Tipizirani   projekti  za  potrebe kmetijstva
Pred dvemi leti je Glavna zveza kme-tijsk.ih zadrug Srbije ustanovila biro za pospeševanje kmetijske proizvodnje in predela"ve pri zadružnih organizacijali. Ta biro proučuje io izdelnje Studije in elaborate za organizacijo proizvoclnje ter ijrvesticijsfce elaborate za zadruž/ie kme-tijske organizaoije. 'V tem smislu se je biro usmeril k izdelavi tako imenoranili »kmetijskib osnov« _ (organizacijsko go~ spodarskih planov posameznih zadružnih org-anizacij in kmetijskih posestev). Biro prav tako i«leluje perspektivne plane za razvof kmetiistva na po«ameznih občin-skih \t\ okrajinih področiih. razen tega pa  se  akvarja  tudi  z izdelavo iovestici<j
ter elaboratov m naortov za kmetijske objekte in objckte za predelavo za po-trebp poslovnih zvez iii luuetijskih za-drug. Razen tega je nudil svoje usluge tudi ob katastr&kih meritvah in pedolo-škili  rariskavah  zemljiSč.
Biro že ima izdelane tipizirane načrte 7.a manjše aii večje kmetijske objekte. Kmetijske orgamzacije lah.ko dobijo od te ustanove načrte za žiTinske bleve (svinjake. orčarnike. kurnike. hleve za govedo in konje), shrambe manjšib zmo-gljivosti. pletene kozolce za koruzo. kol-nice za kmHijske stroje. silosne jame im drugo. Biro se razen tega ukvarja s tipi-ziranjem   določenih  predeloralnih objek-
tov, ki so množ.ič>ni v predelovanju: mle-karae večje a.li manjše zmoglji'vosti (do 5 tisoč litrov mleka na da«), sJcladašča za odknp iai prodajo kmetijskik .pridel-* kov (s li.ladilmmi uapravaaii ali brez njih), puJipne postaje in žgajnjekubi,'klav-mice za m-ajijša naselja, delavnice za pre>-delavo sadja im vpfcnim dai podobiii maojži predelovailni oibj&kti.
Pri izdela-va teh načrtov so si pred-vsem prizadevali, da bii našli najbolj smo-trao strokovino rešitev, ki bo hkrati aaj-cenejša jin najrentaibilnejša. Načrte izde-lujejo v več vairiantaih g.lede gradbenega materiaJa in fuinkcionalne rešitre taiko, da se lahko prilagodijo surovinski osnovi aili   kraju,   kjer   bodo   zgrajerri.
Tiiipizi.rami oačrt za manjše objekte (raz-ne vrste staje, skladišča im druigo) stane 15 do 20 tisoč dLn. Posebne projebte po-dobnih objektov pa računajo posamezne projektivne organizadije od 100 do 120 tiisoč diu, pogosto pa še več. Podobno je tudi s tipiiZiiraiiimi načrti za predelovalne objekte. Medicm ko izdcla biro te n«drte za ceno 40 do 50 tisoč din, bi bilo po-trebmo plačatd za njihoTo posamezmo iz-delavo od 250 do 300 tisoč dim.
Kar se tiče objektov, ki so že zgrajeni — je mogoče reči, da so rešitTe zelo do-bre iin prffktione. To posebno velja za načrte za objekte za živino: naert ni za-gotoval samo cenene in dobre rešitve, temTeč tudi osnovne zootehnione pogoje. Fourfariti je treba. da je bilo na primer u^pešno rešeeo z,račenje v sviojakih za rejo iprašičev plemienis.kih pasem, v knrni-fcih in kiaTJrh bilevih.
KaJto zelo so težili pri projektiranju za tem, da bi bila gradn ja cenena im smotr-na, najbolje kaže naslednja primer: ne-daTino je kmetijska zadruga iz SiVca kiu-pila od bi.roja načrt za gradnjo pletene-ga kozolca z zmogljivostjo 10 Tagooov žita. Pr&d-Taouiiska vrednost za zgraditev tega pletenega kozolca je znašala po na-črtu milijon in 800 tisoč din. Tej zadrugi je hkirati poDudLla nairt neka d^ru^a pro-jektivna orgainizacija in po tem načrtu bi gpaditev podobnega/pletenega kozolca stala 2 niilijona 995 tisoč di«. Dejansko so z bolj smotrno rešitvijo strešne kan-strukcije in nporabo montažnih prvin uspeli stokovnjakii biroja poceniti grad-njo'takt*ga pletenega kozolca zavež ka-kor milijon diuarjeT.
V biroju so mneiija, da kmetijske or-gamazacije pogosto ne računajo pri upo-rabi kredita na izl>or najbolj sinbtrnega objekta. Zato iima bito kritično staJišče ck> zahiev inveslitorjev in jim ponudi tu-di take projekte, katerih realizacija za-dovoljuje tud,i tiste pogoje, ki jih inve-stitor ni postavil.
P. D.