ribičev, pretežno iz Semiča, seje zagnano lotila urejanja ribnika in začela postavljati brunarico, ki bo postala ribiški dom. Metliški ribiči so tudi popravili jez na Kolpi pri Krasincu. Družina je skupaj z novomeškim Zavodom za socialno medicino in higieno opravila obsežno analizo 58 rib na vsebnost PCB. Zelo odmeven v slovenskem ribištvu je bil solidarnostni izlov več kot 500 podusti in platnic, ki sojih vložili v opustošeno Savinjo. Sicer pa je družina pripravila tudi družinska ribiška tekmovanja in republiško tekmovanje A lige. Metliški ribiči so v svojih akcijah opravili 1.490 delovnih ur, za kar so najbolj prizadevni prejeli posebna priznanja. To so bili Franc Polanc, Mijo Didovič, Marjan Kočevar, Boro Picelj, Alojz Starešinič in Alojz Željko. Na občnem zboru so podelili tudi diplome častnim članom, in sicer mag.hp. Gojku Jugu, mag.dr, Albinu Pečavarju, prof. Jožetu Dularju, Francu Branclju, Janezu Kočevarju in Milanu Maceletu. Častni član je postal tudi dolgoletni prijatelj in donator metliške ribiške družine Guglieimo Dal Uomo iz Bologne. Ribiči so se na občnem zboru zahva- * • • Ali ne bi bilo lepo. ko bi politika nehala zanimati ljudi? (Žižek) • Jezik je meč iz mesa. (Španski pregovor) • Naj vendar vsak poskuša biti dober, potem bodo tudi časi dobri. (sv. Avguštin) • Bolezen so vljudnostni obiski smrti. (Kudszus) lili številnim sponzorjem, brez katerih bi težko opravljali svoje delo. Tega tudi v letošnjem letu ne bo zmanjkalo. Tako naj bi nadaljevali z urejanjem ribnika, okolice in brunarice, popravili jez pri Otoku, če pa bo prišlo do rekonstrukcije jezu pri Želebeju, bodo tudi tam priskočili na pomoč. Pomagali bodo pri analizi rib, predvsem ščuk in krapov, pripravili tekmovanja ter se srečali z ribiči iz pobratenih občin Ronke in Wagna. Ribiči seveda niso mogli tudi mimo problema državne meje na Kolpi. Radi bi, da bi imeli prosto gibanje in ribolov, saj bodo le tako zopet privabili nazaj številne italijanske ribiče, brez katerih si težko predstavljajo razvoj ribiškega in belokranjskega turizma nasploh. Zato so z občnega zbora poslali pozdravni telegram slovenskemu predsedstvu z željo, da bo meja s Hrvaško odprta, ob Kolpi pa se bo moč prosto gibati. Inž. I. JUGOVIČ Izvršni svet je na naše javno pismo odgovoril z diskvalifikacijami namesto s strokovnimi argumenti, kar odločno odklanjamo kot metodo komuniciranja z javnostjo in z drugače mislečimi. Z javnim pismom smo želeli opozoriti novomeško javnost na namene in posledice predloga Izvršnega sveta občine Novo mesto, da prenese stanovanja, stanovanjske hiše, poslovne prostore in stavbe občine Novo mesto kot vložek za odkup delnic stanovanjskega podjetja Zarja. Javno pismo je povsem legitimna oblika, s katero posamezniki ali skupine opozarjajo javnost na nepravilnost ali nestrinjanja s posameznimi pojavi in odločitvami v konkretnem okolju. Javni kritiki in opozorilom je izpostavljena tudi oblast. Upamo, da v občini Novo mesto še ni prepovedana kritika obstoječe oblasti in najmanj, kar pričakujemo, je korektnost v komuniciranju med javnostjo in oblastjo. Zato odločno odklanjamo način komuniciranja novomeškega Izvršnega sveta, ko s podpisniki javnega pisma obračunava z moralnimi in strokovnimi diskvalifikacijami, ne pa z argumenti. Naš namen v pismu je bil le opozoriti javnost na namene in posledice ter zahtevati, da odgovorni v občini ponovno razmislijo o predlaganem prenosu stanovanj, stanovanjskih hiš, poslovnih prostorov in stavb občine v stanovanjsko podjetje Zarja, pri tem pa vemo, da je mesto odločanja samo v občinski skupščini. Podpisniki javnega pisma nismo čutili nobene potrebe, da pišemo v imenu stanovanjskega podjetja DOM, katerega ustanovitelji smo. Podjetje je v fazi ustanavljanja. S pismom o nameri pa smo v mesecu decembru obvestili vse stanovalce v stanovanjskih blokih v Novem mestu in vsa vodstva podjetij in ustanov — lastnike stanovanj. Zato je javnosti znano dejstvo, da smo podpisniki javnega pisma tudi ustanovitelji tega podjetja. Ustanovili smo ga zato, da pridobimo posel na stanovanjskem Paketi niso bili sporni Tako zatrjujejo metliški krščanski demokrati — RK ni množično razdeljeval pomoči domačinom METLIKA — Enega naših bralcev z Jugorja je nedavno zanimalo, po kakšnih kriterijih je Rdeči križ podeljeval manjše in nekoliko večje pakete s hrano, ki so jih dobili prebivalci metliške občine, med njimi tudi takšni, ki po njegovem mnenju niso socialno ogroženi. Spraševal je še, zakaj niso pakete raje namenili beguncem ali pa pomoči potrebnim ljudem na Hrvaškem. Kot so pojasnili na občinskem Rdečem križu v Metliki, je ta dobrodelna organizacija že dolga leta nudila pomoč socialno ogroženim, bolnim, ostarelim in osamljenim prebivalcem občine in ta pomoč tudi tokrat, kljub temu daje bilo v občini veliko beguncev, ni izostala. Spraševalcu so svetovali, da se pri predsedniku krajevne organizacije Rdečega križa na Jugorju pozanima, kako seje ta pomoč delila v njihovi krajevni Kje spati ali sedeti? Sevanja, ki prihajajo iz zemlje, so lahko škodlji-va — V višjih nadstropnjih so močnejša vrstna pravila bivanja v nekem prostoru, ki so nujna za zdravo življenje. »Praksa je pokazala, da ljudje pri spanju ne smejo imeti glave obrnjene v smeri juga, ampak izključno v smeri severa, severovzhoda in severozahoda, pomembno pa je tudi, da v stanovanju ni prisotno zračenje,« razlaga Enver. Sevanje prihaja iz zemlje, vendar je nevarnejše, če stanujemo v višjih nadstropjih. Sevanja se od kraja do kraja razlikujejo. V Zahodni Evropi upoštevajo pri gradnji stanovanj tudi mnenje alternativne stroke. Kjer je sevanja preveč, tam ne more biti bivalni prostor. Pri nas na tovrstne meritve še vedno ne damo kaj dosti. »Sicer pa se mi je največ sevanja pokazalo v Trebnjem, Tolminu, Novem mestu, delu Škokfljice pri Ljubljani, v Stari Cerkvi in na Trati pri Kočevju. To so le delni rezulthti, v bodoče imam namen obdelati celoten slovenski prostor,« dodaja Jusič, ki se je tovrstne alternativne medicine naučil od svojih prednikov, z njo so se začeli ukvarjati že pred tremi stoletji. M. GLAVONJIC fcri Uradna in alternativna medicina si vse bolj podajata roki. To potrjuje tudi primer »alternativca« Enverja Jusiča, ki pravi: »V svojem delu združujem poznavanje bioenergije in kiropraktike, stare kitajske vede o bolečinah v hrbtenici in sklepih. Vsak človek začne življenje s 600 enotami bioenergije. Bioenergetske enote pa človek lahko izgubi, če spi ali sedi r.a mestih, kjer so geopato-gena zračenja.« Obstajajo svoje- skupnosti. Sicer pa na Rdečem križu zagotavljajo, da kakšnega množičnega razdeljevanja paketov s hrano med občani s strani Rdečega križa ni bilo. Da pa so dobro poskrbeli za begunce in noben od njih ni bil v pomanjkanju. Mnogi od njih, ki so se že vrnili na svoje domove, so v Metliko že poslali zahvalna pisma za vso skrb, ki so jim jo nudili v občini. Ker je imel bralec očitno v mislih pakete, ki so jih tik pred božično-novoletnimi prazniki v organizaciji metliškega občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov in s pomočjo avstrijske dobrodelne organizacije Hilfsvverk z Dunaja razdelili v metliškem kulturnem domu, smo za odgovor poprosili še predsednika metliških krščanskih demokratov dr. Antona Sukljeta. Povedal je, da je Hilfs-werk pripravil 9.000 paketov pomoči, od tega jih je tretjino namenil v Slovenijo, razdeljevanje pa je bilo zaupano krščanskim demokratom. Med nekaterimi slovenskimi občinami je bila pomoči deležna tudi metliška, in sicer je dobila 80 družinskih in 260 otroških paketov. Pri razdeljevanju so upoštevali izključno socialne razmere v družini, izjeme so bile le družine z vsaj tremi otroki, od katerih je bil vsaj eden mlajši od 10 let. Tu socialnih razmer niso upoštevali. Pri odločanju, kdo bo dobil pakete, so sodelovali Center za socialno delo, patronažna služba, občinski odbor SKD in trije župniki iz metliške občine. Med obdarjenci je bilo tudi okrog 90 beguncev. Dr. Suklje je še pojasnil, da so se na prireditvi že vnaprej opravičili vsem, ki bi bili sicer upravičeni do paketa, pa ga niso dobili. Njihovo delo je bilo namreč zaradi nepopolnih seznamov o socialnih razmerah v družini zelo otežkočeno in se je prav lahko zgodilo, da je bil kdo prizadet. Zato je po mnenju dr. Sukljeta vprašanje bralca morda zares upravičeno, lahko pa je tudi zlonamerno. M. B.-J. VESEL SEM, DA STE POŠTENI Sem zvest bralec in reden plačnik Dolenjskega lista, komaj čakam, da pride četrtek. Preberem ga od prve do zadnje strani. Le tako naprej, najbolj pa mi je Všeč vaša poštenost in iskrenost. Vaš zvesti bralec. TONE BUTALA Vranoviči 13 * Gradac področju, ki ga dobro poznamo. V pismu je jasno zapisano, da za nas ustanovitev delniške družbe Zarja ni sporna in daje konkurenca na področju upravljanja s stanovanji, stanovanjskimi hišami, poslovnimi prostori in stavbami nujna. Pojavilo se bo lahko še več novih družb, ki bodo imele enako dejavnost. To dejstvo samo po sebi ni nikakršna huda nelojalna konkurenca, temveč ravno obratno, tako se šele vzpostavlja nujna konkurenca. Nelojalna konkurenca se pojavi lahko šele s poslovanjem na tržišču, ne pa z ustanavljanjem podjetij z enako dejavnostjo. Ustanovitelji stanovanjskega podjetja DOM se konkurence ne bojimo. Zavedamo se svojih prednosti in pomanjkljivosti, kar smo v svojem poslovnem načrtu tudi zapisali, in jih ne skrivamo pred lastniki stanovanj. Zavedamo pa se tudi vse soodgovornosti za bodoče razmere na področju stanovanjskega gospodarstva v občini, zaradi česar se želimo dogovaijati glede upravljanja s skupnimi napravami v stanovanjskih soseskah. Za nas je podjetje Zaija konkurenčno podjetje, s katerim se bomo srečevali na trgu stanovanjskih storitev in s katerim se bomo morali dogovoriti o upravljanju skupnih naprav stanovanjskih sosesk. Zato niti v enem stavku javnega pisma ne obračunavamo z Zarjo, da bi okrepili svoje pozicije. V javnem pismu smo zapisali, da dobri gospodarji vlagajo svoj presežek sredstev v nepremičnine. Kdo s temi nepremičninami upravljanja, je povsem drugo vprašanje, za lastnika seveda pomembno, vendar se dobri gospodarji nikoli ne bodo odpovedali svoji lastnini tako, kot je predlagal novomeški Izvršni svet. Zelo jasna nam je razlika med kapitalskim upravljanjem, lastnino in premoženjem. Zato nimamo nič proti nameri občine, da ustanovi delniško družbo Zarja in si zagotovi v njej večinski delež in s tem tudi odločilen vpliv na upravljanje. Delniška družba Zarja samo v imenu in na račun lastnikov z njihovim premoženjem upravlja. V kakršno koli delniško družbo pa občina ne more prenašati svojega premoženja. To je tudi smisel našega javnega pisma. Izvršni svet v svojem odgovoru zelo samozavestno in z levo roko obračuna z našimi pomisleki in opozorili novomeški javnosti z učno uro kapitalskega upravljanja. Z vso ihto in silo želi prepričati javnost o svojih dobrih namerah in pravilnosti svojih odločitev. Vse, ki dvomijo v te dobre namene, obtoži za ustvarjanje zmešnjave in za zavlačevanje razreševanja problematike na stanovanjskem področju ter za poslovno nemoralne. Da so bila naša opozorila povsem upravičena, je pokazala tudi razprava na zasedanju Skupščine občine Novo mesto, ko so delegati vseh treh zborov zavrnili predlog Izvršnega sveta. Prepričani smo, daje bilo naše pismo moralno dejanje, saj bi bili soodgovorni pred javnostjo za vse posledice, ki bi nastale, če bi bil predlog Izvršnega sveta sprejet. V svojem vsakodnevnem delovanju vedno izhajamo iz prepričanja, da je javnost najboljši in najbolj pravičen sodnik. Naše javno in strokovno delovanje je bilo in bo vedno podvrženo kontroli in kritiki uporabnikov naših storitev in javnosti. Nikoli pa ne onemogočamo z diskvalifikacijami naših konkurentov, ker je to pod ravnijo našega prepričanja in poslovne morale. Verjamemo - samo v odločilno moč znanja in osebne poštenosti, na podlagi katerih že danes gradimo svoje poslovne odnose. Kolikor ne bomo mogli odgovoriti z jasnimi argumenti, bomo priznali naše napake in se, če bo potrebno, tudi opravičili javnosti in našim poslovnim partnerjem. DARINKA SMRKE FRANC ZAVODNIK MARJETA SAJE BOJAN FINK Veliko delo mladega društva Že prvo leto kar na mednarodni sejem — Urediti več prenočišč, a ne v velikem hotelu, ki bi kazil krajino IVAN OMAN OBISKAL RUSIJO V sredo 29. januarja, sta se predstavnika SKZ — LS g. Oman in g. Ivanušič vrnila s tridnevnega obiska v Moskvi, kjer sta imela vrsto gospodarskih in političnih razgovorov. V razgovoru s kmečko stranko Rusije, poslovnim združenjem kmetov AKOR, predstavniki slovenskih firm v Moskvi ter ministrstvom za kmetijstvo sta prišla do spoznanja, da je Rusija v anarhičnem stanju, veliki bedi, in hkrati, daje glede na število prebivalcev in zahtevnost tržišča zelo primerno nadomestno tržišče za naše proizvode. Največ interesa je bilo izraženega za nakup naše kmetijske mehanizacije in mehanizacije kmetijskih proizvodov, kar bi lahko plačali z lesom, nafto, kožo, volno, paradižnikovo mezgo, zelišči itd. Z ruskimi predstavniki sta tudi izmenjala nekaj izkušenj o kmetijskih reformah, kjer je prevladalo mnenje, da revolucija na področju gospodarskih reforem naredi več škode kot koristi. Zaradi boljšega in kakovostnega sodelovanja novih slovenskih držav sta predstavnika SKZ — LS povabila vodstvo Kmečke partije Rusije za konec februarja na enotedenski obisk, kar je bilo tudi sprejeto. Tajništvo SKZ — LS VAS — V gostilni Papež v Vasi je bila L februaija skupščina Turističnega društva Kostel, ki sta seje med drugim udeležila in sodelovala v razpravi predsednik občinske skupščine Kočevje Mihael Petrovič in predsednik občinskega izvršnega sveta Alojz Petek. Društvo je bilo ustanovljeno šele junija lani, a je že obeležilo zanimivosti na svojem območju in poti do njih, popisalo prenočišča (imajo jih 20), izvedlo seminar »Turizem na kmetiji« pripravlja pa že videokaseto o zanimivostih zgornje Kolpske doline, prospekt in turistično karto, prijavilo je več svojih članov na natečaj za pridobitev sredstev iz sklada za demografsko ogrožena in obmejna območja itd. Sodelovalo je tudi pri več drugih akcijah. Po temeljiti razpravi so sprejeli program dela. Ugotovili so, da sedanja meja na Kolpi res ovira turizem, vendar bodo kljub temu delali zagnano naprej, saj po Evropi meje izginjajo in pričakovati je, da se tudi kakšna stroga meja na Kolpi ne bo obdržala dolgo. Glavne nove naloge društva pa so: predstavitev območja na sejmu Alpe Adria, pomoč zasebnikom pri urejanju gostinskih in prenočitvenih zmogljivosti, pridobiti si v last turistično kočo Kostel (zdaj je last Hotela Pugled Kočevje), urediti eno izmed večjih stavb v prenočitveni objekt, odpreti turistični urad, urediti manjši (zasebni) prostor za kampiranje (taborjenje), asfaltirati cesto Kostel— Žaga itd., načrtujejo pa tudi več športnih in kulturno-zabavnih prireditev. Vključili se bodo še v tekmovanje za najlepši urejeni kraj, skrbeli za zdravo okolje, uredili pešpoti itd. Načrti so veliki in bo za njihovo uresničenje potrebno več kot leto dni. Vendar so članom društva gotovo dale vzpodbudo za nadaljnje delo besede predsednika občinske skupščine Kočevje Mihaela Petroviča, kije drugim dejal, da bo občina posvetila več pozornosti turizmu in obratom, ki ne onesnažujejo okolja. V občini je na področju turizma možno odpreti okoli 600 delovnih mest. Predsednik občinskega IS Alojz Petek pa je odgovoril na vprašanje o sredstvih za demografsko ogrožena območja, da bo razpis zanje izdal že v kratkem, da bo denarja spet malo in da .bo rok za prijavo kratek. J. PRIMC ČRNI POTOK NAPREDUJE ČRNI POTOK PRI KOČEVJU — Pred drugo svetovno vojno je v tej vasi živelo nekaj nad 130 prebivalcev. Večina družin so bili kočevski Nemci (Ko-čevaiji), ki so se pred 50 leti odselili iz teh krajev. Čeravno je bilo konec pomladi leta 1942 več hiš požganih, so se v to vas, ki je oddaljena od občinskega središča 7 kilometrov, naselili večinoma novi prebivalci iz mnogih krajev. V zadnjih letih so vložili mnogo naporov za napredek te vasi. Ob njihovi pomoči je bila asfaltirana lokalna cesta do vasi in zgrajen vodovod. Zgrajenih je bilo večje število stanovanjskih hiš. V tej vasi je tudi cerkev sv. Treh kraljev, ki se prvič omenja okoli leta 1526. V povojnih letih niso dovolj skrbeli za obnovo vaške cerkve, pred dvema letoma pa so se ob sodelovanju kočevske župnije odločili za obnovo. Ob pridnem delu vaščanov in pomoči umrle vaščanke, ki je po smrti prepustila hišo župniji Kočevje, kakor tudi ostali pomoči je bila cerkev obnovljena. Dela še niso končana. V. D. Svet po meri politično odrinjenih Z mednarodnega seminarja v Stockholmu, ki je potekal pod geslom: Ženska Evropa 2000 — Kaj prinaša manifest — Slovenija lahko prispeva svoj delež Nacionalna federacija socialdemokratskih žensk Švedske je od 18. do 22. januarja 1992 vvStockholmu organizirala seminar — Ženska Evropa 2000 in na njem prvič v zgodovini modernega ženskega gibanja zbrala predstavnice socialnodemokratskih in socialističnih strank ter podobno mislečih žensk ci-vilnodružbenih skupin iz vseh držav evropske skupnosti, skandinavskih in drugih nevtralnih evropskih držav ter iz držav burno spreminjajočega se nekdanjega evropskega socialističnega sveta. Izkazalo seje, da so švedske socialne demokratke zadele v polno: udeležba je bila visoka, skupni manifest je bil soglasno sprejet, ugotovljeno je bilo, da postaja najpomembnejši skupni projekt soustvarjanje ženskega pola Evrope 2000, Evrope, ki bo »miroljubna, pravična odprta in solidarna z ženskami vsega sveta.« Manifest »Ženske v Evropi 2000« že po sosledju svojih poglavij kaže, kako socialnodemokratske ženske vidijo prednosti svojih skupnih usmeritev. Poudarki iz teh poglavij so: • Zrušiti zidove medsebojnega nezaupanja, izgnati iz Evrope klasično, atomsko, kemično in biološko orožje, preobraziti vojaško v mirnodobno industrijo, graditi novo evropsko mirovno ureditev. • Opustiti je treba razsipniški, potrošniški način življenja razvitih, v nacionalno makroekonomsko načrtovanje je treba pripeljati izračune dolgoročnih in celovito upoštevanih ekoloških stroškov rasti in razvoja. • Demokracija temelji na svobodi in enakosti ter na medsebojnem spoštovanju različnosti, na enakih pravicah žensk in moških ne le v zakonih, ampak v praksi. Nasprotovati je treba verski in nacionalistični nestrpnosti, rasnim predsodkom, antisemitizmu in odklanjanju tujcev ter vsaki obliki seksizma in diskriminacije žensk. • Resnična demokracija terja pravično razdelitev politične moči med spoloma, ekonomsko neodvisnost ženske od moža in staršev, družbeno zagotovljeno skrb za otroke, bolnike, invalide, ostarele, izobraževanje in dousposabljanje za vse. Cilj socialnodemokratskih strank je, da do leta 1998 dosežejo v vseh svojih organih odločanja 50-odst. zastopanost žensk in da si enak cilj postavijo tudi pri splošnih volitvah. • Pravica do dela je tudi temeljna pravica žensk. Vzpostaviti je treba strategijo spreminjanja spolno neenakopravne delitve dela med ženske in moške, odpraviti ovire pri zaposlovanju in napredovanju žensk, zagotoviti zares enako plačilo za enakovredno delo, odpravlja- ti delo na črno in zagotoviti socialne pravice tudi pri netipičnih oblikah dela in zaposlitve. • Družba mora zagotoviti neprofitno delujoče službe in institucije, ki bodo poskrbele za otroke, ostarele in invalide, zdravstveni sistem mora biti oprt na javne fonde in vsem dostopen, zagotoviti je treba dobro varstvo žensk pri delu, posebno zdravstveno skrb za nosečnice in porodnice. Abortus je odločitev ženske — odločati o lastnem telesu je njena temeljna pravica. Evropski integraciji je treba poleg ekonomske vtisniti tudi socialno dimenzijo, v centru pozornosti morajo biti tudi pravice žensk, otrok, ostarelih, zaposlenih, beguncev, migrantov, potrošnikov. To so ključni predlogi iz manifesta, ki kažejo, kako socialnodemokratske ženske vidijo Evropo 2000 in kako jo nameravajo soustvarjati. Suverena Slovenija bo iskala svojo pot v združujočo se Evropo. Ima dovolj progresivnih političnih sil, dovolj znanja in dovolj energičnih civilnodružbenih skupin, ki lahko veliko prispevajo k evropi po meri vseh politično odrinjenih — delavcev, žensk, mladih, ostarelih — majhnih, revnih in zaostajajočih, le organizirati se bo treba bistveno bolje kot doslej. SONJA LOKAR Janez Kočevar — 85-letnik Najstarejši belokranjski, najuspešnejši slovenski ribič in častni član ribiške družine »Kolpa«, Janez-Janko Kočevar iz Radovičev pri Metliki, bo 7. februarja praznoval visok življenjski jubilej, 85. rojstni dan. Ribiški tovariši mu od srca čestitajo in želijo, da bi se jim zdrav in vesel, kot je danes, še mnogokrat pridružil, ko pridejo na obrežje reke pod njegovo hišico ribe lovit, ter povedal katero od svojih dogodivščin. Najljubša mu je tista, ko je pred 40 leti, spomladi 1952. s svojim sosedom, pok. Antonom Težakom, ujel v Kolpi velikanskega soma in ga spravil na suho. Bila je to in je ostala naj večja riba, ujeta na Slovenskem. Z njo sije Janko pridobil slavo prvega in še nepremaganega slovenskega ribiča. O tem dogodku je v Dolenjskem listu prof. Jože Dular pisal takole: »Vso noč sta lovila, v zgodnjih jutranjih urah pa je bila njuna vztrajnost poplačana. Na živega kleniča sta ujela soma, ki je tehtal 52 kg. Bala sta se že, Lepa Dolenjska Lepi kraji in prijazni ljudje Z Dolenjsko oz. z Novim mestom nisem imel kaj dosti opraviti. Sama dežela pa se mi zdi čudežno stvarstvo; prijazni ljudje, polni šegavih resnic, česar v Savinjski dolini močno pogrešamo. Ne rečemo, da ni v Šempetru ničesar zanimivega. Imamo rimsko nekropolo, ogledovat si jo prihajajo turisti iz cele Evrope. Malce stran je najbolj urejena kraška jama na Štajerskem, Pekel. Smo pa na Dolenjce seveda ponosni. Sedaj imamo predsednika izvršnega sveta Slovenije, ki je Dolenjec. Ne smemo pozabiti, da so bili vtu rojeni znameniti možje: Levstik, Župančič, Jurčič in še bi lahko našteval. Tudi danes imajo Dolenjci bogato kulturno življenje. Takšen je pogled človeka, ki je Dolenjsko prekolesaril po dolgem in počez in povsod so me Dolenjci veselo sprejeli. Popeljal sem se še v Belo krajino. To so zares prečudoviti kraji. DRAGO KUMER Gotovlje 73 da jima bo plen ušel, kajti trnek in vrvica sta bila premajhna za takega velikana.« Pa se je vse srečno končalo, vendar ne za soma, tega so potem odpeljali v Metliko v Vajsovo mesnico, kar je bila velika senzacija za radovedneže in otroke. O ribah in ribičiji zna Janko dosti povedati. Žal danes ni več tako in po Kolpi ne plavajo več velikanski somi ali ščuke. Ni pa Janko lovil samo ribe, bil je edini Belokranjec, ki ni hodil v ložo po drva, ampak je pri velikih vodah lovil in vlačil na obalo plavajoča drevesa, hlode, veje in podobno, daje bilo celo zimo dosti za kurjavo. V starih časih so Kočevarjevi imeli brod na Kolpi, s katerim so prevažali ljudi, živino in vozove z ene na drugo stran reke. Z njim je Janko delal še nekaj let po vojni, zdaj se pa, čeprav v visokih letih, včasih popelje s čolnom po reki in obuja mladostne spomine. Vez med Jankom in Kolpo je neponovljiva in nepozabna. Naj se še dolgo ne pretrga! I. JUGOVIČ ZLATA NACE IN PAVLA PRŠINA — Kdo bi lahko prisodil, da sta Pršino-va dva iz Dolenjskih Toplic že petdeset let skupaj! Vedno vedro nasmejana sta skrila svoja leta in zlata poroka jeprišla, ko se je človek komajda dobro zasukal v življenju. On čevljarski mojster, ona to-pliška trgovka, oba vneta kulturnika. Nace je več kot 50 let pel v domačem moškem peškem zboru, skupaj sta igrala v mnogih igrah, ki jih je na oder postavljala domača gledališka skupina. Kjer se je kaj dogajalo, sta Pršinova bila zraven. »Lepo je bilo na udarniških delovnih akcijah, to so bili dnevi obnove in nihče ni vprašal ne za čas, ne za hrano in denar. Za sedaj lahko le žalostno zremo v prihajajoče čase Pevskega zbora nimamo več, gledališča tudi ne, kulturni dom ima le štiri gole stene, sedaj je en sam dolgčas in še dobro, da imamo televizijo.« (Foto: J. Pavlinj BISERNA POROKA — Redki so zakonci, ki dočakajo biserno poroko. Med te slavljence sta se zapisala 84-letni Alojz in 77-letna Kristina Kraševec iz Ro-višč (na sliki), kijima je preteklo soboto v poročni dvorani na sevniškem gradu čestitala tudi sevniška županja Breda Mijovič in jima v imenu občine izročila priložnostno darilo. V njunem zakonu seje rodilo 7 otrok, živih pa je še pet. Med 2. svetovno vojno je bila družina izseljena v Nemčijo. Alojz je bil rojen na Planini pri Raki Komaj dve letije imel, ko je izgubil očeta. Šest otrok je zato moralo materi zarana pomagati preživeti družino. A loj z se je izučil in si do neda vnega še služil kruh s pokrivanjem slamantih streh. V Kristinini družini v Hudem Brezju je bilo kar 13 otrok, zato tudi njena mladost ni bila lahka. (Foto: P. Perc) Krajevna skupnost Trebnje razpisuje javni natečaj za zbiranje predlogov grba naselja Trebnje Predlog mora upoštevati naravne ali etnološko-zgodovinske značilnosti naselja Trebnje, in sicer v eni varianti brezbarvno, v drugi varianti pa barvno rešitev predloga grba. Predlog mora upoštevati tudi uporabnost grba za memorandume, listine, plakete in pečate ter označbo registrskih tablic. Predloge naj kandidati vložijo pod šifro. V posebej zapečateni ovojnici, na kateri je označena šifra, morajo biti podatki o avtorju. Ovojnico je treba dostaviti skupaj s predlogom. Za izbrani predlog grba bo podeljena nagrada 35.000 SLT. Z dodelitvijo nagrade si KS Trebnje podeljuje pravico do razpolaganja do uporabe in morebitne spremembe nagrajene rešitve. Predloge pošljite na naslov: Krajevna skupnost Trebnje, Baragov trg, Trebnje, do 29. 2. 92. Udeleženci bodo o izbiri predloga obveščeni osebno v 7 dneh po odločitvi na skupščini KS. Krajevna skupnost Trebnje Naj časopis Nagrada zaslužena NOVO MESTO — Osnovna šola Grm je konec lanskega leta praznovala dvajsetletnico. Ob tem jubileju so na šoli izdali posebno številko njihovega glasila. Njihovemu informativno-literar-nemu glasilu je ime Najča. Decembra lani so prejeli nagrado Pila za eno od treh najbolj urejenih osnovnošolskih glasil v Sloveniji. Najčo izdajajo že četrto leto, za celostno podobo pa so prejeli že dve nagradi. Ime glasila pomeni »naj« časopis, kar potrjujeta tudi nagradi. Na šoli so že od začetka šole izdajali glasilo Mladi ob Krki. Pred leti pa so se na pobudo dr. Mance Košir odločili, da glasilo spremenijo. Z novo obliko so dali glasilu tudi novo ime in nastal je pravi pravcati šolski časopis. Na leto izdajo tri številke. V časopisu sodeluje cela šola, od učencev do učiteljev. Učencem nižjh razredov so namenjene strani Male najče. Časopis ima stalne rubrike, v njem pa najdemo skorajda vse novinarske zvrsti. Časopis je nekaj posebnega tudi po oblikovni plati. Povedali so nam, da imajo prispevkov vedno preveč, zato toliko lažje izberejo najboljše. Tudi po oblikovni plati so učenci zelo samostojni, približno tri četrtine grafičnega dela opravijo učenci sami. Za Najčo, kakršna je, pa so nedvomno zaslužni tudi mentorica glasila MarjanavŠtern, likovni pedagog Branko Šuster, novomeška tiskarna in njihov pokrovitelj tovarna IMV. J. D. OBISKALA STA NAS OPERNA PEVCA Da bi nam dnevi pred počitnicami prijetneje in hitreje minili, so nam v šoli pripravili prav prijetno presenečenje. Obiskala sta nas operna pevca Sonja Hočevar in Rajko Koritnik ter spremljevalec na klaviiju. Kulturno prireditev je zabavno in prijetno povezoval Tine Logar. Najprej smo slišali nekaj ljudskih pesmi, potem pa smo se preselili v opero. V duetu sta nam zapela odlomek iz Traviate. Učenci smo bili navdušeni, spoznali smo, da je opera lahko veliko lepša od današnje modeme glasbe. GABRIJELA GABROVEC OŠ Šentjernej ENERGIJA Tema našega drugega naravoslovnega dne je bila energija. Osmi razredi so se razdelili v skupine. Pri fiziki so učenci opravili vrsto zanimivih poskusov z električnim tokom. Pri zemljepisu je druga skupina spoznala bogastva, ki jih skriva naša zemlja. Kemiki so ugotavljali gorljivo vrednost organskih snovi, zgradbo različnih kamenin, delali so poskuse z bazami in kislinami ter se poigrali s fotosintezo. Pri gospodinjstvu pa so učenci spoznali skrivnosti stročnic, njihove škodljivce in spekli sojin kruh. Nekaj učencev pa seje odpeljalo na ogled jedrske elektrarne v Krško. PETRA PRIMIC 8. c., OŠ Center Novo mesto 9** M tJtacl/TUAjfocr tujto/ BEGUNCI V NAŠEM RAZREDU V našem razredu smo imeli že več učencev, ki so se zatekli v Slovenijo. Oktobra smo spoznali Elvisa iz Siska. Ko je malo potihnilo orožje, je odšel domov. Konec oktobra pa sta v razred prišli Silvija in Ana. Silvija je prestala veliko Hudega, ušla je pokolu v Dalju, zbežala v Osijek in od tam v Vodice. Šele v Novem mestu sta se obe oddahnili. Ivana iz Dubrovnika je bila pri nas le dva dni, potem pa je odpotovala z bratom v Buje. Tako je v našem razredu najdlje Ana iz Karlovca. Vzljubili smo to tiho in pridno učenko. Sedaj pa je tudi ona odšla. Žal nam je za vse, želimo pa, da bi se v miru šolali v svojih šolah in živeli pri starših na svojih domovih. JANEZ FERKOLJ 6.e., OŠ Center Novo mesto POMERILI SO SE V ODBOJKI Tekmovanje deklet v odbojki je bilo v petek v športni dvorani v Črnomlju. Pomerile so se ekipe iz osnovne šole Loka, Mirana Jarca in osnovne šole Dragatuš. Igre so bile razburljive in napete za tekmovalce in gledalce, ki so bili na tribunah. Ves čas so topotali z nogami in vriskali. Na koncu seje pokazalo, kdo je boljši. Zmagala so dekleta iz OŠ Loka. JOŽICA MIŠICA OŠ Loka, Črnomelj KEKEC V SEMIČU Že drugo leto imamo na naši šoli telovadno-dramski krožek, ki ga vodi Slavko Pavlakovič. Pri krožku se učimo razne igrice, recitiramo in telovadimo. Tako smo za novoletno praznovanje uprizorili igrico Kekec. Nastopali smo v vrtcu, na šoli in na podružnici Strekljevec. Zaigrali pa smo tudi staršem učencev četrtega razreda. Radi bi se predstavili še vsem, ki si to želijo. MATEJA IN MAJA dramski, krožek OŠ Semič OBISKAL NAS JE PLESNI PAR Za novoletno darilo je na našo šolo prišel plesni par iz plesne šole Urška. Denar za nastop so prispevali Stanovanjska zadruga, krajevna skupnost in šola. Plesalcu je bilo ime Tom, plesalki pa Špela. Bila sta zelo lepo oblečena. Zaplesala sta več vrst plesov, povedala sta tudi, kako se kakšen ples imenuje. Zastavili so jima tudi nekaj vprašanj. Na koncu smo dobili koledarčke plesne šole Urška za leto 1992. DARKA AHLIN 6. r, novin. krožek OŠ Šentrupert IZŠLA JE NAŠA POT Izdali smo prvo številko šolskega glasila. V njej lahko prebiramo o domu, o naši domišljiji, ki smo ji dali prosto pot. Precej strani so zapolnili s prispevki učenci nižjih razredov, lahko pa preberete tudi pogovor z Mihom Matetom. Tako, nekaj se bo našlo tudi za počitniško branje. GABRIJELA GABROVEC OŠ Šentjernej r TT a Tesnila inženiring, uvoz-izvoz, d.o.o. Šentrupert V oddaja v dolgoročni najem obrat družbene prehrane na lokaciji na Veliki Loki s kapaciteto do 500 obrokov dnevno in s pogojem zaposlitve 4 delavk za nedoločen čas. Ostali pogoji najema po dogovoru. Pismene ponudbe pričakujemo na gornji naslov v 10 dneh po objavi. Razpisna komisija m e 11 i k a DS BETI Metlika razpisuje prosto delovno mesto glavnega direktorja Pogoji: — najmanj visoka izobrazba in 5 let delovnih izkušenj v gospodarstvu, od tega 3 leta na delu vodilnega delavca, — organizacijske in vodstvene sposobnosti, ki jih kandidat dokazuje s svojim dosedanjim delom in z družbenim ugledom gospodarstvenika, — aktivno znanje tujega jezika, — prijavljeni kandidat mora ob prijavi predložiti koncept razvoja podjetja za naslednja 4 leta (podatke prejme v kadrovskem sektorju). Delovno mesto se razpisuje za 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po datumu razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa DS podjetja. Prijave zbira kadrovsko-splošni sektor BETI, Metlika, Tovarniš- ka 2. • : : : i W99 ::: ¥ : s : Akumulatorska delavnica BLAŽO TASEV, NOVO MESTO Partizanska 11 tel. (068) 23-826 Delovni čas: od 7. do 16. ure sobota: od 7. do 13. ure obvešča vse delovne organizacije, zasebnike, šoferje in avtomehanike da po ugodnih cenah ODKUPUJE vse vrste odpadnih akumulatorjev, tudi industrijske akumulatorje za viličarje, in svinčene odpadke ter PRODAJA vse vrste novih akumulatorjev (predstavništvo za akumulatorje VESNA MARIBOR IN TOPLA MEŽICA) Sen/is zagotovljen! Hvala za zaupanje! REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE REPUBLIKE SLOVENIJE UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE NOVO MESTO vabi k sodelovanju: DIPLOMANTE VISOKIH IN VIŠJIH ŠOL • dinamične • mlade • komunikativne • iznajdljive • z odsluženim vojaškim rokom za delo na področju gospodarske in klasične kriminalitete ter kriminalistične tehnike Uprave Novo mesto. Pisne vloge z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v osmih dneh po objavi: Upravi za notranje zadeve Novo mesto, Jerebova 1, telefon št. (068) 27-084. POZOR! PO UGODNIH CENAH TRAKTORJI: UNh/ERSAL: 445 U, 445 DT, 445 DTC, 550 U, 550 DT, 550 ZETOR: 52 45, 6211,62 45. LINDNER: 1450,1500,1600,1650,1700 IMT: 539 s kabino TORPEDO: TD 55A, TD 4806. KABINE ZA TRAKTORJE: UNIVERSAL, ZETOR, URSUS, IMT. SERVIS ZA TRAKTORJE: UNIVERSAL, ZETOR, LINDNER, TORPEDO. REZERVNI DELI ZA TRAKTORJE: UNIVERSAL, LINDNER, ZETOR, URSUS, STEYR, IMT. SPREJEMAMO NAROČILA ZA TRAKTORJE ZETOR 72 45 77 45 in URSUS. GABRIEL d.o.o., Zg. Pirniče 124/a, 61215 MEDVODE, telefon-(061)576-447 Belokranjsko gradbeno podjetje be< ČRNOMELJ Zadružna cesta 14, ČRNOMELJ GRADBENA OPERATIVA razpisuje naslednja prosta delovna mesta za določen in nedoločen čas — 1 VKV tesar — 5 KV zidarjev — 5 KV tesarjev — 10 gradbenih delavcev Prijave sprejema splošno kadrovska služba v 15 dneh po objavi razpisa. DOLENJSKA TURISTIČNA ZVEZA NOVO MESTO objavlja razpis za delovno mesto TAJNIKA DOLENJSKE TURISTIČNE ZVEZE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — najmanj VI. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri, — najmanj 3 leta delovnih izkušenj na področju turizma, — organizacijske in podjetniške sposobnosti ter komunikativnost, — aktivno znanje najmanj enega tujega jezika (angleščina ali nemščina). Izbrani kandidat bo izbran za štiriletno mandatno obdobje. Kandidati naj svoje pisne ponudbe z vsemi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo na naslov: Občina Novo mesto, Sekretariat za družbeni razvoj, Novi trg 6, Novo mesto, s pripisom »javni razpis«, v 15 dneh po objavi razpisa. O izboru bomo kandidate obvestili v 30 dneh po objavi razpisa. DOLENJSKA TURISTIČNA ZVEZA Trg svobode 1, Sevnica tel. (0608) 81-935 TGOVCI,. GO ST IN CIAKVIZITERJI^ GO S P O D IN J E J za vas smo odprli grosistično skladišče • • • *•••••••••••••••»••••••••••< »••••••« tmNH< »•••••• TRGOVINA, KI NIMA KONKURENCE DALEČ NAOKOLI! DOVOLITE, da smo nesramni. NANIZALI VAM BOMO NEKAJ NAŠIH NAJDRAŽJIH IZDELKOV: VČERAJ METRO, DANES — JUTRI: cm c no g CENA MALOPRODAJNA BREZ P. D. CENA UNION pivo 0,5 I 15,90 19,10 Radenska 1 I 18,70 20,60 ZVIJEZDA olje 1 I 93,00 97,60 PERSIL prašek 3 kg 437,70 481,50 OSKAR prašek 3 kg 299,70 359,60 Barcaffe kava 1 kg 324,00 388,80 Sveža jajca »A« klasa 8,80 9,20 Haložan ZZ vino 85,00 93,50 Janževec ZZ vino 105,00 115,50 Namizno belo vino 48,00 52,80 Rama margarina 126,10 132,40 Planinska cesta 3, Sevnica tel. (0608) 81-057 KEKO, Tovarna keramičnih kondenzatorjev, d.d. Žužemberk, Grajski trg 15 po SKLEPU UPRAVNEGA ODBORA Z DNE 23. 1. 1992 RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih premičnin in nepremičnin: 1) Oprema zobne ambulante (osnovna sredstva in drobni inventar) v skupni vrednosti. 600.000,00 SLT 2) Dvosobno stanovanje v Žužemberku, Grajski trg št. 38, v izmeri 65,70 m2 (vi. št. 569, k.o. Žužemberk, pare. št. 384). Izklicna cena znaša 1.306.583,00 SLT. 3) Garsonjera v Žužemberku, Grajski trg št. 38, v izmeri 18,30 m2 (vi. št. 569, k.o. Žužemberk, par. št.: 384). Izklicna cena znaša 355.663,00 SLT. Javna držaba bo 12. 2. 1992 ob 13. uri v sejni sobi poslovne stavbe KEKA, d.d. Žužemberk, Grajski trg 15. Ogled premičnin bo možen na dan javne dražbe od 10. ure dalje, ogled nepremičnin pa vsak dan med 14. in 15. uro, po predhodni najavi pri prodajalcu. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki so do začetka dražbe vplačale varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun prodajalca pri SDK Novo mesto št.: 52100-601 -10792. Dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspeli, bo varščina vrnjena v roku 3 (treh) dni po objavljeni javni dražbi. Na javni dražbi bomo premičnine prodajali po sistemu »videno — kupljeno«. Kupljene premičnine je treba plačati in odpeljati v 8 dneh po dražbi. V ceni ni vštet prometni davek, ki ga plača kupec. Kupec nepremičnine mora skleniti kupno pogodbo najkasneje v 5 dneh po končani javni dražbi in plačati kupnino v celoti najkasneje v 8 dneh po sklenitvi kupne pogodbe. Kupec plača prometni davek in vse stroške v zvezi s prenosom lastništva. Vse dodatne informacije dobite na tel. št. (068) 87-230 v splošni službi podjetja. Na pisalni mizi hočete imeti vsaj en telefon, računalnik in v bližini fax. Računalniki morajo biti povezani v mrežo, z zunanjimi partnerji pa boste komunicirali preko modema. Če vasje v podjetju več, potrebujete tudi sekretarsko garnituro ali telefonsko centralo, ravno prav veliko. In vse skupaj naj deluje tako, da ne boste vedno znova obupavali nad telefonskim omrežjem. Za kakšne posebne priprave nimate časa in prostorov tudi ne boste preurejali. In seveda, plačilni pogoji morajo biti v skladu z razmerami, da vam ne bo treba vseh poslovnih načrtov postaviti na glavo. Vsaj deloma na leasing. Preprosto, hočete čimprej v miru in učinkovito delati. Pri vseh problemih, s katerimi se srečujete vsak dan, bi si želeli kakšnega manj. Prav. Pokličite 061/212-879. Imamo vse, kar potrebujete za dobre komunikacije. Naš naslov je: Teling, Teleinformacijski sistemi in storitve 61000 Ljubljana, Trg republike 3 Fax 061/219-634, Telefon 061/212-879 TELING Novo ime s tradicijo ‘ SalgpIcV-C ISKRATELEKOM' PODJETJE ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI d.o.o. SKB - REAL ESTATE BROKING FIRM Ltd. UGODNA PONUDBA ZA NAKUP: - POSLOVNIH PROSTOROV - STANOVANJ - SKLADIŠČNIH PROSTOROV 1. POSLOVNI PROSTORI — Trgovsko-poslovni center Metlika namembnost: trgovska, poslovna in druga storitvena dejavnost velikost: lokali od 88 do 746 m2 prostori bodo finalizirani po dogovoru s kupci — Trgovsko-družabni center Marles Grosuplje namembnost: trgovska, gostinska in druga storitvena dejavnost velikost: lokali od 22 do 64 m2 prostori bodo dograjeni do III. gradbene faze 2. STANOVANJA — Ljubljana — Metelkova ulica Nova stanovanja različnih velikosti od 62,00 m2 do 187,39 m2 s parkirnimi prostori. Stanovanja bodo vseljiva v mesecu septembru 1992. — Pavlinov hrib — Trebnje Na odlični lokaciji v centru Trebnjega prodajamo stanovanja v velikosti od 23 do 68,95 m2, stanovanja vseljiva od 15.6.1992 dalje. — Trgovsko-družabni center »Marles« Grosuplje V I. nadstropju in mansardi družabnega centra prodajamo stanovanja v velikosti 37 — 79 m2, stanovanja vseljiva od 16. 5. 1992 dalje. — Kidričevo naselje — Metlika Prodajamo dve 3 1/2-sobni stanovanji v velikosti 75,37 m2 — Hrastina — Brežice Prodamo stanovanje v velikosti 56,05 m2 — Kriška vas — Grosuplje Vikend, zgrajen do V. gradbene faze, z zemljiščem 600 m2 3. SKLADIŠČNI PROSTORI — Primarni center Fužine — Ljubljana Moderni skladiščni prostori za skladiščenje vseh vrst blaga, z uvozno in izvozno rampo, velikost je 608 m2 — Skladiščni objekt — Krško — Velikost zaprtega skladiščnega prostora je 675 m2, višina prostorov je 6 m. Primeren za vse vrste regalnega skladiščenja. — Odprt skladiščni prostor v velikosti 5498 m2. Za posamezne objekte nudimo možnost obročnega plačila na 48 mesecev, ob 30-odst. začetnem pologu. Ponudba velja za fizične in pravne osebe. INFORMACIJE: SKB Podjetje za promet TELEFON: 061 -313-468 z nepremičninami, d.o.o., 061 -301 -632 Slovenska 56, Ljubljana, 061 -128-076 soba 305 in 309 TELEFAX: 061 -121 -202 ' Sedežna ' garnitura no» je prostor za razgovor Cena: 46.000 SLT Sedežna garnitura TOM je prevlečena s kakovostnim umetnim usnjem naravnega videza, oblikovana pa je tradiciorudno, s pridihom prestiža in sodobnosti Trpežna je in enostavna za čiščenje Je razstavljiva, enostavno in hitro jo montirate ali demontirate. Ker je oblazinjena in tapecirana tudi na hrbtni strani vam daje priložnost neobičajne, a učinkovite postavitve od stene r notranjosti prostora V dvor d.o.o.. Dvor 53 A, Tol., Fax 068/87-470- V FEBRUARJU za takojšnje plačilo * okna * vrata * senčila *f * prenova oken * POTROŠNIŠKO POSOJILO (razen za prenovo oken) ; ORGANIZIRANA MONTAŽA-BREZPLAČEN PREVOZ do 100 km za nakup nad 50.000 sit ■ *HISE * MONTAŽNE STENE IJELOVICA lesna Industrija ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 Tel.: 064/631-241, teiefav: 064/632-261 Novo mesto, Ob potoku 5 tel. (068) 22-772 ABdolenjka novo mesto »Dolenjka«, trgovsko podjetje na debelo in drobno, Novo mesto, Glavni trg 23, objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 31.1.1992 JAVNO LICITACIJO avtomobila Zastava TIP Z-640 AD, letnik 1980, neregistriranega, vendar voznega, številka šasije 015443, številka motorja 048998, prostornina motorja 4.570 cm3, pod naslednjimi pogoji: 1. Izklicna cena je 250.000,00 SLT. V ceni ni vračunan prometni davek. 2. Kupec mora plačati kupnino takoj po končani licitaciji. 3. Vsaka pravna ali fizična oseba, ki želi sodelovati na licitaciji, mora plačati 30.000,00 SLT varščine na blagajni podjetja ali pred pričetkom javne licitacije, vendar najkasneje do 10.30 ure. 4. Vse davčne obveznosti, ki izhajajo iz kupne pogodbe, plača kupec. 5. Avtomobil se proda po sistemu »videno-kupljeno« in po končani licitaciji ni mogoče grajanje napak. Javna licitacija bo potekala dne 12.2.1992 ob 11. uri v prostorih poslovalnice Kovina v Šentjerneju. Ogled vozila je možen na dan licitacije, in sicer od 9. do 10. ure. o o > < co > tr LU h- LU CL LU >00 < < CD LU ~3 __l UJ tn < 2 O > LU O cr g < —i i— LU < O < čr LU > BLAGOVNI CIENTER CELJE P O. BOLJŠA OD BOLJŠE JE GALA PONUDBA Prepričajte se o konkurenčnosti: sadni sirupi 1 liter kava MERX 3 kg sladkor 50 kg pivo Laško Radenska stenske tehtnice Gorenje video kasete TV sinthronic, ekran 51 od 120 SLT dalje 1.308,20 SLT 42,60 SLT za kg 20,30 SLT 26,80 SLT 1.250,90 SLT 250,90 SLT 38.712,70 SLT Z veseljem vas pričakujemo tudi ob sobotah in nedeljah! Tl DO O a > o m z —l m JO O > O m > 5 CD O DO (J.> > IV) oo TJ DO O O > c_ > r~ z: m CD > V13NV1S HOSIHVIAI V1V9 ‘ i VA0d0Q V9IH1SI8 'A01S mffiiNG servis — trgovina Jedinščica 27, NOVO MESTO, tel. fax: 068/26-004 SERVIS fotokopirnih strojev CdtlOH, KO©®®, INiSISlhtlUl® PRODAJA najsodobnejših fotokopirnih strojev CANON, potrošnega materiala, telefaxov in ostale biro opreme. Nudimo vam tudi kvaliteten papir za fotokopiranje. Pokličite nas in se prepričajte v kvaliteto naših storitev in konkurenčnih cen. BUBINO Iz KS Osilnica VEDNO MANJ LJUDI — Na ob-•"očju KS Osilnica v 19 vaseh živi 408 Prebivalcev. Gospodinjstev je 155. Pred 'jojno, pred dobrimi 50 leti, je tu živelo .73 ljudi. Med vojno jih je bilo inter-I||ranih nad 60 odstotkov, 128 jih je Padlo, požganih pa je bilo 10 vasi. Tudi ^nes je umrljivost večja od rodnosti. ZAPOSLENIH JE 80 — Na območju KS Osilnica je zaposlenih okoli ljudi, 23 delavcev odhaja na delo v Hrvaško v Plešce, 15 pa se jih vozi na delo v druge kraje izven KS. Med 44 ^poslenimi v LIV Osilnica jih je 21 iz Hrvaške, v zasebnem podjetju Grabar (bivši Tekstilani) pa so 4 delavke od 12 « Hrvaške. BREZ SLOVENSKE TELEVIZIJE Dobra tretjina gospodinjstev (58) ne ■dore sprejemati slovenskega TV programa. Zdaj se občinski izvršni svet Kočevje dogovarja s pristojnimi pri televiziji Slovenije, da bi vse območje KS Osilnica pokrili s 1. programom TV Slovenija, po možnosti pa vsaj še z drugim programom. NADLEŽNA MEJA — Najhujša Nadloga za vso KS je meja, kije skoraj Povsem zatrla porajajoči se turizem, Predvsem pa čolnarjenje po Kolpi in ribiški turizem. Če ne bodo hitro našli Primerne rešitve, bo meja pregnala iz riovenskih in hrvaških krajev v vsej deželi Petra Klepca ne le turiste, ampak ludi še te prebivalce, ki so tu ostali. novoles ENERGETIKA IN STORITVE, d.o.o., v stečaju, Na žago 6, Straža objavlja - LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. Tovorno vozilo TAM 5000, letnik 1969, vozno; izklicna cena 105.000,00 SLT in 2. Kombinirano vozilo IMV 1900, letnik 1987, vozno; izklicna cena 82.000,00 SLT. Udeleženci licitacije bodo morali vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene. Kupec mora plačati kupljeno blago v roku 8 dni od dneva licitacije. Blago bo prevzel po plačilu celotne kupnine. Na kupljeno blago se obračuna prometni davek, ki ga plača kupec v kraju stalnega prebivališča. Blago je kupljeno po sistemu videno-kupljeno, kar izključuje kasnejše reklamacije. Licitacija bo v petek, 14.2.1992, ob 10. uri v prostorih stečajnega dolžnika, Na žago 6, Straža. Ogled vozil bo možen: za prvo vozilo: 12.2.1992 od 9. do 12. ure v prostorih AGRO-SERVISA v Novem mestu, Pot na Gorjance 8; za drugo vozilo: 13.2.1992 od 8. do 14. ure na sedežu podjetja v Straži, Na žago 6. NOVOST IZ TQVARNE ZAVES VELANA, LJUBLJANA, SMARTINSKA 52 Pridemo na dom z vzorci za leto 92, nasveti, metrom. Izberite zaveso. Mi vam jo sešijemo in prinesemo domov po tovarniški ceni. Pričakajte pomlad v spremenjenem domu1 Pokličite po tel. (061) 325-282 VI IM A IVI - IVII V A IVI S posebno rubriko VI NAM — Ml VAM vam prihajamo naproti z oglasnim prostorom, ki bo ustrezal tako vaši dejavnosti in finančnim sredstvom kot potrošnikom, katerim so namenjene vaše ponudbe in storitve. V oglasnem prostoru v tej rubriki lahko ponudite svoje storitve številnim Dolenjcem in tudi drugim, ki morda čakajo prav na vas. Cena objave je 3.000 SLT, če bi želeli več prostora, bi za vsak nadaljnji trikolonski cm odšteli še 1.000 SLT. ‘vT Z. //VESNA vukšinič obveščam stranke, da od 3. 2. 92 poslujem v salonu \Vi/7/^ovo MEST° »GLIHA«,in sicer; L/ m H FRIZERSTVO • ponedeljek in torek od 11. do 19. ure »V Šmihel 13 i sreda od 7. do 15. ure • četrtek in petek od 11. do 19. ure • sobota od 7. do 12. ure Naročila po telefonu 28-413 izven delovnega časa Se priporočam! MARMOR - GRANIT police * stopnice * balkonske obrobe * venecijanski tlak * bunja * * stenske obloge in ostali izdelki iz naravnega kamna ter umetni kamen Vse po naročilu: Pot na Gorjance 24, Novo mesto, tel. (068) 24-894 Avtošola ŠENTJERNEJ organizira brezplačni tečaj iz cestno prometnih predpisov za bodoče voznike motornih vozil v osnovni šoli Šentjernej. Vse informacije daje in sprejema prijave Robert Nedanovski v prostorih nad Ljubljansko banko Šentjernej ali po tel. (068)41-199 — PRODAJALNA ZLATARNE CELJE, PREŠERNOV TRG 14, NOVO MESTO — O// J? /■ odP110: °d 8.30 — 12.30 in od 16. — 19. ure czS A/ofamta/ \5eue sobota: od 8. — 12. ure * tel. (068) 22-949 vam nudi: zlati, srebrni nakit in ročne ure • zlatnike • stenske ure • barometre • menjavo lomljenega zlata za nov izdelek • odkup zlata _Za vsak kupljeni izdelek garancija 6 mesecev! Cene nakitu smo znižali za 20%! Avtošola RIBA vabi vse, ki se želijo naučiti hitre in pod strokovnim vodstvom inštruktorja vame vožnje na brezplačni tečaj iz cestno prometnih predpisov v centru Novega mesta, ki se bo začel 10. februarja. Tečaj bo potekal dopoldne, popoldne ali v izmeni. Prijavite se po telefonu (068) 25-630 Za območje občine Črnomelj vaš posrednik z nepremičninami BEGRAD Črnomelj objavlja ponudbo v obliki vprašalnika, katerega naj vsi interesenti čimprej izpolnijo in pošljejo na naslov J Belokranjsko gradbeno podjetje SSSdhSL, cesta VPRAŠALNIK PODATKI PONUDNIKA: IME IN PRIIMEK:......................................................... STATUS (lastnik, najemnik):............................................. NASLOV: ............................................................. TELEFON:................................................................ PODATKI O NEPREMIČNINI: ŽELIM: D KUPITI □ PRODATI □ NAJETI □ DATI V NAJEM □ STANOVANJE O HIŠO □ LOKAL C ZEMLJIŠČE VELIKOST.............................................. LOKACIJA:............................................. TOČEN NASLOV (sedež nepremičnine):.................... OSTALI PODATKI: O TELEFON □ EL. PRIKLJUČEK □ VODOVODNI PRIKLJUČEK □ VODOVODNA INSTALACIJA □ INTERNA KANALIZACIJA □ CENTRALNO OGREVANJE STATUS (lastništvo, solastništvo): HIPOTEKA NA NEPREMIČNINO: DA SPLOŠNI PODATKI O NEPREMIČNINI: ...................... □ EL. INSTALACIJA O MESTNA KANALIZACIJA NE Takoj, ko dobimo izpolnjen vprašalnik, ga bomo vnesli v banko podatkov. Pričakujte naš poziv ali pismo. Datum: ....................... Podpis: .................................. tedenski koledar Četrtek, 6. februarja — Doroteja Petek, 7. februarja — Rihard Sobota, 8. februarja — Prešernov dan Nedelja, 9. februarja — Polona Ponedeljek, 10. februarja — Vlasta Torek, 11. februarja — Zvezdana Sreda, 12. februarja — Damijan LUNINE MENE II. februarja ob 17.15 — prvi krajec kino BREŽICE: 6. in 7. 2. (ob 20. uri) ameriški triler Poročna ogrlica. 8. in 9. 2. (ob 18. in 20. uri) ameriška akcijska komedija Hudson Hawk. ČRNOMELJ: 6. in 7.2. (ob 19. uri) ameriški kriminalni film Smrtne misli. 7.2. (ob 16. uri) ameriška risanka Mala morska deklica. 9.2. ameriška komedija Dragnet. KRMELJ: 8. 2. ameriški akcijski film Ameriški lovec. KRŠKO: 6. 2. (ob 19. uri) osrednja prireditev ob kulturnem prazniku. METLIKA: 6. 2. (ob 16. uri) ameriška risanka Mala morska deklica. 9.2. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Smrtne misli. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 6.2. (ob 10. in 16. uri) angleška komedija Baron Munchhausen ali Laž-njivi Kljukec. 6., 7. in 9.2. (ob 18. in 20. uri) ameriški film Kraljevi ribič. 7. (ob 10. in 16. uri) ter 9.2. (ob 16. uri) Rešitelji II. in dodatek Kraljevič in berač. 8. 2. (ob 19.30) koncert ob kulturnem prazniku. 10. in 11.2. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Vohuna kot midva. 12. 2. (ob 18. in 20. uri) film V. I. Waršowski. SEVNICA: 7. in 9.2. ameriški akcijski film Ameriški lovec. HHHE rnHrnSBrnBUM kmetijski stroji UGODNO PRODAM tračno žago in žitni kombanj Masej Ferguson z diesel motorjem. ® (068)73-079. 497 TRAKTOR UNIVERZAL 445, dobro ohranjen, prodam. Vinko Duhanič, Gazice 11, Cerklje. 543 ZETOR 50—11 prodam. ® 50-263. 573 FREZO MUTA, diesel, prodam. ® (068)84-873. 576 TRAKTOR IMT 539, 900 delovnih ur, prodam. ® (068)75-733. 582 kupim 126 P, letnik 1984/85, kupim, s (068)23-585. 555 motorna vozila TAM prekucnik, nosilnost 2,21, letnik 1979, prodam. ® (068)47-524, popoldne. 485 R 4 GTL, letnik 1986, registriran do 16. januarja 1993, prodam. ® (068)73-609 489 JUGO KORAL 55, letnik 1989/5, bele barve, prodam. ® 85-172. 4% JUGO 45, december 1989,24000 km, kot nov, ugodno prodam. ® (0608)31-906. 498 Z101 GTL, 5 vrat, letnik 1984, dobro ohranjeno, registrirano do 6/92, prodam. ® (068)51-434. 499 HROŠČ 1200, kovinske barve, karoserija 1303, odlično ohranjen, prodam za 3600 DEM. ® 42-269. 502 MERCEDES 190 DIESEL, letnik 1990, 2,5, čm, prodam. Cena 50000 DEM. ® (0610786-090. 505 R 4 GTL, letnik 1990, prodam. ® 43-639. 511 R 4 GTL, letnik 1987, in 126 P, letnik 1977, prodam. Janez Čečelič, Regrča vas 29, Novo mesto. . 512 R 5 CAMPUS, letnik 1990, prodam. * (0608)33-284. 515 JUGO 45, letnik 1990, prodam. S 84-732. 522 R 4 GTL, rdeče barve, letnik 1989, registriran do oktobra 1992, prodam. ® (068)27-778. 523 Z 101, letnik 1981, in diatonično harmoniko prodam. Dragan, Mirna Peč 33. 524 KOMBI IMV, s kasonom, motor Mercedes 220 D, letnik 1980, nosilnost 1 t, po ugodni ceni prodam. ® (0608)32-446. 529 R 5, rdeče barve, temna stekla, oktober 1991, prevoženih 2500 km, prodam. ® (0608)68-474, po 15. uri. 531 R 4 GTL, letnik 1988, rdeč, 33500 km, prodam. ® (068)73-482. 535 JUGO 45, letnik 1989,19000 km, ka-ramboliran, prodam. ®- (068)73-090. . 538 GOLF DIESEL, maj 1987, bele barve, prodam za 10500 DEM. a 47-220. 540 Z 750, registrirano do konca leta 1992, prodam. « 52-826, od 7. do 20. ure. Z 750, letnik 1977, prodam. ® 23-280. 547 R-4, letnik 1989, ohranjen, registriran do avgusta, prodam. Martin Predovnik, Brezje 22, Raka. 550 JUGO 45, letnik 1989, prodam. ® 27-793. 552 R 4 GTL, letnik 1988, prodam, a 42-597. 553 R 4 GTL, letnik 1991, prodam ali zamenjam za cenejše vozilo. ® 27-977. 556 GOLF DIESEL, letnik 1983, prodam. ® 86-179. 557 zavarovalnica triglav „„ poslovna enota Novo mesto SPOŠTOVANI ZAVAROVANCI, z željo, da bi povečali vaše zadovoljstvo in še bolj poenostavili in pospešili naše poslovanje, smo ob našem prvem letu poslovanja odprli nov žiro račun pri SDK Novo mesto, številka 52100-665-4015 — Zavarovalnica Triglav d.d., PE Novo mesto V preteklem letu smo vzpostavili uspešno mrežo zavarovalnih zastopnikov in odprli nova predstavništva v Kočevju, Črnomlju, Metliki in Trebnjem. S pridobitvijo žiro računa bomo naše poslovanje še bolj približali vam, svojim zavarovancem, saj bomo škode izplačevali tudi na vseh svojih predstavništvih. Pozivamo vse zavarovance, ki že imajo sklenjena zavarovanja in plačujejo zavarovalno premijo obročno s položnicami, da se poslužijo našega novega žiro računa pri SDK Novo mesto. Upamo, da bo naše sodelovanje zato v prihodnje še boljše. ZA VAROVALN1CA TRIGLAV— KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST! DOLENJSKI LIST KADETT 1,6 S, 4 vrata, letnik 1988, prodam, s 21-793. 558 GOLF JXB, letnik 1988, 48000 km, poceni prodam. ® 21-549. 561 TAM 80 avtobus, letnik 87, reg. 28/12-92,prodam(1IO00DM). o 068/24-620 popoldne. Z 750, julij 1985, garažirano, dobro ohranjeno, prodam. ® (068)76-067. 562 GOLF DIESEL, letnik 1984, prodam ali menjam za R 4. Kupim starejši traktor. ® 42-571. 563 Z 750, letnik 1982, registrirano do septembra 1992, prodam. ® 27-142. 564 OLTCIT VISO, registrirano, prodam ali menjam. Možen kredit. ® 59-082. 566 DAIHATSU DIESEL, star 17 mesecev, in camp prikolico Adria tip 450 prodam. ® 24-979,23-311, interna 245. Prodam R 21 GTX nevada 1. 12/90 svetlomodre metalik, GOLF JGL 1. 80 (2800 DM), 126 P 1. 88 rdeč (2200 DM), R 4 GTL, 1. 89 rdeč (5200 DM). ® 068/25-113 od 8,—15. ure. OPEL REKORD 2,0 S KARAVAN, letnik 1981, prodam. ® 73-605. 577 GOLF ČL DIESEL, 9. september 1991, in Z 101 Skala, letnik 1988, prodam. ® 78-070. 578 KIPER Z 650, nosilnost 5 t, vozil 31, 50000 km, registriran do 7/92, popolnoma obnovljen, prodam. ® 24-894. 579 R 4 GTL, letnik 1989/2, registriran do 1993/2, dobro ohranjen, garažiran, prodam. * 22-801. 581 JUGO 45, letnik 1986, registriran do novembra 1992, prevoženih 72000 km, prodam. ® 84-819. 583 Z 101, letnik 1985, prodam za 2400 DEM. ® 52-234. 585 USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor In glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Beiek Jakše. Bojan Budja, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek Svete, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 40 SLT, naročnina za 1. trime- sečje 490 SLT; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 980 S L T; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga tuja valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 650 SLT, na prvi ali zadnji strani 1.300 SLT; za razpise, licitacije ipd. 700 SLT. Mali oglasi do deset besed 500 SLT, vsaka nadaljnja beseda 50 SLT. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731 -128-440519 (LB — Dolenjska banka d d. Novo mesto). NASLOV Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 23 -6 J 0; mali oglasi in zahvale 24-006; računovodstvo 23-611; telelax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotograf ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23—92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. obvestila VALILNICA KUHELJ, Šmarje 9, 68310 Šentjernej i) 42-524 tel. (068) 4 Obvešča stranke, da lahko naročijo: — enodnevne bele, rjave in grahaste piščance — enomesečne bele piščance (1 kg) — 6- do 8-tedenske rjave in grahaste piščance Se priporočamo! /T VALILNICA HUMEK. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele težke, rjave nesnice in graha-stc. Inf. po telefonu (068) 24-496 ali na naslov: Valilnica HUMEK, Irča vas I8, Novo mesto. (P3-81MO) Za Slovenijo ter območja: Avstrija, Italija in Madžarski ........ čemoi liste in skupine dualno prodajo. Zaželen lasten prevoz. Tel. 061/101-301, int. 303 ali 425 vsirija, naiija m rvtaazar-ka, kjer živijo Slovenci, iš-emo knjigotrške komercia-ste in skupine za indivi- NE IZZIVAJTE NESREČE s slabimi zavorami! Te skrbi vas reši ZAVORNI SERVIS, saj z minimalnimi stroški popravimo zavore osebnih vozil, kombijev in traktorjev. Rajnovišče 6, Novo mesto, tel. 43-633. PRODAJAMO kokoši nesnice za zakol ali nadaljnjo rejo. Jože Pršina, Dolenjske Toplice, Gregorčeva 5, tel. (068) 65-203. posest NESNICE, mlade jarkice, pasme hi-sex, rjave, stare 3 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije, kličite od 17. do 22. ure vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, ® (0608)67-578, trgovina Agrosloga Roman Radanovič, Slogonsko 25, Kapele, ® (0608)68-309. 487 MAŠKARADNE KOSTIME za otroke od enega do 14 let in dodatke prodam, pošljem. ® (061)266-940, od 10. ure dalje. 506 OD 12. FEBRUARJA DALJE bomo pričeli s prodajo rjavih jarkic v 6. tednu starosti. Dobile se bodo celo pomlad, kakor tudi brojlerji. ZDRAVJE, Zalog 17,® 24-594. 516 NOVA IGRA EUROGAME! Vplačaš 2000 ATS, dobiš 475000 ATS. Izplačila tedensko. ® (062)301-902. 518 ROLETE — ŽALUZIJE izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® (068)44-662. 526 NA ZALOGI imam še nekaj suhih hrušk — maslenk (kg 200 SLT). ® (068)76-360. 549 IZPOSOJAMO poročne obleke z dodatki.Trgovina Quick, Vavta vas 20, ® (068)85-425. 565 CENJENE STRANKE obveščam, da bom imel od 10. februarja dalje na zalogi suh ladijski pod. Pokličite po ® (0608) 70-343. 570 PRODAJAMO bele piščance, hranjene z domačo hrano, težke 2,5 kg. Cena 120 SLT za kg. Alojz Vrtačič, Pristavica 1, ® 42-575. 572 V BLIŽINI MIRNE na Dolenjskem prodano parcelo (35 a), primemo za vikend, in njivo (1,42 ha). Cena po dogovoru. ® (068)44-253. 484 POSLOVNO STANOVANJSKI OBJEKT v Kostanjevici na Krki prodajamo. Ponudbe pod šifro: »OTOK«. 493 PARCELO (850 m2) v Kostanjevici na Krki prodam. Parcela je v zazidalnem območju. ® (061 )772-954. 494 TRAVNIK (5471 m2) pri Cerkljah ob Krki prodam. ® (061)347-056. 507 VINOGRAD, s hramom, na lepi lokaciji v okolici Trebnjega prodam. ® 45-564. 514 VSELJIVO starejšo hišo prodam. Malči Ivkovič, Lopata 14, Hinje. 527 VIKEND na Griču pri Črnomlju (elektrika, voda, telefon in asfalt do hiše) prodam ali menjam za novejši avto v vrednosti do 40000 DEM. Informacije na ® (066)52-368. 536 UGODNO PRODAM starejšo adaptirano pritlično hišo v starem delu Sevnice. ® (0608)82-300. 539 NA HRASTU pri Jugorju prodam tri leta star vinograd na žici (300 trt) po zelo ugodni ceni. ® 58-047. 546 VIKEND in vinograd (500 trt na žici) v Brezovem pri Studencu ugodno oddam v najem. ® (0608)79-423. 548 HIŠO na Ratežu, v IV. gradbeni fazi, obrtni prostor izdelan, prodamo. ® 28-850,21-218. 163 STANOVANJE, lastniško, 60 m2, prodam 20 km iz Novega mesta. Možnost obročnega odplačevanja. ® 24-158, 26-288 po 19. uri. prodam • Male oglase sprejemamo ob vsakem času, • S in sicer prek t.i. telefonske tajnice na ste- - z in sicer prek t.i. telefonske tajnice na ste- i S vilki (068) 24-006, ob ponedeljkih od 20. f • J« ->-> ---- , /CtAOI l^h- f do 22. ure po telefonu (068) 23-343, lah- S i ko pa jih oddate tudi osebno v oglasni • ciii^hi Glavnem trgu 24 v Novem« l službi na mestu. MLADE PRAŠIČKE prodam. * 85-656. 567 FOTOAPARAT Novi Zenit avtomatski za 550 DEM in prenosni razvijalec za foto povečanje za 450 DEM prodam. Senica, Drožanjska 11, Sevnica. 575 JEKLENE CEVI 300 mm, dolžine 400 m, stena "debeline 7 mm, ugodno prodam. ® (065)88-046. 586 ČE IMATE proste vikende, osebni avto in želite dobro zaslužiti, pokličite ® 85-325! 571 ZA NEDOLOČEN ČAS zaposlim delavko za administrativna in računovodska opravila. ® 28-049, dopoldne. 574 O zn o! stanovanja PRODAM kunce za razplod in rabljeno kritino tegola inglese STREŠNIK D. v. (cca 300 kosov). ® 068/28-250. DVOSOBNO STANOVANJE (5* m2) prodam. Informacije na ® 28-956 razno V OKOLICI SEVNICE oddam v najem 160 do 320 m2 stanovanjske ali skladiščne površine. ® 81-475. 501 VELIKO KMETIJO prevzamemo. Možnost preužitka ali obročnega odplačila. ® (061)372-944. 503 DVA PROSTORA v Metliki oddam. ® 60-538. 517 LOKAL (15 m2) oddam. Vorkapič, Zagrebška 6 ali Slavka Gruma 72, Novo mesto. 554 POSLOVNI PROSTOR (20 m2) v Plavi laguni oddam in prodam videoteko. ® 25-259. 568 ŠTIRIDELNO OMARO zamenjam za 6 m bukovih drv. ® (068)23-343, po 20. uri. 580 ŽENSKO, ki je pripravljena ponoči samo prespati pri starejši ženski, iščemo za dobro plačilo. ® 21 -789. 584 MANJŠE STANOVANJE ozirom* sobo s kopalnico, v Črnomlju ali v Novem mestu najamem. ® (064)68-670. 499 NA MESTNIH NJIVAH 4/3 zamenjam enosobno stanovanje za večje. ® dopoldne 22-441, interna 407. DVOSOBNO STANOVANJE oddam. ® (068)28-287. 525 ZAMENJAM dvo in pol sobno lastniško stanovanje v okolici Novega mesta za enodružinsko stanovanjsko hišo v Novem mestu ali okolici. ® 85-356. 52» GARSONJERO prodam. ® 28-00* ENOINPOLSOBNO pritlično stanovanje na Šegovi v Novem mestu ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelka ženitvene ponudbe službo dobi AKUMULATOR, 135 amperov, nov, prodam. ® 85-441. 486 ČEBELE, z inventaijem, kuepper-busch in trajno žarečo peč prodam. Gotna vas 40, ® 27-709. 488 KOTEL za žganjekuho, 1001, prekucnik, in diatonično harmoniko B, Es, As, prodam. ® (064)217-731. 495 ZAMRZOVALNO OMARO (185 1), rabljeno, ugodno prodam. ® 86-226. MOTORNO ŽAGO Stihi 070 AV, novejši tip, malo rabljeno, prodam. ® 73-298. 504 SUHE HRASTOVE PLOHE debeline 4 cm prodam. ® 85-877. 508 BUKOVA DRVA, metre, prodam. ® 28-706. ^ 509 KRZNEN PLAŠČ, kitajski kozliček, nov, številka 46, prodam za 800 DEM. ® 43-693. 510 KRAVO, prikolico ter bukova drva prodam. Makše, Pristava 19 pri Podgradu. 5J9 ŠTEDILNIK kuepperbusch s pečico, rjave barve, ugodno prodam. Alojz Jordan, Gmajna 15, Raka. 520 GARTER za razrez hlodovine, novo zakonsko posteljo in posavskega goniča, starega 6 let, zelo ugodno prodam. ® 65-129. 521 SPALNICO, staro dve leti, zelo ohranjeno, po ugodni ceni prodam. ® 23-347. KRAVO za zakol prodam ali menjam za plemensko. Žabja vas 6, Novo mešto. 541 SENO, več ton, prodam. Gorišek, Dobe 13, Kostanjevica. 544 PRODAM kavč z dvema foteljema in mizico ter računalnik Commodore 64 C. ® 21-885. 551 SMREKOVE PLOHE (3, 5, 8 cm) prodam. ® 43-538. 559 LADIJSKI POD, brušen, širine 8 cm, prodam. Cesar, Prečna 76, Novo mesto. 560 DODATEN ZASLUŽEK NA DOMU! Kompletna navodila o vrsti in tehnologiji, ki vam bo prinesla dostojen prihodek. PINS, p.p. 13, 62107 Maribor. REDNO ALI HONORARNO ZAPOSLITEV nudimo potnikom.' Lasten prevoz. Vinko Jenič, Kristanova 34, Novo mesto. 532 PRIVATNO PODJETJE potrebuje še nekaj potnikov (honorarno delo ali redna zaposlitev). Informacije po 18. uri. Maijan Vešligaj, Raka 101. 533 NUDIMO terensko delo — prosti vikendi, lasten prevoz — dober zaslužek. Dobimo se v Krškem, v lokalu Rozalija, dne 6. februarja 1992 ob 18. uri in 11. februarja 1992 ob 18. uri. 542 ŽELIM spoznati preprosto žensko, staro do 50 let. Sem vesele narave in imam dobro službo. Živim osamljen v vikendu, navajen vsakega dela. Lahko imaš manjšo kmetijo. Javi se vsaj za občasna srečanja, možna tudi poroka. Nisem alkoholik, sem nekadilec. Šifra: »SAMOTA NI LEPA 555«. t 491 DOLENJSKE GOSPODIČNE do 35 let, pozor! AFRODITA, ženitna posredovalnica iz Kranja, Poslovni center Planina 3, vam v mesecu februaiju nudi usluge brezplačno. Zato pišite ali telefonirajte na ® (064)324-258 ali (064)51-245, vsak dan. 492 Samos/oma SLOVENIJA OSMRTNICA Sporočamo, da je umrla naša upokojena sodelavka ROZALIJA CVELBAR iz Šmarjeških Toplic Od nje smo se poslovili v nedeljo, 2. februarja 1992, na pokopališču v Beli Cerkvi. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil Novo mesto J ZAHVALA V 65. letu starosti nas je 29. januarja 1992 nenadoma zapustil naš dragi mož, ata in stari ata ROMAN HUDOKLIN upokojeni gostilničar iz Gabrja 130 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam vsestransko pomagali, nam izrekli sožalje, pokojnemu očetu darovali cvetje in vence ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr.Janezu Kramarju in vsemu osebju Splošne bolnišnice Novo mesto, ki so pokojnemu kakorkoli nudili pomoč. Hvala tudi Obrtni zbornici Novo mesto, ZZB Gabrje za podarjena venca, kostanjeviškemu oktetu in pevskemu zboru iz Gabrja za zapete žalostinke, Ivanu Kuljaju za lepo izrečene besede ob grobu, Niku Šeremetu za vsestransko pomoč in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ooY E T V- W ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra teta in sestrična MARIJA VIDMAR z Ruperč Vrha Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in ohrprfm za,pomoč in izrečeno sožalje, gospodu župniku za opravljen tudi k'7lvVrkemu,zboru iz BirCne vasi za zapete pesmi. Iskrena hvala ^ Krki za darovano cvetje ter vsem ostalim, ki ste pokojno po-i spremili k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric ALOJZ UDOVČ iz Gor. Radulj 1 pri Bučki Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zahvala tudi pevcem, govornici ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustil naš dragi mož, brat in stric JANEZ KLOBUČAR borec 14. divizije iz Kočevja 15 Žalujoča žena Elza in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 63. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, brat in stric ALOJZ AVSEC z Rateža Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam •zrazih sožalje, pokojnemu darovali cvetje in vence in ga spremili k zadnjemu jx>čitku. Zahvala velja tudi sodelavcem in sindikatu IMV Revoz, pevkam in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 75. letu starosti nas je zapustila naša mama, stara mama KAROLINA BRZIN roj. OKORN iz Brune vasi 7 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali, darovali vence in cvetje in našo mamo pospremili k zadnjemu počitku. Posebna hvala dobrim sosedom Pibernik, Kostrevec, Lenarčič, Blaznik in Petrič. Za lepo opravljen obred se zahvaljujemo gospodu župniku, pevcem in Štefki Uhan za poslovilne besede. VSI NJENI Bruna vas, Novo mesto, Ljubljana ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustil JOŽE LISEC Zavratec 22, Studenec Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in LD Studenec za podarjeno cvetje, izraženo sožalje in spremstvo pokojnika na njegovi zadnji poti. Zahvalo smo dolžni tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 77. letu nas je zapustila naša draga teta in sestra MARIJA CVETAN z Verduna 20 pri Stopičah Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ftokojno imeli radi. Posebna zahvala velja patru provincialu Mihu, gospodu župniku, govorniku in pevcem. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 56. letu zapustil dobri mož, oče, stari oče, brat in stric FRANC PRPAR Luža 7 pri Dobrniču Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, pokojnemu darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala ŽG Ljubljana Moste, Tesnila Velika Loka, GD Občine, Stanetu Gorcu za poslovilne besede, pevcem ter župniku za lepo opravljen obred. Vsi njegovi ZAHVALA V 81. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica, prababica BARBARA MILKOVIČ roj. ŠPEHAR Vel. Lahinja 7 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjene vence, cvetje, sveče, izrečeno sožalje ter spremstvo pokojne na njeni zadnji poti. Zahvala velja govornici za poslovilne besede, pevkam ter g. kaplanu za obiske na domu in za lepo opravljen obred. Vsi njeni V SPOMIN Mama je mrtva, več ne skrbi, prostor pri mizi njen prazen stoji Marsikaj kupii za čisto zlato, mame zanj kupil nihče ne bo. 29. januarja je minilo leto, odkar nas je nepričakovano zapustila naša draga žena, mama in sestra TONČKA LAKNER gostilničarka Irice pri Cn iz Bistrice pri Črnomlju Težko verjamemo, da te ni, a tvoj grobje priča, da si se za vedno poslovila od nas. Žalostni smo, ker smo te izgubili, a ponosni, da smo te imeli. Tvoji najdražji V SPOMIN IVANU KOVAČIČU Zameško 21 Mineva leto krute resnice. Naš dom je zdaj osamljen. Dragi mož in oče, nikoli ne boš pozabljen. Hvala vsem, ki ga hranite v lepem spominu.. Vsi tvoji ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame ROZI CVELBAR iz Šmarjeških Toplic se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji darovali cvetje, jo spremili na njeni zadnji poti in v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami ter nam izrazili sožalje. Vsi njeni ZAHVALA Nedavno nas je po prometni nesreči zapustil naš dragi oče, stari oče, brat in stric MIRAN MALERIC iz Črnomlja Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili sožalje in darovali cvetje. Posebej se zahvaljujemo kolektivu Rudnika Kanižarica, ZB Črnomelj, NK Bela krajina, kolektivu OS Stari trg, sosedom in govornikoma za poslovilne besede. Hčerki Vida in Anica ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila mama, babica in prababica NEŽA PAŠIČ s Kala 10 pri Semiču Iskreno se zahvaljujemo sosedom za pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovano cvetje. Zahvala tudi gospodu župniku za opravljen obred, govorniku in vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Nikar ne jokajte za mano, le tiho h grobu pristopite in večni mir mi zaželite. V 63. letu nas je 2. januarja za vedno zapustil JOŽE ŽUPAN z Ržišč pri Kostanjevici na Krki Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in svete maše in vsem ostalim, ki so pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo pevcem iz Kostanjevice za ganljivo petje ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Rezka, brat Tone z družino ter drugo sorodstvo Lea Grabrian Podoba Slovenca, vsaj tista, ki smo si jo o sebi ustvarili sami, je podoba delovnega človeka, z orodjem v rokah, prej kot pa s knjigo ali časopisom. Tako podobo potrjujejo tudi statistični podatki o naših srečanjih s knjigo. Toda tudi med nami je precej takih, ki si življenja brez knjige niti predstavljati ne morejo. So pa tudi taki, ki so svoje življenje posvetili pra v knjigi in njeni poti med ljudi, saj bi nam sicer statistika kazala še precej bolj žalostno podobo. Ena od teh je Lea Grabrijan, po rodu Metličanka, ki živi in dela k1 Črnomlju. V poltretjem desetletju, kolikor se je službeno uk varja-la s knjižničarstvom v Beli krajini, je postala sinonim za vse, kar se je s knjigo dogajalo v Beli krajini. Bila je prva poklicna knjižničarka z višjo strokovno izobrazbo in prva, ki se je knjižničarstva strokovno tudi lotila. Tako rekoč .iz nič je postavila občinski matični knjižnici v Črnomlju in Metliki, organizirala sodobno mrežo izpo-sojevališč ter vzpostavila vzorno sodelovanje z drugimi ustanovami, predvsem vzgojno-izobraževal-nimi. Knjižni fond je sedaj sodobno urejen in pripravljen za nadaljnjo modernizacijo, za računalniško obdelavo in izposojo, ki že prodira tudi na slovensko podeželje. Nič čudnega torej, da ji je občina Črnomelj ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku podelila Župančičevo plaketo za življenjsko delo. »Ne verjamem, da bo televizija ali katerikoli drug medij kdaj spodrinil knjigo,« je prepričana Lea Grabrian. »Knjiga je nevsiljiva človekova spremljevalka že tisočletja. Ob vseh razvedrilnih in informativnih možnostih, ki jih ima sodoben človek, je ostala še vedno nepogrešljiva, saj mu dopušča še največ svobode. Vzame jo v roke, kadar hoče, odpre, kjer hoče, in njena vsebina je prepuščena njegovi lastni interpretaciji. Tako postane knjiga del človeka, njegova osebna stvar, saj jo vsakdo bere in dojema nekoliko drugače.« Lea Grabrian pripada prvi generaciji višjih knjižničarjev, za katere so odprli oddelek na takratni Pedagoški akademiji v Ljubljani To je bilo leta 1964. Takrat je po petletnem poučevanju na viniški osnovni šoli dobila za ta študij republiško štipendijo. Na to je ponosna. Kajti tisti generaciji so se posvetili nekateri sodelavci Narodne in -univerzitetne knjižnice, ki so bili po strokovni plati znani daleč zunaj meja naše do mo vine. Bili so to profesorji Kalan, Logar, Dolar, Rybar, Gspan, Šlajpahova in drugi Njihovo delo, vsaj kar zadeva Grabrianovo, ni bilo zaman, o tem priča stanje v belokranjskem knjižničarstvu danes. Lea pravi, da ji je bila knjiga najboljša prijateljica že od zgodnje mladosti. Kakšna prednost mora to biti za človeka takrat, ko stopa iz enega življenjskega obdobja v drugo, iz aktivnega v upokojenstvo. Tega prehoda, za nekatere zelo dramatičnega, tisti, ki v sebi tako živo združuje ljubiteljstvo in poklic, verjetno sploh ne opazi Lei je knjiga z vsem kar prinaša — tako strokovno delo kot vsebinske užitke — nadomestila tudi družino, zato je ta povezanost toliko bolj usodna. Da pa njen odhod, letos poleti se bo upokojila, za stroko ne bo tako občutenje poskrbela sama, saj je zbrala okoli sebe kar nekaj stroko vnih moči, ki bodo vodile belokranjsko knjižničarstvo v računalniško dobo. T. JAKŠE Vsi dobivajo in nihče ne izgubi? Fair play je igra, ki je Ribnico in Kočevje osvojila v nekaj zamahih_ KOČEVJE, RIBNICA — Igro Fair play, ki prihaja iz Nemčije, so prinesli k nam zastopniki v Avstriji. Info vodje v Sloveniji organizirajo po Sloveniji sestanke, na katerih zainteresirane seznanjajo s pravili in potekom igre, sprejemajo vplačila, pa tudi razdeljujejo čeke oziroma izplačila. V Ribnici in Kočevju, kjer so se ljudje za igro močno ogreli, so takšni sestanki enkrat na teden, in sicer v Ribnici ob torkih pri Lobanjci, v Kočevju pa ob četrtkih v Hotelu Pugled. Pravila igre so sicer zelo obsežna, poenostavljeno pa bi lahko rekli, da mora vsak igralec za igro pridobiti dva nova igralca. S tem je svoje delo praktično opravil in po tem postopku bi morala igra trajati praktično v nedogled. Vsak igralec se namreč lahko v igro vpiše večkrat, seveda pa mora ob vsakem vpisu v igro vložiti določeno vsoto denarja, odvisno pač od tega, katero ena-čico igra (standard, aktiv ali spezial). Za spezial — team C, denimo mora, vložiti okoli 3.500 mark, njegov polni dobitek RAZSTAVA KARIKATUR DOLENJSKE TOPLICE — V počastitev Prešernovega dne, slovenskega kulturnega praznika; bodo na razstaviš-čnem prostoru Zdravilišča Dolenjske Toplice v četrtek, 6. februarja, ob 20. uri odprli razstavo karikatur Aljane Primožič, karikaturistke časopisa Slovenec. V kulturnem programu bosta nastopila oktet Adoramus iz Novega mesta in pesnik Smiljan Trobiš. TEČAJ IKEBANE OTOČEC — V hotelu Garni na Otočcu bo v petek, 7. februarja, ob 17. uri začetni tečaj ikebane, ki ga bo vodila Beba Murn. Vabljeni! VEČER ŠANSONOV V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH ŠMARJEŠKE TOPLICE — V počastitev kulturnega praznika bo v soboto, 8. februarja, ob 17.30 v Zdravilišču Šmarješke Toplice samostojni večer šansonov Vite Mavrič. Šanson je glasba, ki jo je potrebno slišati in videti obenem, kot pravi sama izvajalka Vita se bo gledalcem predstavila s pesmimi, šansoni in z poezijo slovenskih pesnikov, opremljeno s glasbo Urbana Kodra. Vabljeni! Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Kdo bo počistil cesto: sonce ali komunalci? — Na piki dogajanje v šolah — Nagrade za sodelovanje v nagradni igri Studia D ni od nikoder_ NOVO MESTO Prejšnji teden se je telefon dežurnega novinarja kar naprej oglašal, kasnejši pozivi pa so pokazali, da mnogi, ki so se želeli oglasiti, sploh niso prišli na vrsto. Že poprej se je na uredništvu oglasil fotograf Cvetko Tramte iz Šentjerneja, da bi pojasnil zaplete, zaradi katerih se je prejšnji teden pritožila Marjana Ucman izSmolenje vasi. Tramte zatrjuje, da gospa ne govori resnice, ko trdi, da ni prejela fotografij. Poslal jih je po pošti in četrtič jih naslovljenka ni zavrnila, torej jih ima doma. Potrdilo o poslani pošiljki in poizvednico ima Tramte pri sebi. Poslane slike pa so vračunane v ceno, ki jo je Ucmanova plačala po nalogu sodišča. Podlogar z Mirne seje razjezil nad novomeškimi komunalci, ki se ogibljejo ceste k porodnišnici kot hudič križa. Ta mesec seje dvakrat peljal po tej cesti in obakrat je bila vsa zaledenela in nevarna za vožnjo. Opozoril je komunal-ce, pa se niso zganili. Novomeščanka seje oglasila v imenu dijakov in brezposelnih. Povedala je. ridlUi tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. da na administrativni in ekonomski šoli v Novem mestu nastavljajo za pouk študente honorarce. Tako imajo učenci vsake toliko časa drugega učitelja, čigar usposobljenost za pouk je vsekakor vprašljiva, da sploh ne omenimo, da pogosto menjavanje učiteljev ne vpliva dobro na učence. Ob vsem tem pa je na voljo dovolj brezposelnih učiteljev. Janez Majhen iz Soteske sporoča odgovornim na Studiu D, naj nagradne igre na tem programu jemljejo do konca zares. S Studiom D ima namreč v tem pogledu slabe izkušnje. Septembra je sodeloval v nagradni igri in dobil za nagrado termometer, toda ostalo je le pri prijaznih besedah, o nagradi pa do zdaj ne sluha ne duha. Za svojo pravico se je že potegnil in opozoril Studio D, da nagrade ni, pa ni prav nič pomagalo. Potrpljenje je božja mast, pravijo, morda bo tudi v tem primeru pomagalo. Bralka iz Žužemberka meni, daje v Dolenjskem listu preveč hvale novemu krajevnemu predsedniku Francu Škufci. Najprej naj mož kaj naredi za krajevno skupnost, potem pa pa naj se hvali. Takega mnenja je zato, ker je bila nekdaj žužemberška krajevna skupnosti med najboljšimi v novomeški občini, zdaj pa je med najslabšimi. Novinarji naj bi pisali bolj objektivno pri ocenjevanju dela posameznih funkcionarjev. Marjan Švirk iz Črnomlja je bil zelo zadovoljen, ko je za novoletne praznike Dolenjski list izšel v modri barvi. Pričakoval je, da bo tako tudi naprej. Ni osamljen v mnenju, daje modra barva lepša za časopis, kot je rdeča. Res je z rdečo barvo zaradi njenih simbolnih pomenov križ, a v novinarstvu je tradicija tudi nekaj vredna, zato bo uredništvo o barvi nekoliko dlje razmišljalo. Krajanka iz Ločne stežka plačuje vse višjo televizijsko naročnino, zato se ji je utrnila misel, da bi bila lahko naročnina manjša, če bi vsi, ki gledajo televizijski program na črno, pošteno plačali, kar so dolžni. Poštenjak je revež, se ponovno potrjuje stara in bridka misel. Bralec iz Dolenjskih Toplic seje težav, kijih imajo z novomeško registrsko tablico, lotil s humorjem. Predlagal je, da namesto novomeškega grba narišejo ob zaključku igre, ko je v piramidi pod njim vpisanih šest novih članov, pa je okoli 7.800 mark. Vsak igralec se ob vstopu v igro vpiše na mesto asa v svoji piramidi, ki jo mora, denimo v spezialu, izpolniti z dvema kraljema in štirimi damami. Prvo delno izplačilo v znesku, kije nekaj manjši od vloženega, dobi igralec že, ko je pridobil prvo damo. Če mu ne uspe pridobiti nobenega novega igralca, mu po zagotovilih organizatoija igre organizator po določenem času ponudi odkup njegovega položaja v znesku, kije le nekaj manjši od vloženega. Če je igralcu uspe- lo pridobiti dva kralja, sicer ni upravičen do izplačila, ki ga prinese prva dama, je pa po določenem času vključen v avtomatiko, tako kot vsi ostali, ki igro normalno igrajo. Ta pa je tista, ki v resnici »šele prinaša denar^GreŽa čeke, ki jih igralci prejemajo tudi še potem, ko so igro oziroma svojo piramido že zaključili in za to dobili že izplačano nagrado. Po zagotovilih organizatorjev bi namreč morali igrala' dobivati denar iz avtomatike vse do tedaj, dokler bo igra, ki se igra kar v nekaj evropskih državah, sploh obstajala. M. LESKOVŠEK-SVETE IGRA, KI OSVAJA — Srečanja oziroma informativni sestanki igralcev in zainteresiranih za igro Fair play, ki so v Kočevju v Hotelu Pugled, so skoraj vedno množično obiskana. (Foto: M. L.-S.) O m z Nagrade za pravočasne plačnike Dl£ Igrale bodo silve |w NOVO MESTO - Kot smo | zapisali že v prejšnji številki Do-lenjskega lista, bomo izmed ntt -► ročnikov, ki bodo do jutri, 7. jo- ^ |bruarja, poravnali naročnino zfl /. trimesečje za Dolenjski list, t M žrebom določili srečneža, ki bo prejel eno od šestih nagrad — ra-ot 'flio z dvojnim kasetofonom Silvo, 'j' Tudi ostalih 5 silv bomo poda- P* rili našim zvestim naročnikom Nagrade sta prispevali podjetji q-Račka, Cesta komantanta Stane- g ta 34, Novo mesto, tel. in fas-u (068) 21-058, kjer je poleg raču- 2. halnikov pod ugodnimi pogoji “ mogoče kupiti še vse, kar spada ^ zraven, in Suha krajina commef to ce z Dvora, tel (068) 87-470, kjer KS lahko poleg sedežnih garnitur po izredno ugodnih cenah najdete še marsikaj za opremo svojega' doma. Za žrebanje prve silve, vredi nekaj manj kot 7.000SLT, prid jo v poštev vsi, ki bodo do 7. f$ bruarja plačali naročnino bodiš po pošti ali pa v našem naročnip kem oddelku na Glavnem trgu 24. Splača se pohiteti! metlo, nanjo pa posadijo kakšno brhko Topličanko, ki bi ji obraz posodil kateri od občinskih velmož. PO njem je znanstveno dokazano, daje metla najcenejše prevozno sredstvo. Za vse skupaj je bralec dobil navdih pri Trdini. Rudi Mlinarič, st., iz Novega mesta se je odzval na pisanje predsedstva novomeške borčevske organizacije v Dolenjskem listu. Pravi, da iz pisanja ni razvidno, daje to nepolitična organizacija, za kar se proglaša, saj se odkrito postavlja na stran 45-letnih enoumnih oblastnikov. Prevsem gaje zbodel izraz »preštevanje kosti«, kar ima za žalitev človeškega dostojanstva. To so kosti mladih ljudi, katerih imena bi morala biti zapisana v spomin, ne pa da jih žalijo. Vse druge žrtve vojne so izpisane z imeni na mnogih spomenikih, ti pobiti pa ne. Slišati je treba obe plati zgodovinske resnice; drugo plat spoznavamo šele zdaj, prej pa smo 45 let poslušali samo o eni. In kar se demokracije tiče, tako razmišlja, ne ve, kako bi končal, če bi pred leti oporekal takratnemu županu pri njegovih odločitvah, kar zdaj počnejo borci. Ali ni to, da se lahko oglašajo z nasprotnimi stališči, prava demokracija? MiM KLIC V SILI NOVO MESTO — Ta četrtek bo med 18. in 20. uro na telefonu 23-304 na vaš klic čakala socialna delavka Ivanka Vene. V LEPOVČAH KLUB 111 GORNJE LEPOVČE — Zadnjega januarja je bila v Gornjih Lepovčah 111 otvoritev kluba, ki nosi ime po hišni številki. Njegova lastnika sta zakonca Marija in Bojan Kos iz Ribnice, ki sta lastnika kar sedmih KVM podjetij, v katerih je zaposleno prek 40 ljudi. V prijetno opremljenih prostorih kluba je restavracija, v kateri bodo člani kluba in drugi gostje lahko izbirali jedi po naročilu, ob vikendih pa tudi zaplesali ob zvokih žive glasbe. TMka spet prede Ve, da je to opravilo že skoraj povsem utonilo ________v pozabo__________ VRH PRI PAHI — Časi se spreminjajo, žal trenutno za mnoge tudi na slabše. In v takšnih trenutkih se ljudje zopet oprimejo vsega, kar so nekoč že znali in bi jim tudi sedaj koristilo. Tilka Per iz Vrha pri Pahi seje že kot dekle naučila presti s kolovratom. »Pred petdesetimi leti ga je imela skoraj vsaka hiša, predica je bila skorajda vsaka ženska,« pripoveduje Tilka. V tistih časih niso predle le volno, ampak tudi lan, da so potem lahko stkali lanene rjuhe. Z razvojem moderne industrije so se pojavile mehke bombažne rjuhe, klobki najrazličnejše volne in industrijsko pleteni izdelki, dostopni vsakomur. »Sedaj, ko je zopet mnogo ljudi brez službe in veliko takšnih, ki imajo nizke plače, se ljudje poskušajo tudi v takšnih delih, ki so jih nekoč že zanemarili,« pravi. Tilka ponovno veliko prede volno, ker je predic malo, jo vabijo na več koncev. »Dobro, da sem že upokojena in imam tako več časa za kolovrat,« nam nasmejano razlaga. To zimo je spredla že deset kilogramov preje. Rada tudi plete. Pred kratkim je končala osmi pulover to zimo. Tilka ve, da se kolovrati ne bodo več vrnili v kmečke hiše, je pa zelo zadovoljna, da zna presti in da s svojimi rokami lahko pomaga ljudem. J DORNIŽ PREDSEDNIŠKI S ULEČ — V zadnjem času vedno bolj pridobi vajo velja vo it ugled predsedniki in direktorji To se je pokazalo celo pri ribičih. V tej sezon lova sulca, ki se je začela oktobra, je do minulega tedna (novješi podatki nisi znani) med člani Ribiške družine Kočevje in gosti imel srečo le predsednik Rl Kočevje Tomaž Arko. To seje zgodilo na sam božični dan v Kolpi pri Slavskefl lazu. Šulec je meril 96 cm in tehtal 8,20 kg, prijel pa je na montiranega klena Sezona lova sulcev še ni končana. Trajala bo še do 15. februarja. Gostje lahki dobijo dovolilnice za lov pri njem, se pravi Tomažu Arku v Kočevju Pri Unionu 22, telefon (061) 852-507. (Foto: J. Primc) !Z3 v .estvica narodnozabavne gla studia D in Dolenjskega lista Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado JOŽICI GRIVEC iz Radovljice. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (3) Na Golici - TRIO T. SOTOŠKA 2(1) Sloveniji - ANS. T. ISKRE 3 (5) V senci sem posedal - ANS. M. KLINC 4 (7) Na Goijancih - SPOMIN 5 (6) Srečno, Slovenija - SLAK 6 (2) Sanje novega leta - ANS. MARELA & B. KOPITAR 7 (4) Naj zdravice zadone - ANS. F. FLERETA 8 (8) Pod Semiško goro - ANS. SLAVKA PLUTA 9 (-) V zidan’ci - BELOKRANJCI 10 (10) Ostal bom muzikant - A. NIPIČ & NJEGOVI MUZIKANTI Predlog za prihodnji teden: Bodi z mano - NAGELJ Ki Ol Ufi / o a. x Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto st n <5 itera smučai — JZ. IS Sodelujte v nagradni igri, v kateri napovedujemo najboljšo uvrstitev slovenskih smučark na bližnji olimpiadi v Albertvillu v Franciji V soboto se bodo v francoskem Albertvillu pričele 16. zimske olimpijske igre. Za novo samostojno državo Slovenijo bo to velik dan, prvič se bo uradno pojavila v veliki in pisani olimpijski družini, prvič bo na največjem druženju športnikov vsega sveta zaplapolala slovenska zastava. Slovenski športniki in športnice so doslej na zimskih olimpiadah osvojili štiri medalje, kako uspešni bodo tokrat, ko bodo skušali skovati prvo olimpijsko medaljo svoji mladi državi? Na to vprašanje skušajte odgovoriti vi, bralke in bralci Dolenjskega lista. Vaš tednik vam zastavlja eno samo vprašanje: »KAKŠNA BO NAJBOLJŠA UVRSTITEV SLOVENSKIH SMUČARK V ALBERTVILLU, KATERA OD DEKLET JO BO PO VAŠEM MNENJU DOSEGLA IN V KATERI DISCIPLINI?« Naj vas spomnimo, da bodo slovenske barve med dekleti v Franciji zastopale Nataša Bokal, Veronika Šarec, Urška Hrovat^Katjuša Pušnik, Barbara Brleč in Špela Pretnar. In plačilo? Med tiste, ki bodo pravilno odgovorili na zastavljeno vprašanje oz. se odgovoru najbolj približali, bomo razdelili deset bogatih nagrad (o teh več prihodnjič), ki jih je zagotovil menežer slovenske ženske reprezentance Jože Steg- ne. Podelitev nagrad bo takoj po končanih olimpijskih igrah v Brežicah, srečnežem pa bo darila lastnoročno podelila kar najbolje uvršče- • Svoje odgovore pošljite na dopisnici skupaj z vašim naslovom najkasneje do srede, 12. februarja, na naslov: Dolenjski list. Glavni trg 24, 68 000 Novo mesto, poštni predal 130. Upoštevali bomo le tiste odgovore, ki bodo v uredništvu do srede zjutraj! na slovenska smučarka v Albertvillu. Pokrovitelj akcije Dolenjskega lista je Vino Bizeljsko Brežice. »•••••••••••••••••••••••••V****1