Oar Write Us Today Advertising are REASONABLE____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki, * QTATEUE OPOZARJAMO, d« pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako fte niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskušajo. {TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Kateri M Scttnd CImi Matter September Slat, IMS at the Post Office \t New Serk. N. under Act of Congress of Mareb Srd, 187S. ADDRESS: 216 W. 18th ST, NEW YOBK No. I 30. — Stcv. 1 30. NEW YORK, TUESDAY, JUNE 6, 1939—TOR EK, 6. JUNIJA 1939, Volume XLVII. — Letnik XLV1L V - ANGLUA PRIČELA MOBILIZIRATI VELIKO ARMADO PRIČELA JE KLICATI NOVINCE POD ZASTAVO Vlkdm pričakuje "nevarno dobo." — Nevarnost more priti nenapadovedana in nepričakovano. V avgustu bodo skupni manevri cefle angleške oborožene sile. LONDON, Anglija, 5. junija. — Anglija bo imela letošnje poletje in jesen 80O.OOO do 900,000 vojakov, to je v času, ko angleška vlada misli, da bo šla Evropa skozi * Jievarno dobo." Mobilizacija bo mirno potekla in parlament je dovolil vojaškim oblastim, da morejo sklicati rezerviste vsak čas, ne da bi bilo treba javno razglasiti, Mobilizacija se je že pričela. Ko se Angleži niso niti zavedali, v kakem svetu žive, je na tisoče civilistov dobilo po posti pozive, da se zglasijo za vojaško službo. Vlada sicer mobilizacije ni objavila, toda novica je šla od ust do ust. Angleška armada se sicer v poletnem času vsako leto vežba, toda Jetošnje vežbanje bo mnogo obsežnejše, kot kadarkoli doslej v mirnem času. Vojaške oblasti so odredile to vežbanje ravno oK* tem času v namenu, da je armada v "nevarni dobi" vsak čas pripravljena. S tem še* ni rečeno, da je angleška vlada mnenja, da je vojna letos neizogibna, toda meseci julij, avgust in september se zde onim, ki morajo skrbeti za vojaško-pripravljenost, grozeči. Do včeraj se je pri vojaških oblastih priglasilo 2 I 9,000 novincev; — Navzlic temu pa je rekel, da se ne 'boji ni kake pretili je od nobene strani. Hitler je ostro obsojal ver-saillski mir, ki je bil tako jk>-mižcvalen in krivičen za Nemčijo iif katerega je zavrgel. — Anglijo je dol žil, da iskuša sedaj raivno talko obkroževati Nemčijo, kot jo je obkroževala pred svetovno vojno. Za njim je govoril preil-ed-nik veteranske zveze general Willie km Reindiart, ki je izzival veterane, da naj o>bdrže tradicijo nemškega vojaka in nuj vsadijo v sree l\>ake^a Nemca in Nemke vojaški duh. JAPONCI PRIČELI NAPADATI 0 UN KINU, Kitajska, 0. junija. — Vroči boji so «e pričeli v zapadnem delu iŠansija, kjer ^o pričeli Japonie-i prodirali proti Rumeni reki. Japonci ip rod i rajo od Cung-janga, Liša, Tatvua in Lilirli-ga proti Oungtu in Ollkou ob Rumeni reki. Japonci v Oung-jaaigu so dobili ojačenja 20,000 vojalkov, 30 težkih topojv in več majhnih čolnov, da se prepeljejo čez reiko. AVTOMOBILSKI DELAVCI V AFL Martin je združil svojo organizacijo z AFL. - -Člani organizacije so z veliko večino glasovali za združenje. DETROIT, Mich., 5. junija. — Neodvisna United Automobile Workers Union, katere je pred6 odločila, da izstopi iz delavske federacije in se je pridružila Lewiso-vemu indiistrijbicemu od!>oni CIO. Lansko leto pa se je Martin prepiral z izvrševal ni 111 odborom in je unija na svoji konvenciji v marcu letošnjega leta v Detroitu i-klenila, da ostane neodvisna organizacijo. ('lani unije pa so za pristop k AFL stavili pogoj, da ima linija poiK>Ino Avtonomijo v od-ločevanju o ovojih lastnih za-devali. BEGUNSKA LADJA OB FLORIDI MIAMI, F la., ">. junija. — Nemški parni k St. Louis, bi i-nia na krovu 1MM> židovskih beguncev iz Nemčije in ki je moral zapustiti Ha/vano ter je čez noč bil zasidran 12 milj od obrežja, je j>oča»i vozil o'b obali Floride. Patrolna ladja obrežne garde CU244 je stalno vozila ob pa ril i ku, da prepreči, da ne 'bi kak begunec skočil »vi morje in skušal plavati na suho. Kapitan pa mika \V. Scliroe-der ni napravil nrkakega koraka, da hi pristal v kakem pristanišču v Združenih državah, toX, Ang-fcja, 5. junija. — Ru-ki odgovor na anglc-ško-francoske predloge 'zn vojaško zvezo je prišel včeraj v London in vsebuje skoro isto, kar je prejšnji teden povedaJ v na nji komisar Vjačesiav Mo-loto(v v svojem govoru pred najvišjim sovjetom. Olgovor vsebuje vse točke, glede 'katerih je že prišlo do popolnega sporazuma, in točke, glede katerih je še ■spor. Rusija je v načelu sprejela vojaško obrambno zvezo treh držav, zahteva pa jamščino za Finsko, Letsko in K-tonsko, predno obljubi z;rpadnim državam svojo pomoč za slučaj, ako bi Šli Anglija in Francija w vojno zaradi Poljske, Konum-ske, 0 odstotkov v poglajvitirih vprašanjih, ne morejo razumeti, zn-kaj se ne bi bilo mogoče pogoditi še v ostalih vprašanji!.. V vladnih krogih se tudi iro-vori, da lx> angleška vlada l»čislala v Moskvo kakega svojega visokega uradnik, da lx» izgla-dil težkoče, toda do sedaj za to poslanstvo še ni bil nikdo izvoljen. MARKO VIČ PO VD AR J A VELIKO VAŽNOST PRIJATELJSTVA Nemško časopisje navdušeno piše o prijateljstvu do Jugoslavije. — Po Sloveniji so se pričeli narodni tabori. obrambo proti zračnemu napadu in da se Nemčija ne bo spuščala v vojno, ker je Anglija našita zaveznice v vzhodni Evropi, AMERIŠKO VINO ZA KRALJA KAN FRANCISCO, Cal., 4. junija. — Kalifornijski pridelovalci in prodajalci vina žele, da bi predsednik Roa-eveit angleškemu kralju Juriju in kraljici Elizabeti postregel z ameriškim viimom. .S- U. llairkleroad, predised-ni'k Wine Institute, je brzojavil predsedniku Roosevelt u, da so ga presenetila poročila, da »so na jedilnem listu -samo im po rti rana vina.- ADVERTISE u. XJLAS NARODA' BKOGRAl), 5. junija. — Uradni nemški listi "Deutsche Polit. K o respondent" pravi med drugim v članku o obisku tudi to, olitika, kakor tudi nemška, držala čuta stvarnosti ter po tem tudi uravnala svojo politično smer, posebno pa še na ekonomičnem l>oIju. To 'vpo-števanje stvarnosti je l>o tre lino zfi mirno razvijanje obeh dežel, za mir na Balkanu in v Evropi. "Berlin. Beobachter'', ki je zelo vi»oštevan berlinski dnevnik, prinaša obširen članek z izjavo jugoslovanskih dijakov v Berlinu, v kateri se poudarja ljubezen do očetnjave in i>otre-l»a vzajemnih prijatelj-kih vezi k Nemčijo. — In 'vsi drugi nemški listi prinašajo zelo to-ple članke ter naglasa j o potre-bo in naravnost prijateljskih ▼ezi me, 5. junija. — 1'gledna neiiKŠka ivvija 44Eu-ropeisehe Revne" je prinesla članek jugoslovanskega ministra za vnanje zadeve g. Cin-car-»Markoviča, v katerem \xy Me med drugim tudi to, kako so se začeli razvijati dobri prijateljski odnošaji met! Jugoslavijo in Nemčijo že takoj v prvih povojnih letih ter se neprenehoma zboljšavali, ker ni med našima dvema deželama nobenih vprašanj, ki bi se križala. To prijateljstvo se je tudi doslej vidno odžarjalo v pogostih medsebojnih obi.^kh. Od avstrijske priključitve sem, ko smo }mj >KUpnih mejah x>o-stali tudi soi-etlje, se tudi naše ekonomične vezi bolj in bolj jačajo kot nadafje vanje av->trij-ke ekonomične politike z Jugoslavijo. Taikt» je i»ostav-Ijen zdrav in trden temelj za razvijanje prijateljskih odnosa jev tudi na vseh drugih |h>-Ijili. Jugoslavija |»opolnoma zaupa v nemške prijateljske iz-jat»e ter lioče še zanaprej gojiti takšno zaupanj«' v dnhu najboljših stiseibijili tnlnošajev, a pri te*u pa ohraniti svojo ne-oth*isnos.t v izbiranju fine rili e in naiv'janju zaključkov. "Samouprava", ki je glasilo Jugoslovanske RaiHkahie Za-1 jediiiee, prinaša u»vo»lnik o I berlinskem obisku ter pravi med drugim tole: "Visi Jugoslovani kaj ^Hjmeni za. nas to prijateljstvo z Nemčijo in kolrke vrednosti je nam in našim zaveznikom na | Balkanu in v ostali Evropi tudi glede na mir, ki ga ono zagotavlja. Spričo Visega tega »se ne 'bo odstopilo od preskuse ne ^ neri te osnovne politike pri-jarteljstiva. Kneza Namestnika Paivja bodo epremoljžde na tem obiisku simpatije vseh Jugoslovanov, ker tse natanko zavedajo, koliko mu dolgujejo za o-hranLtev mii*u na v^eh naših mejaJi. BEOGRAD, 5. junija.—Vladni prcMjsednilk Dragiša Cvet-kovič se je pravkar povrnil s svojega prvega obi-ka po Južni Srbiji, kjer mu je bil zlasti v Skopi ju in Kmnanoiviu, koder se je poni ud il malo dalj, prirejen navdušen sprejem. V svojem oo l»ovsod našle najboljši wlmev v širokih narodnih masah teh krajev. BEOGRAD, 5. junija. — Po starih običajih so se Začeli v tem letnem času veliki narodni shodi ali taikozvani tabori po vseh krajih Slovenije. Na vseh takih t alio rili daje narod v masah duška sve/ji ljubezni do Kralja in Domovine, do dinastije in države ter svečano izjavlja, da je "pripravljen žrtv ovati zanje tudi svoje življenje, če treba. Takšen tabor se je vršil dne 4. junija rv Ljubljani in udeležil -c ga je tudi narod iz dru-gili krajev države v velikem številu. Na njem je govoril tudi predtsednik kraljeve vlade Dragiša Cvetkovič, p o t e m predsednik jugoslovanskega senata dr. Anton Korošec in j »a več ministrov. RAZGLEDNICE Newyorike SVETOVNE RAZSTAVE DOBITE PSI KNJIGARNI "GLAS NAROI1A" 216 WEST 18th STREET NEW YORK .15 RAZLIČNIH RAZ« ICONIC V BARVAH. PRED8TAVLJAJO-ČIH NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE CENA ZBIRKE 50c (PaAtninm Vsoto Lahko pofijete ▼ po 2 (Miroma po t < a LAS N ABO D A" « New York Tuesday, June 6, I 939 "GLAS NARODA" 1 < votes or PUBLISHING COMPACT (A Corporation) I. La patu, 8m. of Above offloer«: NKW YORK, N. X. 46th Year lasuwd imi DAJ MXCEFf BUKDAIb AND &0UDAIB idrertiMMVt ob igrwamt B* črnko teto . maja doživela služkinja Francka Osenikova iz Lipice 1-jud ka lahkovernost in neza-! pri Skofji Loki. Kdo je bil upljivo-t je tu napravila o- napadalec in ali ji lije bilo inor-gromno škodo, < e bi .se go- da vw* bo bržčas ugotovljeno -podar kje informiral v loj za- v nekaj dneh. Osenikova služi devi, hi denar sigurno danes ip,j posestniku Jožefu Štenipi \ VT '•il v kakem muzeju dvotitfio dobil zanj vw pa je dobil sedaj. ČUDNA ŽIVLJENJ-SKA POT VLOMILCA in l»i ne-jiiarju. V usodnem času gospo-kakorJdarjevih ni bilo v hiši. Štem-Ipihar in njo.cjova žena Antonija >ta bila v blevu. kor j** imela kobila dohiti mladiča. Predori sta šla v hlev. sta zaklenila sobna vrata in dala ključ v lmizni .predal v veži. Služ kirija je bila ta ča.s v kuhinji. r. časopi kamor je prišel okrog *J1. dela v bližini'V bila fc fc-toni vdolbina. Radoveden. jkaj je v votlini, io io pričel ;ei» !______ Pred mnogimi leti je šla *>ko raj skozi vse jikgloslov -o vest, da se bavi Ptuja mlad izumitelj z ojMlial !<>senikova je postregla prišlo nimi po>ku-i. Pridobival bo izicu s kavo in kruhom in tako zraka električno energijo tor v razgovora kako bo dobil za .svoj izum, ki bo iz- P'**'0 ,,ro- ko sp j«' < Vpelnik po posiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: •enin 0K011 OW o*ei-. }3ozonio ogledovati in odkril jo Tajna policija generala Franca -apira in strelj i republikance, j težko pločevinasto škatlo. Ve- kt so medtuojno vihro izvršili kak zločin. To razumevanje in tolmačenje zločinov'" -se nam /di tuje. Po mnenju večine ljudi je mnogo stvari na svetu, ki -o zločini v mirnem čaNU, v vojni pa so -dovoljene m postavne. Sicer pa «*> večinoma vojne zločin od kraja hoče imenovati, preganjali pristale generala Franca in jih tudi mitozo pomorili. Ra^vno tako pa so delali Fnmcavci s prMaši republikanske vlade. Toda to je običaj v v^aki vojni in še posebno v španski državljanski vojni. To je bila razredna, družabna, verska tvoj-na med špausikim narodom in je bila v zgodovini najbolj krvava in krvoločna med vsemi vojnami. Ali pa bo Franoma »vlada ^lo^egla kaj stalno dobrega s tern, da e bo v miru maščevala tako brutalno kot v vojni ' Po nameni mnenju to maščevanje ne more roditi dobrega sadu. Ostali bodo sorodniki in prijatelji il starših svoje žene v (Jo-rišnici ha vi I s temi poskusi. Bil jo to njegov prvi korak na pot ne|H>štenosti. Znal j«- s sprotno reklamo dobiti zaupanje nekaterih finančnikov, ki so prihajali gledat čudo izuma. Dobil jo precej denarja toda k,main jo bilo slavo konec, ko vo-jem stanovanju v Mariborski ulici pravkar ustrelil bivši sla-dar in poanejši podjetnik ple- AKO NAMERAVATE OBISK Al I SVETOVNO RAZSTAVO boste rabili MAPO Mesta New York* DOBITE JO BREZPLAČNO ako naroČite Slovensko- Amerikanski Koledar ZA 1939 Cena Koledarja je: 50 centov Imamo jih se nekaj 1 'G l as Naroda' lit Wwft IMfc MnH tilne sirdke Anton Jenko. Tja je takoj odtiitel stražnik. V o menjeno hišio je kmalu odšla komisija, katera je Antona Jen ka našla ležečega na tleli v kuhinji s prestreljeno glavo. Samokres je ležal tik oijega. Anton Jenko je 'bil rojen leta 1895 v Podredah pri Mavčičah na (rorenjskem. Pred vojno jo bil zaposlen kot sladar v n^ki pivovarni, po vojni pa <-e je lotil pletilske othrti in ustanovil v Domžalah tovarnico. Ta mu .je šla nekaj let ze^o do bro itn si je pridobil lepo pre moienje. Zaradi raznih nesrečnih naključij pa je jelo pod-jetje pozneje pešati in slednjič ie popolnoma propadlo. Jenko je kmalu zašel v bedo in se je preselil v Ljubljano, kjer je najel- stanovanje v Mariborski ulici. Sicer tako podjetmi mož se je težko bori? za oibstanek in je v spremenjenih razmerah komaj preživljal ženo in tri o-troke. V "zadnjem čaisu je postal mož otožen in podrt in je večlkrat dejal, da si bo končal življenje Je?nko je odšel omenjenega dine pred poldnem na Ormiče 'k -svoji svakinji, in ji dejal, da ima psa, ki pa je bolan in ga mora ustreliti. Sva kinjo je prosil za samokres nje nega mdfia, Id ga ran je ta po-sodila. 9 Jeofco j« «tt»l potem dqmov, kjer #e je ®altr$m, Kino dobili Iz gtareca kraj«. iz naj Ipp-j jra iii«-.»v d<»l»:o in t«h- tajo manj im>c<» funt K«>sa j»• široka Slane fJ.nn k |Ktštnino. Kim-ka za 5vi-sl.Ve stane «-tv;. Jekleno kladivo rts: hahira 75 ris: »»^la *J"» <-fs; kos:»k T zobmi aM za klepanje $1.00. Pošljite namrtlo z denarjem na naslov: EUROPEAN BAZAAR 170 East 4th St. New York City bojltil tudi strokovu.ja.ko, je prihajala iz ibaterij. ki let ječe. 24. liovernlbra lanskeira leta so ira izpustili iz kaznilnico v Kepo-srlavi. Nastanil >o jo v Mariboru in začol opazovat i t rirov-oo. da bi so seznanil /, njihovimi navadami. Najbolj jo v/o I a piko trgovca Babica, tor je ugotovil, da jo iije.trnvo stanovanje na Tr^u Svobodo večkrat prazno, ker prenočuje do : tikrat Tia svojem |M)sestvu v Bistrici. Izrabil jo priložno-t ter 14. februarja je vdrl v sta n«»vanje. Na»ba-al -i v kovčoir ra/no ohloko in |w»iijo„ iti« i i no-kaj zlatiLinc. l>o\-zn>čil je skupno vojo ^o«-fH» linjo zlat prstan. eniko-vo i/.no na da zbudili močni udarci s pestjo po vratih. Vprašala kdo je zunaj. "Odpri" se jo oglasil neznan irlas in že so so ponovno stresla vrata od udarcev. Osenikova se je za silo oblekla, medtem pa so se koraki od njeno sobice oddaljili in iziruhili po s'topnicah navzdol. <1eprav prestrašena, j hi^i. Prižgrsila j«' svečo in stopila ven. Pod stopnicami jo ugledala v medlem svitu luči iiez.uane.i;a moškeira ki jo držal v eni roki električno žepno svetilko, v dnmi pa pol metra dolar kol. Moški je l»i! velike postave in temno ob Štenipi ha rjeva, ki jima je ločen. Ko je ugledal Oseniko 'vodala. kaj so jo zgodilo. Za J 2 :>o $ 4 r»n $ »i tui i. _ - I>in. 1 «(« I »in. hid. i>in. r»oi» Idu. UHNI I »ill. -JIMM» Peter s: V Italijo: Za | 6.:i0 f 12.- $ 1-9.- $ fi7. - $167 — Ur 100 Klr 2fK» I.lh bOO Ur 1000 Ur 2000 Lir 3000 K Kit SK CENE SEDAJ HITRO MKNJAJd S<» NAVEDKNE CK NE I'OI>VnŽENK SPREMEMBI (JOItl ALI POLI S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BI'RE A LI) II« W. 184h ST.. NKW YORK po Vsi ADVERTISE IN GLAS NARODA' vo. ski je sunil Osenikovo naj prej v trebuh, »nato jo je uda ril po desni roki in preko leve rasne. Ves čas je možak zalito val denar, sicer da jo ho na mostu ubil. Osenikova je vneto zatrjevala, da mu denar izroči. samo do hleva naj prideta, kjer ira ima zakopanega. Ko

o pred nafKidom slišali, da sta se pogovarjala dva moška. Zaradi oddaljenosti niso mogli razumet i. o čem j«* tekla govorica. Kdini pa so si v tem. da so bili glasovi od moških, ki so sode lovali pri napadu na služkinjo, ki jo o njej znano, da ima nekaj malega prihrankov. Orožniki si prizadevajo zagonetni ro parski napad objjisniti. GLAS NARODA ^ poeiljarrio v staro do- J ^ movino. Kdor ga ho- i S čc naročiti za avoie 4 (j ce naročiti za avoje jf J sorodnike ali pri jate- j{ ^ (je, to lahko stori. — ^ ^ Naročnina za star^ | kraj stane $7. — V I Italijo lista ne poši- i Jlpmo. \ NAŠLI SMRT NA DNU MORJA 7 V « m . » HHI ■■t - Na^ratoje mornarjev na ameriški podmornici '' iM^ualuti' \ k i se je- prejšnji teden potopila. U'touilo je 2<> mož posadke. BRATOVŠČINA SV. MAK TINA Tega imena še niste »slišali, kaj ne, tla ne.' Xavzlic temu je pa organizacija s tepazova'n'je najnovejše žen--ke m o« le je že marsikoga spravilo v blaznost. Človeški um ne more slediti naprektku moderne tehnike. Letni časi niso več taki kot so bili ndkoč. Zima nastopi šele z januarjem in traja do maja, poletja ni skoro nobenega, in letos je v New Yorku o svetih Treh kraljih grmelo in tn-skalo. Vse to (smatram za napovefl čiflne dobe. Ljiafje naniir«' ui-več taki kot so bili. Moji stari kanieradi, nekdanji istebri bratovščine Martina, so se tako temeljito izpremenili, da rJkoro ne nmrem verjeti svojim očem. V New Yorku tega nisem o-pazii, ker nikamor ne grem, toliko jasneje pa opažam v Cle-velandu, kamor me je. |>o dr-^eli letih »zo|»et -zanesla ih4. Popoldne me pokliče znan glas po telefonu: — Keni sii-šal, da isi tukaj. Zvečer te borno obiskali. Z menoj pride še ta in ta in ta. Sami gatlje, ki so petnajst let vlačili prohibicijo za nos in so imeli v bratovščini sv. Martina najodgovornejše urade. Pred napovedanim sestankom vprašam krčuiarja: — Pa imaš »fcvolj zaloge za pot človeški h žrtlnf — Menda bo, — otlvrne, — če ne, se bo pa dobilo. [Prihajajo drug za drugitai. »Sedemo k mizi. 44 Kaj bomo, fantje t" 44Jaz bom sodo,'* pratvi pivi. "Jaz mleko," pritegne ki»ru-gi. "Korcarec vode," se oglasi tretji. Četrti tfploli ni žejen in penije k romarjev ega otroka po hladoleil. peti ^ pa s kavo žejo gaLSvi. Jaz sedim, g4edam in eie čudim. In kar malo sram me je, ko uaročim koizarec v vodo pomešanega vina. • Ce boni še kaj ča-a med njimi, bo irzgi>bi4a bratovščina -ar. Martina < mojega' najboljšega olil. % GLAS NABOB A" — New York Tuesday, June 6, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY B—VCC: Na -bojišču . . . Ležimo v blatu, ki ga nam je ]NN.larila pomlad, ki ni nobena pi mlati, marveč je notri v maj podaljšana, uirzla in mokra zima. Pred na.mi je navrtaua zemlja. Sto |H't«le>et korakov dalje je na preži sovražnik. V »vojih mokrih jarkih um je prav tako malo na smeh kot na ni. in mi na vso tuoč pri-zadt-vamo, tla ga ohranimo pri cIa!»i volji. Sevetla s** nam za to krepko zali val ju je jo. A sicer — ista |*usta žal us t '/a nas ko za sovražnika — tu sredi optMošene |>okrajirie, v raz-treljeuih |M>slopijt na pre-riti nepreif les tali trohnobo ni-st4«*ni I h i j ii i fHiljani. < V z a gledaš kje kako tra-vini ali t elo kak regraiov cvet, tedaj nekam zaslutiš pomlad. T«* laj mora>> zhrati vse svoje moči, tla >e na vi* gla* ne raz joka*. In vendar je tu nekaj, kar na> vm> osiWuje. Tako na pol poti med nami in sovražniki j*1 grmič — v prav nad robotu strelne gomile tofmv. Ze več iih-mw ga poznamo. Vid« li -mo, kako >e je konec m m-a inIeI z nežnim. srebrna f-tim dihom. Potem v a.prilu so začeli br-steti konice, neskončno nežno zelenje se je |tolaaroma poganjalo kvišku, na *to iti sto lističev je p / ikukalo na rlan. Ze zdavnaj vedo tisti, ki se razumejo na I■» .da jo to špaa-bezeg, tla jo to grm majnie. Moj >-liiga, ki jo mestna srajca z dušo v lina rja, ka kršila more /iti >mito iz neutešenc lakote. | m i zemlji, nam hoče eelo dopovedati, tla je prepriejui, dH -e Ih> vrnil razcvetel. A ni-fceV m 11 ne verjame. 44 Po tViu pa to* «|»oznaš. Izi dor?" "To -t* kar vitli,," pravi zvi ška. MPnv tako, kakor so tudi pozimi |toztiH Tia drevesci, katere -tadke češnje in katere višnje, iu kakor že po obrazu B1NKOSTN1 CVETOVI razsodiš, ali je kako dekle plavili ali črnih la*?." "Beži, beži, sanja se ti!" "No, saj bo e videl i!'' » * Pridejo dnevi dežja, dnevi megle, (asih celo opoldne ne vidiš tlalj ko za petdeset korakov daleč. Ko >e je prvikrat zjasnilo. je Izidor pristroiioncal in pripljuskal skozi blato iu mlakuže. rekoč: "Gospod, ali vidite!" *K'aj pa .*" "Da so to bele uiaju ice I" Vzamem kukalo. . "Kje neki, Izidor. Sanja se ti!" "Bi dali meni kukalo?" "Xa ga!" Ptngleda — gleda več minut. Obraz se umi bolj in bolj jasni. A še nekaj dragega je na obličju: je hrepenenje, želja, je spajanje - to podobo, ki jo fant vi«li. Moj Bog. termi fantu bi bilo treba dati nekaj oralov remije, ali bi bil to pesek, barje puščava — vse eno . . . On bi jo prenaredil v zrcalo božje duše. Pričaral bi iz nje svet >amih cvetov, o le bole majniee," rz reče >kozi ztibe. "To je videti po rasti, po belih, svetlih li-tih, po sve* I ill vejicah. Modre (majniee imajo v>se temnejše. A tudi po popkih *e to pozna. Čez osem do deset dni se bodo odprli." Izidor se nasmehija. "Binkošti [ta majniee! To je pa kakor — kakor v mirnih <*a sili! Saj «i človek to kar težko nrisli. Binkošti in majniee — bele. dehteče majniee . . ." " Če grm dotlej že ne bo sestreljen!" Najboljši prijatelj v nesreči vam je: s s SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA BRAT S K A. DELAVSKA pODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroki? do 1 6. leta starosti. ČLANSTVO: 52.000 PREMOŽENJE: $8.000,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vpraiajte lokalnega tajnika drustya SNPJ Glavni staa: ----- 2657-59 S. Lawndale Ave.. Chicago. 111. h Izidor pove-i roko s knka lom in me pogleda. Nekaj posebnega je njegov pogled. "'Xe bodo ga razstrelili. O l inkoštih .-topim ven Ln si utr-^ikiu cvet, en sam cvet, če bi jih več, bi bil greti. In ga bom poslal očetu, da naj ga nese materi na grob. Mogoče jo bo raz vesel i'o še v nebesih." "Prav, Izidor." Kaj bi «*ploh dejal na to? Takti mi je, ko da bi mi kdo po-ložil nežno roko na srce. Izidor > t mri v grmič. "Pa si vzemite kukalo v jarek!" "Pri-rčno zahvaljeni — vrnem ga vam čim prej." • . * Prihodnji dnevi so prinesli pomlad. Počasi se je ogrelo. Tudi noči na prostem >o znosne. A tudi bojevanje se pomnoži. Pri nas >mo dobili ranjence in tudi mrliča. Kdor je preveč radt veden, mora to |X) plača t i t rvojim zdravjem. JSovraž nik ima na puškinih ceveh pri pravo, da ti zadene v punčieo nasprotni k ovega o č e s a. Že zdavnaj se nobena glava ne u]»a več iz jarka. Že zdavnaj sem pozabil na grm majnic. Pogled nanj bi bil drago Izplačan. In «takt> prišle binkošti. Ne mislimo do>ti nanje, ^aj nam je t»d tega samo v duši hudo. . Zjutraj okrog štirih se začni' streljanje. Binkoštna ,u;od-ba. Marsikoga tako presune. tla pozabi na vse drago, celo na življenje, ki so vendar binkošti!" "^Celini, tia bi že minile. Sovražnik jih prav čudno obhaja Kaj bi pa rad?" "Saj vendar veste . . ." Gleda me ko da bi Vil z dru gega sveta. "Majniee! Bele so!" "No — in potem?" *4,Rad bi šel ponje" "Ali -i znorel?" Stoji jaed menoj kot o>ra močen šolarček. "Dajte, da grem ponje! Ne morem drugače. Vem. da se mi ne bo nič zgodilo. Prosim, dovolite mi . . ." Ze ga hočem nahruliti, mu povedati, da bi ibil to samomor, |>a ne morem be-ede črimiti. Stoji in čaka. "Stori, kar Inn-eš!" slednjič zarjovem .Mogoče tudi nisem nič rekel; že zda-vnaj jt» txitlej. Bib» mi je pa, ko tla se bom zadušil. . Tedaj stisne pete in tntide. Vse je Še v megli nastajajočega dne. Sonce je že na nebu, a je skrito za o'blaki in nima no1>ene moči. Nekaj metrov morem z očmi slediti Izidorjevo .post a vow potem ko se je povzpel iz jarka. Nato izgine v sivini. Stojim, čakam — in št^jetu sekunde. Srce mi ne utripa več. Sovražnik besno strelja. Računam: xdaj je tani, zdaj tam — zdaj pri gomili-- Tedajci burja pretrga obla ke in zrftrga širok pas luči v megleno steno. Na .kilometre daleč je vidna planjava. Srce mi tolče ko s kijem. Izidor stoji či. Ne tu — ne taun. Samo topništvo deluje -dalje. A to se ne zmeni za malega vojaka pri grmu Izidor drži otlrtrgano vejico v roki. nagne si novo vejieo nizfdoli, vdihava vonj, Ijuht-z-nivo poboža cvet in spusti spet vejico, 0 katoličanov, za katere skrbi kakih 100 duhovnikov, med njimi 17 danskega rodu. Sedaj je katoliška cerkev že ska, — prav trdno in mirno sem spala, ker sem mislila, da ii ruvaš mojo la.-tnino, o ce >arj Sol ima n je žen>ko bogato ob predpisov, .stisne pete in .se po vojarško prijavi. Tedaj se ne .morem več obvladati. Zgrabim ga za prsi, in ga streseni v jezi, ki me je tako pekla. . On pa me gleda, ko da je prav tako — in nato "u ves glas razjoka. skoraj v vsakem večjem mestu. Katoliški škof msgr. Brems, ki je Danec, ima sedež v davnem mestni Kodanju. V 14 letih svojega škotovanja je postavil 17 cerkva, kapele in nekolik o'daril. j"1 »«••■ J""' ...........OBLAST IN UMETNOST. ' bodo tri severne države —! , , !? , . Danska, Švedska in Norveška' man J° ............ -postavile skupno semenišč,- ;^ar portretov >voje dobe. za vzgojo duhovnikov v Ordru-| V^ 1v,;"kV 0:.,I',M: t"tlh d"'t sf l»u. Vseli katoličanov v teb Zf da ji h je on naslikal. Samo eesarja Karla \ . je trikrat naslikal. Nekoč je cesar dejal: "Moja tlela bodo izginila ko pleve v vetru, a iz Tizianovih rok -eni trikrat prejel nesmrtnost !" treh državah je p ribližno že 100 ti.-oč. VLADAR ČUVA. Ko je sultan Soliman zavzel Beograd in se je hotel vrniti v Carigrad, je neka ženska joka je padla predeli j na kolena in vzkliknila: -— Medtem, ko sem -pala, >o mi trije vojaki pokradli vse, kar sem imela! Soliman je -mehljaje odgovoril : OPICA ZADAVILA VLOMILCA. Neki bogataš Lt»< Angelesu je imel krotkegaurang-utana. Ko ft> nekega jutra stopil v kletko, pa je našel orang-utana sedečega na truplu za< lavi jene Pa si jako trdno spala, da ga človeka. Opica je nonoči nisi slišala da ti ropajo hišo! — Re- je. — .)»• tlejala žen napadla in zadavila vlomilea, ki j<* vdrl v In^itašovo bi-<«>. Knjige, katere toplo priporočamo MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. Marryat. (19i> strani.) V duhu či-tatelja oživi romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali. CVna ...................... Hoc. MORSKI VOLK. Spisal Jack London. (32K strani.) — Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pisatelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani (^itatelj ga ne bo odložil, dokler ga ne bo precital do konca. Cena......................$1. OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme. (337 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz radovednosti zašla v nepoznano življenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika. Cena ......................$1.50 OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edinole mojst'-r kakor je Barbusse je mogel napisati kaj takega kot je "Ogenj." Cena ......................$L00 ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan "Pregelj. (26I> strani.) Opis lanberške h bo ostal v spominu slehernemu, ki /m ^rsčital. Pregelj je mojster sloga in jejriVv Priltsve-jo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga še nekaj krajših črtic. Ona ......................$1-50 ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumi ii v tudi preprostemu človeku. Cena...................... 70c. POD KRIVO JELKO. Spisal Peter Bohinc. (160 strani.) Rokovnjači na Gorenjskem. — Črni graben. — Veliki Groga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčičevih "Rokovnjačev" svojevrstna v slovenski književnosti. Cena........................55c. POD SVOBODNIM SOLNCEM. Spisal Franc S. Finžgar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. O-pisuje življenje starih Slovencov. Mladega Iztoka je zanesla pot v Bizanc, današnji Carigrad, kjer se je seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala ujeti ga v svoje mreže. Cena......................$4.00 POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spisal Bulver. (2 knjigi in 2S0 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je bohtelo razkošno življenje v Pompeji h in Herkulanumu. Borbe s amfi-teatru. Spletke egipčanskega "čarovnika." Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena ......................$1.25 PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA ŠVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 263 in 230 strani.) ( V »e hoče od srce nasmejati, čitaj-te to delo slavnega češkega humorista. Britka satira na staro Avstrijo. Svejkove pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač pa krohot. Cena......................$2.40 POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spisal Guy de Maupessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljive po svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena...................... $1.00 ROMAN TREH SRC. Spisal Jack Lon don. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične eitati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa ro« man na vso moč živahen in zanimiv, ^aa ..................... SAMOSILlflA. Špnai Anion Navačan (153 strani.) Knjiga vsebuje deset poveMi slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske. Ona......................$1.50 STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. Spisal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tragična usoda župnika Golje, potomca tolminskega puntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drugih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Ruta rja. Ona......................$1.50 TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar Burroughs. (294 strani) Nadaljevanje "Tarzana," ki jo že vsaj po imenu znan vsakemu omikancu. Da-si je snov povesti neverjetna, se lahko čita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Ona...................... 85c. TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil-činski. (151 strani.) Naš najboljši humorist je zbral v tej knjižici nekaj črtic, ki so tako ljubke in prisrčne, da čitatelj ob čitanjn zares uživa. Posebno zgodba o Cefizlju je naravnost klasična. Ona .... $1.00 UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Vašte. (220 strani.) Romam iz star«* Ljubljane. Značaji so izrsizito opisani, istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdoi; jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mu žal. Cena ......................$2.50 CVETJE V JESENI. — VIBOSKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (41K strani.) "Cvetje v jeseni" in "Visoška kronika" sta najboljši deli pisatel ja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, tla je v teh dveh delih prekosil samega scibe. Obe s«'-j?inji se vršita v Škofii Loki oziro ma v Poljanski dolini. Ona...................... $2.50 ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc Jaklič. (268 strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imela svoj čarovniški proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje "čarovnic," ki so bile sicer povsem nedolžne ženske. Cena.......................$1.00 ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar. (184 strani.) Povest je prevedena iz češčine. Ob čitanjn se čitatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si skoro ne moremo želeti. Cena....................... 85c, ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Gv borlsv. f346 strani.) Uahoriau je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne reši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca. Cena....................... $1.00 ŽIVI VIRI. Spisal Ivan Matičič. (411 strani.) Najznamenitejše delo pisatelja "Na krvavih poljanah.Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. Cena....................... $2.00 AGITATOR. Spisal Janko Kersnik. (99 strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatorja" bo sleherni čital z užitkom. Cena......................$t qq HČI CESARJA MONTEZUME. Spisal M. Eider Haggard. (383 strani.) Delo, ki zavzema odlično- mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman z užitkom precital od začetka do konca. Cena......................$1.50 Slov f« Company r kratkem molku. 44Ne, ne, najhujšega se ti ni treba bati. Nama ni treba iti ml t<>d. .hr/. — midva — da, mrdva imava pravico v l>o-doče stanovati v oskrbnikovi hiši. In novi lastnik posestva jo bo jMjstil (»opraviti, tako da 1h» jako lepa iin sposobna za stanovanje. To sem si izgovoril, predno je bilo posestvo prodamo na dražbi." Senta .si z roko potogne skozi lase. C), hvala Bogu, da ji saj ne bo treba iti iz domače hiše, iz bližine Hansa Dorme-cka. Toda poloti se je druga sktf>, nje, ki se ni nikdar brigala za denar iu njegovo vrednost *'S čim pa l>ova živela, oče? Saj si uvoda pojK)lnorna obubožal!" Oče prime njuno roko in jo boža in njegovo srce je |>olno hvaležnosti do Henrika StoFberga. 4 4 Ta ko slal>o, kot m fcdis, ni, Sen ta. Od dražbe mi je še ostalo stotisoč mark. To vsoto bom v oskrbo prepustil gospodu Stolbengu, ker jo bil naložil na dobre obresti. In od obresti bova prav lahko živela. Xa mesec 'bodo obresti do-našale okoli petsto mark. To sicer ni Mnogo, ker pa imava proe t o stanovanje, moreva pri varčnem gospodinjstvu dobro1 izhajati. O, Santa, sedaj sem saj rešen groznih skrfbi, vsled' katerih nisem mogel po cele noči spati." Senta prime njegovo roko Ln pritisne 'na njo svoje lice. 4'Oh, ljubi oče; |>oteiii ni vse tako slabo, kot sem si pred-j Javljala." Oče ji ywikimd in zaduši vzdih. . I "Kaj ne; mogle bi biti še slabše. V oskrbnikovi hiši si bova vse udobno uredila, kajti s m »boj sineva vzeti vse pohištvo, ki je še kaj porabilo. Tudi sliko tvoje ljube matere bova vzela s seboj." Senta i>oglcda sliko svoje matere »n oči se žalostno zasvetijo. Toda sili se k hrabrosti, da je očetu napravila vse čim lažje in da mu s svojim tarnanjem ne bi se bolj obtožila srca. *4l)a. oče/' 'pravi junaško, 44si bova že kako uredila. In — mogoče bom mogla tudi kaj zaslužiti. V slikanju sem precej nadarjena i«n sem kse zadnja leta zelo vežbala. In če «>i mogla dobiti kaka naročila, bom že toliko zaslužila, kolikor potrebujem za obleke in kake malenkosti. Obupala ne bova, temveč bova junaška in pogumna.. In pri tem nama 1k> tudi fiomagal Bog. Koliko časa še sineva ostati v hiši?" Oče popraska |*> redkih laseh. 1*40 telil se moram še dogovoriti z gospodom Stolber-goni." Sent i no čelo se luvgubanči. 4em malo prej prišla v vežo, je stal kot kak za j >o ved n ik, trdega, strogega obraza in naslon jen na steber, kot da tukaj nima drugi govoriti kot on." "Je tudi tako, Senta. Ne -smeš pa biti krivična, kajti proti meni se je |K»kazal zelo dobrega. 4~V pa kaže trd, strog obraz, tedaj o tem njegovo srce ničesar »na ve, ker je zelo dober.* " Ne maram ga," za kliče trdo iu ipono>no dvigne glavo. t4Toda Senta, v resnici mu moramo biti zelo hvaležni; ta ko zelo je skrbel za tebe." "Toda jarz mu nočem biti hvaležna in če je odvisno samo od njtigove milosti, tedaj se bova rajše takoj danes preselila v os'krbnikovo hišo. Prositi ga nočem ničesar," pravi zelo ostro, kar ni bila njena navada. . Oče ]»a si pravi, kako je prav, da je Stolberg zahtevah da mora biti proti Senti vse zamolčano, kar bo za njo storil. Niti najmanj ne -m« slutiti, kako mu že sedaj mora biti hvaležna. Dobro, Senta, o vsem se .bom ž njim stvarno in pravilno razgovorih O kaki milosti ni nikekega govora. Dognal bont, kako daleč gredo najine pravice. In samo po tem se bova ravnala. (Samo pro>in^ ne (»okaži mu, da ga ne moreš trpeti. Na vsaik način lx> sedaj najin najbližji sosed in proti njemu morava biti dobra." Senta vzdih ne. "Ali bo vedno živel tukaj?" "Prav gotovo! Najprej lioče vse popraviti. Hiša in park morata biti v najkrajšem času urejena, in tudi jiosestvo bo n»arn obdeloval in ga bo zojjet spravil na višek." Senta zamišljeno gleda pred se. Stolberg tudi izgleda, kot da bo izvedel v*»e, za kar se je zavzel. In da bo posestvo zopet dviginil in bo napravil konec razpadanju, jo vendarle veseli. A ko bo šlo zo{>et vse tako lepo, kot v njenih otroških I 'tih, kot tedaj, ko je še živela njena mati, tedaj bo s vojega «)oma zopet vesela, četudi ne bo več očetov. Toda vedno bo huda na moža, ki *e je vsilil v njen ljubi, lepi dom in se v njem pojavlja kot go*p»>dar, če4urii j»o vsej pravici. Občuti pa prav dobro, da je njena jeza krivična, četudi ni bila krivična. Toda ima občutek, kOt da *e mora v svoji notranjosti proti temu možu po«taviti v bran, kajti v sobi je imel nekaj tako vplivnega, kar jo je vznemirjalo. Pa vendar pametno pravi: "Naj bo, oče, nikakor mu ne strani z nasvetom in dejanji, «ker dobro poanam konje." Govor pesnika Otona Župančiča ob Prešernovi slovesnosti v Vrbi (Nadaljevanje prihodnjič.) u> Današnji dan je .praznik naše kmečke hiše, praznik slovenskega duha, praznik naše mladine, ki je poklonila narodu ta dom, sveti liram,, kamor bodo romali naši ljudje, kjer bodo ,-*tali zamišljeni in pretreseni na tleh,, ki hranijo sledi prvih sto pin j največjega slovenskega človeka. V tej hiši mu je tekla zibelka, tukaj je lovil od male re prve zvoke slovenske besede in jih ponavljal za njo. Tukaj v Vrbi so se navzeli krepke gorenjske govorice, stvarne in nazorne, iz tega domačega narečja miu je vzklilo »o čudo njegovega jezika, tako plemenitega, kakor da ga je preti njim gojilo nešteto mojstrov, da se je dal upogrhati najrahlejse-mu valovanju čustev in misli. Njegov jezik j«' dognan do zadnjega izraza in popolnosti, zraven pa je tako preprost, in domač, kakor da se ga drži prva rosa, ki mu daje jutranjo sve žino in zorino jasnino te okoli ce, veličastne in obenem mile. Sto let je minilo, odkar nam je dal Prešeren pismo in pečat za pred svet, mile svoje Poezije. Drobna knjiga a vanjo je zajeto vse slovenstvo in osrednja misel našega naroda. V njej je izmeril globočlne svojega srca, širine svojega duha, razpel je slovensko obzorje, da se je stopilo s svetovnim. V njegovi knjigi je prvič spregovorilo slovensko srce in izpovedalo s*voje strasti, radost in Im>-lečino. svojo ljubezen, svoj up in strah, svoje trpljenje in Izmago nad trpljenjem. Vse, kar je razburjalo njegovo dobo, je šlo skozi to občutljivo sr ce in .«» 7>rečiščeno izlivalo v melodijah, kakršnih niso Slo venci slišali ne prej ne pozneje. Nihče pred Perešemom, nihče za Prešernom se ne da primerjati ž njim. < >n je zase. vse drugo je vrsta. On je tista debela jagoda v umiku, ki se ji pravi vera. Trubar je bil prvi, Prešeren je edini, častitljivo in vsega spoštovanja vred no je. kar je storil Trubar. In vendar! Alco bi Trubarja ne bila. bi hil njegovo delo opravil kdo drugi. Malo pozneje morda, toda opravil bi ga bil prav gotovo. Da je Prešeren umrl, preden je zastavil pero, ne bi bilo njegovega dela, ne mogel bi ga opraviti noben drug. Zakaj! Trubarjevo delo je bilo stvar jasnega pogleda, umske moči, in gorečnost i. in dobre volje. Prešernovo j>a delo ge nija. ki je enkraten in nenadomestljiv. Skrivnostno snovanje, pri katerem so vse človeške zmožnosti strnjene, za silovit zagon, da se iz njega rodi čudo kar farno jio sebi. Brez Prešerna bi bili Slovenci ostali POZOR ROJAKI! V ZALOGI IMAMO NOVE PREGLEDNE ZEMLJEVIDE: Velik pregleden zemljevid JUGOSLAVIJE (Na njem so označene poleg mest tudi večje slovenske vasi) stane $ 1.— Manjši zemljevid JUGOSLAVIJE stane 25* Zemljevid jugoslovanskih BANOVIN stane 25c Zemljevid — CELEGA SVETA Knjiga, obsegajoča 48 str., seznam večjih mest s številom prebivalcev. Stane 50c SLOVENIC PUBLISHING CO, 216 West 18th Street New Tort v somraku, narod brez genija, narod brez luči. Strah je pomisliti na tako temno vrzel, na tako zevajočo praznino in njene nasledke v naši kulturi. . Prešeren, rojen kakor vsako živo bitje s hrepenenjem po sr<»či na svetu, je stopil z vedrim licem na |»ot. Njegove prvi« pesmi so igrive, j»oliie šale, prnsemosti, izliv ljubeznivega šegavega duha, čeprav že tudi v |H>skočnost povodnega moža vdira element fantastične groze. Toda kakor teče tok. pa dajo sence nanj. čedalje več je mraku, lahkotnost mineva, |n> sem se resni, otožuost se meša v žutboiwe valovanje, iz ranjenega srca se oglaša čedalje večja težnja po ljubezni, pre-sunjen krik po rešitvi iz življenja ječe, hrepenenje 7>o koncu; "Prijazna smrt, predolgo se ne mudi." Vendar obup sonetov nesreče ni njegova zadnja postaja. Se nadalje ga ziblje up in strasli dokler .se .ne poslovi tudi od toll dveh in tedaj "srce je prazno. srečno ni." Res prazno to srce ni nosilo samo svoje bole-čir.e, zato ni moglo nikoli biti prazno. Njegova ljubezen je neločljivo prepletena z domo Vinsko ljubeznijo, jx^sniku je naloženo več nego samo oseb no gorje. Tn tudi, ko se mu razbije osebna sreča, mu ne sije noben žarek, ko bi se rad od-počir v groba globočine, ga sili njegov pevski poklic, da ostane tam. kamor ga je postavila usoda. Lnstna nesreča mu trajno ne skali pogleda. Toliko je objektiven, toliko moder, da ne zdrži in ne prekolne življenja, ne ljulbezni, tega nebeškega daru Zemljana. Premaga zagre-njenost in najde odrešitev zase in za -nas v odpovedi, v po nižni udanosti in neizprosni svoji usodi. Po tem Črtomir skem preobratu postane njegova pesem blagoslov, ki posveča vse, kar ki i je pod soncem, žalost in veselje, svetost trpljenja, svetost človeškega prizadevanja za druge, za narod, za človeštvo. To najnežnejše slovensko .srce je bilo hkrati tako močno, da je vse prebolelo in si rešilo udano a vedno modrost ikakor je dodeljena samo največjim duhovom na svetu. Najnežnejše, najmočnejše, naj genialnejše slovensko srce, še danes neizdrobljeno. Hotel bi vam postaviti pred oči vso Prešernovo pesniško in umetniško veličino, vso njegovo človeško milino in ljubeznivost. ali moral bi imeti Prešernovo jasno in jedrnato besedo, moja besed.a je prešibka. Zato vas moram zavrniti na Prešerna samega. On se vam 1k» razodel jasno in bolj živo s svojo čudovito pesmijo. Tukaj vidim tudi mlade ljudi, dijake, nekateri, vem. da nosite v žepu Prešernovo knjigo. druigi ga poznate morda sa- llS,l,l,,,!!l»!!,,l,,,,,!Mi!!l,,l,,,,M|,!«,,,!!:,:t!|1'i«<,,,,|Mi,l................................... ^tKiiin^n.,,,,,,,,!^!,,,,,,,,,,.^,,,,,^^ .iiiiuiiit ''»umni Za gospodinje Kuharske Knjige... g^MWIIIIMlllllBOIBIIIIM .....j,..............„,; „.,„. Slovenske žene so splošno znane kot dobre kuha rice. Vsakdanjo hrano znajo pripraviti okusno in spretno brez posebnih kuharskih navodil. Naša slovenska kuha je nekaj posebnega, ker je vzeta iz vseh narodnosti, katere so sestavljale nekdanjo Avstrijo. Ni rečeno, da mora dobra kuha biti ravne draga, pridenite kak sne malenkostne stvari, kot te ali one zelenjave ali dišave in napravite posebno tečno, okusno jed. V knjigarni 44Glas Naroda" imamo sledeče kuharske knjige, ki bi Vas morda zanimal«: mmmmmmmmmmmmmm LJUDSKA KUHARICA Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c KUHARICA 965 navodil, 255 strani. broširana $1.25. . . vezana $1.50 tmmmmmmmmamammm SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdajr 728 strani. Cena $5. VSE PARNIKE SLOVENIC PUBL CO. TTTOOSLAV TRAVEL 1>EPT. SIC W. 181b SC. New Y«rk. N. V. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK KHETAJNJE PARNIKOV SHIPPING NEWS ODPLLTJA — Mawu 7. juuija: <^u>fD Mar j t Cbprhouri New York ▼ Hamburg 10. junija: t Vul<-aniu t Trst Coluuihus v Brftuen 11 juniju: I ltrt-mt-ii v Hrpwo ; Chaiuplain v Havre Nieuw AuibterdMin ▼ Boluugu« 14. juuija : Aquitnuia ▼ 4'heiituure Niirtuanrfie v Hat re Hansa v Hamburg 17. juuija: Coat«- di Savoia t Ueoua -T>. juuija : Kuropa t Bremen 21. junija: Queen Mary v Cliprlmurg He «1«' France v Havre iH'tifsrblanU v Hamburg -1. junija: Saturuia v T rut ii7. juuija : lie (irattse v Havre juuija: Afiuitania Norma mlie Hauilturg i r ('hrlHtiirjc v Havre IIaui>>u.-f; taWie.llljillllOMllll.illlKJMli,.. 111111111,,,..•iliurtlii,. .illltH'H,,ti|IIIHIII||||i||li>Mi|(|| .hiIIIIih, Hi—M-bi"I»iiiih"'■'|uiiiiiii|i!i|»IIIHHII>!'"i......... 'iitiiiuiiii ■iinniiiii»''iiiiniiiiii''iiii|iniiii mi'toliko, kolikor ste ga po znali v šoli. Nosite ga > seboj iu uživali ga bo^te |kj .svojem srcu, [io svojih letih, izkušnjah, vsak |h» svoje. Kakor boste rasli vi, tako bo ra>el z vami on. Vedno vam bo imel nekaj novega povedati, nikoli vam ne bo prazen, nikoli star. Od mla dih kolen do sivih las vam bo zv«'st spremljevalec in ljubezniv tovariš. Z mladim mlad, z naivnimi naiven, > šaljivimi šega v. e porajajo. move struje si gradijo ]>ot. pojavljajo ve nove teorije in vzniikajo nova dela. TCdor izmed vas .se bo prepojil s Prešernom* ho imel zanesljiv kom pas, ki ga bo vodil proti jas tlim ciljem, da l>o sodoben, moderen, ne da bi letal za vsako najnovejšo modo. delaven, lie da bi silil za hipnim u>»|>e-hom. A tudi vsem drugim, ki se ::e boste nikdar trudili s poezijo, |»e>nikovanjem. pravim: Vzemite v roke eudovito Prešernovo knjigo! V njej je sam živ, gora k elovek in ehfv'ek je noii/erpen v svoji skrivnosti. Kakor se pomikaš la-pov ter hodili na most. kjer so dolgo stali i.n gledali roko v roki deročo vodo ter bele oblake vodnih kapljic, dvigajo če .se nad vodopadi. Most čez Xiagaro je bil znan p«>d imenom 'smost ljubezni." Minilo je ž«* 1.*» meseeev. »nikar ga je led |H»rušil iu trajalo bo š<» 16 mesecev, preden bo zgra jen nad Xiagsiro nov most. I*r» trebno niso samo dolga pogajanja med ameriško i.n kanadsko vlado glede novega mostu, temveč težko inžinirsko delo, oreden so bili načrti pripravljeni in odobreni. Stroški za novi most bodo znašali 5 milijonov dolarjev V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — Si: KNJIGARNA "GLAS NARODA' Bohinjsko jasero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK —--~