Glasilo c. kr. kmetijske družbe vojvodstva kranjskega. Ureduje Gustav Pire, tajnik družbe. Izhaja 1. in 15. vsaki mesec. — Udje c. kr. kmetijske družbe dobivajo list brezplačno, a neudje plačajo s poštnino vred 2 gld. na leto Naročila naj se pošiljajo c. kr. kmetijski družbi, ali pa dotičnim podružnicam. Štev. 2. V Ljubljani, 15. januarja 1885. Leto II. gospodom družbenikom c k. kmetijske družbe kranjske častitim gospodom udom odseka za konjerejo c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko na občni zbor v Ljubljani na ot)čni zbor Y Ljubljani 28. dne januarija 1885. 29. dne januarija 1885. (Zbor je v dvorani mestne hiše in se začne ob 9. (Zbirališče je v dvorani mestnega magistrata ob uri d op ol ud ne.) uri p o p o 1 u d n e.) Program obravnavam : 1. Predsednik prične zborovanje. 2. Poročilo o delovanji centralnega odbora. 3. Predlog družbinega računa za leto 1883. in proračuna za leto 1885. Račun in proračun, katera družbeniki že v rokah imajo, razpoložena sta v nadrobni razgled v pisarni družbe kmetijske. 4. Poročila in predlogi podružnic in predlogi posameznih družbenikov po predpisu §. 19. družbenih pravil. 5. Volitev 1 odbornika v centralni odbor, namesto po §. 22. družbenih pravil izstopivšega. 6. Priznanje častnih diplom za hvalevredne zasluge v poljedelstvu. 7. Volitev častnih in dopisujočih družbenih udov. 8. Poročilo o podkovski šoli v Ljubljani. Centralni odbor c. k. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani 21. decembra 1884. Karol baron Wurzbacli-Tannenberg, predsednik. Gustav Pire, tajnik. 1. 2. 3. 4. Dnevni red: Ogovor prvosednika. Poročilo odborovo. Posamezni predlogi. Volitev dveh udov odbora. 0 naši živinoreji. Spisuje Gustav Pire, (Dalje in konec.) Kar sem dosedaj pisal o naši živinoreji, zadevalo je najbolj njen sedanji stan. Kdor nepristransko sodi, mora mi pritrditi, da se je v nekaterih krajih živinoreja izdatno izboljšala in da smemo zadovoljni celo ponosni biti; ravno tako pa v družili pokrajinah naše dežele umna živinoreja nima najmanjših tal, celo nasprotno, ona še propada. Izboljšanje naše živinoreje se mora od dveh strani pospešiti: živina se mora pomnožiti, kolikor le pripuščajo gospodarske razmere in nje kakovost se mora izboljševati o tem smislu, kakor je kmetijska družba do sedaj postopala. Naloga, število živine pomnožiti, pripade največ živinorejcem samim. V to svrho treba je tam, kodar se to še ni zgodilo, spremeniti gospodarstvo na polji tako, da je pridelovanje žita le na najpotrebnejše omejeno, med tem. ko ima glavni delež na poljskem pridelku krma. Pridelovanje krme je pa treba ne le na polji pomnožiti, ampak tudi z izboljševanjem travni- kov, pašnikov in planin. Travniki na Kranjskem so v veliki večini še prav slabo obdelani, deloma z mahom obraščeni, močvirni in deloma v svoji rašči uže onemogli. Treba je toraj kmetovalcem svoje travnike boljše obdelovati, vodo odpeljevati in jih namakati, ter dobro gnojiti. Na ta način da se na marsikaterem travniku pridelek podvojiti. Posebno bi pa priporočal uajvečo pozornost obračati na pašnike in planine. Koliko je pašnikov, koji očiščeni, pognojeni in sploh prav obdelani postali bi prav dobri travniki. Tudi na planinah da se veliko izboljšati, le resne volje je imeti treba in veselje do napredka. To povedano, kar se namreč tiče pridelovanja krme, velja za celo našo deželo, imam pa še nekaj na srci, ki se posebno Dolenjcev dotika, po nekaterih krajih pa morda tudi Gorenjcev in Notranjcev. To je neobdelana in neporabljena zemlja. Marsikedo bode prašal, ali se na Kranjskem še kaj tacih tal najde '? Pa še precej, dragi bralec. Koliko je kolovoznih potov, ki so dvakrat tako široki kot najširokejša cesarska cesta. Ko bi dotični kmetovalci, ki kolovoz rabijo, skrbeli za dobro stanje pota, ne bi jim bilo treba v slabem vremenu pot vedno razširjevati ter naj bi raje prostor, ki jim je zato na razpolaganje, obdelali in krmo pridelovali. Pa pojdi, dragi čitatelj, in oglej si prostor, koder se dva taka pota križata. Celi oral se zato potrebuje, v slabem vremenu se ti pa kola vendar do osi v zemljo vdirajo. Malo manj zanikernosti in nekoliko več pridnosti bi napravilo dobro pot, ki je tudi na korist živini in pa lep kos zemlje bi se za obdelovanje pridobil. Videl sem na Dolenjskem velike kose zemlje, da na stotine oralov broječe pašnike, kojih oralo ne da na leto pridelka v vrednosti enega goldinarja. Znal bi kedo misliti, da je zemlja slaba, nerodovitna. Ne! Vipavec bi si vseh pet prstov obliznil, ko bi tako zemljo imel na svojem zelniku. Ko bi se vsak Dolenjec skrbno okolo sebe ozrl, ter vsako ped zemlje pridno obdelal, svojo največo skrb obrnil v pridelovanje krme, ne bilo bi mu treba nikdar vprašati: Od kod krme vzeti. Kar se pa tiče izboljšanja kakovosti naše živine, pomaga živinorejcem z dobrim vspehom , kakor sem uže prej pisal, vlada in c. k. kmetijska družba. Dober ali pa še bolji vspeh, kakor se do sedaj javi, je pa tudi le mogoč, če živinorejci sami podpirajo vlado in kmetijsko družbo, in sicer je to potrebno še v veliko veči meri, ko dozdaj. Za vzdržavanje muricodolskega in belanskega čistega rodu bode kmetijska družba s pomočjo državne subvencije še vedno bike čistega rodu v deželo vpeljavala, na kmetovalcih je pa ležeče, s pridno udeležbo pri družbi pripomoči, da se več te živine v deželo privede. Pravilno in umno krmenje kakor umno ravnanje se živino in dobri hlevi naredili bodo našo živino slično oni, kojo moramo sedaj za drag denar iz drugih dežel kupovati. Nasprotno ravnanje stori vse nakane kmetijske družbe v tej zadevi nevspešne. Kvar, koja se godi vsled pomanjkanja dobrih bikov, je pa tudi uže deželni zbor uvidel, ter v svojem času postavo sklenil z namero, živinorejo zboljšati. Ta postava, ki je bila tako osnovana, da je bilo nje izve-denje živinorejcem na prosto voljo stavljeno, je samo od sebe umevno ostala le na papirji. Ničevost te postave je strokovnjak in poznovatelj naših razmer ranjki dr. Bleiweis uže takrat povdarjal ter tudi prav imel, kakor nas uči sedanjost. Tudi vlada je to uvidela, ter letošnjo spomlad sklicala enketo v posvetovanje nove postave, Gosp. deželni predsednik bar. W i n k 1 e r je enketi predložil uže po njem izdelano postavo, kojo izvrstno delo je enketa z malimi izjemami, nepreme-njeno sprejela. Žalibog, da ta postava ni uže letos prišla v deželni zbor, in korist, kojo je gospod predsednik namenil deželi, odpadla je deželi na škodo najmanj za eno leto. Spis „o naši živinoreji", čeravno le v glavnih potezah risan, obširneje je postal, kakor mi je bil namen, zato ga zaključim ter si pridržim obravnavanje ene ali druge stvari, zadevajoče našo živinorejo, za prihodnji čas. Oni pa, katerim je kaj za napredek naše živinoreje, pa uže iz navedenega lahko posnamejo , kaj jim je storiti in naj tudi delujejo v tem smislu, kar je pa še posebno veliko vredno , oni naj pri vsaki priliki kmeta poduče. Gospodarstvo v soseskinih gozdili. Nahajajo se vasi, katerih opravičenim je bilo od grajščin odkazanega 4000 in več oralov gozda. Opravičeni so koj po oddelitvi vložili prošnjo na politične oblastnije, da bi se jim dovolilo gozd na drobno, to je, na posamesne gospodarje razdeliti. A imenovanim oblastnijam je znano, da je enako razkosanje gozda gospodarjem samim, kakor tudi celemu okraju škodljivo, zategadel so zavrgle dotične prošnje in prosilci so primorani, v gozdu skupno gospodariti. Ker nam je znano, kako malo skoro vse občine gozd cenijo, namenili smo se v naslednjem navesti nekaj toček o gospodarstvu v soseskinih gozdih. Ko so se enkrat strebile preseke, postavili kamniti mejniki in popravila pota, razdeli naj se gozd v dva dela. En del naj bo za kupčijo,, drugi za kurjavo in hišne potrebe. V oddelku za kupčijo se mora gledati na to, da se šilovina varuje in le pritlikovina in grmovje seka. S tem se doseže, da pride nježni zarod na prosto in potem vspešneje raste. Doraščeno drevje se mora le tako sekati, katero nima nič ali malo prirastka in stoji po krajih, kjer je spodaj veliko zaroda. Sekanje naj se tako vrši, da se sklep gozda ne ruši, to je, veje enega drevesa se morajo zraven stoječega dotikati. Ako se temu nasproti ravna in še goljave nastajajo, je to kaznivo. Ako se stari goli prostori najdejo, naj se zasade ali posejajo z gozdnimi sadikami ali semenom. Če so pa v bližini semenice, se to delo lahko prihrani, razbrskajo naj se samo tla, da more odpadlo seme v zemljo. Znani so gozdi, kateri so res tako razdeljeni, kakor smo omenili, raste pa v kupčijskem oddelku mlada liojevina. Dotični posestniki so oddali apneničarju, trebiti pritlikovino in grmovja. Vse je povoljno izvršil, samo 3 — 4 sežnje visokih smrekovih in bukovih štorov ni posekal. Zdaj štrle iz mladega drevja kakor strahovi, če vprašaš posestnike, zakaj so pustili te „grenadirje" v gozdu, ti bodo odgovorili, da je les trd, zato apneničar ni hotel sekati: Ravno tako leži polno vej in družili drobnih odpadkov po tleh z izgovorom, da bi tako dosti v apnenici ne koristilo. Revščina, čestokrat tudi lenoba sti pa vzrok, da mlade hojice, katere imajo komaj 3—4" v premeru, kradejo in jih po 10—20 kr. prodajajo. Enakega drevja se na tisoče kosov poseka in gozdu velikansko škodo provzroči. V oddelku za kurjavo in hišne potrebe naj se seka staro, bolno in v gošči rastoče drevje. Ravno drevje naj ostane, ker je dobro za semenice, potem ni treba vsake goljavice umetno obdelovati. Sploh naj se tako seka, da se sklep gozda ne pretrga in se gozd le trebi drevja, katero ima najmanj ali uic prirastka. Pri nas se skoro nobena občina teh pravil ne drži, ampak sekajo se prvo najlepša drevesa, in ko teh ni, dobro je tudi ostalo bolno, krivo ali zatrlo drevje. Ker se je zdravo drevje posekalo, zginile so tudi semenice iz gozda. Nasledek temu je, da se visoki gozd polagoma v nizkega in potem v Kras spremeni. Ako prepričaš ljudi na mestu o tem, pravijo: „za nas ne bo še zmanjkalo lesav, nasledniki naj si pomagajo, kakor vejo in znajo. Časi so hudi, zaslužka ni nikjer" itd. Z ozirom na to naj drevje, katero se ima posekati, župan z gozdnim kladvom zaznamova, pri delu naj mu pomaga gozdni čuvaj. Izkazovanje in sekanje naj bode pozimi. To naj se oznani politični gosposki z opombo, kje in koliko lesa se misli posekati. Župan in gozdni varuh naj pazita na to, da se bode le odkazano drevje sekalo. Kdor bi se po njiho-vem ukazu ne ravnal, naznaniti se mora gosposki. Sekanje in vožnja lesa naj se previdno vrši, da se ne poškoduje stoječi les ali tla preveč ne razbrskajo. Drevesni odpadki, kakor: vršički, veje, trske itd. naj se koj iz gozda spravijo, ker bi se sicer mladi zarod zamoril. Listje v gozdu grabiti ali v gozdu pasti živino naj ne bode dopuščeno. Ako se prikažejo gozdu škodljivi žužki, kakor smrekov lubadar itd.; naj se to naznani gosposki. Naj nastavi vsaka soseska gozdnega varuha in mu da toliko plače, da bode mogel skromno živeti. Najdejo se gozdni čuvaji, kateri imajo po 40—50 gld. letne plače in je njih naloga, gozd in polje varovati; večkrat porabijo jih župani tudi za druge občinske posle. Razvidno je, da se enaki čuvaji ne pečajo dosti za gozd. To je vzrok, da se tatovi po soseskiiiih gozdih silno množe. Ako ena vas ne more gozdnega varuha boljše plačati, naj se združi več vasi, katerih gozdi eden na drugega mejijo in postavijo gozdnega varuha. Na ta način bi ga lahko dobro plačali in o-a samo za gozd varovati rabili. Pri svojih obhodih naleti politični gozdar pogosto na novo sekanje v občinskih gozdih. Če vpraša župana , zakaj sekanja ni politični oblastniji naznanil, pravi, da tega ni treba, da je gozd lastnina opravičenih, toraj smejo ž njim delati, kakor jim je drago itd. Ko potem gozdar ovadi župana politični oblastniji in je ta kaznovan, veruje sicer, da ima gosposka res pravico, se v gozdno gospodarstvo mešati, vendar vedno po svoji trmi gospodari, kar živo obžalujemo, kajti le na ta način, ako bi občine v gozdih dobro gospodarile, bi se gozdi ohranili. „Novice" so uže tolikokrat povdarjale, kako važen je gozd za posamezne okraje, kakor za cele dežele. Danes rečejo še to, da je gozd človekov najboljši prijatelj. Saj imaš skoro vse, kar v življenji potrebuješ, iz gozda. Iz lesa izdelano je vse hišno in gospodarsko orodje, še celo žlica, s katero ješ, je iz lesa. Z lesom kuriš, si kuhaš živež in se greješ po zimi. Drva in les za stavbe prodajaš za lep denar v mesta. Ko prideš na svet, polože te v zibelko iz lesa, in ko greš iz sveta, zopet v krsto iz lesa in naposled vsadi ti še blaga roka lesen križ na grob. Zdaj si menda do dobrega prepričan, da je gozd v resnici tvoj zvesti prijatelj. Skažimo mu tudi mi prijateljstvo s tem, da ga varujemo in pošpešujemo njegovo razširjenje. Bog nas bode zaradi tega 'blagoslovil , da bomo srčno in zadovoljno živeli. p. Priprosti ročni voziček. Kedar kak star voz podereš in ti pri tem še dobri po potrebi in razmeri v gospodarstvu različno veliko kolesi ostaneti, koji se sicer porabiti ne dasti, uporabiš Za seno, slame in slične tvarine je pač najbolj pri- ju lahko na jako koristen način, mestu da bi ju vrgel praven voziček, kakor je zraven vpodobljen, da se sto- med staro šaro. Pusti narediti stojalo iz okvirov, katere jalo namreč skoraj dotakuje tal. Za druge tvarine je postavis potem na kolesi. Tako si napraviš voziček, mogoče treba vzdigniti stojalo in stene obiti s deskami, kakor ga kaze zraven stoječa podoba. Tak voziček je Vedno se pa mora ozir jemati na to, daje voziček lahek v vsakem gospodarstvu v velikem in majhnem jako ko- in kolikor mog ,če lahko premakljiv. Ker se tak voziček nsten. Ivakor naravno, namreč napravi se to stojalo napravi jako lahko in ceno, ga vsakemu priporočamo. Kmetijske novice in izkušnje. * Trtni uši zoperstoječe amerilcanske trte oddaja ogerska vlada domačim vinorejcem po 10 do 15 gold. tisuč rezanic in po 40 do 60 gold. tisuč okoreničenih trt. Kedaj pridemo pri nas tako daleč? * Ker vlada vzlic temu, da se povsod vpeljujejo amerikanske trte, zoper stoječe trtne uši vendar nič v tej zadevi ne stori, snuje se na Dunaji »društvo za ohranjenje vinarstva v Avstriji". Snova-telji tega društva so: grof Coronini-Cronberg, grof Kristijan Kinsky, prelata Aleksander Karol in Ubald Kostersitz in podpolkovnik Ludwig. * Tudi v Istriji se trtna uš hitro razširja, po zadnjih poročilih je uže 60 ha. okuženih in deloma uničenih. * Nič manj ko štiri nove kmetijske šole dobijo Čehi tekom 1. 1885." Z novim letom otvorila se je pa uže vinarska šola v Melniku. * Predsedništvo galiciške kmetijske družbe sklenilo je sklicati spomladi na Dunaji shod kmetovalcev, pri katerem se bode razpravljalo o sredstvih v povzdigo kmetijstva. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 1. Prosim, podučite me, koliko naj dobi krme konj, da ostane pri moči in da se krma ne trati? (S. G. v Kr.) Odgovor. Za srednjega konja, koji opravlja vsa navadna kmetijska dela, zadostuje 12 do 14 litrov ovsa, 5 do 6 kilg. sena in 2 do 2 '/2 kilg. slame. Pri velikem delu sme se pridjati nekaj ovsa. Pozimi, to je, ob času brez dela, zamore se oves hraniti ter bolj seno in slamo krmiti. Vprašanje 2. Kje bi dobil na prodaj prešiče angleškega plemena? (Ž,, v Sp. B.) Odgovor. Izmed večih posestnikov, ki se pečajo z rejo angleških prešičev čistega plemena, nam je najbolj priporočen Mottony na Koroškem. Pri njem dobite čistokrvne Berkshire, Torkshire in Suffolk prešiče. Naslov je ta-le: „Felix v. Mottonisclie Guts- und Industrie - Venvaltung "VVernberg, Post Foderlach in Karaten." Družbeni novi čar. Seja glavnega odbora c. k. kmetijske družbe dne 6. januarja 1885. Seji predseduje gospod družbeni predsednik Karol baron Wurzbach, navzoči so: podpredsednik gosp. J. F. Seunig, družbeni tajnik g. Gustav Pire, in odborniki gospodje Brus, Detelja, Jerič, Kastelic, Murnik, dr. Poklukar, Robič, Witschl in dr. Wurzbach. Po nasvetu tajnika Pirea sklene se prositi vodstvo kranjske hranilnice za denarno podporo v pripo-moč k velikim stroškom, koje bode imela letos kmetijska družba s svojim vrtom. Odbor vzame na znanje poročilo na c. k. ministerstvo za poljedelstvo o porabi subvencij za živinorejo, čebelarstvo in sadjarstvo. Poročila sostavil je odbornik in družbeni blagajnik gosp. Brus. Ravno tako zgodi se tudi s poročilom o pokrajinski razstavi na Krškem, ki je bila septembra meseca pret. leta. Ob priliki razgovarjanja o naprošenih subvencijah za tekoče leto obljubi odbornik in državni poslanec dr. Poklukar na Dunaji se za to potegovati, da tudi Kranjska dobi primeren delež one svote, koja je vsako leto stavljena v proračun in namenjena uravnavanji manjših voda. C. k. društvo avstrijskih sadjerejcev doposlalo je družbi zapisnik svojega občnega zbora, kojega glavni odbor hvaležno sprejme, ob enem pa sklene po nasvetu dr. Po k lu k a rja, pri priliodnem občnem zboru, to je, 28. t. m. razložiti izdelke osrednje štacije za raz-pečavanje sadja v Liebenau-u, primerna pojasnila dal bode pa družbeni tajnik Pire. C. kr. deželna vlada kranjska naroči družbi poiz-vedeti o vspehu deželne postave od 11. februarija 1. 1883., zadevajoče pokončevanje predenice. O tej zadevi sklene glavni odbor, se obrniti do podružnic. Ob priliki nastopa novega vrtnarja na poskuše-valnem vrtu na Poljanah sklene se sostaviti natančni inventar vseh predmetov na tem posestvu in podkovski šoli ter se za to sestavo volijo g g. Robič, Kastelic in Jerič. Dozdanjemu oskrbniku družbinega poskuševalnega vrta J. Vodetu da se ob priliki njegovega izstopa iz službe 25 gold. Na novo se sprejmejo v družbo sledeči gospodje: Anton Podlešnik, posestnik v Svibnjem, Anton Rojic, gozdarski pristav v Boštanji, * Andrej Svetlin, župan v Podborštu. Gosp. predstojnikom podružnic c. kr. kmetijske družbe s tem naznanjamo, da so gosp. učitelji res prosti letnine, vendar pa morajo plačati 1 gold., če hočejo prejemati katerikoli družbeni list. Kmetovalci, kateri se hočejo naročiti na ruski lan, naj se oglase pismeno ali ustno zadnji čas do Svečnice v pisarni c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. flJCSf* Današnji številki pridjano je poročilo o delovanji odbora c. kr. kmetijske družbe kranjske od poslednjega rednega občnega zbora 21. dne novembra 1883. 1. do konca 1884. Tržne cene. V Kranji, 12. januarja 1885. Na današnji trg je došlo 111 glav goveje živine in 116 prešičev. Pšenica, hektol. Rež, „ Oves „ Turšica „ Ječmen gl. kr 6 50 5 85 3|25 6:17 552 Ajda, hektol. . Slama, 100 kil Seno, „ „ Speli, fr. kila . Živi prešiči, kila 5 20 1 70 2 30 -48 -32 V Ljubljani, 10. januarja 1885. Povprečna cena. T rg Magaz. gl- i kr. Trg Magaz. riT kr._ (?1. kr. gl- kr. Pšenica, hektol. 6 50 7 40 S ur. maslo, kila 84 _ _ Rež „ 5 04 5 73 Jajca, jedno. . — 3 - - Ječmen „ 4 71 5 13 Mleko, liter . . — 8 - — Oves „ 3 09 3 03 Gov. meso, kila — 64 - - Soršica „ — 6 30 Telečje meso, „ - 68 - - Ajda 4 71 5 40 Prešič. meso, „ — 54 - — Proso „ 5 85 5 62 Koštrun „ - 34 - —• Koruza „ 5 40 5 41 Kuretina, jedna - 42 - Krompir, 100 kil 2 68 - — Golobje, jeden . — 17 - - Leča, hektoliter 8 — — ■— Seno, 100 kil . 1 60 — —. Grah „ 8 — — — Slama, „ „ 1 51 - — Fižol 8 50 — Drva, trde, sež. 7 60 - —- Gov. mast, kila 94 -— — „ mehke, „ f 5 20 — - Svinska mast „ — 82 —• — Vino, rud., 100 1. - — 24 _ Špeli, fr. „ — 56 — — „ belo, „ — — 20 „ prek. „ — 72 — —