FOTOREPORTAŽA • TEKMOVALNI
MODEL RAKETE S PADALOM
ELEKTRIFIKACIJA ŽELEZNICE


Revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine, 28. letnik, november 1989, cena 14000din, poštnina plačana v gotovini.

POIZKUSITE IZDELATI

Božidar Grabnar

KONJIČEK

Sprehod v naravo si lahko popestrite tudi s konjskimi dirkami. V ta namen potrebujete vsak svojega
konjička, ki ga izdelate takole: urežete si primerno veliko vejo in jo oblikujete tako, kot kaže naša risba.
Pri tem se lahko pomerite med seboj, kdo je bolj spreten v rezljanju. Ko je konjiček gotov, ga zajahate in
že se dirka lahko prične. Izberite si, na primer, primerno oddaljen cilj in tekmujte, čigav konjiček je hitrejši
in podobno. Edini pogoj je, da tekmovalci poskakujejo sonožno, se pravi v pravem konjskem galopu.

ŠKREBLJICA

za bratca ali sestrico je izdelana iz divjega kostanja ali oreha. Poiščite čim debelejši oreh ali divji kostanj,
z nožičem izvrtajte vanj luknjico in potem s kosom zakrivljene žice previdno odstranite sredico. To sicer
zahteva malo več časa, vendar ni prezahteven opravek, le potrpljenja je treba. Ko je plod izvotljen, vanj
potisnete okrogel kamenček ali suho grahovo zrno, luknjo pa začepite s primerno oblikovano paličico, ki
bo obenem služila za držaj škrebljice. Manj spretni si pri izdelavi lahko pomagajo tako, da oreh najprej
razpolove in očistijo, potem pa spet zlepijo obe polovici med seboj.

186671

TIM 3

Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi
pot 6 • Ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Ču¬
den, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Marjan Tomšič, Miha
Zorec, • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar

• TIM izhaja desetkrat letno • Naročnina za prvo
četrtletje je 42000 din, posamezen izvod stane 14000 din

• Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6,
p,p. 541/X, tel, 213-733 • Tekoči račun: 50101-603-
50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofi¬
nancirajo: Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost,
Izobraževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje
Slovenije,

Mladi raziskovalci pri svojem delu že nekaj
let ne uporabljajo več le osebnih računalni¬
kov, temveč te povezujejo v celostne sklope
z ostalimi napravmi, ki funkcionalno pred¬
stavljajo neko celoto. Na sliki: povezava ra¬
čunalnika z laserjem, predstavljenim na
sejmu »UČILA 89«.

NAŠ POGOVOR

Jesen se je prevesila v zimo. Če še velja ciganski
pregovor, da za dežjem posije sonce, pa napovedi
vremenskih strokovnjakov, se nam letos obeta
zima kot se šika, z obilico snega in zimskega
veselja.

Malce zavit uvod sem uporabil zgolj zaradi tega,
ker ste me zadnje čase nekoliko razočarali, kar
zadeva količino vaših dopisov, skratka ciklonu je
prav po predpisih sledil anticiklon, kako bo z vre¬
menom v prihodnje pa se brez ciganke spet nič ne
ve. Zdaj pa kar k vašim dopisom. Prvi je na vrsti:
Beno Ratafat iz Miklavža. Zastavil nam je nekaj
vprašanj, ki se nanašajo na sestavke v starejših
Timih. Na ta mu bomo odgovorili po pošti.

Ker je zapustil osnovnošolsko klop, ga zanima, če
se lahko naroči na revijo kot zasebnik. Seveda
lahko. Z veseljem smo ustregli njegovi želji in že
čez nekaj dni bo dobil vse letošnje številke na
dom. Ker vas je takih gotovo kar nekaj, naj povem,
kaj vam je storiti. Na dopisnico napišite tale tekst:
Naročam revijo Tim letnik 89/90 na naslov: (napi¬
šite svoj točen naslov) in jo (frankirano) pošljite
Tehniški založbi Slovenije, Lepi pot 6, 61000 Ljub¬
ljana.

P. S. Nekaj starih izvodov Tima je še na voljo in jih
lahko naročite na isti naslov.

Matjaž Osvald iz Ljubljane nas je v svojem do¬
pisu pohvalil, pogreša pa sestavke oziroma načrte
o daljinskem vodenju predvsem take za začetnike.
Ker njegovo zanimanje ni osamljeno, kaže, da bo
treba to rubriko spet oživeti. Za začetek sem nje¬
govo pismo poslal sodelavcu, ki je pristojen za to
področje.

Jaka in Luka Jančar iz Medvod bi rada načrt za
dirkalni čoln. Poslala sta mi tudi sličico želenega
modela, izrezano iz neke tuje revije. Super! Ker pa
tudi naši konstruktorji niso od muh, naj povem, da
bomo  v četrti številki objavili načrt dirkalnega
čolna, ki bo povrh tega še na prilogi  v merilu 1:1.
Upam, da bomo s tem načrtom ugodili njuni želji
po dirkanju, saj je model namenjen tekmovanjem,
med drugim je nastopil na letošnjem državnem
prvenstvu na Koseškem bajarju.

Izjemoma odgovarjam Boštjanu Primcu iz Ilir¬
ske Bistrice, ki ga zanimajo cene električnega
motorčka, avionskega propelerja, pa še lepila za
penasti polistiren. Žal ne moremo tvegati in objaviti
ceno za karkoli. Menda veste zakaj. Vsi, ki vas
zanimajo cene se boste morali kar sami potruditi
v trgovino ali pa zavrteti telefon, saj si v uredništvu
v teh časih ne upamo objaviti cene en mesec
vnaprej.

TIM 3 89/90 81

f

NAS POGOVOR

Da naš pogovor ne bo prepust, nadaljujem s pogo¬
vorom drugačne vrste. V prvi številki sem vam
obljubil, da vas bomo obiskali na šoli, če nas boste
seveda povabili. Tako se mi je nedavno tega ogla¬
sila tovarišica Emilija Bijec, mentorica modelar¬
skega krožka na OS »Jančka Mevžlja« iz Mokro¬
noga. Poslala mi je fotografije modelov in maket, ki
jih je izdelal, zdaj že bivši, član njenega krožka
Toni Maver. Menil sem, da zaslužijo objavo. Ob
branju pisma in ogledovanju slik sem se odločil, da
mokronoške modelarje obiščem.

Mokronog leži v tistem delu naše dežele, ki je po
krivici še vedno zapostavljen, kljub lepoti pokrajine
in prijaznih zaselkov, med katerimi Mokronog nika¬
kor ni na zadnjem mestu.

Tovarišico Bijčevo in njene krožkarje sem našel
sredi ustvarjalnega dela, v majhni toda dokaj do¬
bro opremljeni delavnici za tehniški pouk. Tre¬
nutno obiskuje modelarski krožek petnajst učen¬
cev od petega do osmega razreda. Vsi pa so zelo
pridni, če jim ne uspe izdelati modela v krožku, ga
pogosto dodelujejo tudi doma.

Najprej sem poklepetal s Tonijem Mavrom, ki je že
zapustil osnovnošolske klopi, še vedno pa je naro¬
čen na Tim. Obiskuje srednjo šolo TZO v Novem
mestu. Odločil se je za elektroniko, zato mu bodo
tovrstni načrti iz Tima prišli prav pri dodatnem

Tovarišica Bijčeva, mentorica modelarskega krožka
pri delu.

izobraževanju na tem področju. Ko je bil še član
krožka, je redno sodeloval na srečanjih mladih
tehnikov, od tega dvakrat na republiškem sreča¬
nju. Lani je prejel diplomo za razstavljene modele,
ki jih vidite na fotografiji. Zaželel sem mu čimveč
uspeha pri nadaljnjem šolanju, pa tudi, da bi še
vnaprej vsaj košček svojega prostega časa name¬
njal modelarstvu.

O tem, s čim se ta čas ukvarjajo nadebudni mokro-
noški modelarji najbolj zgovorno pričajo objavljene
fotografije. V pogovoru s tovarišico Bijčevo sem
izvedel za težave, ki mimogrede, tarejo več ali
manj kar vse modelarje širom naše dežele, te pa
so: pomanjkanje gradiv, ki si jih morajo večidel
preskrbeti sami, pa tesen prostor in podobno. No,
kljub temu pa so s stroji kar dobro opremljeni in
volje do dela, kot že rečeno, jim tudi ne manjka.
Želim jim le, da bi bili tudi v prihodnje dosezali tako
lepe uspehe, da bi se število članov krožka vsaj
obdržalo, če že ne povečalo, pa da bi tovarišica
mentorica, kljub množici dolžnosti, ki jih ima poleg
krožka, tudi poslej vodila krožek z enakim uspe¬
hom.

Za konec naj še enkrat povabim mentorje krožkov,
da se mi oglase. Z veseljem jih bom obiskal.

Urednik

Čas, namenjen krožku je treba čimbolje izkoristiti,
zato za norčije ni časa.

82 89/90 TIM 3

NAS POGOVOR

Kljub utesnjenosti je ob primerni organizaciji dela
prostora dovolj za vseh petnajst krožkarjev.

Pri delu z orodji je treba biti še posebej pazljiv.

Toni Mavrer

Letalska modela Flamingo in Lahor s katerima je
pred dvema letoma sodeloval na regijskem srečanju
v Novem mestu.

Maketa Santa Marije, s katero je Toni Maver sodelo¬
val na razstavi Mladih tehnikov na letošnjem republi¬
škem srečanju v Kopru.

S čolnom na desni je lani nastopil na tekmovanju
mladih tehnikov dolenjske regije.

TIM 3 89/90 83

POZABLJENE IGRE

Matej Pavlič

DAMA

Dama je kot igra kljub svoji preprostosti vendarle
v tesnem sorodstvu s kraljevsko igro - šahom.
Igrali so jo že Egipčani, ki so jo imenovali »da-
meh«, Penelopini snubci so si s to igro krajšali čas,
poznajo pa jo tudi domačini na Novi Zelandiji. Prve
knjige o dami segajo v 16. stoletje. Omenjajo se
različna pravila, ki so se razvila v posameznih
državah, zato govorimo o angleški, francoski,
nemški in poljski igri. Najstarejše izročilo ima an¬
gleška igra (ki jo Angleži imenujejo »draughts«),
zato si bomo v nadaljevanju ogledali njena pravila.
Damo igramo na ploskvi, ki je popolnoma enaka
tisti pri šahu. Razdeljena je na 64 kvadratnih polj,
tako da jih je po osem v vsaki vrsti. Polja so
izmenoma bela in črna. Igralno ploskev je treba pri
igri zasukati tako, da je desno vogalno polje vsa¬
kega igralca črno. Damo se gresta vedno lahko le
dva.

Orodje

Za izdelavo igralne ploskve bomo potrebovali
oster nož ali močne škarje, ravnilo, svinčnik in
Reform oziroma Rotring pero ali vodoodporni flo¬
master, za izdelavo igralnih figur pa še žago s fi¬
nimi zobci in brusni papir.

material

Damovnico narišemo na trd karton velikosti
30x30 cm, pripravimo pa še 30 cm keper traku,
lepilo, tuš, nitrolak ali Plastik sprej in za figurice
20 cm dolg kos okrogle lesene palice (ročaja za
metlo) s premerom 15 do 20 mm.

Izdelava

Kdor ima doma šah, lahko za damo uporabi kar
šahovnico, za ostale pa veljajo naslednja navodila:
na karton z merami 300 x 300 mm s trdim svinčni¬
kom narišemo mrežo, ki jo kaže skica 1. Črte
prevlečemo z Reform ali Rotring peresom, polja
pa počrnimo z vodoodpornim flomastrom. Povr¬
šino na koncu še zaščitimo z brezbrvnim nitrola-

Slika 1

kom ali Plastik sprejem. Če kdo želi, lahko zaradi
lažjega spravljanja igralno ploskev razpolovi in
s spodnje strani prilepi 1 cm širok keper trak, ki bo
omogočal prepogibanje kartona. Pametno je oble¬
piti tudi vse robove, da se ne vihajo in trgajo.
Igralne figure naredimo iz okrogle lesene palice
s premerom 15 do 20 mm. Potrebujemo 24 kolesc,
ki naj bodo debela približno 6mm. Dvanajst kolesc
pustimo takšnih kot so, drugo polovico pa prebar¬
vamo s temnim lužilom, tušem ali črnim nitrola-
kom. Če bi imel kdo zaradi krajšanja metlinega
ročaja probleme z očetom ali mamo, naj si raje
pomaga s primerno velikimi belimi in črnimi gumbi
ali figuricami kake druge igre.

Pravila igre

Na začetku igre igralca razpostavita svoje figure
tako kot kaže skica 2. Vse ploščice morajo biti le
na belih poljih. Tudi med igro ne sme nobena
figura zaiti na črno polje. Vsak igralec ima izme¬
noma eno potezo. Ploščice je dovoljeno premikati
le naprej (oziroma diagonalno levo in desno) - in
to vsakokrat samo za eno polje. Zasesti smejo le
prazna polja. Številke, vpisane v polja na skici 1,
nam bodo v pomoč pri razlagi pravil. Ploščica
črnega na polju 11, ki se pomika proti belemu, sme
samo na polji 15 ali 16 - in še to samo v primeru,
da sta ti polji prazni. Na številki 7 ali 8, čeprav bi bili
prazni, ne sme, ker premikanje nazaj ni dovoljeno.
Obe »vojski« se torej korakoma približujeta druga
drugi.

84 89/90 TIM 3

POZABLJENE IGRE

D BELI L

L ČRNI D

Slika 2

Ko se srečata, nastopi drugo pravilo: če ena od
figur nima kritega hrbta, jo mora (!) nasprotnik
preskočiti, odstraniti z igralne ploskve in s tem
izločiti iz nadaljnje igre. Oglejmo si primer na skici
3: beli na polju s številko 24 je na potezi. Preskočil

Slika 3

bo črnega na polju 19, ga zbil in sedel na polje 15.
Ker je na polju 10 še ena črna figura, lahko v tej isti
potezi odstrani še njo in pristane na polju 6. Na¬
sprotniku na polju 2 pa ne more do živega, ker mu
rob igralne ploskve krije hrbet.

Ko črni naredi potezo, se lahko beli, ki je z dvema
zaporednima skokoma prišel s polja 24 na polje 6,
pomakne v nasprotnikovo prvo vrsto na prazno
polje 1. Tisti hip si pridobi ta bela figura posebno
pravico: zdaj se sme pomikati tudi nazaj, vključno
s preskakovanjem. Da ne bi prišlo do nesporazu¬
mov, takšno privilegirano figuro na zunaj ozna¬
čimo tako, da postavimo nanjo eno od izločenih
figur iste barve.

Če še enkrat pogledamo na skico 3 in si mislimo,
da je beli na polju 24 pred nekaj potezami postal
takšna privilegirana figura, bo preskočil in izločil iz
igre kolesci na poljih 19 in 10, a se ne bo ustavil na
številki 6, pač pa bo lahko preskočil še figuro 9 in
pristal na polju s številko 13. Seveda se lahko
takšne privilegirane figure zbijajo tudi med seboj.
Včasih se zgodi, da se proti koncu igre bije boj le
še med njimi.

Povejmo še nekaj o zaključku igre. Možnosti so tri:

a) kdor je na potezi, pa svojih figur ne more več
nikamor premakniti, ker jim nasprotnikove povsod
zapirajo pot, je izgubil

b) ko igralec spozna in prizna, da igre ne bo
mogel dobiti, preda igro in je s tem poražen

c) če se igralca sporazumeta, da nihče od njiju ne
bo mogel dobiti igre, končata z neodločenim izi¬
dom ali remijem (kot pri šahu).

Premikalnica na damovnici

Igralno ploskev za damo (ali šah) je mogoče upo¬
rabiti še za eno zanimivo igro, ki ji pravimo »premi¬
kalnica«.

Oblika in velikost figur sta enaki, le da morajo biti

D BELI L

L ČRNI D

Slika 4

TIM 3 89/90 85

MOJ PRVI MODEL

kolesca oštevilčena s številkami od 1 do 12. Za
izpis številk uporabimo letraset, ki ga nalepimo na
spodnjo stran figur za damo in zaščitimo z lakom
ali Plastik sprejem.

Začetna postavitev je prikazana na skici 4.

Namen igre je, da igralca čim hitreje spravita svoje
oštevilčene figure na mesto nasprotnikovih figur,
pri čemer morajo biti številke v istem vrstnem redu.
Poteze so podobne potezam pri »dami«. Vsaka

figura se sme pomikati poševno naprej in nazaj na
prazno polje, ki mora biti vedno le belo! Tudi je
dovoljeno preskakovanje nasprotnikovih figur - in
to celo večkrat zapored, če situacija na igralni
ploskvi to omogoča.

Preskočene figure ostanejo v igri!

Zmaga torej tisti, ki prvi uspe na nasprotnikovi
strani razpostaviti svoje figure tako, da so priprav¬
ljene za naslednjo partijo.

Bojan Rambaher

PAPIRNATI

ENOKRILEC

Modelarji imajo radi preproste eno-
krilce, ki ne zahtevajo izrazitega na¬
pora pri delu in so hitro pripravljeni
za polet. Naš model ima obliko črke
V. Na načrtu so prikazane polovice
vseh delov v naravni velikosti. Model
je zelo preprost in prepričani smo,
da ga boste s pomočjo načrta in
fotografije izdelali brez težav.

Najprej izgotovite šablone. Vse dele
modela prerišite prek kopirnega ali
prosojnega papirja na ustrezno de¬
bel in trd papir. Krilo 1 pri tem dopol¬
nite tako, da bo dolžina naletnega
roba polovice krila 335 mm. Vse ša¬
blone pazljivo izrežite, najbolje s po¬
močjo kovinskega ravnila, in jih polo¬
žite na trši karton debeline okoli
0,85 mm. Obrišite vse dele, nato pa
jih z britvico in kovinskim ravnilom
pazljivo izrežite. Krilo 1 je sestav¬
ljeno iz dveh polovic, ki jih sestavite
in zlepite. Spodaj ga prelepite z de¬
lom 2. Zgoraj sredi krila nalepite del
3 in takoj naletni rob okrepite z de¬
lom 4. Položaje delov 2, 3 in 4 na
delu 1 vidite na načrtu zarisane
s prekinjeno črto.

Zlepljen polizdelek položite na ravno
desko, obtežite in pustite, da se do
drugega dne dodobra posuši.

Z britvico nato krilo zadaj narežite,
tako da lahko upognete repno

smerno krmilo in višinska zavihka.
Delajte po črtkanih linijah. Smerni
krili sta obrnjeni navpično navzgor,
višinski krmili pa sta upognjeni za
17 mm in prilepljeni na smerni krmili.
Da bi bili obe višinski krmili enaki,
vam priporočamo, da takoj po leplje¬
nju podprete oba dela s kartonom
debeline 17 mm in nato pustite, da
se deli posušijo.

Naslednje opravilo: s pogledom od
zadaj preverite če so krmila enako¬
merno navpična oziroma upognjena
za 17 mm. Pred letenjem model dva¬
krat prevlecite z redkim čistim nitro-
lakom. Barvo nitrolaka izberite sami.
Model spodaj obtežite s koščkom
svinca (del 5), ki ga na sredini upog¬
nite in prilepite na krilo z obeh strani.
Ko se lepilo posuši, svinec spredaj
pilite tako dolgo, dokler ne bo te¬
žišče modela natančno v točki, ki je
na načrtu označena s črko T. Letalo
mora obstati v vodoravnem polo¬
žaju.

Če ste bili pri izdelavi natančni, bi
moralo krilo krasno poleteti že pri
prvem poletu. Model je treba vreči
vodoravno predse, pri tem pa ga je

treba dokaj energično suniti. Pri
metu ga držite zadaj na sredi krila,
spodaj pa ga podpirajte s palcem.
Položaj pri letu vidite na fotografiji.
Krilo dobro leti tudi v vetru. Lahko ga
izdelate tudi iz balzovih deščic debe¬
line 2 in 3 mm. Delovni postopek je
pri tem enak, le da višinskega in
smernega krmila ne smete upogniti,
ampak ločeno izrezati in posebej na¬
lepiti na krilo (1) kot samostojne
dele.

NA ZALOGI imamo še vedno
posamezne izvode revije Tim
letnik 1988/89
Cena za posamezen izvod:
od št. 1 do št. 5 je 1500 din
od št. 6 do št. 10 je 3500 din
Revijo lahko naročite
z dopisnico na naslov:
Tehniška založba Slovenije
Lepi pot 6
61000 Ljubljana
tel.: 213-733 (061)

86 89/90 TIM 3

MOJ PRVI MODEL

TIM 3 89/90 87

MOJ PRVI MODEL

I

88 89/90 TIM 3

IZDELEK ZA DOM

BLACK
& DECKER:

POLIČKA

ZA

TELEFON

Električna napeljava za prenos
govora na daljavo, imenovana
telefon, je stvar, brez katere si
življenja v sodobnem svetu ne
moremo več predstavljati.
Natanko pred 100 leti so v ZDA
zgradili prvo avtomatsko telefon¬
sko centralo in letnica 1889
predstavlja začetek razvoja tele¬
fonije. Za izumitelja telefona ve¬
lja Američan Alexander Graham
Bell, o katerem smo pred leti
v TIMu že pisali.

Tokrat pa je naš namen čisto
drugačen. Ce je telefonski prik¬
ljuček v predsobi in nimamo
aparata, ki ga privijačimo na zid
(izdeluje jih Iskra iz Kranja), tele¬
fon običajno prestavljamo sem
in tja po najbližji omarici, ne¬
redko pa ga je mogoče najti celo
na tleh.

No, temu problemu se lahko
izognemo, če naredimo lično te¬
lefonsko poličko, katere načrt
vam tokrat predstavljamo v ok¬
viru serije prispevkov pod pokro¬
viteljstvom tovarne električnega
ročnega orodja Black & Decker
iz Grosupljega pri Ljubljani.

Orodje

Potrebujemo kateri koli Black
& Deckerjev električni vibracijski
vrtalnik (BD 202, BD 204 ali BD

206), sveder 0 3 mm za les in
0 6 mm za beton, priključek-
vbodno žago (D 2726) ali samo¬
stojno vbodno žago (BD 531),
izvijač, kladivo, brusni papir in
priključek-vibracijski brusilnik (D
2704) ali samostojni tračni bru¬
silnik (BD 85). Kdor nima de¬
lovne mize VVorkmate (WM 300,
WM 1000 ali WM 2000), si lahko
pomaga z eno ali dvema več¬
jima svorama.

Univerzalna vbodna žaga Black
& Decker BD 531 z močjo 350 va¬
tov. Z njo je mogoče brez napora
žagati les do globine 50 mm. Ža¬
ganje pod kotom 45 je preprosto
in natančno.

Vbodna žaga D 2726, ki je kot prik¬
ljuček vrtalnega stroja dodana
garnituri v kovčku D 972, je name¬
njena izrezovanju v lesu, kovinah
ali umetnih snoveh.

V posebnem setu, ki ga izdeluje
Black & Decker, je možno kupiti
liste za vbodno žago (A 5035 ali
A 5038).

Material

Les za telefonsko poličko je
lahko kakršen koli, le da ni
mnogo tanjši od 20 mm. Upo¬
rabna je tudi iverica ali odpadni
kosi opažnih letev (ladijskega
poda), ki jih zlepimo med seboj.
Poleg lesa pripravimo še nekaj
vijakov, barvo ali nitrolak in mi¬
zarsko lepilo. Najbrž je odveč
omenjati, da bomo pri poveče¬
vanju in prerisovanju načrta na
les potrebovali tudi risalno oro-

TIM 3 89/90 89

IZDELEK ZA DOM

dje, škarje in kos močnejšeaa
kartona.

Izdelava

Na skici 1 je naris telefonske
poličke z glavnimi merami. Po¬
samezni sestavni deli so nari¬
sani in kotirani posebej. Dela
1 in 2 sta namenoma narisana
v mreži, ki zelo poenostavi pove¬
čevanje. Na karton s svinčnikom
narišemo mrežo kvadratov
s stranico a=5cm. Vanjo nato
prostoročno ali s krivuljnikom
prerišemo obris hrbta poličke in
slušalke. S škarjami izrezano
šablono položimo na primerno
veliko leseno ploščo, ki smo jo
prej zbrusili z vibracijskim ozi¬
roma tračnim brusilnikom ali
brusnim papirjem, in občrtamo
s trdim svinčnikom. Poleg ele¬
mentov 1 in 2 moramo narediti
še predal za telefonski imenik.
Ker gre za enostavni pravokotni
obliki (dela 3 in 4), ju lahko nari¬
šemo brez šablon - neposredno
na les. Mere so na skici in v ko¬
sovnici.

Vse z vbodno ali krožno žago
izrezane dele še enkrat narahlo
zbrusimo (posebno po robovih,
če niso preveč ravni), nato pa se
lahko lotimo sestavljanja.

Najprej spojimo po dva dela 3 in
4. Na vse stične ploskve nane¬
semo tanek sloj lepila, nato pa
kose med seboj utrdimo z vijaki
(ali lesenimi čepi, če jih imamo
in smo z njimi že kdaj delali).
Sestavljen predal vpnemo v de¬
lovno mizo ali med svori in ga
pustimo, da se lepilo osuši.
Medtem zalepimo slušalko (2)
na hrbet police (1). Če kdo želi,
lahko tudi ta spoj utrdi z dvema
vijakoma. Ostane nam še se¬
stavljanje hrbta s slušalko in pre¬
dala: stične robove zopet nama¬
žemo z lepilom, nato pa s štirimi
lesnimi vijaki predal privijačimo
k hrbtu telefonske poličke. Paziti
moramo, da se bodo luknje za
vijake ujemale, sicer bomo imeli
pri sestavljanju težave. Najbolje
si je pomagati z delovno mizo, ki
je za takšne potrebe izredno
uporabna.

Kosovnica

(1) hrbet telefonske poličke
350 x 325 x 20 mm (1 kos)

(2) telefonska slušalka 350
x 100 x 20 mm (1 kos)

(3) pokrov/dno predala 350
x 220 x 20 mm (2 kosa)

(4) leva/desna stranica pre¬
dala 220 x 100 x 20 mm (2
kosa)

(5) vijak 0  6 mm s PVC vlož¬
kom (2 kosa)

(6) vijak za les 0  4 mm ali
lesen čep (12 kosov)

90 89/90 TIM 3

140

IZDELEK ZA DOM

Kdor je poličko naredil iz masiv¬
nega lesa (takšna je tudi na naši
sliki), naj jo še enkrat prebrusi,
nato pa po želji luži in na koncu
lakira.

Drugače je s poličkami iz ivernih
plošč. Ker brezbarvni lak ne za¬
krije njihove strukture, je pripo¬
ročljivo robove prekitati s kitom
za les ali z gosto zmesjo žaga¬
nja (prahu) in nitrolaka. Posušen
kit še enkrat previdno zbrusimo
in poličko dvakrat prebarvamo
s poljubno oljno ali nitro barvo.

V prostoru, kjer bo polička vi¬
sela, izberemo najprimernejše
mesto zanjo in na steni ozna¬
čimo ustrezno višino. Paziti mo¬
ramo namreč, da telefon ne bo
niti prenizko niti previsoko.
25 cm vsaksebi v ravni vodo¬
ravni črti z vidia svedrom 0 6 mm
in vibracijskim vrtalnikom nare¬
dimo dve luknji in vanju s kladi¬
vom zabijemo PVC vložka. (Pri
vrtanju moramo paziti, da ne na¬
letimo na električno ali vodo¬
vodno instalacijo, ki je pod ome¬
tom, zato moramo prej natančno

pregledati načrt napeljave.) Po¬
ličko z dvema vijakoma le še
močno privijemo na zid - in delo
je opravljeno. Nanjo postavimo
naš telefonski aparat, v predalu
pa je poleg telefonskega ime¬
nika dovolj prostora še za manjši
blokec in svinčnik za pisanje
sporočil.

Pazljivo narejena in
ustrezno pobarvana polička za¬
radi nenavadne oblike predstav¬
lja lep in funkcionalen okras va¬
šega doma, lahko pa z njo tudi
koga obdarite.

DRŽAVNO PRVENSTVO DV
MODELOV

ČOLNOV

Pred vami je zopet kratek fotografski zapis z odpr¬
tega državnega prvenstva radijsko vodenih mode¬
lov čolnov.

Tekmovanje je bilo, kot že mnogokrat doslej, na
koseškem bajerju v Ljubljani, ki tako postaja stalno
zbirališče brodarjev iz Ljubljane in okolice.
Organizator je tekmovanje popestril s srečolovom,
poskrbel je za žejne in lačne, le muhastega vre¬
mena mu ni uspelo programirati. Seveda pa je
prireditev kljub temu uspela, saj nas je obiskalo
tudi nekaj gostov - tekmovalcev iz sosednje Av¬
strije, ki so redni udeleženci naših večjih tekmo¬
vanj.

Roman Zupančič, privrženec in ljubitelj modelarstva,
nekdanji vodja mladinskega tehničnega centra v Ljub¬
ljani, ne more iz svoje kože. Vedno in povsod je priprav¬
ljen pomagati mlajšim, s katerimi dela ž&več desetletij.

Veterani brodarskega modelarstva so prisotni na vseh
tekmovanjih in tudi tu jih ni manjkalo. Na sliki: tov. Kajfež
in Vrhovnik modrujeta o novi obliki tekmovalnega gli¬
serja.

TIM 3 89/90 91

FOTOREPORTAŽA

Priprave na start v kategoriji NATIONAL, ki je iz leta
v leto bolj priljubljena, saj je dostopna širšemu krogu
mladih modelarjev.

Pa naj še kdo reče, da je modelarstvo le za fante?
Fotografija je zgovoren dokaz!

Prizorišče tekmovanja, koseški bajer.

92 89/90 TIM 3

FOTOREPORTAŽA

Najhitrejši in najmočnejši razred FSR 15 je še vedno
vrhunec tekmovanj, saj opija s svojo hitrostjo in silovi¬
tostjo.

Takole je potekalo reševanje modela hitrega čolna, ki je
potonil v poldrugi meter globoki vodi.

Tomaž Kosmač (desno), ki sem ga v eni lanskih fotore¬
portaž omenil kot nadebudnega začetnika, se že
uspešno kosa z najboljšimi modelarji.

MLADI TEHNIK, Stari trg 5, Ljubljana, vam nudi bogat
izbor orodij in materialov za modelarstvo in druge ljubi¬
teljske dejavnosti.

Pregovor pravi, da brez pravega
gradiva in orodja ni pravega moj¬
stra. Prav to dvoje pa vam ponu¬
jata naši trgovini Mladi tehnik
v spodnjem seznamu. Ta bo prišel
še posebej prav tistim, ki živite
daleč od Ljubljane, saj boste na¬
kup lahko opravili po pošti, ven¬
dar le pod pogojem, da bo vred¬
nost naročila večja od 100000 di¬
narjev.

MLADI TEHNIK VAM PRIPO¬
ROČA:

Letalske modele v kompletu:
»Carič«, »Prvak«, »Lahor«, »Ci-
rus«, »Vilin konjič« (sobni model)
Začetniški model rakete s kom¬
pletom raketnih motorjev (3 kosi)
Plastične makete letal v kompletih
v merilu 1:72 italijanske tovarne
ESCI

Lesene modele čolnov
Komplete modelarskega orodja
Balso 10 x 100 debeline od 0,8 do
15 mm

Letvice iz lipovine 2x2 do
20x20mm, dolge 100cm
Modelarsko acetonsko lepilo
Nitrolak 150 g

Dleta za rezbarjenje (komplet
6 dlet)

Modelarski vrtalnik MINI 20 W (12
do 15V) z usmernikom
Bogat izbor ročnega orodja za
modelarje in samograditelje

Elektrotehnični material: vtiče in
vtičnice za akustične aparate, ba¬
nanske vtiče in puše, stikala,
tipke, kontrolne lučke, transfor¬
matorje, gumbe za potenciome¬
tre, krokodil sponke itd.
Spajkalnik 25W
Spajkalnik 60W
Stojalo za spajkalnik
Pirograf - pisalo za les
Kovinske kasete
Tehniške priročnike
Revijo Življenje in tehnika
Revijo TIM

Učbenike, delovne zvezke
in še marsikaj

Cene veljajo na dan nakupa ozi¬
roma dostave. Obiščite nas ali pa
nam pošljite vaše naročilo po po¬
šti. Ne bo vam žal!

MLADI TEHNIK, Cojzova 2, Ljubljana, vam nudi bogato
izbiro elektronskega materiala.

TIM 3 89/90 93

MODELARSTVO

Jože Čuden

TEKMOVALNI
MODEL
RAKETE
S PADALOM

Z novim šolskim letom se pričenjajo
tudi delo in aktivnosti v krožkih in
klubih mladih tehnikov. Kot je večini
modelarjev že znano, letos tekmu¬
jemo z raketami po novih pravilih. Za
tiste, ki šele začenjajo z raketnim
modelarstvom, pa ne bo odveč, če
ponovno opozorim na najbolj bi¬
stvene spremembe pravilnika, ki se
nanašajo na kategorijo S-3 oziroma
S-6. Kdor se bo lotil gradnje modela
po novih pravilih, si bo moral najprej
preskrbeti ustrezen kalup. Najmanj
50% dolžine telesa z glavo vred
mora namreč imeti premer vsaj
30 mm. Celotna dolžina rakete (telo-
+glava) pa ne sme biti manjša od
35 mm. Modeli so torej večji kot do¬
slej, zato moramo biti še posebej
pazljivi pri izbiri materialov. V prete¬
klem letniku TIMA sem že pisal o no¬
vih sodobnih tehnologijah, ki omogo¬
čajo izdelavo vrhunskih modelov.
Res pa je, da so takšni materiali
dražji in še zlasti mlajšim modelar¬
jem teže dostopni. Zato bomo po
daljšem času spet spregovorili
o stari preizkušeni metodi gradnje
modelov z rjavim lepilnim trakom.

Izdelava trupa

Za kalup, na katerega bomo navili
trup, je najprimernejša aluminijasta
cev z zunanjim premerom 30 mm.
Ta bo služila za zgornji del trupa' 1 ',
Spodnjega 121 , oziroma nosilec mo¬
torja pa bomo navili na tanjšo kovin¬
sko cevko ali palico ustreznega pre¬
mera, odvisno pač od motorja, ki ga
imamo na voljo. Domači mini motorji
iz titograjskega »19. decembra«
imajo premer 10 ali 12 mm, kalup za
nosilec pa mora biti vsaj nekaj dese¬
tink mm debelejši.

Preden pričnemo z navijanjem
trupa, moramo kalupa najprej
ustrezno površinsko obdelati. Če sta
iz kovine, ju obrusimo s finim vodo-
brusnim papirjem, da odstranimo
morebitne neravnine, naoljimo
s strojnim oljem in zdrgnemo s suho
krpo ali pa s polirno pasto spoliramo
do visokega sijaja. Le na takšen na¬
čin obdelani kalupi nam ne bodo de¬
lali težav pri snemanju trupov.

Trup navijemo na kalupa tako, da
lepilni trak z vodotopnim lepilom na¬
vijamo v spirali z lepljivo stranjo obr¬
njeno navzven. Robovi traku se mo¬
rajo med seboj dotikati. Nikakor pa
se ne smejo prekrivati, niti ne sme
ostajati vmes špranja. Drugi sloj obr¬
nemo z lepilom navznoter in ga navi¬
jemo v nasprotni smeri tako, da se
ovoji križajo s prvim slojem. Plast
lepila sproti vlažimo z gobico in le¬
pimo trak na podlago. Pri tem pa¬
zimo, da med obema slojema ne
ostajajo mehurčki zraka, zato jih
sproti iztiskavamo. Zadovoljivo trd¬
nost trupa dosežemo s tremi sloji
traku. Trup pustimo na kalupu, da se
popolnoma osuši (nekaj ur), nato ga
obrusimo s finim vodobrusnim papir¬
jem (400) in nekajkrat prelakiramo
z razredčenim modelarskim kitom.
(Zmes enakih delov smukca ali otro¬
škega pudra in brezbarvnega nitro
laka). Zgornji širši trup lahko do¬
datno ojačimo s tem, da ga prevle¬
čemo s tankim japonskim papirjem,
ki ga z nitro lakom prilakiramo na
površino trupa pred površinsko ob¬
delavo z modelarskim kitom. Trupa
odmerimo, na konceh natančno
odrežemo in snamemo s kalupov.

Glava

Glavo' 41  običajno izdelamo iz balse
na lesni stružnici (Klip-klap). Za to
potrebujemo primerno velik kos
balse, ki ga vpnemo v glavo vrtalnika
na naslednji način. Označimo sre¬
dino obdelovanca in vanj vsaj do
polovice privijemo močnejši lesni vi¬
jak, ki mu nato odžagamo glavo. Na
obdelovancu posnamemo vzdolžne
robove in ga z vijakom vpnemo v vr¬
talno glavo. Konjička pri struženju ne

potrebujemo, saj tako lažje obliku¬
jemo konico glave. Po končanem
struženju glavo nekajkrat prelaki¬
ramo z razredčenim modelarskim ki¬
tom in jo popolnoma izvotlimo, da se
znebimo odvečne teže.

Balsa takšnih dimenzij je pri nas
težje dostopna, zato vam predlagam
drugačen način izdelave. Tudi glavo
je namreč možno kaširati z rjavim
lepilnim trakom. Potrebujemo le ka¬
lup iz tršega lesa v obliki glave, čigar
premer pa naj bo vsaj 0,5 mm manjši
od predvidene glave oz. trupa. Povr¬
šinsko mora biti čim kvalitetneje ob¬
delan in zloščen s kremo za čevlje
ali parketno pasto. Način izdelave
glave je načeloma enak kot pri trupu,
le da moramo trak narezati v obliki
izsekov plašča glave (glej sliko 1).
Posamezne kose nekoliko močneje
namočimo in jih polagamo na kalup,
tako da se robovi nekoliko prekri¬
vajo. Vsak sloj osušimo in sproti
obrusimo večje neravnine. Ko pre¬
mer glave na spodnjem delu ustreza
premeru trupa, jo prekitamo z go¬
stejšim modelarskim kitom, obru¬
simo in obrežemo na predvidene di¬
menzije. Nato glavo snamemo s ka¬
lupa.

Na notranji rob prilepimo še papirnat
obroček' 5 ’ iz šeleshamerja ali
ostanka trupa, ki bo služil za vstav-

94 89/90 TIM 3

200

MODELARSTVO

Ijanje glave v trup. Notranjost glave
zapremo z obročkom® iz balse de¬
beline 1 mm. V spodnji del trupa za¬
lepimo še križ iz balsovih letvic, ki bo
preprečeval, da bi padalo pri startu
zdrsnilo navzdol in porušilo stabil¬
nost modela.

Adapter

Adapter® ali del, ki povezuje oba
dela trupa, izrežemo iz šelesha-
merja in zlepimo v obliki priseka¬
nega stožca, čigar plašč izračunamo
po znanem obrazcu.

Model pa bo imel boljše aerodina¬
mične lastnosti, če tudi adapter na¬
pravimo na isti način kot glavo ter pri
izdelavi kalupa čim natančneje pos¬
namemo obliko adapterja na načrtu.
Telo rakete sestavimo tako, da s pr¬
stani iz papirja spojimo in zlepimo
vse tri dele med seboj.

Stabilizatorji

Stabilizatorje® izrežemo iz srednje
trde balse debeline 1-mm. Obrusimo
jih v obliki simetričnega profila in po¬
vršinsko obdelamo z modelarskim
kitom. Ko jih izrezujemo, moramo
biti pozorni na smer letnic v lesu, ker
bodo le tako vzdržali velike obeme-
nitve, ki delujejo na model med le¬
tom.

Položaj stabilizatorjev natančno oz¬
načimo na trupu na vsakih 120°. Pri¬
lepimo jih z acetonskim lepilom. Ko
se lepilo na spoju osuši, še dodatno
nanesemo tanko plast lepila z obeh
strani stabilizatorja za ojačitev.

Glavo in trup povežemo z močnejšo
bombažno ali poliestersko vrvico, ki
jo zalepimo na eni strani v glavo, na
drugi strani pa ob enega od stabili¬
zatorjev.

Vodili 19  zvijemo iz tanke jeklene ali
cekas žičke (0,3 mm) na paličici
s premerom 5 mm in ju prilepimo na
zgornji del trupa z acetonskim lepi¬
lom. Vodil ne potrebujemo v pri¬
meru, da bomo model izstreljevali iz
t.i. lanserja na dotik.

Sestavni deli:

1 trup (zgornji)

2 trup (nosilec motorja)

3 adapter

4 glava

5 obroček

6 zaporna ploščica —

7 križ

8 stabilizator

9 vodilo

ga  10 padalo jr

11 vata

TIM 3 89/90 95

MAKETA

Padalo

Premer padala* 101  izbiramo glede na
hitrost vetra. Običajno pa se premer
giblje med 600 in 800 mm in le izje¬
moma do 1000 mm, če imamo na
voljo zelo tanko in lahko folijo. Naj¬
primernejši material za padalo je
tanka metalizirana folija debeline
4-6 mikronov, povsem pa zadovo¬
ljuje tudi tanka polietilenska folija (od

embalaže za banane) ali luščena
z ovojnega papirja. Na kupolo pa¬
dalo prilepimo s selotejpom ali lepil¬
nim trakom za obliže 12-16 tankih
niti dolžine 1,2 premera padala in jih
zvežemo v vozel. Padalo privežemo
na skupno navezavo tik ob glavi.
Model lansiramo z motorjem total¬
nega impulza 2,5 Ns in traserjem
dolžine okoli 5 sekund, odvisno od
startne mase modela.

TIM

I Rav1|« za tehnično in znanatvano dajavnoat mladina

KUPON

Vili Prinčič

Jambori:

A = 46,5 cm
B 17 cm
C 20,5 cm

D = 7,2 cm

JADRNICA

»STORMY

VVEATHER«

96 89/90 TIM 3

MAKETA

Pred vami je poenostavljen načrt za izdelavo modela zanimive jadrnice, ki je leta 1935 zmagala na znani
regati Nevvport-Bergen. Predstavljeni model je v merilu 1/30, načrt pav merilu 1/1, vendar vsem tistim, ki
se boste odločili za izdelavo te jadrnice svetujemo, da objavljene mere vsaj podvojijo. Dvakrat ali trikrat
večja jadrnica bo lepša in tudi laže jo bo sestavljati.

Ko smo se odločili za velikost modela, na 5 mm debelo vezano ploščo prerišemo rebra in oporo. Vse dele
z rezljačo izrežemo, zgladimo in pričnemo s sestavljanjem.

Z lepilom za les pritrdimo rebra na oporo. Ko se bo lepilo posušilo, bomo pričeli z obijanjem. Za to
opravilo bodo primerne jesenove letvice (5 x 1 mm) ali pa navaden furnir. Postopek obijanja je bil v naši
reviji že večkrat opisan.

Ko je trup končan, iz vezane plošče izrežemo krov, v katerega s šilom vrežemo ladijski pod. Kabino in
druge dele na krovu izdelamo iz tanke vezane plošče ali lepenke, za jambore pa uporabimo okrogle

TIM 3 89/90 97

MAKETA

98 89/90 TIM 3

MAKETA

Našo jadrnico lahko opremimo tudi z baterijskim motorčkom. V tem
primeru moramo usposobiti še krmilo.

Robert Resman

MILAN

Pred vami je načrt nenavadnega ja¬
dralnega letala, ki je še najbolj podo¬
ben ptici. Načrt je risan za izkušene
modelarje, saj zahteva veliko na¬
tančnost in znanje, od tega pa je
odvisen pravilen let. Za gradnjo upo¬
rabljamo balso, lipove in smrekove
letvice. Toliko za uvod, sedaj pa k iz¬
delavi. Vse mere so v mm, B pa
pomeni balso.

Trup

Risan je v merilu 1:2,5. Treba ga je
prerisati v merilo 1:1. Sestavljen je iz
reber 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 18,
19, 20, 21, 22 in 23. Ta so iz vezane
plošče 2 mm. Povezana so z letvi¬
cami 16, 26 in vrhnjo nosilno letvico.
Nos je iz balse, ki je izvotljena. Vanj
vstavimo utež. Mere in pogled sta
prikazana v prerezih: A-B, C-D, E-F.
Delov 28 in 29 ne prilepimo v izvrtino
(ker se mora odpirati) za dodatno
obtežitev. Ker je krilo prilepljeno na
trup, moramo gotovo krilo najprej
nalepiti in šele potem dograditi na
tiskalni stabilizator, ki je sestavljen iz
letvic 58, 59, 60, 61, 62 ter kotnika
17. Konstrukcijo natančno obdelamo
in prekrijemo (trup) z balso 1-2 mm.
Ko se lepilo posuši, trup dokončno
zbrusimo, prekrijemo z japonskim
papirjem in polakiramo z razredče¬
nim nitrolakom.

Zdaj nam ne preostaja drugega kot to, da našo jahto pobarvamo. Del
trupa, ki sega nad vodo, kabina in razni deli na krovu naj bodo beli,
podvodni del trupa naj bo svetlo moder, jambori pa svetlo rjavi.

ŽARNICA ZA PRIMER
IZPADA ELEKTRIČNEGA TOKA

SEKIRA ZA DVA

Krilo

Krilo je glavna nosilna površina, saj
to letalo nima horizontalnega stabiliza¬
torja. Tudi krilo najprej narišite na
skupen list v naravni velikosti, nato
pa risbo pritrdite na ravno desko,
kjer ga boste sestavljali. Iz balse
3 mm izdelajte 7 reber (rebra 30, 31,
32). Iz balse 2 mm pa izdelajte rebra
33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41 in
42. Ta prilepite na letvice 43, 44, 54,
45 in 46. Zaključek naredite z letvico
47. Prilepite še del 63 iz balse 3 mm.
V - lome (48, 49) naredite iz vezane
plošče 3 mm. Rebra 36, 38, 39, 40,
41 in 42 so v zadnjem delu obrnjena
navzgor, tako da ni potrebno zvitje
krila. Tako konstrukcijo ojačate z deli
50, 51 in 55. Del 55 je tkanina, s ka¬
tero ojačite koleno, ki se dvakrat pre¬
lomi (navzgor in nazaj). To dobro
obrusite in prekrijte z japonskim pa¬
pirjem (2 x). Od rebra 32 pa do zak¬
ljučka krila prilepite 0 1 mm debelo
vrvico kot turbulator (54). Ta pove¬
čuje koeficient vzgona. S tem je grad¬
nja pri koncu.

TIM 3 89/90 99

100 89/90 TIM 3

5io

TIM 3 89/90 101

M15

O

O

102 89/90 TIM 3

>

O js:

TIM .1 89/90 103

M 1:1

A

s

TIM 3 89/90 105

8-13  \ 18-23

im

106 89/90 TIM 3

jd=199

MALI ELEKTROTEHNIŠKI PRIROČNIK

Tehniška založba Slovenije

61001 Ljubljana, Lepi pot 6
p. p. 541-X, tel. 213733

>f

NAROČILNICA

Nepreklicno naročam naslednje knjige (obkrožite zap. št.)
Knjige pošljite na naslov:

(ime in priimek)

(poštna številka, kraj, ulica)

Želim postati naročnik revije---

Knjige bom plačal v enem, dveh, treh obrokih

(obkroži)

Izkoristil bom 10% popusta za nakup najmanj treh knjig
Izkoristil bom 15% popusta za nakup najmanj petih knjig
Izkoristil bom 20% popusta kot naročnik revije ŽIT ali TIM

Datum

Podpis

ZNANSTVENA FANTASTIKA
(SPECTRUM)

1. S. Lem: SENEKI NAHOD

S. R. Bratfbury: MARSOVSKE KRONIKE

3. Ve« avtorjev: KAKO JE BIL REŠEN SVET

4. M. Remec: MANA

5. I. Asimov: GOLO SONCE

6. I. Asimov: JEKLENE VOTLINE

7. I. Asimov: ROBOTI JUTRANJE ZORE

8. B. Strugacki: HROŠČ V MRAVLJIŠČU

9. D. Adams: RESTAVRACIJA OB KONCU
VESOLJA

10. D. Adams: ŠTOPARSKI VODNIK PO GA¬
LAKSIJI

11. D. Adams: ZBOGOM IN HVALA ZA VSE
RIBE

12. D. Adams: O ŽIVLJENJU, VESOLJU IN
SPLOH VSEM

KLASIKI FANTASTIKE

1. K. Capek: KRAKATIT

2. H. G. Wells: NA ZVEZDAH SPOČETI

3. H. G. Wells: VELIKANI PRIHAJAJO

4. H. G. Wells: ZGODBA O NEVIDNEM ČLO¬
VEKU

5. Conan Doyle: IZGUBLJENI SVET

6. Bram Stoker: DRAKULA

7. Jules Verne: V OSEMDESETIH DNEH
OKOLI SVETA

8. R. L. Stevenson: DOKTOR JEKYLL IN
GOSPOD HYDE

Vse morebitne spore rešuje pristojno sodišče v Ljubljani.

MALI TIMOV ELEKTROTEHNIČNI
PRIROČNIK-10

Matej Pavlič

Tabele ekvivalentov

TUP - tranzistor, univerzalni PNP
TUN - tranzistor, univerzalni NPN
DUG - dioda, univerzalna germanijeva
DUS - dioda, univerzalna silicijeva

>€

TIM 3 89/90 107

MALI ELEKTROTEHNIŠKI PRIROČNIK

Tabela 6

Tabela 6

108 89/90 TIM 3

ZABAVNA ELEKTRONIKA

VRTALNIK

Novi električni vrtalnik za ra¬
dioamaterje, modelarje, orod¬
jarje, šolske delavnice in ljubi¬
telje...

Uporablja se za vrtanje, gravi¬
ranje, poliranje, struženje lesa,
plastike, kovin in drugih gra¬
div.

Tehnični podatki:

Delovna napetost: 12 do 15V,

enosmerna

Tok: 1,2A

Število vrtljajev na minuto:
12000 do 18000
Moč: 18W

Premer vpenjalne glave: 0,3

do 3 mm

Izdelovalec:

Franko Šimetič
Tel. (052) 825-104
52352 Kanfanar - Rovinj

Vrtalnik lahko naročite na gornji naslov po pošti. Če priložite Timov kupon, imate 15% popusta.

ŽEPNI SREDNJEVALOVNI SPREJEMNIKI
Z VEZJEM ZN 414 IN ZN 416 E

Pri konstrukciji miniaturnih radijskih
sprejemnikov s tranzistorji in detek¬
torskimi diodami je veliko proble¬
mov, saj vsi po vrsti trpijo zaradi
pomanjkanja izhodne moči, slabe
občutljivosti in težav z antenami. In¬
tegrirana vezja iz serije ZN pa so
rešila večino teh problemov, kon¬
struiranje je postalo lažje in enostav¬
nejše.

Ta integrirana vezja vsebujejo de¬
tektor, VF ojačevalnik, vezje za avto¬
matsko regulacijo amplitude in še
nekaj komponent.

Vezje na sliki 1 kaže srednjevalovni
sprejemnik, katerega srce tvori inte¬
grirano vezje ZN 414, ki zagotavlja
zadovoljivo izhodno moč, dober
sprejem in njegovo selektivnost.
Sprejemnik sestavlja le nekaj osnov¬
nih elektronskih elementov: tuljava
na feritnem jedru, ki je obenem tudi
antena, vrtljiv kondenzator za iska¬

nje postaj, nekaj uporov in konden¬
zatorjev, čip ZN 414, mala baterija
(1,35 voltna baterija za ročno uro),
ter visokoomske slušalke (elektro¬
magnetne) upornosti okoli 200
omov. Upornost slušalk (ne impe-
danca) je izredno pomembna, saj so
slušalke vezane zaporedno z bate¬

rijo, kar direktno vpliva na ojačanje
integriranega vezja ZN 414 in tako
tudi na amplitudo napetosti. Slu¬
šalke z notranjo upornostjo okoli 200
omov so idealne za to vezje. Vendar
lahko uporabimo tudi slušalke z nižjo
upornostjo, pri čemer vežemo v se¬
rijo s slušalkami upor Rx. Upornost
upora določimo na osnovi kompro¬

misa, da naj bo vsota upornosti slu¬
šalk in upornosti upora Ftx večja od
100 omov in manjša od 1500 omov.
Najboljše rezultate dosežemo pri
vrednosti vsote okoli 500 omov. Pri
prototipni izvedbi sprejemnika so

ZN 414 Slikal

TIM 3 89/90 109

ZABAVNA ELEKTRONIKA

Alojz Fras

ELEKTRONSKA

VAROVALKA

bile uporabljene 170-omske slušalke
in upor z upornostjo 330 omov.

Slika 2 prikazuje podobno vezje, ki
za razliko od prejšnjega uporablja
kristalno slušalko, ta pa ima nekoliko
višjo upornost kot elektromagnetne
slušalke.

Vendar je pri tem vezju potrebna
dodatna ojačevalna stopnja, ki jo na¬
redimo kar z enim NF tranzistorjem
(BC 548 B ai podobnim).

Obe vezji za svoje delovanje potre¬
bujeta tuljavo L1, ki je obenem tudi
antena. Tuljavo naredimo na ferit¬
nem jedru iz starega radia. Dimen¬
zije jedra niso točno določene; dol¬
žina naj bo okoli 50 mm, premer je¬
dra pa okoli 10 mm. Na feritno jedro
navijemo 100 ovojev bakrene laki¬
rane žice debeline 0,2 mm.

Električni tok, ki ga vezji potrebujeta
za delovanje je izredno majhen, saj
znaša le 0,1 mA, zato lahko v obeh
primerih uporabimo malo baterijo za
ročno uro, ali pa kak drug alterna¬
tivni električni izvor (glej prejšnjo šte¬
vilko Tima).

Na sliki 3 je srednjevalovni radijski
sprejemnik z integriranim vezjem ZN
416 E. To vezje je nekoliko bolj kom¬
plicirano kot ZN 414, saj zahteva tudi
več zunanjih elementov, ima pa se¬
veda določene prednosti. No, za
amatersko rabo je zanimivo pred¬
vsem to, da je vezje s slike 3 prilago¬
jeno za napajanje s svetlobno ener¬
gijo. Namesto baterije lahko priklju¬
čimo zaporedno vezane fotodiode
aii podobne fotoelektrične elemente,
ker pa take elemente dobimo le v tu¬
jini, lahko vezje napajamo z na¬
vadno 1,5 voltno baterijo.

Tako kot pri prejšnjih vezjih, tudi pri
tem sprejemamo VF signal s feritno
anteno, ki potrebuje 60 ovojev ba¬
krene lakirane žice debeline 0,2 mm,
navite na feritnem jedru dolžine
50 mm in premera 10 mm.

Želeno postajo poiščemo z vrtljivim
kondenzatorjem kapacitivnosti okoli
500 pF (lahko iz starega radia).
Integrirano vezje ZN 416 E zagotav¬
lja dober sprejem in dobro selektiv¬
nost, lahko bi rekli, da deluje neko¬
liko bolje kot ZN 414, je pa zato
izdelava sprejemnika bolj komplici¬
rana in tudi poraba električnega toka
je večja.

Zaradi majhnega števila elementov
lahko pri vseh treh variantah katero
koli vezje izdelamo na zelo majhni
površini, tako da je celotno vezje le
nekoliko večje od škatlice vžigalic,
vendar pa tak »vvalkman« vseeno ne
uporabljajte med poukom.

Elektronska varovalka je uporabna
predvsem pri preizkušanju raznih
elektronskih vezij. Nastaviti jo je mo¬
goče za tokove do 5A in to pri nape¬
tostih od 8 do 35 V. Poleg vseh teh
nastavitev lahko izbiramo še med
hitrim in počasnim reagiranjem. Naj¬
večja prednost elektronske varo¬
valke pa je v tem, da varovalke ni
treba več menjati, ampak jo eno¬
stavno »resetiramo«. Če pogledamo
skico 1, je videti zadeva zelo prepro¬
sta: glavni element je visokoobreme-
nitveni polnilni upor, ki se skriva v di¬
ferenci Rps - ON - upornost tranzi¬
storja T,. Gre za močnostni FET,

katerega naloga je ločitev bremena
od napajalnega dela. Najprej deluje
kot upor, nato pa kot konstantni na¬
pajalnik.

Počasno ali hitro reagiranje vezja
nam narekujejo lastnosti priključe¬
nega bremena: velika bremena obi¬
čajno varujemo s počasi delujočimi
varovalkami, medtem ko predojače-
valce in podobno varujemo s hitrimi
varovalkami. Čas izklopa določa ka-
pacitivnost kondenzatorja C! in sicer
odgovarja kapacitivnosti 100 piF iz-
klopni čas 100 ms, kapacitivnosti
1 nF pa izklopni čas 1 (is.

Elektonsko varovalko lahko prilago-

110 89/90 TIM 3

ZABAVNA ELEKTRONIKA

Ri _ 1 kQ

R 2 - 18kQ
R 3 - 10 KQ
P - trimer 10 KQ

C, - 1—100 nF ali 1-100nF (glej
tekst)

D, -ZD 5,6 V/400 mA
D 2 - 1 N 4148

T - BUZ 72A (s hladilnim rebrom)
T 2  - BC 547

dimo potrebam večjega toka in nižje
napetosti. Največja izgubna obre¬
menitev tranzistorja BUZ 72 A znaša

Slika 2

75 W. To je posledica tega, da ima
FET relativno visoko ON upornost, ki
znaša okrog 0,250 (odtod tudi nje¬
gova nizka cena). Brez diode D 2  av¬
tomatska varovalka ravno tako de¬
luje, le da se vrednost največjega
izkopneaa toka zmanjša na 2 do
2,5 A. Ce vstavimo namesto BUZ
72A BUZ 10 ali BUZ 11, dobimo
vrednost ON upora 0,1 Q oziroma
0,04 0 in s tem precej večje tokove.
V tem primeru moramo vstaviti tudi
drugo Zener diodo D 2 , ki ima večjo
zaporno napetost (6,8 - 8,2 V).

Da pri večjem toku dosežemo tudi
večjo napetost na vratih, potrebu¬
jemo večjo obratovalno napetost.
Z BUZ 72 lahko območje povečamo
na 3 A, pri tem pa sta dražji BUZ 10
in BUZ 11 nujno potrebni.

Alojz Fras

NASTAVLJIVA

Po navadi so Z-diode nabavljive
po seriji E12. Včasih pa se zgodi, da
ustrezne Z-diode ni dobiti ali pa je

+ +

o

ZENER DIODA

nimamo pri roki. V tem primeru nam
služi Z-dioda, ki si jo naredimo sami
na naslednji način.

Navedena vezava z dvema stan¬
dardnima tranzistorjema manjših
moči (NPN/PNP) deluje že na zelo
nizkem napetostnem območju (pri¬
bližno 0,8 V) in je uporabna v nape¬
tostnih območjih, za katere klasične
Z-diode sploh ne obstajajo. Zgornja
meja (napetosti) pa pri tovrstni Z-
diodi znaša okrog 6 V. Nastavitev
zaporne napetosti dosežemo s po¬
tenciometrom P, ki nam v vezavi
z R, predstavlja delilec napetosti.

V kolikor je napetost dovolj velika in
je s tem dosežen na R, padec nape¬
tosti 0,6 V, prične tranzistor T, pre¬
vajati. Njegov kolektorski tok pa od¬
pre tudi tranzistor T 2 . Bolj kot na¬
rašča napetost na R,, bolj tranzi¬
storja T, in T 2  prevajata. Ta lastnost

Slika 3

V kolikor želimo elektronsko varo¬
valko uporabljati pri TTL bremenih,
ne moremo operirati s preklopi, pri¬
kazanimi na skici 1, ker se tu zač¬
nejo preklopi šele pri 8V. Pri TTL
bremenih pa je preklop pri 5V. To
lahko enostavno rešimo, če premo¬
stimo ali kratko sklenemo R, in D 2
ter izpustimo D,. Nižjo izkopno na¬
petost dosežemo namreč pri nižji
največji vrednosti nastavitvenega iz-
klopnega toka. Ta znaša pri BUZ
72A 2A, pri BUZ 10 do 4A in pri BUZ
1.1 do 8A. To pa mora zadostovati za
testiranje raznih digitalnih sklopov.
S tem postane avtomatska varo¬
valka še uporabnejša.

Priključimo jo med vir napetosti in
breme oziroma potrošnik.

pa je popolnoma enaka lastnosti Z-
diode, ki tudi začne prevajati pri neki
napetosti.

Tako zgrajena Z-dioda je celo bolj
stabilna kot fiksne Z-diode, saj pri
tem dosežemo njeno notranjo upor¬
nost do vrednosti 3Q. Zaporno na¬
petost pri tem lahko izračunamo in
tudi nastavimo.

Formula za izračun:

U 2  = (1 + P^R,) -0.6V

Za višje zaporne napetosti od 6 V
lahko v emiterski tokorog T, vsta¬
vimo še eno ali dve diodi tipa
1N 4148. Pri izačunu zaporne nape¬
tosti tedaj kot drugi faktor vstavimo
1,2 V (pri eni diodi) in 1,8 V (pri dveh
diodah).

Material:

R, - 1 kQ
R 2  - 1 kQ
P - 10kQ trimer
T, - BC 557B
T 2  - BC 547B

TIM 3 89/90 111

MALE ŽELEZNICE

VojkoTravner

ELEKTRIFIKACIJA MAKETE

|

■ vožnje

ra-—

, ral-—
ce -*-

(^h-

Signctl

BLOKADA

TIRNEGA

ODSEKA

Z DRUGIM

TIRNIM

ODSEKOM

Na maketi, kjer je veliko tirov, se
nam kaj rado zgodi, da se vlaki, ki
vozijo drug za drugim zaletavajo. Ali
smo premalo pazljivi pri vklapljanju
in izklapljanju stikal tirnih odsekov
(med vožnjo nanje pozabimo), ali pa
imamo »varnostne« tirne odseke
premalo narazen - torej je kompozi¬
cija vlaka, ki stoji na postaji, delno še
na VTO (varnostnem tirnem od¬
seku)! Temu sledi neizbežno trčenje
prihajajočega vlaka v zadnji vagon
kompozicije, ki že stoji na postaji. To
pomeni, da mora biti VTO od prvega
postajnega TO oddaljen vsaj 1 m
(velja za HO sistem)! Zato je najbolje
za krmiljenje VTO uporabiti tipkalo in
ne stikalo, ker prvo v normalnem
položaju ostane izključeno (sl. 1)!
V tem primeru nam ni treba venomer
gledati na VTO, kdaj bo prispel na¬
slednji vlak. Ta se bo sam ustavil na
VTO, ker je ta izključen. Ta način pa
ima svojo pomanjkljivost: tudi če na
postaji ni nobenega vlaka, se bo pri¬
hajajoči vlak ustavil na VTO, ker je
tipkalo v izklopljenem stanju. Ena
rešitev je ta, da držimo tipkalo za
VTO in vlak bo lepo odbrzel čezenj
na postajo.

Druga rešitev, ki je bolj praktična in
preprosta, pa je v zato namenjenem
vezju (sl. 2). Iz sheme je razvidno,
da potrebujemo rele z dvema delov¬
nima kontaktoma in dvojno tipkalo.
Sam sem uporabil rele ISKRA z oz¬
nako RP 15 E 04. Delovna shema
tega releja je na sliki 3. Oglejmo si
način delovanja vezja: ko pripelje
LOK 1 (lokomotiva 1) čez T01 in
T02 na T03, obstane, ker je T03
brez toka (T1 je razklenjen). Prek

«. S>E<3 XI "Vi Slika 2

A Al  ffH Slika 5

112 89/90 TIM 3

MALE ŽELEZNICE

^ ^ 'j  ^

Sfi Sj s*  r * 51  RE<5

Slika 1

pogonskega elektromotorja LOK1, ki
sedaj stoji na T03 (sl. 4), steče tok iz
neprekinjene tirnice na izolirano,
prekinjeno tirnico istega odseka
T03. Od tod dalje pa prek žičke in
tipkala T2 do tuljavice releja Re. Ker
je relejna tuljavica pod napetostjo,
pritegne kotvo in s tem premakne
kontakte releja v delovni položaj
(kontakt 9-8 v položaj 9-10 in kon¬
takt 6-5 v položaj 6-7. Oglejmo si
položaj kontaktov še na shemi, slika
5. S sheme je tudi razvidno, da je
T01 istočasno izgubil napetost in da
na signalu (če ga imamo) gori rdeča
luč. Torej bo druga lokomotiva, LOK
2, ki pripelje v isti smeri, obstala na
T01, ki nam služi kot VTO! Sedaj
želimo LOK 1 odpeljati s T03: pritis¬
nemo tipkalo Td (hkrati razklenemo
T2, ker je to dvojno tipkalo ali tipkalo
z dvojno funkcijo). S tem sklenemo
tokokrog med regulatorjem vožnje
REG in T03, ter LOK 1 odpelje.
Istočasno smo odvzeli napetost re¬
lejni tuljavici in kontakti releja se iz
delovnega vrnejo v mirovni položaj.
S tem smo na signalu prižgali zeleno
luč in na T01 spustili napetost, kar
pomeni, da bo tudi LOK 2 odpeljala
s prej blokiranega T01. Zaključek:
lokomotivi, ki stojita na T03 in T01,
bosta pri pritisku na tipko T1 odpe¬
ljali istočasno! To naj nas ne moti,
saj je med obema odsekoma še tirni
odsek T02, ki ga lahko posebej kr¬
milimo s stikalom (sl. 6).
OPOZORILO: rele se napaja z eno¬
smerno vozno napetostjo vlakov na
maketi, zato pazimo pri izbiri releja!
Vsekakor nam to vezje zelo dobro
služi za blokado T01 in s tem oprav¬
lja nalogo varnostnega tirnega od¬
seka brez neljubih presenečenj. Se¬
veda pa, obratno, blokada ne deluje
(T01 ne more blokirati T03), lahko
pa T03 blokira T01 v obratni smeri
vožnje!

Če je naša maketa manjša in upo¬
rabljamo za vožnjo le en regulator za
vožnjo vlakov, bomo med REG in
tirne odseke, ki sodijo k postaji in
VTO, vezali predupor, ki bo zmanj¬
šal napetost na teh tirih in istočasno
hitrost vožnje, ne glede na ostali del
makete. Takšno vezavo si oglejmo
na sliki 7. V tem primeru moramo
namesto signala z rdečo in zeleno
lučjo uporabiti signal z rdečo in ru¬
meno lučjo, ali pa še bolje z rdečo,
rumeno in zeleno lučjo. To pač po¬
meni: rdeča-stop, rumena in zelena
pa prosta vožnja z omejeno hitrostjo!
Naslednjič si bomo pogledali vezavo
signalizacije polaritete pri prehodu
z enega na drug tokokrog.

TIM 3 89/90 113

TIMOVA FANTASTIKA

NOVO V ZBIRKI KLASIKI FANTASTIKE

V zbirki mladinskega berila, v kateri objavljamo klasična dela znanstvenofantastične in
pustolovske zvrsti, obogateni s črno-belimi ilustracijami priznanih slovenskih ilustra¬
torjev, sta izšli knjigi:

V zbirki mladinskega be¬
rila, v kateri objavljamo kla¬
sična dela znanstvenofan¬
tastične in pustolovske
zvrsti obogateni s črno-be¬
limi ilustracijami priznanih
slovenskih ilustratorjev,
sta izšli knjigi:

V osemdesetih dneh okoli
sveta  je najuspešnejše
delo Julesa Verna, v kate¬
rem avtor opisuje pusto¬
lovščine angleškega gent-
lemana Phileasa Goffa in
njegovega francoskega
služabnika Jeana Passe-
partouta, ki za stavo prepo¬
tuje svet v zelo kratkem
času, kljub številnim pri¬
petljajem na poti. Knjigo je

Obe knjigi lahko naročite ali neposredno kupite pri Tehniški založbi Slovenije, Lepi
pot 6, Ljubljana. Naročniki revij Življenje in tehnika ali Tim, ki so poravnali četrtletno
naročnino, imajo pri nakupu 20% popusta.

EOBIKT LOUIS STIVENSON

DOKTOR JEKfLL

IN

GOSPOD HTDE

JULIS VEU’Z

V osemdesetih DNEH
OKOLI SVETA

prevedel Franc Stopar, ilu¬
striral Miroslav šuput,
opremil pa Matjaž Schmidt.
Jedro nove knjige Roberta
Louisa Stevensona, avtorja
Otoka zakladov  in Črne
puščice,  je fantastična po¬
vest o dveh osebnostih
v enem človeku - Nena¬
vadna zgodba o dr. Jekyllu
in gospodu Hydeu.  Preva¬
jalec Božidar Pahor je
v izbor uvrstil še nekaj Ste-
vensonovih fantastičnih
novel in povesti: Vrata go¬
spoda de Malštroita, Pre¬
nočišče, Markheim, Duh iz
steklenice, Faleška obala.
Knjigo je ilustriral Rudi
Skočir, opremil pa Matjaž
Schmidt.

R. Bretnor

Prevedel Mitja Zupančič

ČLOVEK
NA VRHU

Kdo je bil prvi človek, ki je osvojil vrh
Nanda Urbat? Vsak šolarček vam
lahko pove: najteže dostopna gora
na svetu, višina 8022  metrov,
končno jo je osvojil Geoffrey Bar-
bank.

Name so pozabili. Bil sem le nekdo,
ki je šel zraven. Tisk je ves uspeh

pripisal Barbanku. On je bil Človek
na vrhu, Človek na Vrhu sveta.

Le da v resnici ni bil. Sam ve, da je to
laž. To pa boli.

Veste, gora je skušnja, skrivnost, iz¬
ziv. Mallory, ki je umrl na Everestu,
se je tega zavedal. Barbank pa se je
povzpel na Nando Urbat preprosto
zato, da kdo drug ne bi bil prvi. Zanj
skrivnosti ni bilo in kdorkoli je vanje
verjel, je bil bedak. Za Barbanka so
bili vsi bedaki ali pa sovražniki.

To sem odkril tistega dne, ko sem se
v Darjihngu pridružil odpravi. »Vse
mesto nori okoli nekega ušivega
svetega moža,« mi je rekel po ko¬
silu. »Pojdiva in si oglejva tega sta¬
rega sleparja. Utegne biti zabavno.«
Tako  sva krenila iz hotela in celo pot
se mi je širokoustil o svojih načrtih.
Še zdaj vidim pred seboj njegov hla¬
den, robat obraz, medtem ko je raz¬
pravljal o ljudeh, ki so poskusili in
doživeli neuspeh. Seveda so vse
skazili. Na Nando Urbat ne moreš
plezati poceni. On bo napravil dru¬
gače. Vsa njegova oprema je boljša
od najboljše, kar so jo imeli drugi.
Zato, ker si jo je sam zamislil. Zato,
ker je stala celo premoženje.

To me je razjezilo. Ampak predaleč
sem prišel, da bi se vrnil. Pustil sem
ga govoriti.

Zavila sva na dvorišče templja. Tiha
množica ljudi je čepela tam v prahu,
bilo pa je tudi mnogo opic. Ob kam¬
nitem zidu, pod ogromnim senčni¬
kom, je na pleteni rogoznici sedel
sveti mož. Njegovi dolgi lasje so
uokvirjali najnenavadnejši obraz, kar
sem jih kdaj videl: okrogel kot luna,
brez gub, popolnoma simetričen.
Oči je imel zaprte. Na bledo rjavi koži
obraza so se mu polne ustnice kri¬
vile navzgor kot konice turške sablje.
Bil je obraz kipa, z vklesanim na¬
smehom, skrajno jasen.

Zdelo se je, da ljudje čakajo na ne¬
kaj. Barbanka to nič ni motilo. Spre¬
daj sva se ustavila, on pa je še
vedno govoril.

»Povrhu tega pa,« je govoril, »se
v zgornjih taborih ne nameravam uk¬
varjati z umazanimi šerpami. Mate¬
rial bodo spuščala letala.«

To me je spodbodlo. »Šerpe so po¬
gumni možje,« sem ga zavrnil, »in
dobri planinci.«

»Oslarija,« je bevsknil. »Tovorna ži¬
vina so.« Pokazal je na svetega
moža. »Tukaj imaš primer. Poglej to
spako. Zadovoljen kot bebec s svo¬
jim hokuspokusom; pa umazanija,
golota in vse drugo. Od leta ena niso
nič napredovali.«

114 89/90 TIM 3

TIMOVA FANTASTIKA

Sveti mož je bil gol, ali skoraj gol,
toda bil je čist; njegov predpasnik je
bil brezmadežno bel. »Morda pa,«
sem odgovoril, »si prizadevajo do¬
seči kaj drugega.«

Tedaj je sveti mož odprl oči in se
počasi ozrl navzgor. Nagovoril je
Barbanka. » Tako je,« je rekel.
Prestregel sem njegov pogled - in
nenadoma je kip oživel. Bilo je, kot
da sem prej videl samo lupino nje¬
gove jasnine; zdaj sem gledal njen
izvor. Čutil sem, da se ni rodila iz
zavračanja sveta, temveč iz pozna¬
vanja vse človeške bolečine in vese¬
lja.

»Da, prizadevamo si,« je nadaljeval
sveti mož. Njegov glas je bil čudovit
in z nenavadnim naglasom, v njem
je bilo čutiti humor in ironijo. »Ampak
doseči kaj drugega? Mislim, da ne.
Le na drug način poskušamo kot vi,
zahodnjaki - včasih pa drugi brez
drugih ne moremo uspeti.« Umolknil
je in s svojim pogledom tehtal Bar¬
banka. »Zato ti lahko pomagam, če
le hočeš.«

Barbanku so se usta nakrivila. »Sli¬
šal je čenče na tržnici,« mi je rekel.
»No, od mene ne bo izvlekel niti
penija.«

Sveti mož se je nasmehnil. »Ali mo¬
ram razložiti? Gora je več kot samo
skalovje in led. Nihče ne more pre¬
magati najtežavnejše gore na svetu.
Premagaš lahko le samega sebe.«
Zdrznil sem se. Prav to je rekel tudi
Mallory.

»Ti prekleti stari sleparI« se je Bar-
bank zakrohotal. »Mar hočeš reči,
da mi ti lahko pomagaš, da dosežem
vrh?«

»Jaz bi to rekel malo drugače,« je
odvrnil sveti mož. »Da bom natanč¬
nejši, takole: tvoja srčna želja se ti
ne bo izpolnila brez moje pomoči.
Tvoj način ni povsem zadosten.«
Barbank je zardel. »A tako?« je za¬
renčal. »No, pa pojdi zraven in glej!
Mislim, da bi mi prav prišel še en
garjav nosač.«

Sveti mož je dvignil svoje krhke
roke. »Hvala - vendar ne grem,« je
rekel z blagim glasom.

Barbank je pljunil v prah. Zasukal se
je in grobo prerivajoč se odkorakal
skozi mrmrajočo množico.

Tedaj sem sklenil, da ne sme postati
človek na vrhu.

Dolga je pot iz Darjilinga skozi Nepal
do tiste strašne gore, ki jo Tibetanci
imenujejo Oče snega. Potovanje
traja nekaj tednov. Bilo nas je enajst
belcev, a kmalu smo spoznali, da
nismo odprava v običajnem po¬
menu. Bili smo Barbankovi služab¬

niki in ločeval nas je zid njegovega
prezira.

Drugi  so ga pustili pri miru. Jaz ni¬
sem mogel. Napoved svetega moža
me je obsedla. Ob vsaki priložnosti
sem pripovedoval Barbanku o skriv¬
nostih gore - o groznem snežnem
človeku, na katerega obstoj se zakli¬
njajo vsi Tibetanci, pa o tistih temnih,
utripajočih, letečih rečeh, ki jih je že
Smythe videl visoko na skrivnost¬
nem Everestu. Rekel sem, da so
zelo verjetno Madsen, James in Le-
verhome prvi dosegli vrh - da
utegne doseči cilj, tam pa najti
kakšne dokaze, ki so jih pustili za
seboj.

Do takrat, ko smo dosegli naš bazni
tabor na Velikem vzhodnem lede¬
niku, sem postal njegov sovražnik,
katerega je treba osramotiti. Za to pa
je bil samo en način. Čeprav sta bila
Kenningshavv in Lane boljša, je za
končni naskok izbral mene. Moral
sem biti tam, da na lastne oči vidim
Človeka na vrhu. Meni je to ustre¬
zalo. Kajti edini način, kako prepre¬
čiti Barbanku, da bi bil prvi na vrhu,
je bil, da ga sam prehitim.

Šli smo po običajnem pristopu - po
Velikem vzhodnem ledeniku in po
zahodni steni južnega sedla - do
tabora pet, skoraj osem kilometrov
nad morjem. In celo pot se nam je
gora rogala. Nad nas je pošiljala
svojo lahko konjenico, veter, meglo
in sneg, nas ovirala in opozarjala na
smrtonosne sile, kijih drži v priprav¬
ljenosti.

Vendar pa, ko smo se ustavili v ta¬
boru pet in opazovali letalo iz Indije,
kako poskuša spustiti material za
zadnji tabor, ki naj bi stal višje kot je
kdorkoli prej taboril, je bilo nebo
jasno. Opazovali smo, kako je pilot
poskušal, krožil in izgubil osem tovo¬
rov. Deveti se je zasidral in obstal.
»Kupil sem jih dva ducata, vse
enake,« je rekel Barbank. »Povedal
sem ti že, da ni ničesar, kar ti doma¬
čini zmorejo, česar jaz ne bi mogel
opraviti bolje.«

Pozno naslednje popoldne sva
sama prispela do tabora šest na vi¬
šini več kot 7900 metrov. Postavila
sva šotor in ga obtežila z jeklenkami
kisika. Večerjala sva iz pogretih kon¬
zerv in zlezla v spalni vreči.

Vstala sva preden se je zdanilo in
ugotovila, da lepo vreme še vedno
traja. Barbank se je zazrl  y ogromno
temno goro, široki rumeni pas pod
piramidastim vrhom, globine ska¬
lovja in ledeniškega ledu spodaj.
»Torej ne bom uspel?« se mi je po¬
rogal. »Ti prekleti bedak.«

Odpravila sva se navkreber. Povz¬
pela sva se na greben in se ozrla
navzdol v strašni prepad južne
stene. Vzpenjala sva se proti drugi
etapi, kjer so poslednjič videli Ja¬
mesa in Leverhoma. Mate, ostre
puščice vetra so prodirale skozi na¬
jina oblačila prav do kosti. Vrh se je
skrival v peresastem oblaku.

Proti temu oblaku sva se prebijala.
Celo s kisikom je bila to prava ago¬
nija. Tam gori je zrak redek. To ob¬
čutiš v svojih mišicah, kosteh, mož¬
ganih. Premakneš se, počivaš in vso
svojo pozornost usmeriš na nasled¬
nji gib.

Na taki gori v fizičnem smislu ne
more biti vprašanja, kdo bo vodil.

V moralnem smislu pa. Spominjam
se, kako sem varčeval s svojimi
močmi in minimalno pomagal Bar¬
banku. Spominjam se, kako je le-ta
oslabel in visoko na strmini zaostal
za mano. Spominjam se izraza
v njegovih očeh.

Ure so se vlekle. Še en korak. Bole¬
čina. Prisilil sem se, da sem se spet
premaknil. Brez konca in kraja.
Naenkrat pa sva se, brez predhod¬
nega opozorila, znašla v oblaku. Vrh
sveta je bil petnajst metrov proč. Za¬
vedal sem se, da lahko postanem
Človek na vrhu, da imam Barbanka
v precepu. Ustavil sem se. Sam ne
vem zakaj. Zasmejat sem se in mu
zamahnil, naj gre naprej. Šel je
mimo, s sovraštvom v srcu.

Dosegel je obronek vrha. Obrnil je
glavo. Nisem mogel videti njegovih
ustnic, lahko pa sem začutil, kako so
se mu od zmagoslavja in prezira na-
krivile. Potem se je spet obrnil.

V tem trenutku je mimo naju zažviž¬
gal en sam sunek vetra in razgalil
vrh. Zagledal sem skalo. Zagledal
sem široko kotanjo, natrpano s sne¬
gom.

Ampak v sredini sploh ni bilo snega,
kajti stopil se je bil. Tam pa, na svoji
rogoznici, gol in miren, je čakal sveti
mož. S svojim kamnitim nasmehom
se nama je smehljal.

S tistim tonom prijetnega presene¬
čenja, s katerim pozdraviš nepriča¬
kovanega gosta, je nagovoril Bar¬
banka. »Kako pa si prišel sem?«
Čuden glas se je iztrgal iz Barban-
kove usnjene maske. Samodejno je
pokazal na ostri vrh, greben, stene,
na kilometre skalovja, ledu in snega.
Sveti mož je dvignil obe roki. Nje¬
gova kretnja je bila uglajena, vzvi¬
šena, izraz osuplosti in nejevere.

»Mar hočeš reči,« je vprašal, »da si
hodil?«

TIM 3 89/90 115

NA KRATKO

Bojan Rambaher

BARVNE FOTOGRAFIJE
Z MAGNETNEGA DISKA

Videti je že bilo, da v fotografiji ne
moremo pričakovati več ničesar re¬
volucionarno novega, čeprav je foto¬
grafiranje v svetu zelo razširjeno in
tovarne vlagajo v razvoj ogromno
denarja. Po statističnih podatkih pro¬
dajo na leto štirideset milijonov foto¬
aparatov in kakšni dve milijardi fil¬
mov. Fotoaparati so že tako izpopol¬
njeni, predvsem tudi na pomemb¬
nem področju avtomatike in daljino-
merov, da pri nekaterih ni treba sto¬
riti nič drugega kot poiskati motiv in
pritisniti na sprožilec, vse drugo pa
opravi fotoaparat sam. Lagodni nav¬
dušenci polaroidnih fotoaparatov
morajo počakati samo še kakšno mi¬
nuto, pa fotoaparat izvrže še barvno
fotografijo.

A vse to je bilo japonskim izdeloval¬
cem fotoaparatov premalo. Na med¬
narodni razstavi v Zahodnem Ber¬
linu leta 1981 je direktor firme Sony,
gospod Akio Morita, predstavil zbra¬
nim novinarjem absolutno senzacijo:
fotoaparat Mavica, ki kakor upornik
proti stopetdesetletni tradiciji ne iz¬
dela posnetkov po ustaljenem ke¬
mičnem procesu, ampak je prevzel
v svoje ohišje nekatere sestavine vi-
deomagnetofona in sliko, ki seva
skozi objektiv, spremeni s posebnim
fotoelementom v električne signale,
ki se zapišejo na magnetno folijo.
Strokovnjaki za računalnike ste v tej
foliji najbrž takoj prepoznali mini¬
aturno disketo. To lahko vzamete iz
fotoaparata tudi pri dnevni svetlobi,
jo potisnete v projektor, priključite na
televizor, in že si na zaslonu lahko
ogledate posnetek za posnetkom.
Tiste posnetke, ki so vam všeč,
presnamete na domačo videoka¬
seto, ki jo tako spremenite v fotoal-
bum s pravzaprav neskončno kapa¬
citeto, saj bi nanjo lahko posneli
kakšnih 60.000 fotografij. Kadarkoli
pa želite, vam kopirna naprava na¬
pravi klasično polaroidno fotografijo.

Transformer CCD - srce
videofotoaparata

Na olimpijskih igrah v Los Angelesu
leta 1984 smo v rokah japonskih fo¬
toreporterjev pogosto videli fotoapa¬
rate nekam nerodnega videza in

obilnih dimenzij. Ne glede na vse pa
je prisotnost proizvajalcev kot na pri¬
mer Sony, Nikon, Toshiba in Canon
dokazovala, da se bitka za razvoj
nadaljuje. Mavica je bila izdelana in
pripravljena za serijsko izdelavo,
toda hkrati je dobila tudi že konku¬
rente. Štirideset svetovnih proizva¬
jalcev fotoaparatov in videorekorder¬
jev se je zelo trudilo, da bi utrli pot in
postavili temelje za združenje Elec¬
tronic Stili Camera (elektronska ka¬
mera za statično fotografijo), ki naj bi
se dogovorilo za standarizacijo oz¬
nak disket, ker se bodo te zagotovo
kmalu prodajale po vsem svetu kot
danes filmske kasete.

Fotografiranje brez filmov je torej do¬
bilo materialno osnovo, to je tanko
disketo premera 47 mm, ki je pona¬
vadi shranjena v kartončku dimenzij
60 x 64 x 3,6 mm. Potem ko disketo
potisnemo v fotoaparat, se pri foto¬
grafiranju zavrti 36000 krat na mi¬
nuto, tesno nad njo pa dobesedno
lebdi zelo lahka snemalna in repro¬
dukcijska glava, podobno kot pri vi¬
deorekorderju. V okrogle sledi se
magnetično zapišejo signali razgra¬
jenih slik, na katere smo usmerili
videokamero. Sliko, ki je projicirana
skozi objektiv, spremeni čudežno
majhen pretvornik CCD v elektron¬
ske signale, ki jih naprava lahko za¬
piše. Ta čudežni pretvornik slike
v električne signale so skonstruirali
leta 1969. Najosnovnejši princip de¬
lovanja pretvornika je naslednji: gre

za silicijevo ploščico, na kateri je
v obliki integriranih vezij postavljen
mozaik nekaj stotisoč elementov.
Slika se tako razstavi na enako število
posameznih svetlobnih točk.

Glede na intenzivnost svetlobe na
odgovarjajoči točki slike (ter glede
na uporabljene filtre in barvo objekta
oziroma točke) se pod elektrodo ka¬
kor v nekakšni komori nagrmadi na
stotine in desettisoče elektronov. Ti
grozdi elektronov se s prečiščeval-
nim spreminjanjem napetosti na
elektrodah uredijo v vrste in kot sig¬
nali pridejo do snemalne glave. Ta
zaznamuje točko za točko celotne
razstavljene slike. Medtem ko ljud¬
sko oko in klasični fotografski aparat
uporabljata za konstrukcijo slike le
en odstotek vpadene svetlobe, so
CCD čipi resnično marljivi, saj uja¬
mejo kar do 70% vpadenih svetlob¬
nih delcev, ki se, kot veste, imenu¬
jejo fotoni.

Mavica in njeni podatki

Mavica je enooka zrcalna kamera
teže 800 gramov. Napaja jo nikelj
- kadmijeva baterija, časi osvetlitve
pa segajo od šestdesetinke do tiso¬
činke sekunde. Kadar uporabljamo
bliskavko, lahko uporabimo celo
dvatisočinko, kar zadostuje tudi za
fotografiranje izredno hitro premika¬
jočih se objektov.

Fotograf torej v iskalu poišče polju¬
ben motiv. Ko pritisne na sprožilec,
pade svetlobni žarek prek elektron¬
ske zaslonke in zapore na CCD ele¬
ment. Ta ga razstavi na 280000 sli¬
kovnih točk v 490 vrstah po 570

116 89/90 TIM 3

NA KRATKO

~T“1

Zadnji model Mavice z več zamenlji¬
vimi objektivi. Za njim sta reproduktor
in barvni televizor, na katerem si lahko
ogledamo slike z diskete. Spodaj vi¬
dimo kaseto Mavipak; na enem Mavi-
paku lahko hranimo petdeset barvnih
diapozitivov.

Na sliki je aparat Olympus v kombinaciji s procesor¬
jem, ki omogoča reprodukcijo.

PREGLED MAVICE

TIM 3 89/90 117

NA KRATKO

točk. Trije barvni filtri omogočajo, da
aparat razloči štiriinšestdeset barv¬
nih tonov.

Posebnost, ki jo cenijo predvsem
športni fotografi, je možnost desetih
zaporednih posnetkov s hitrostjo
šestdeset posnetkov na sekundo.
Kasneje fotoreporter pri pregledova¬
nju posnetkov na zaslonu izbere
posnetek, ki se je najbolje posrečil.
Etui z disketo (pri Mavici z zaščitno
znamko Mavipac) lahko kadarkoli
vzamemo iz fotoaparata in pregle¬
damo narejene posnetke. Ko disketo
ponovno vstavimo v aparat, avtoma¬
tika samodejno nastavi zaslonko za
zadnji posnetek.

Kaj novega prinaša

videofotografija

fotografom?

Po Mavici, ki so jo začeli prodajati po
ceni, petkrat višji od cene kvalitetnih
fotoaparatov (je pa cenejše njeno
delovanje, ker je mala disketa s pet¬
desetimi posnetki trikrat cenejša od
filmske kasete), so se v prodaji poja¬
vili tudi drugi videofotoaparati, na

DATASKOPI

Tale sestavek s tehnično vsebino je
pravzaprav le delno namenjen bral¬
cem TIMA. V večji meri želi seznaniti
vodstva šol s sodobnim vizualnim
prikazom pouka oziroma predavanj,
ki je pri nas malo znan, v razvitem
svetu pa ga vedno bolj uporabljajo.
Izkušnje kažejo, da si učenci, nas¬
ploh poslušalci, mnogo bolje zapom¬
nijo vsebino predavanj, če je le-ta
podprta s slikami, prosojnicami in
podobnim. Če namreč poslušalec
neko predavanje samo sliši, mu po
treh dneh ostane v spominu le 30%
snovi ali pa še manj. Bolj dovzeten je
v poprečju poslušalec, ki snov vidi
(jo pravzaprav otipa z očmi). V istem
času si zapomni skoraj polovico vi¬
denega. Če pa sliši in hkrati vidi, se
po treh dneh spomni še 70% vse¬
bine.

Te ugotovitve silijo izkušene organi¬
zatorje predavanj, pa tudi šolnike, da
pri podajanju snovi uporabljajo so¬
doben sistem grafoskopov in grafo-
skopskih prosojnic. Z uporabo raču¬
nalnikov, ki posredujejo najrazlič¬
nejše podatke ali informacije, so se
pojavili novi projekcijski aparati, ki ta

primer Canon RC-701 s čipom
s 400 000 točkami, pa Conica, Fuji,
Casio in drugi.

Salamonsko se je novemu sistemu
pridružila Minolta, ki je izdelala pro¬
fesionalno izpopolnjen klasičen mo¬
del fotoaparata Minolta 700, ki si je
že nekajkrat prislužil naziv fotoapa¬
rat leta (opremljen je namreč s pa¬
rom mikroprocesorjev) in mu dodala
tehnični adapter s CCD snemalcem
in disketo. Kdor hoče, lahko fotogra¬
fira po starem s filmom, kdor pa ima
rad nove iznajdbe elektronske foto¬
grafije, na fotoaparat pritrdi adapter.

Kakšne so torej prednosti
videofotog rafije?

1. Fotograf ne bo trošil denarja za
filme in se zamujal z njihovim razvi¬
janjem, kar ponekod traja celo več¬
nost.

2. Disketo z množico posnetkov
lahko pošljete prijatelju kar po pošti.

3. Na disketi v majhnem etuiju lahko
nagrmadite celo 10.000 posnetkov,
za kar bi pri klasičnih slikah potrebo¬
vali omaro.

sistem dopolnjujejo oziroma izpopol¬
njujejo.

Idealno sredstvo za ta namen so
dataskopi, ki jih izdeluje Iskra-Kiber-
netika. Namenjeni so posredovanju
grafičnih in alfanumeričnih (črkovno
številnih) podatkov z računalniškega
zaslona. Srce dataskopa je LCD pri¬
kazovalnik - krmili ga elektronsko
vezje, ki omogoča projiciranje na
način klasičnega grafoskopa na po¬
ljubno projekcijsko površino. V pri¬
merjavi z drugimi računalniškimi
projektorji ohranjajo datoskopi vse
prednosti projekcije s klasičnim gra¬
foskopom, to je dobro ločljivost, ka¬
kovostno sliko tudi pri dnevni svet¬
lobi, preprosto ravnanje itd.

Za uporabo v šolah je zlasti pripo¬
ročljiv M 1, ki lahko projicira podatke
iz računalnikov. Le-ti uporabljajo
grafične kartice Hercules, EGA in
CGA. Posebna optična zasnova
omogoča, da z večanjem oddaljeno¬
sti aparata od projekcijske površine
povečamo sliko, toda je ne deformi¬
ramo (popačimo). Ostane namreč
pravokotna.

Marjan Kralj

4. Fotograf lahko napravi množico
posnetkov in kasneje za spomin ob¬
drži samo tiste, ki so najbolj uspeli,
ostale pa brez težav in izqube iz¬
briše.

5. Izbrane slike lahko z diskete
presnamete na kaseto videorekor¬
derja in si tako napravite fotoalbum
z množico posnetkov, ki ne terjajo
veliko prostora, hkrati pa jih lahko
lepo povečane gledate na zaslonu
televizorja.

6. V kombinaciji z računalnikom
lahko fotografije dopolnite s tekstom,
naslovi in grafičnimi dodatki.

7. Po telefonskem transmitorju
lahko kaseto predvajate oddaljenim
ljudem, ki si po lastnem izboru na¬
pravijo na fototiskalniku fotografije
zase.

V videofotografiji se mora torej zgo¬
diti še marsikaj. Preteklo bo še nekaj
vode, preden bodo strokovnjaki
svojo inovacijo tako izpopolnili, da
bo primerna za široke ljudske mno¬
žice.

CP1 LCD grafoskop

M1 LCD monitor projektor

C1 barvni LCD projektor

118 89/90 TIM 3

TIMOVI OGLASI

PRODAM postajo za DV SAM-FM
Simprop, mikser 1,2, postajo
PCM-20, modul F3B.

Marjan Topolovec
Spodnji kraj 7
62391 Prevalje

PRODAM računalnik AMIGA 500,
razširitev spomina na 1 Mbyte.
Zunanji 3,5”’ disketnik (vgrajen
track display) in veliko progra¬
mov.

Gregor Malenšek
Nad mlini 48
68000 Novo mesto
tel. 068/25-046

HITRO in poceni snemam pro¬
grame in igre za Commodore 64 in
128, na kasete in diskete. Kom¬
plete iger snemam na originalni
tovarniški nastavitvi, po želji pa
tudi na vaši nastavitvi. Več infor¬
macij boste našli v brezplačnem
katalogu.

Mitja Semeja
Ljubljanska 32
61241 Kamnik

KUPIM DV napravo za DV mode¬
lov 3,5 cm 3  motorček (MVVS, OS
MAX, VVEBRA...) ter resonančni
izpuh za motor.

Tomaž Dvorak
Vodnikova 195/b
61117 Dravlje

PRODAM načrta ladje BRIG iz leta

1792 in leteče makete MUSTANG

P-S1 D. Oba sta v merilu 1:1.

Eržen Marko

Partizanska 41

64220 Škofja Loka

tel. 064/620-595

PRODAM 4-kanalni digitalni light
show (reflektorji, žarnice) in 3-ka-
nalni mikrofonski light show (re¬
flektorji brez žarnice).

Erik Alič
Reboljeva 6
61000 Ljubljana
tel.: (061) 347-926

PRODAM računalnik C-64 (nov

model) star 4 mesece, z opremo.

Robert Modrej

Pod Gorjami 21

62391 Prevalje

tel.: (062) 851-492

IMATE COMMODORE C-64, pa
zanj nimate oziroma ne dobite
ustreznih programov ali igric,
s katerimi bi čimbolje izkoristili
svoj C-64? Potem je najbolje, da
čimprej pokličete T. S. C.

T. S. C. vam nudi uporabne in
druge programe, kot so: Art stu¬
dio 2, Maica paint, Monitor 49151,
Grand prix Circuit, Navy moves,...
IMAMO KASETNE (plačate kaseto
in PTT) in PIDNE (plačate samo
fotokopiranje) kataloge. Za pisne
ali kasetne kataloge telefonirajte
ali pišite na naslov
T. S. C. - Boštjan Kalič
Dolenji Boštanj 106
68294 Boštanj

tel.: (0608) 81-583 (dopoldne) ali
(0608) 82-916 Aleš (popoldne)

PRODAM povodec za psa »flexi
3«, gumijast kanu MEDITERAN
JUGOPLASTIKA (za dve osebi),
dva lesena loparja (za tenis) in
material za železnico HO.

Boštjan Vester
Trebinjska 5
61000 Ljubljana
tel.: (061) 349-991

PRODAM novo štirikanalno DV
napravo ROBBE STARION (spre¬
jemnik, oddajnik, 2 servomo-
torja...)

Matej Arič ,

Poklukarjeva 15
61000 Ljubljana
tel.: (061) 271-122

PRODAM jadralna letala TOMMY-
SIMPROP (167 cm), DEDALUS-
SIMPROP (233 cm), CESSNA-
ROBBE (130cm), BETA-GRAUP-
NER (190cm) in jadralno letalo
s plastičnim trupom in krili iz sti¬
ropora. Prodam tudi MVVS motor
1,5 cm 3  brez DV regulacije.

Miha Kvartič
C. VII. korpusa 15
tel.: (061) 329-315

PRODAM železnico HO, parne lo¬
komotive, vagone, transformator,
hiše, odklopne tire in rabljen ka¬
setofon.

Emil Tanko
tel.: (061) 311-920

VELIKA ponudba tiskanih vezij,
KIT kompletov, modulov in goto¬
vih izdelkov. Izdelujemo tudi ti¬
skana vezja po vašem naročilu ali
pa jih konstruiramo z računalni¬
kom. Vsak mesec nov katalog
z novimi izdelki. Za informacije in
katalog pošljite 5000 din.

KOKAJ ELEKTRONIKA
Ivan Kajdič
Črešnjevci 189
69250 Gornja Radgona

PRODAM 2-kanalno DV napravo
DASH z baterijami, sprejemnikom
in 2 servo motorjema.

David Kocjančič

Strma pot 4

65000 Nova Gorica

tel.: (065) 26-568 (popoldne)

PRODAM modelarski vrtalnik
MINI 20 W (12-15 V) z usmernikom
in svedri. Prodam še mikroraču¬
nalnik ORIC NOVA 64.

Igor Knez
Briše 1 A
61411 Izlake

PRODAM kompletno dvokanalno
DV napravo ROBBE COMPACT 40
MHz z dvema servomotorjema,
akumulatorji in polnilcem, ter tri
modele iz epoxi smole - komplet
brez motorja za FSR-E-2 kg.

Arpad Šalamon

63320 Titovo Velenje

tel. 063/853-091 (popoldne)

PRODAM 50 številk revije TIM let¬
nikov 72 do 89 ter nekaj elektron¬
skega materiala (upori, tranzi¬
storji, kondenzatorji).

Florjan Pintar
Rovte 12
64244 Podnart
tel. 064/70-260

PRODAM 6/7 kanalno DV napravo
MULTIPLEX COMBI-SPORT (kom¬
plet), model DV avtomobila na
električni pogon, akumulatorje
SAFT 4 Ah, 1,2 V (10 kosov), aku¬
mulatorje SANYO, 1,2 Ah, 1,2 V (6
kosov), motor OS MAX 1,76 cm 3 ,
in drobni material (osi, elise, kar-
dani...).

Tomaž Demšar
Na rojah 7

61210 Ljubljana - Šentvid
tel. 061/50-398

TIM 3 89/90 119

UGANKE

Pavle Gregorc

IZPOLNJEVANKA

IZPOLNJEVANKA

BO - DA - DA - DOR - Fl - IK - ING - JE - JIM

- KA - KON - MECK - MO - MY - NJE - OD

- REC - RU - SA - STO - SVO - ŠE - TAM

- TAM - VE - ZA - ZA - Zl

Iz gornjih zlogov sestavi 11 besed, ki jih zahte¬
vajo spodnji opisi in jih vpiši vodoravno v lik.

1. nauk o naravnih pojavih, ki ga delimo na meha¬
niko, termiko, akustiko, elektrodinamiko in optiko,

2. podiranje, 3. stoični filozof, 4. odličen mladi
brazilski šahovski velemojster (Henrique), 5. za¬
stor, 6. največja ujeda v južno ameriškem gorovju
Andi, 7. radijske emisije, 8. nasprotje sužnosti, 9.
ljubkovalna oblika ameriškega moškega imena
Jim, 10. črnec, 11. neuglašen gong.

Ob pravilni rešitvi sestavljajo zaporedoma
brane črke na poljih s krogci neko misel.

1

2

3

4

5

6

IZPOLNJEVANKA »VOZILA«

CA - CIJ - Dl - JON - KA - KAL - KAN - LA - Ml
- NA - ON - RA - SA - TRAN - VI

Iz gornjih zlogov sestavi 6 besed, ki jih zahte¬
vajo spodnji opisi in jih vpiši v vodoravne vrste
lika.

1. srebrnobela kovina, ki v naravi ni samorodna,
marveč le v raznih spojinah npr. v apnencu in
dolomitu in je tako najbolj razširjen in bistven
sestavni del zemeljske skorje; najdemo pa jo tudi
v vodi, rastlinah in človeškem telesu, saj je ne¬
ogibno potrebna za rast in razvoj živih bitij (Ca), 2.
plaz, 3. predstavnica živalske vrste, 4. pred leti
zelo razširjen pralni prašek, 5. dolga, strma in ozka
rečna dolina, deber, 6. gosta, temnorjava teko¬
čina, proizvod suhe destilacije organskih snovi,
zlasti premoga; uporabljamo jo kot surovino za
pridobivanje raznih kemičnih preparatov, zdravil in
barvil.

Ob pravilni rešitvi dajo po vrsti brane črke na
treh različno označenih diagonalnih poljih tri
prevozna sredstva.

REBUS

NAGRAJENCI TIMOVE SLIKOVNE KRIŽANKE
št. 2/89-90

KRISTJAN ANGELINI, Razgledna pot 22, 66280 AN¬
KARAN

PETRA MIKOLETIČ, Prešernova 22 B, 63320 TITOVO
VELENJE

TURK ALEKSANDRA, Sinja Gorica 13, 61380 CER¬
KNICA

120 89/90 TIM 3

NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA

Pavle Gregorc

PRAVA BATERIJA
PRAVO MESTO NAJDE

Nova Zmajeva baterija HIT požene elektriko po žilah, zaspanih aparatov,
obrzda iskre in poskočne, daje takt maratonskim stopinjam urnih kazalcev.
Energija, pritajena v treh velikostih in treh izvedbah baterije HIT, tekne še
tako izbirčnim električnim napravam.

HIT

Hermetična in trajna baterija