GLAS NARODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. -A 64. 2ST© va/ lO. a v ^ cls133i 1901. $350,000 ukradli. Tatovi skopali predor. Vallejo, Cal,. 6. avg. V tukajšnji, proti tatovom ,.varni" topilnici data, bo tatovi v miuolej noči ukradli za «350 000 čistega zlata. Topilnica v Vallejo je največja na bregovih Tihega ocea_ a in je zidana blizo morske obale. Tatovi so od morskega obrežja skopali v topilnico 300 čevljev dolg prodor in na ta način neovirano prišli do Blata; prodor bo več tednov kopali, kajti bil je narejen popolnoma pravilno. Delo se jim je izvrstno Bplačalo, kajti pobrali bo vse zlato, kar ao ga dobili. Zlata ne bodo mogli takoj proda* ti, ker je kolekovano. Najbrže bo tatovi o tem dobro podučeni in bo* do zlato pretopili ter ga zmešali z manjvredno kovino. San Francisco, Cal., 7. avgusta. Tatovov še vedno niao dobili, dasi ravno jih cela vojaka detektivov zasleduje. Vlada je ukazala vbo okolico mesteca Vallejo preiskati, toda vse zaman, niti najmanjšega aledu o zg nolem zlatu in tatovih niBo našli. Splošno = e sodi, da bo lopovi bili tatovi ,,po poklicu" za-padue dole. Vsekako so pa zločinci imeli med služabniki topilnice svojega pomagača, kar sledi iz naslednjih okoliščin : Tatvino bo izvršili v času, ko je bilo v topilnici največ slata. Običajno pripeljejo vsaki dan le za $100 000 zlata v topilnico in sicer ob 11. uri. Prodor so lopovi že davno napravili in bo toraj Čakali dneva, v kterem bode v za voda največ zlata. Na obali je lopove pričakoval Golu, s kterim se pa gotovo niso odpeljali, kajti čoln, kterega sledovi so se poznali na obrežju, je alužil le v to, da bo ta tovi spravili svoje zasledovalce na napačne sledove. Jednega tatu vjeli. San Francisco, Cil, 8. avgusta Včeraj večer so vjeli bivšega slu iabnika topilnice v Allejo, ,,Buck" Taylorja, kterega sumijo, da vč o tatovih, kteri so zlato ukradli. Taylor je službo pred šestimi tedni ostavil trdeč, da je bolehen, in dB ne more več delati. On ne more dokazati kje je bil minolo nedeljo. Pri sodišču je bil strogo zaslišan, vendar Be pa'.ne vč o izidu preiskave. Policija trdi, da ima pravega moža. Vlada je razpisala $25.000 nagrade onemu, kteri jej naznani tatove in najde ukradeno zlato. Umor iz osvete. Minoli ponedeljek po noči, je na istočni Hounton ulici v New Yorku, I81etni Charles Auerbach ustrelil LouiB Josephs, svojega bivšega prijatelja. Slednji je bil vodja lo povske tolpe, ktera je že dolgo vznemirjala jugoistočni New York. Njegovi tovariši so se ga bali in »*-mu udano pokorili, kajti Louis je tnal rasun svojih pesti tudi revolver izvrstno rabiti; ni toraj čud no, da bo be vsi razveselili, ko bo zvedeli o njegovi Bmrti. Auerbacb in Ltuis sta Be v slednjem času večkrat prepirala valed delitve svojega „«sslužka," kterega sta navadno iskala v žepih druzih ljudi. Ko se je v ponedeljek ponoči LoaiB vračal domov, ga je Anerbacb jednostavno ustrelil in pričel bežati Dasiravno smrtno ranjen, Šel je LoaiB še do bližnje lekarne na vo gala Clinton ulice; ker mu pa tu kaj ni nihče pomagal, napotil se je do druge lekarne. Toda jedva j* storil par korakov, ko seje zgradi) mrtev na ulico. Morilca so kmalu vjeli in zaprli. Ko so mrtvo truplo Louiaa peljali memo hiie, kjer stanujejo njegovi ■tariii, gledala je mati Bkosi okn in obžalovala ,.nesrečnika." Ko je s vedel a, da je ustreljeni njen sin, je skoraj sblaznila. Vstaja v Colombiji. Vstaši plenijo mesta. Colon, Colombia, 6. avg. C >lom-bijski vstaši so se pojavili ob panamskem obrežju in so nedavno oplenili tri mesta omenjene pokrajine. Mesta so vstaši istočasno napadli, vendar so se pa edino le državne blagajnice in blaga, ktero so našli v državnih skladiščih, polastili. Inozemce niBO nadlegovali. Posestniki bananskih nasadov bo bežali v gozde, ker drugače bi jih vstaši prisilili k njim pristopiti. Vlada odposlala v Colombijo vojno ladijo. Washington, D. C., 7. avgusta. Naš konzul v Panami poroča, da ao kolombijski vstaši vstavili želez-nični promet na progi med Atlan-tiškim in Tihim oceanom. Vsled tega je vlada odposlala v srednjo Ameriko vojno ladijo ,,Machias", da čuva promet ob panamski ožini. ,,Machias(< je topničarka, na njej je 158 mož. Poročila iz Colombije so popolnoma izostala, kar znači, da je vlada v velikih stiskah. Mesto Bogota je popolnoma ločeno od prometa. Vstaši bedo baje v kratkem ustanovili novo vlado. Washington, D. C., 8. avgusta. Predsednik panamske železnice brzojavil je waBhingtonBki vladi, da postaja vstaja v Colombiji od dne do dne nevarnejša. Zajedno poživlja vlado, naj pošlje na obrežje Tihega oceana tudi jeduo vojno ladijo. Admiral Casey bode odposlal Panamo najbrže vojno ladtjo ,,Iowa" ali pa ,, Wisconsin14. Chilenska vojna ladija na potu v New York. Vojna ladija nBaquedamo" od-pljula je iz Valparaiso, Chile, v New York. Chilenski častniki bo prosili na^o vlado za dovoljenje, da smejo vzidati v tukajšnji Washiug-tonov spomenik spominsko ploščo v znamenje prijateljstva bratske nam jugoameriške republike. New-yorčani bodo jugoameriške mor narje brezdvomno najiskreneje spre jeli. Ni bila krava. ..Pritožba neutemeljena, krava je postala mnž." Tako se je izrazil zdravstveni odsek v Newarku, N. valed pritožbe John Bauerja. Slednji je namreč tožil William Dupperja, da mora odpraviti svojo kravo is bližine njegovega stanova uja, in sicer iz zdravstvenih ozirov. Dupper je kravo že pred par tedni skrivaj prodal, toda iz hleva so še vedno prihajali veBeli kravji glasovi ,,mu mu". To je napotilo Bauerja, da je Bvojo pritožbo obnoyil. Koli-korkrat je zdravstveni nadzornik prifiel k D upper ju, je vedno slišal mu ma", toda krave ni mcgel uajti. Konečno mu je nekdo svetoval, naj neopaženo pride do okna hleva in naj pogleda v hlev. V svoje začudenje je pa v hlevu ugledal Oupperja, kteri je izvrstno posnemal kravje glasove in se potem sam sebi tako smejal, da ni mogel Btati. Iz delavskih krogov. Št raj k delavcev trusta za jeklo. V znamenju Pittsburg, Pa., b k a b o v. Velikanska prevara. V Hoboken, N. J., prišli so dne 7. avgusta družbi goljufov na Bled, ktera je pod imenom ,,Greenville Ice & Coal Co.", ktera tvrdka je aa dobrem glasa, v Pennsylvaniji in newyoriki državi pri farmerjih kupovala les. Varani farmerji so les pošiljali v Hoboken in Jersey City, kjer bo ga lopovi takoj na kolodvoru prodali. Lopovi so imeli v Hoboken svoje urade, ktere bo pa sedaj prepustili svojej osodi in zgi noli. * 7. avgusta. Se ta teden bode približno pol milijona trustovih delavcev pričelo štrajka ti. Sto tisoč delavcev spada k uniji, ostali so večinoma taki, ki ao v delu cd prvih odvisni. Kompromis je popolnoma izključeu, kajti štrajk bode še le potem končan, ako trust pripozna pogoje, oziroma zahteve delavcev. V tovarnah ,,Clarke", ..Lindaey" in , .McCutcheon" bodo jutri priče li delati skabje. Delovodja Thompson je dejal, da trustu ne bode primanjkovalo skabov in sicer iz-učenih, kteri so že več let v tacih tovarnah delali. Skabje Clarkove tovarne so večinoma zamorci, ki ao prišli iz južnih držav. Število oboroženih truBtovih de-putijev od dne do dne narašča. Slednji bo vsaki dan vadijo, kako jim je rabiti orožje. Tovarnarji hočejo na vsak način izzvati proli-vanje krvi, da bodo tako opravičeni zahtevati milico. Iz vseh krajev prihajajo Bkabje v Pittsburg. Superintendent Brown je danes zatrdil, da ima že dovoljno število skabov, in da zatrore v dveh tovarnah takoj z delom pričeti. Nemiri Be do Bedaj niso pripetili. Delavci CarnRgiejevih tovarn, v kterih se izdela 25 odstotkov jeklenega izdjlka sveta, se bodo organizirali in pričeli b štrajkom. Carne-giejeve tovarne prinašajo trustu letuih 330,0 0 000 dobička. Ako prično delavci imenovanih tovarn v resnici štrajkati, bode moral trust odnehati, ker drugače bodo cene trustovih delnic tako nizko padle, da bodo trustijani primora-ni velikansko podjetje razpuBtiti. Odprli dve tovarni. Pittsburg, Pa., 8. avg. Ravnatelji tovarn trustove tvrdke Lindsay & McCatcheon bo danes naznanili, da so v tovarnah mesta Allegheny danes pričeli delati z neunijskimi delavci. ,,V Clarke Mill" pričeli so daneB tudi s skabi delati. Pri hodnji ponedeljek bede baje 463 neunijskih delavcev delalo v ime-novanej tovarni. Tem trditvam pa nikakor ni verjeti, kajti vse to bo izumili truBtijani, da motijo štraj-karje. Jutri prično skabje v takozvanej „PainterB Mili" delati. Kapitalisti že sedaj trdijo, da bodo milico neobhodno potrebovali. Predsednik Shaffer se je danes posvetoval a predsednikom Gom-pers od ,,American Federation of Labor", kteri je prišel iz Atlantic City. Kaj Be je pri seji, ktere se je udeležilo več organizatorjev, sklenilo, ni znano, vendar je pa orga nizator Flynn zatrdil, da bode Federation" pomagala uniji štraj-karjev. Tukaj se je UBtanovila družba, ktera namerava zidati tovarne za ploščevino; družba bode delovala neodvisno od trnBta. Nadalje Be objavlja, da je trust za jeklo včeraj kupil 15 tovarn za jeklene cevi. Tovarne so bile dose-daj last „Shelby Tube Works". V slednjih tovarnah delajo izključno le neunijski delavci. Neki trustov uradnik je zatrdil, da bede truBt začasno taprl vse svoje manjše tovarne razun v Pittsburgh, Clevelandu in Chicagi. Krog trustovih tovarn nastala so delavska mesta in vasi, ktera bodo VBled tega sginola, kajti delavci, kteri imajo krog trvarn svoje hiše in zemljišča, bodo morali svoja domovja ostaviti in oditi sa delom. Pittaburg, Pa., 9. avg. Truatovi uradniki naznanjajo, da Be bodo trustove delavnice ali takozvau ,,Dewes Wood Works" preselile iz McKeesport, Pa., v Kiskimineta* Valley, ker je prebivalstvo v Mc Keeaport trustu sovražno. S tem iioče trust tamošnje meščanstvo le ostrašiti, kajti ako se imenovane delavnice preselijo, morajo tudi ostale za njimi oditi. V ,,Dewes Wood Works" dela 1200 delavcev. Nadalje objavlja truatovo časopisje v današnji večerni izdaji, da bode trust tudi ,,National Tube Works" prestavil iz McKeesport v Conneaut, Ohio, kar tudi ni vero-;jetuo. Trust je skušal Bvoje „Painteru delavnice s skabi napolniti, kar se mu pa ni posrečilo. Skabje bo sicer prišli semkaj, toda v jezo truatija-nov prestopili takoj k štrajkarjem. Tudi iz Clarkovih tovarn je več skabov ušlo, tako da je tudi tukaj delo nemogoče. V ,,Farm Mili" ao danes Bkabje delali. V tej tovarni je 70 odstotkov skabov ; v kratkem bodo skabje zasedli vsa mesta delavcev. Ci ani ,.American Federation of Labor" nameravajo pristopiti k ,,Amalgamated Association". Pristopili bodo namreč samo oni, ki delajo v trustovih tovarnah. Ker mayor mesta McKeesport podpira štrajkarje, zagrozil mu je trust, da ga bode sodnim potom storil neškodljivim. Cleveland, Ohio, 9. avg. Trust je ukazal za svoje tukajšnje skabe zgraditi dvonadstropno hišo. V njej bodo stanovali skabje ,,CreBcent" ploščarne. Večina skabov pride semkaj jutri v nedeljo. V Newburgu bodo uprizorili splošni bojkot proti trustu. Ta-mošnji gostilničarji in hišni posestniki so sklenili, da ne bodo vzeli v svoja stanovanja skabov ter jim ne bodo prodajali živila. Birmingham, Ala., 9. avg. Delavci jeklene obrti države Alabame so sklenili pošiljati štrajkujočim tovarišem vsaki mesec $9000 podpore. cev tukajšnje tuke vedno narašča. Ssdaj so tudi kurilci pričeli štrajkati, kar je posestnike parnikov neljubo izn^nadilo. V zalivu je 110 parobrodov vsidranih, vsi so naloženi večinoma s žitom, toda nihče neče skladati tovor. Tudi žitni elevatorji so do vrha napolnjeni a žitom. Farmerji, ki ne ve;o kam s Bvojim žitom, b« do vBlei štrajka imeli mnogo škode. Danes bo pričeli tndi cestni de lavci štrajkati, ulice postajajo vedno bolj nesnažne. San Francisco, 9. avg. Strajkar jem seje pridružilo daues750 paro-brodnih kuharjev in stewardov Parobrodi tukajšnjih „0ceank Steamship Co.1' "Oregon Railway & Navigation Co." ter oni ,,Pacific Coast Steamship Co." so ostali brez možtva. Učenci „Union Iron Works," ki se uče v tovarnah za stroje, so da nes delo ostavili Sedaj dela le št 25 učencev. Surovosti tovarnarjev v Floridi. Uuija delavcev tovarn za smotkt ,,La Resistfncia" v Tampa, Fla vprizorila je štrajk. Tovarnarji bo pt sklenili štrajk končat', naj stani sar hoče. V to svrho ao ustanovil odbor, kteri sestoji iz 100 mož kterim bo pridejali še tafcozvan pododbor dvajsetih m 3Ž. Tako ustf* novljena četa združila se je b flo ridskimi roparji, kteri so minol ponedeljek vjeli 11 članov unije, k so se vračali od seje. Na to so jih odvedli na pripravljeno jadrank< in jim naznanili, da jih bodo odvedli v centralno ali pa v južtu Ameriko ter jim zajedno iapretili. da se ne smejo v Florido več vrniti ker v tem slučaju Be jim bode slabr godilo. Jadranka je na to odpljnla proti jugu in nesrečniki bo sedaj najbrže že v centralni Ameriki. Med vjetimi bo blagajničar ,,Resi-stencije", urednik družbenega glasila in par najboljših govornikov. Tajnika unije, kteri hrani $32 000 unijskega denarja, niso vjeli. Strajkarji so dopoBlali McKin-leyu protest. Nesreče. Unijska plača in zidanje cerkev. Ker pri zidanju rimokatoliške sirotišnice v Fordham Heights, Bronx Borough, v New Yorku zaposleni delavci ne dobivajo unijske plače, je tajnik ,.Central Federated Union", Bohm, nadškofa Corrigana pismeno opomnil in vprašal, čemu ne plačuje unijBko plačo. Toda do danes nadškof še ni odgovoril, najbrže valed tega, ker zastopniki unije niso „prominentni". Delavci, ki popravljajo newyorSko škofijsko cerkev sv. Patrika, dobivajo tudi neunijsko plačo. Unijaki odborniki so po 2urnej seji sklenili, da bodo odposlali k nadškofu odbor, kteri mora od škofa odločno zahtevati, da dobe delavci v nadalje nnijeko plačo. Štrajk newyorskih krojačev. Štrajk tukajšnjih krojačev še vedno ni končan, vendar je pa nad polovico tvrdk že pripoznalo unijo Razne newyorške krojaške tvrdke so v novejšem času jele svoje delo v Philadelphijo pošiljati. Po osmih tednih zmagali. Wilkesbarre, Pa., 8. avg. Delav ke Menziejeve tovarne umetnih vezenin so osem tednov štrajkale, ker jim gospodar ni hotel povečati plačo. ..Central Labor Union" je danes med odborom delavk in tovarnarjem posredovala ter izposlo vala štrajkujočim delavkam 25 odstotno povišanje plače. S tem je štrajk končan. Štrajk pobrežnih delavcev v San Francisco. San FranoiBCo, Cal., 8. avgusta. Štrajk pobrežnih in ostalih delat Morgan hoče vse imeti. Chicago, 111., 7. avg. Trditve, da namerava J. P. Morgan pokupiti še ostale premogove rove, eo r^sničn**. Kapital n vega ogromnega podjetja znaša 300 milijonov dolarjev. Nakup premogovih rovov v Indisni b^ je nekoliko zavlekel, k^r se neodvisni posestniki gledč cene z Morganom niso mogli takoj Bpo razumeti. Konečno jim je Morgan ponudil 15 milijonov dolarjev in objednem zagrozil, da jim bode, ako sedaj svojih rovov ne prodajo, napravil toliko škode, da bodo prisiljeni prodati Bvoje rovo za vsako ceno. Buffalo, N. Y., 7. avg. J. Pier pont Morgan namerava kupiti vs<-poulične železnice med Buffalo, Tonawanda, Niagara Falls in Lock-portom. Kača vbežala. Toledo, O., 8. avg. Prebivalci iztočne strani mesta marljivo iščo lo veliko kačo, ktera je v sprem stvu dveh manjših všla tukajšnjemu .,fakirjn" Bowstrju. Mili kači so našli v miznici v sosedovem stano-itanovanju, dočim je boa constric tor brez sledu zginola. Mrs. Nation bode kmalu prosta. Topeka, Kansas, 8. avg. Gospa Carrie Nation, ki že 14 dni „sedi bode kmalu zadobila prostost. Gospa dr. Harding, blagajničarka glavnice ,,odrešenja", je dosedaj nabrala $78, razun tega je še neki dobrotnik poslal $50 za gospo Na tion, tako da za rešitev slavne protialkoholke le še $12 manjka Ona mora namreč plačati $148, od kterih $8 je že „odBedela". Razstrelba nafte. Na vogalu 32. ulice in 6. Ave. v New Yorku pripetila se je dne 9. t. m. razstrelba nafte. Tu je stalo namreč šest sodov nafte, ktero rabijo za napolnjevanje strojev pri popravljanju asfaltnega tlaka. Dva delavca sta imenovani stroj napol< njevala in pri tem razlila par galon aaf te, ktera je tekla proti drugem stroju, v kterem je nafta že gorela. Kakor hitro je dosegla stroj, se je vnela in vžgala prvi sod, kteri se je takoj razletel. Nastal je na ulici velik požar, kterega plamen je švigal 100 čevljev visoko. K sreči se ■»stali sodje niso vneli. Gasilci so ^ili takoj na licu mesta in so pre-orečili nadaljno nesrečo. Ponesrečil ni nihče. Ekspresni vlak ponesrečil. Leroy, N Y , 9 avg Naj hitrejši vlak ,,L=?high ValUy" železnice, •tteri ostavi popoludne Buffalo ter idide proti Ntw Yorku, skočil je lanes popoludne pri Leroy raz tira in se popolnoma zdrobil. Zadnja iva vozova at a padla čez nasip in >! tičala v globokej jami. Devet »otnikov je nevarno ranjenih, dva »mrtno. Zdravniki mesteca Leroy «o prišli takoj na lice mesta. Zdravi potniki so rešilnemu možtvu lomagali razkopavali razvaline, pod eterimi je bilo več osob. O vzroku lesreče še ni znano, najbrže je bil tir poškodovan. Petdeset ranjenih. Union City, Ind., 7. avgusta. Iz Oaytona semkaj vozeči večerni- ->sobni vlak je blizo tukajšnje postaje zadel s tovornim vlakom. Petdeset osob je deloma težko, deloma lahko ranjenih. Vzrok nesreči e napačno postavljeno izogibališče. Povodenj v Virginiji. Richmond, Va., 8. avg. Minoli r,orek po noči je VBled deževja nastala v jugozapaduej Virginiji po-'odenj. Škoda je velikanska. Promet ua Norf lk in Western železnici je /etavljen Popravljanje na železnič-iu progi so takoj pričeli. Obrt v Floridi. Washington, D. 0., 7. avgusta, [zvestja o obrti države Florida ob-avljajo, da je sedaj v državi 2114 obrtnih zavodov, kterih prometna {lavnicu znaša 834,473.997. Leta 1890. je bilo v Floridi le 805 tovarn prometno glavnico $11,110 304. V tovarnah je v minolem letu de-alo 37 094 delavcev, dočim so leta 1890 le 13.119 delavcev našteli. Delavci so zaslužili lansko leto fl 1,357.367. VrednoBt izdelanega • laga doseza $38,189.894. Pravo je zadel. Mnogo resnice v malo besedah je iravilno izrekel g. Job. Andrlik, 506 vlay St., Marshaltown, Ia., ko je >iBai sledeče; ,,Trinerjevo ameri-cansko grenko vino je, — to za-ivalno pripoznavam, — pozitivno zvrstno zdravilo, ktero me je hitro izdravilo VBeh bolečin, popolnoma >krepčalo in mi dalo zaželjeno po-•lvljenje.4' — G. Andrlik je trpel na '.elodčnih bolečinah, proti kterim a Trinerjevo grenko vjuo pripo-mano na jboljš^ zdravilo, predpisano d izurjenih zdravnikov, kakor tudi apram vsem drugim neprilikam i eter in ledic. Je pa tndi najboljši ^tk proti vsem takozvanim poletnim loleznim, prouzročenim od hude ročine, nagle premembe zraka, nrzlih pijač, nezrelega sadja in he-jrebavljive hrane. Pomaga prebav-jati, urejuje Jetra, čisti kri in pospešuje spanje. Pr.stno in gotovo delujoče vino izdeluje samo Jos. Triner, 790 So. Ashland Ave., Chicago, Uiy in lihče drugi, — VBa druga „greuka /ma4' so ničvredna ponarejanja zato nikar ne kupujte v lekarnah druzih, kakor garautirano Trinerjevo pravo ljudsko zdravilo, ktero bi mormlo biti v vsaki hiAL Entered u teoond cl&sa matter at the New York, N. Y. Post offica Ootober J. 1893. „GLASNAROM", Lift slovenskih delavoev v Ameriki, tsdajaftslj in nrednik: Published by F. 8AKSER. 109 Greenwich St. New York City. Ha leto rei j a list sa Ameriko $3.—, •a pol leU.............«1.50, la K Trope sa vse leto .. . gld. 7.—, .. m rt pol leta...... 3.60, , M M četrt leta . . . „ 1.76 f Evropo poftiljamo list skupno dve številki ,Glas Naroda' in izhaja vsako sredo soo-jte- GLAS NARODA („Voic* or thb People") Will be iaaed every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3 Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača tO oentov. Dopisi bres podpisa in osobnosti s» ne natisnejo. Deuar naj se blagovoli poslati po ftCon*»r Order. Pli spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje oi val išče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in poiiljatvam naredite aaalovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City Telefon 3795 Cortlandt. Se li položaj delavstva zboljsuje? Melville C Ingalls, predsednik ,.Cincinnati, Indiauapolis, Chicago in St. Louis" železnice, omenja t svojem duševnem delu ,,Politične in socijslne naloge tekočega sto letja" tudi položaj sedaujega delav stva, gledfe ktere točke se sledeč* izraža: ,,Po mojem lastnem prepričanju so tekom minolih 25 let v bojo med delom in kapitalom vedno le de lavci zmagovali, d oči m so bili kapi talisti redno poraženi. Delavska plača postajala je redno višja, do čim so izdatki za življenje primero ma ostali na nizki stopinji. Dobi ček°kapitala postajal je leto za letom manji; prilike za koristonosno naložitev kapitala so tudi vedno redkeje. Obrestni dohodki (lose sajo jedva le že polovico nekdanjih odstotkov. Kdor je pred 25 leti ostavil svoje posle in pričel živeti od letnih obresti svojega premoženja, živi dandanašnji v zelo slabih razmerah, kajti njegovi dohodki so ■e za polovico znižali, dočim so njegovi izdatki v najboljšem slučaju ostali na isti stopinji kakor pred četrtstoletjem." Tako predsednik uvodno imeno vanih železnic. Vendar pa njegove trditve niso resnične in večinoma napačne. Da se je položaj delav stva tekom minolih 25 let pobolj žal, mora brezdvomno vsakdo pri znati, toda izboljšanje nikakor ni tako veliko kakor Iogalls trdi, kajti vsled podatkov lanskega ljud skega Štetja se je plača delavstva po njih itevilu le za $100 letno po višala v minolem četrtstoletju Toda tudi to ne more biti merodaj no, ako vpoitevamo, da se stanje m noži h delavskih slojev niti sa je den odstotek ni poboljšalo. Ravno kar rečeno velja v prvej vrsti o na tih dninarjih, s kteri mi so v norej Aem času pričeli tekmovati italijan ski dninarji. Irci in Anglsii, ki s< pred 25 leti pri nas kopali prekope niso delali za jeden dolar dnevna plače, s ktero so Italijani dandanet zadovoljni. Tudi položaj izučenega delavstva M je izboljial, njihov zaslužek jf sedaj večji, dočim je delavni čai kraj ti. To dejstvo pa delavci ni majo zahvsliti kapitalistom, temveč edino le hitremu napredku svojih organizacij, ktere so bad v zadnjih 36 letih izredno hitro rasle. On; za m ogli vzdržati, so danes Se vedno na istem stališču kakor pred 25 leti; omenimo naj le tukajlnje čevljarje, o kterih vsakdo vč, da je njihovo stanje skrajno žalostno. Ako pa hočemo položaj in ras-mere delavstva dejanski preiskovati, zamoremo to storiti le tem potom, da primerjamo položaj kapitalistov z onim delavstva, na kar pridemo do zaključka, da se je položaj delavstva brezdvomno poslabšal. V kolikor je posneti iz poročil o ljudskem štetju v minol:h treh desetletjih, bil je delavski delež na dobičku kapitalistov vedno jednak. Delavci so dobili od do bička svojih gospodarjev v času imenovane dobe le 1 do 2 odstotka. Ker je pa proizvod in izdelek z naraščajočim številom delavcev po stajal vedno večji, je postajal tudi zaslužek delavstva večji, kar pa ka pitalistom izvestno ni proutročilo igu be. Iz tega je jasno razvideti, kaj se zamore v deželi, kjer organizacija ni zabranjeoa, potom slednje doseči, kajti ž njo so delavci zabranili, da kapitalisti nad polovico dobička niso mogli sa sebe pridržati. Orga nizacija je za delavce velike važnosti, kajti brez nje bi delavstvo do bivalo le mali del dobička od svojega dela. Trditve, da so dohodki kapitalistov vsled zboljšanja stana delavcev postali manjši, so povsem neosno vane. Za nekoliko so se v resnici zoižali, toda nikakor ne tako kakor trdi Ingalls, kajti pomisliti mora mo, da se je kapital baš v zadnjih 25 letih povečal. Iz trditve o sla bem sedanjem finančnem stanu onih bogatašev, ki so pred 25 leti nehali poslovati, še nikakor ne zamoremo sklepati o dohodkih kapitalistov. V dokaz tega naj navedemo Carnegieja, kteri je po svojem lastnem zatrdilu samo v jed-nem letu minolega četrtstoletja imel 40 milijonov dolarjev čistega dohodka. Iz vsega tega zamoremo toraj sklepati, da so dohodki delavstva le za p ilovico tako hitro rasili kakor število delavcev in še to ne vedno in povsodi. Kjer se je to zgodilo, vršilo Be je brez izjem potom posredovanja delavskih organizacij, kar velja tndi za pridobitev krajšega delavnega časa. Kljub temu pa kapitalizem gledč svojih ko risti ni nič na slr^šem kakor je bil nekdaj, kajti izkoriščanje delavstva je še vedno tako, kakoršno je nekdaj bilo, ker drugače bi se število kapitalistov gotovo ne povečalo Rusija v centralni Aziji. M< d tem, ko se politična javnrst zanima in ubija z burnimi dogodki nn skrajnem i i toku Azije in v južni Afriki, izgotavlja Rusija po v s« m tiho in mirno svoje centralno-azij-nke ieleznične proge. Ko so Rusi leta 1880. pričali z gradtnjem centralno-azijske železnice, uvaževali so samo strategičue nasvete generala Skobeleva, ki je vodil takozvano Ahal-Teke ekspe-dicijo. Sploh so se takrat Rusi namenili zgraditi edino le progo od Mihajlovska do Kizil-Arvata, ktera je bila kmalu gotova. Toda že leta 1885. pričeli so izdelovati načrte za nadaljne proge, ktere so sedaj veli-oega vojaškega in gospodarskega pomena. Rusija je pred vsem potrebovala železnične poti, da zamore kolikor mogoče hitro svOje vojaštvo v srednjo Azijo poslati in aa ta način v slučaju potrebe zabraniti Angležem oadaljno prodiranje iz Indije proti severu. Železnica v srednji Atiji je prvo in glavno pripravljanje za bodočo vojsko v Indiji. Da železnica svojemn namenu popolnoma zadostuje, nam dokazuje prevažanje vojaštva na progi Merv-Kušk. Slednja proga vodi do meje Afganistana ter omogoči Rusom pot v mesto Herat, tako da kakor hitro osvoji Rusija Abdurahman, zamorejo z lahka priti v Indijo. Pri gradenju železnic je pa Rusija vpoštevala tudi narodno gospodarstvo, kajti zgolj vsled vojaštva bi gotovo ne zgradila dragi most povsodi hitri napredek pol j bdel-stva. Osobito pridelovanje bombaža ogromn j napreduje. T eta 1884. bilo je v ruskem Turkestan u le 490 nasadov bombaža, a žs devet let kasneje, leta 1893., bilo je v imenova-nej deželi 151.930 bombaževih nasadov, na kterih se je za 14,646.000 rubljev bombaža pridelalo. Večino bombaža izvozili so v evropejsko Rusijo, k er v no vej še m času rastejo predilnice kakor gobe po dežju. Po oentralno-azijskih progah dovozili so leta 1889.: 24.077 ton, v letu 1890 : 43.788 ton in 1.1893.: 58 771 ton bombaža; 1. 1899. je razun tega prišlo še 4,056 698 pudov in v minolem letu 6,467 567 pudov druzega blaga po imenovanih železničnih progah v evropejsko Rusijo. Dočim so preje ruske predilnice dobivale surovino izključno le iz inozemstva, so že leta 1893. 25 odstotkov vsega izdelka izdelale iz domačegs pridelka. Centralno-azijske železnice so oživile nadalje tndi sadjerejo, vinorejatvo in deloma tudi svilo-rejo. Izvoz teh pridelkov in tobaka se je v minolem desetletju za 140 odstotkov povečal. Konečno moramo omeniti tudi ostalo tovarniško obrt, ktera sicer sedaj še ni razvita, ali vendar hitro napreduje. Izvoz kožuhovine, kož in uBnja v evropejsko Rusijo se je v zadnjem desetletju podvojil. Bilo bi preobširno navajati po drobnosti gospodarskega napredka v centralni Aziji, kajti odkar je Rusija zgradila svoje azijske želez nične proge, je v ogromnej zaural skej polovici Rusije opažati občni napredek. Največjo korist, ktero imajo Rusi od svojega azijskega podjetja, je pa brezdvomno v trgovini iskati, kajti dosedaj so vso sreduje-azijsko trgovino imeli iz ključno le Angleži v rokah. Vsled železnic pa Ai gleži svojo trgovino redno izgubljajo in jo morajo pre puščati Rusom. Uvoz in izvoz Indije in Afganistana postaja vedno manjši, kajti Rusija si osvojila srednje-azijska trgovišča popolnoma; v srednji Aziji dobiti je le ruski čaj, sladkor, les, petro lej, kovino itd., za ktere predmete dobiva že omenjene surovine. Gospodarska vrednost srednje' azijskih železnic je že sedaj dobro znana, kakor hitro pa bode most čez Amu-Darjo izgotovljen, bode azijska Rasija v tem oziru tako hitro napredovala kakor sedaj Zjed države. Nadalje nameravajo Rusi reko Amu-Darja, ktera teče v Aral ske jezero, napeljati v Kaspišk morje, na kteri način bodo ustano vili Rusi vodno pot med osrednjo Azijo in Petrograuom, in sicer potom veletoka Volge, Marijinega prekopa, reke Neve in Finskega za liva. Na ta način Rusija v Aziji neprestano napreduje in povečuje svoj« gospodstvo ne le v vojaškem in pol tirnem, temveč tudi v gospo darskem oziru. Anglija se bode zastonj upirala in protivila Rusiji, btera jo je Aziji že sedaj politično in trgovsko porazil.i. preplavila vso pokrajino. Mesto Kin Kiong in nad njim stoječa naselbina Evropejcev sta pod vodo. Od Wu Hu dalje je ravnina slična morju in tam je po vladinih virih vtonilo 20.000 osob. Vihar je razdejal mesto Ksng Te ob jezeru Tung Ting. Deset tiBOč osob je bilo tam nsmrtenih. delavoi pa, ki se niso organizirali, j 6ez reko Amu-Darjo. Odkar je v do-oairoma, ki svojih organizacij niso tični pokrajini železnica, opažati je iz Homatije na Kitajskem Zopet kulturne slike. Povod aj i na Kitajskem Peking, 7. avg. Angleži jedva pričakujejo, da odpotuje italijansko vojaštvo, ktero je nastanjeno za-jtduo z Angleži v poletni palači Italijani, ki dobivajo premajhno ^lačo in skoraj živalsko hrano, so primorani ropati. Ker je pa ro panje na dnevnem relu, so sedaj rabavo. prič* li požigati. Zažgali so največji tempelj, sedaj pospravljajo vreduostue kitajske stvari, ktere bodo vzeli seboj v Italijo, da tam dejanski dokažejo „della avita eol tura". Zgodovinsko bronasto pa g^do I odo tudi seboj vzeli. Tien Tsin, 7. avg. Med tukajšnjim nemškim vojaštvom razsaja legar. Mnogo vojakov je pomrlo. Shanghai, 7. avg. Vsled velike povodnji v Kiang Si, nastala je med ljudstvom beda. Reks Yang Tse pričela je vpadati. Victoria, B.C., 7. avg. Natančnega poročila o povodnji v porečju Yang Tse Kianga javljajo, da je reka 46 čevljev nad normalo narasla ter ob svojem gorenjem toku Vojna sisd Boerci in Anglijo. Kitchenerjevo poročilo. London, 6. avg. Lord Kitchener brzojavlja, da so Angleži od 29. julija usmrtili 48, ranili in vjeli 220 Boeroev, dočim se jih je 57 prosto voljno udalo. Nadalje so vplenili Angleži 141 pušk, 8600 nabojev, 182 vozov in mnogo druzih vojnih potrebščin. Glavna postaja brezžičnega brzojava. Nikola Tesla namerava v War- denoliffe, pri Patchogue, L. L, ustanoviti svojo glavno postajo sa brezžični brsojav. Naš bratski rojak bode v podjetje naložil $150.000. Ruski finančni minister pride v Zjed. države. Washington, S. avg. Ameriški izvozniki so povabili ruskega finan Čnega ministra Witte, da obišče Zjed. države. Witte potuje namreč v kratkem na Kitajsko in se bode vsled povabila naših trusti janov vrnil v Rusijo preko Zjpd. držav. Obisk ruskega finančnega ministra bede ameriško izvozno trgovino brezdvomno povzdignil, vsled česar bodo Wiotteja tudi najiekreaeje sprejeli. Krajsko slov. katol. podp. društvo sy. Barbare FOREST CITY, - - - PA. ODBOR: Josip Buc«nel, predsednik; Anton Ciar, podpredsednik; John Tklban, I. tajnik; Bartol Poverk, II. tajnik; Maftin Muhič, blagajnik. NADZORNIKI: Josip Žalah, Jurij Zdpah, Frank Skubic, John D&ašlcb Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: J. Telban, Box 607, Forest City, Pa. Glasilo „Glas Naroda". Samo za možke. Kriiger obolel. London, 8. avg. Iz Rotterdama se poroča, da je bivši transvaalBki predsednik Pavi Kriiger duševno obolel. Njegovo zdravstveno stanje je vznemirljivo. London, 8. avg. Pri reki Sabi napadli so Boerci oddelek Augležev in vjeli 25 koenikov. Pretoria, 8. avg. V tukajšnjem mestu so Angleži zapazili boerskega oglednha. Ko so ga policaji hoteli prijeti, je tri policaje ustrelil in srečno ušel. V Heilborn pokrajini so Angleži vjeli 40 Boercev. Kitchener poroča nadalje, da se je pri Warm Baths Angležem podal oddelek Boercev, ktere je vodil vodja de Villiers. Angleško barbarstvo. London, 0. avg. V državnem zboru razglasili so danes proklamacijo z dne 7. t. m., tičofo se južuoafri ških posesti. Proklamacija naznanja državljanom Kapske kolonije in bivših jugoafriških republik, da bodo oni, kteri se do 15. septembra ne podajo njegovemu ,,veličanstvu", izgnani iz južne Afrike. Nadalje bodeta morali bivši republiki za Bvoje v Reconcetrsdo taboriščih vjete državljane platiti hrano in sicer tudi neprostovoljno. Angleži bodo namreč Boercem odvzeli premakljivo in nepremakljivo premoženje. Angleška vlada je izdala omenje* no proklamacijo vsled prošnje na talske vlade, najbrže vsled odredb*-nenasitnega Lord Milnerja. Kak vspeh bodo Angleži s svoje proklamacijo dosegli, je seveda dru go vprašanje. Celo angleški časniki sami dvomijo, da bode b tem voj ske konec. Ostalo evropejsko ča sopisje pa vidi v proklamaciji ban-kerot angleške državne blagajne. Cope Town, 9. avg. Pri Znurfon-tein v Kapskej koloniji vršil se je boj Theronovih Boercev z vojaki angleškega generala Weston«. Boerci so se morali angleški premoči v Graaf Reinet pokrajino umakniti. Njihove zgube niso znane. Severo-zapadno cd Dordrechta vršil se je drngi boj. Angleži bo zgubili dva mrtva. LawU n, Oklahoma, 7. avgusta. Pred»čnrajšuem so tukaj izvolili gospodično Mattie B^ale iz Wichi-Naselniki in uvozna carina. I te, Kans , mestnim maršalom. Vsa-Washington, 7. avg. Carinarski kdo je bil mueuja, da se bode njej blagajnik Bidwell v New Yorku na- posrečilo divje življenje novih naznanja, da iz Evrope došli potniki aeluikov ublažiti. Tcda gosp« dična sedaj več toliko carini podvrženega Beale je v Bvojej uovej službi le je-blaga ne vtihotapijo kakor preje, den dan vztrajala, pofr-m je izjavi-kar je zahvaliti strogim carinar- la, da z lopovi ne more več shajati, skim predpisom. Dočim so meseca Takoj prvi dan njenega službo-julija 1. 1900. semkaj došli Evro- vanja so namreč tukajšnji postopa-pejci, 13.557 po številu, plačali le či umorili dva naseluika, ukradli $18.971 uvozne carine, plačalo je v $1600 v gotovini in devet zlatih ur, istem mesecu tekočega leta 11.442 kar so izborili vspehi za jednodnev- Slabo postopanje z mornarji. Washington, 8. avg. Generalni konzul naše v'ade v Cap* Tcwr>u poroča, da bode sknšal izposlovati tridesetim ameriškim mornarjem prosto vožnjo iz južne Afrike v New Orleaus. Mornarji bo doma iz Luui-siane in so potovali y Afriko angleškimi ladijami, ktere so pre. važale konje. Sredi oceana bo mornarji uprli in niso hoteli več delati, kajti Angleži so jim dajnli slabo hrano. Na to so jih zaprli in v Afriki izkrcali kot upornike. Naš konzul jim je izposloval slobodo. Vsi bi se radi vrnili v Ameriko, toda pomanjkuje jim v to svrho potrebni denar. Vitežtvo v Kentuckyju. Frankfort, Ky., 8. avg. Tukajšnji meščani predmestja so pred par dnevi pozvali Richard H:Ha in njegovo soprogo naj takoj ostavita mesto. Ker pa to nista hotela storiti, so prišli pred njuno kočo meščani in jima zapretili, da jn bodo seznanili s terom. Takoj na to so oba vjoli, ju namazali a tč rom in pokrili ■ kokošjim perjem. Hillova sta s peljem in terom po noči bežala in se nista več vrnila. naselnikov $65.150 carine. Prirodno bogastvo Palestine. Washington, D. C., 6. avgusta. Ameriški konzul v Jaffi poroča naši vladi, da so v Palestini našli dragocene rude. Večji del dežele, v kte- no ,,delo". Pošto in obe hranilnici morajo stražiti vojaki. Vsi lopovi I so dobro oboroženi, tako da ne ka-[že ž njimi se šaliti. Ubegli sodnik. Bntte, Mont, 7. avg. Sodnik rej Be je nekdaj „ pretakal med in I Haruey, ki je tekom pravde za po-mleko", je sedaj še puščava, v kte-LeBtno pravico rudnika „Minnie rej poludivji Arabci gospodarijo. Hoaly", kteri je vreden 10,000.000 Največ rude seje našlo ob Jordanu dolarjeV( Bprejeira, podkupnino in in Mrtvnm morju. vtjled tHga krivieil0 8odilt je g gV0j0 Sodišča v Colorado. konkubin-. Ada H Brackftt danes Denver. Colo., 7. avg. V Italiji vSel- Ada ^rackett je vsled prav-živp^a soproga v tukajšnjem rovu de dobila $100.000. Najbrže sta od- Auri« C >." ponesrečenega rudarja Tenice Ferraro, naprosila je den-verskega konzula italijanske vlade> naj jej izposluje odškodnino za njenega nsmrtenega moža. Sodišča države Colorado so namreč izjavila, pot- vala proti izt >ku. Hitra sodba. Canton, Ga., 6. avg. Danes so I dovedli zamorca Raymond Robbs, kteri je v Ckeroke« County napadel da izven države Colorado živeče 808P° Liller, iz Atlante semkaj. osobe ne mornjo zahtevati odškodnino. Konzul bode storil v Wash-ingtonu potrebne korake. V Montani našli zlato. Helena, Mont., 9. avg. V Big Snowy Monntains so nedavno našli zlato rudo in pesek. Velikansko število zlatoiskalcev seje poda-U> v imenovano gorovje; mesta ob železnici bodo kmalu prazna, kajti ljudstvo hiti *a zlatom. Novico o zlatu prinesel je Lewis Pemwell semkaj. Prebivalstvo mest Mar toriBclale, Two Dot, Harlowton, Ubt rt in Bainele je odšlo v gorovje. Preveč petroleja. Beaumont, Tex., 9. avg. V prvej polovici tekočega leta, našli so v Texas toliko petrolja, da sedaj ne vedo kaj ž njim početi. Sicer bi ga lahko prodali, toda presrečnim posestnikom studencev primanjkuje prometnih sredstev. Posestniki studencev odpošljejo vsaki dan 30.-000 sodov petroleja, dočim ga 75.-000 pridelajo. Sedaj bo pričeli kopati rove, v kterih se bode petrolej odtakal v New Orleans. Petrolej stane sedaj 30 centov sod, kar prinaša dnevnega dobička $100 000. Indijanska starina. Montreal, Ontario, Kanada, 8. avg. Gospa Harriett Maxwell Converse, ktero bo že pred več leti vzeli Seneca Indijanci v svoj rod in jej dali ime Gajevauo, je našla najstarejši vampum pas, kar jih je v Ameriki. Biserni pas je bil izgotovljen leta 1671. in je bil dosedaj v poseBti Canghuawagha Indijancev. Slednji rod spada k ostankom indijanske zveze Algonkinov, h kte-r:m spada tudi petero newyorških rodov: Mohawk, Seneca, Oneida, Ciyuga in Onondagi. V vojski, ki se je vršila leta 1671. med Algon-kini in newyorikimi rodovi, so alednji zmagali. Po sklenitvi miru bo zmagovalci podarili Algonkinom dragoceni pas rndečih in belih biserov. Gospa Ga-je-va-no podarila je pas Joe Kepplerju v New Yorku, kteri ima največjo zbirko ameriških starin. Kepplerja so Seneca Indijanci vseli v svoj rod in mu dali ime Gjantwaka. Zamorca so sodniki in portniki že pričakovali in ga v 40 minutah obsodili v smrt na vešalah. Kljub temu je pa obravnava veljala $S00. Američani dobili najboljša mesta. Manila, 6. avg. Jutri prične delovati n va mestna nprava. V mestui zastop je izvoljenih 38 uradnikov in sicer 20 Filipincev in 18 Američauov. Slednji so naravno dobili najboljše službe. Večina Američanov, ki so prišli v mfstno zasto; stvo, so bivši častniki. General Snmner poroča, da zasleduje vodjo VBtašev Malvara. Kretanje parnikov. V New York dospeli: ,,Kaiserin Maria Theresia'* 7. avg. iz Bremena s 732 potniki. ..Kensington" 7. avg. iz Antwerpena s 519 potniki. ..Majestic" 7. avgusta iz Liverpoola s 766 potniki. „ Pretoria" 8. avgusta iz Hamburga. »»Auguste Victoria" 9. avg. iz Hamburga. Dospeti ima j o 1 ,,Potsdam" iz Rotterdama. ..St. Louis" iz Southamptona. ..Umbria" iz Liverpoola. „La Bretagne" iz Havre. ..Zeeland" iz Antwerpena. ,,Anchoria" iz Glasgowa. ..Friedrich der Grosse" iz Bremena. ,,Oceanic" iz Liverpoola. „Lahn" iz Bremena. Odpljnii so: „Barbarossa" 8. avg. v Bremen. ..Deutschland" 8. avg. v Hamburg. ,,La Normandie" 8. avg. v Havre. ..Werra" 10. avg. v Genovo. ,,Pennsylvania" 10. avg. v Hamburg. ,,Campania" 10. avg. v Liverpool. ..Sutendam" 10. avg. v Rotterdam. ,, Astoria" 10. avg. v Glasgow. Odpljuli b od o i ..Kaiserin Maria Theresia" 13. avg. v Bremen. ..Kensington" 14. avg. v Antwerpen. „Majestic" 14. avg. v Liverpool. »• St. Louis" 14. avg. v Southampton. „Konigin Louise" 15. avg. v Bremen. „Auguste Victoria" 15. avg. v Hamburg. ».La Bretagne" 15. avg. v Havre. ..Aller" 17. avg. v Genovo. „Anchoria" 17. avg. v Glasgow. „ Pretoria" 17. avg. v Hamburg. „Umbria" 17. avg. v Liverpool. ..Potsdam" 17. avg. v Rotterdam. Farnifki listki so dobiti po ui pri FR. SAKSK& ft izvirmih CO, .... _ . ....... ... jj Jugoslovanska Katoliška Jednota. ||| Inkorporirana dne 24. januvarija 1901 v driavi Mini-osota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI : Predsednik: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; Podpredsednik: John Gix>bokab, Box 371, Ely, Minn. ; I. tajnik: Jožef Agni6, Box 266, Ely, Minnesota ; II. „ John Lovšin, Box 291, Ely, Minnesota: Blagajnik; Ivan Govic, Box 105, Ely, Minnesota; NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minn.; Mik* Zume, 431 -7th St., Calumet, Mich.; Josip GoriSek, 5222 Botler St., Pittsburg, Pa. POROTNI ODBOR: John Keržišnik, predsednik, Bex 138, Federal, Pa. Frank Vlahovič, Omaha, Nebr. John Germ, 1120 Willow Alley, Braddock, Pa. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika: J o e A g n i 6. Box 266, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: IvanGovže Box 105, i£ly, Minn., in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLA8 NARODA". Evropejsko In druge vesti. Rio de Janeiro, Brazil, 6. avg. Druiba tukajšnje električne poulične ielesaice je povišala vozno ceno. S tem pa prebivalstvo ni bilo sadovoljuo in je več vozov sežgalo ter pokončalo tir po vseb ulicah. Konečno je družba morala odnehati in vpeljati staro vožnjo ceno. Med nemiri bilo je pet osob usmrtenih, in nad 100 ranjenih. Dunaj 6 avg. Italijani na južnem Tirolskem so pričeli javno nastopati proti A , atriji. V Rjveredo, Tridentu, in Lastasse so mestna zastopstva sklenila pobirati samo občinske davku ne pa državne. Pri Folgaria so avstrijski Italijaui z, dtnamitom razstrelili tamošnje avstrijsko italijanske mejnike. Dan za dnevom se vrše protiavstrijski •hodi. Petr^grad, 6 avg. „Mimski L*-•tok" javlja, da se je vršila mad poljedelci vasij Kluškevič in Kopač v Volinju krvava bitka vsled mejnih prepirov. Bitka je trajala dve uri; 23 je mrtvih, 126 ranjeuib. London, 6. avg. L >rd Cnrzon of Redlestou, podkralj indijski, brzo-javlja, da je v pokrajinah osrednje Indije pričelo deževati in da Žetev dobre obeta. Vlada podpira še vedno 553,000 osob. Berolin, 6. avg. Danarna kriza v Nemčiji se hitro razširja. Kolin-•ka delniška banka je izplačevanje vstavila: tovarna ,,Ehrenberg & Richter" v Mersebnrgu je vsled dolgov prenehala delovati. Dr. Vierlina, ravnatelja Pop-pove predilnice v Werdan na Saksonskem so danes zaprli, ker je ponarejal men j ice. * Dunaj, 7. avg. Iz Soluna se pe-itanskemu ,,Lloydu" poroča, da je osem Bolgarov prekoračilo turško mejo. Bolgare so zasledovali Turki, vsled česar so se prvi skrili v kočo necega kmeta. Iz hiše so Bolgari strgali na turško vojaštvo in usmrtili jednega častnika, na kar so Turki hišo zažgali. Bolgari, kmat in njegova rodbina so zgoreli. Dunaj, 7. avg. Poročilo, da so orbski vojaki povodom volitev v •kupščino pobili 16 osob v Prokop-Iju, se dementuje. Volitve so se vršile mirno. fiimla, Indija, 7. avg. V Kaš-mirkaru napadli so Mahsudi ta-mošojo angleško posadko. Vojaki •o bežali v vojašnico, na kar bo Mahsudi zapretili vojašnico zažgati, ako jim Angleži ne izroče orožje. Slednji so puške in streljivo takoj divjakom izročili, kteri so pred odhod )m As sedem Angležev ustrelili in odšli v svoje gore. Paris, 7. avg. Razmere med frao-oosko in turško vlado postajajo od dne do dne ojatrejie. Francoski po •laaik v Carigradu, Constant, jf namreč zahteval, da turška vlad? pri pozna pomole, ktere so Fran oosje zgradili v Carigradu kot francosko last, kar pa sultan neče storiti. Poalanik O^mtans namerava Carigrad ostaviti. Francoska vlada namerava od poalati v Carigrad tri vojne ladije. London, 7. avg. Kakor Viljem, tako todi angleški kralj Edward, oe mo«e prikriti strahu pred anar-bisti. Na potu v Nemčijo potuje Edward tajno, nihče ne vč* kje in kako. Iz Cowes v Marlborough je potoval tako tajno, da še celo dvor ni uradniki niso vedeli kje potuje. Petrograd, 7. avgusta. V mestu Vitebsk jo včeraj nastal velikanski požar. Gasilci bo prišli na pomoč is 60 milj oddaljenega Smolenska. Mesto še vedno gori. Paris, 8. avg. SaotOB Damont je danes skušal dobiti nagrado 100 000 frankov za svoj krmilni zrakoplav. Toda tudi danes Be mu je vožnja ponesrečila; Santos mora biti sploh vesel, da je ostal še pri življenju. Ssntos se je s vojim zrakoplavom peljal iz St. Clouda proti Eifeije-vem stolpu in nazaj. Na polupota jel mu je plin uhajati in kmalu na to je tudi zrakoplav jel padati, ter obstal na strehi necega paviljona od ki er je Dnmont po vrvi prišel ua zemljo. Poprava zrakoplava bode veljala 50.000 frankov. Dne 1. septembra namerava Dnmont z vožnjo zopet pričeti. Queenstown, 8. avg. Vsled goste megle je veliki parnik „Oceanic" na potu is Liverpoola v New York ob irskem obrežju zadel s parnikom Kincora". Slednji parobrod se je takoj potopil; vtonilo je osem mor narjev. ,,Oceanic" je poškodo an oa prvem delu, vendar pa nad vod-do gladino, vsled česar mora ostati tukaj. Dunaj, 8. avg. Znani italijanski junak in general Bara tiari, ki je v abesinski vojski junaški bežal, je danes v Sterzingu na Tirolskem umrl. Brisbane, Australija, 8. avgusta Nemška vojna ladija „Cormoran" izkrcala je na otoku S met Mathiaa, kjer so kanibali pojedli potnika Moncke in več druzih ljudi, svoje možtvo. Nemci so pokazali svojo kulturo s tem, da so pomorili 80 domačinov. B «v lin, 8. avg Največja žitna tvrdka v Draždanih, W«ltmann & Schllinger je napovedala danes konkurz. Herle, posestnik neke tovarne v Landstuhl na Bavarskem je všel; tovarna js bankerot. Blagajnik neke banke v Šleziji •e je danes ustrelil. Banka je šla rakom žvižgat. Saigon, francoska Cochinchina, 0. avg. Princ Henrik Orleans je danes zjutraj ob 3. uri in 20 minut umrl. Drobnosti. Hiaoi. Iz Jolieta, 111., se nam poroča, da se je tam v torek dopo-tndne v slovenske} oerkvi vršila prav sijajna poroka, kakoršnih še niso tamošnji Slovenci doživeli, fonin je bil čvrst intelig« nten Slovenec gosp. Anton D o v i a k iz Jolieta kjer ima na Blr.ff St., kupčijo s bioikli; nevesta pa je bila draie-stna gos p i ca Angela T r e f a 11 iz Chioage; družice so bile: Mary Mauser in Mary Doraty; priče pa: gg : Jožef Strucel in J. B. Kuhar. Vsi svatje se bili v lepih oblekah, posebno nevesta in njene družice. Po poroki so se svatje odpeljali v hišo nevestinih sorodnikov kjer se je vršilo ienitovanje, potom sta se pa novo poročena podala na ieni- tova: sko potovanje preti iztoku kjer 1 odeta obiskala v« Č mest in si oel^dala panameriško razstavo v BuffMi. Novo poročenima želimo obil«. »reče. * * * Umrl je na Bledu ljubljanski sla ščicar in hišni posestnik g. Rudolf Kirbisch star še le 47 let. * • * Umrl je 20. julija v Mariboru bivši gimnazijski profesor, kanonik dr. Josip Pajek. Pokojnik je tud» kot književnik znan. ♦ * * Novo šolo so pričeli zidati v Št. Jerneju na Dolenjskem. Stroški so preračunjeni na 39.000 kron. Prihodnje leto se poslopje odda svojemu namenu. * * * Na gimnaziji v Novem mestn je bilo koncem letošnjega šolskega leta 241 dijakov; Slovencev je bilo 230, ostali bo bili Nemci. Na zavodu je poučevalo 15 učnih moči. Potres so Čutili dne 18 julija v Podzemlju pri Črnomlju. Bil je precej močan ter trajal pet do Sest sekund. * * » Županom v Železnikih je bil ns mesto umrlega L. Košmelja izvoljen pokojn kov brat g. Fran Košmelj * • * Samomor. 62 let stari posestnik Matevž Fajdiga iz Kreš č v brdskem okraju se je v blaznosti s knhinj-skim nožem zabodel v vrat in vsled tega umrl. * * * Brata nklal. Dne 21. julija eta se brata Josip in Andrej Sorta iz Lozic pri Vipavi sprla in je Josip Sorta svojega brata z nožem zabodel ter ga smrtnonevarno poškodoval. * * * Strela ubila je pri nevihti dne 26. julija v ikufji Loki neko žensko in nekega otroka, ki Bta vedrila pod drevesom • * * Grozna smrt Štirinajstletno de kletce Marija Fers, pesestnikova hči v Poberšu pri Mariboru, je ho t«la dne 20. julija v štedilniku napraviti ogenj. Prižgala je drva, a da bi nastal močnejši ogenj, vzela je posodo s petroljem ter prilila na drva petrolja. P jsoda s petroljem ae je razletela in ogenj se je prijel deklične obleke. Dekle je z gorečo obleko teklo na cesto, kjer so jej sicer potrgali obleko z ožganega telesa, a bila je že tako hudo opečena, da je valed opeklin umrla. * * * Velika povoden na Gorenjem Šta-jarskem. Dne 20. julija ae je utrgal oblak nad občino Einach. Vsula se je ploha s točo tako silno, da so bili gorski potoki takoj polni celih drevesnih Btebel in kladovja. Voda je vsied tega izstopila ter preplavila vao pokrajino. Skoda je velikanska. Mnogim posestnikom je tudi utonila vta živina. * * • Pomilošeena detomorilka. Cesar je pomilostil detomorilko Marijo Dom, ktero so celovški porotniki obsodili na smrt. Sodišče ji je sedaj prisodilo 12 let težke ječe. * * * Požar v Trebčah. 24. julija po poludne e padel papirnati balon v občinski gozd v Trebčah pri Trstu ter je pro vin. čil požar, kije zajel kakih 1000 m2 . Požar so v krat kem pogasili; škoda je neznatna * * * Grozna nesreča. V ladjedelnici S. Marko v Tr»tu bo velike nesreče na dnevnem redu. Taka nesreča se je zopet zgodila 25. julija. Na kotlarja Antona ČdeSnika je padla 1500 kg težka oklopna plošča. Revež je seveda čez nekaj trenotkov izdihnil. * • • Kratic — if tiran. Znani hrvatski renegat in izdajatelj „ Prave Naše Sloge", dr. Krstič, ki sedaj V službi laške stranke bega hrvatsko prebivalstvo v Liburniji, je bil pred kratkim za vedno iztiran iz občine Kastav. Sedaj ga je ista usoda zadela tudi v občini Opatija-Voloska. Povod temu je dalo škan dalozno postopanje dr. Krst ča, ko se je v opatijski cerkvi vršil krst otroka nekega pristaša laške stran ke. Ta je bil zahteval, da se izvrši krst v latinskem jeziku, dasi je v Opatiji izključno slovanska litur-gija. Njegovi želji se j« ugodilo, "a krst se je vršil pri z**prt'h cerkvenih vratih. Mej tem opravilo-«! je prišel Krat-č pred cerkev in račel s palico razbijati po cerkvenih vratih. Zbralo se je takoj vse polno ljudi in Krstič je take slišal, kakor še nikoli. 24. julija je imel občinski odbor volosko-opatijski sejo in v tej seji se je sklenilo iztirati tega človeka is občine. V imenu nemških članov občinskega odbora je vladni svetnik dr. Glnx izjavil, da se popolnoma strinjajo b tem nasvetom, in da je v javnem interesu, da se odstrani iz občine tak človek, kakor je dr. Krstič. ♦ . * Soproga prestolonaslednika Frana Ferdinanda, kneginja Zofiis Chotek je dne 24. julija na gradu Konovišt porodila deklico. Mati in hči sta zdravi. • * • Štajerski deželni zbor je za železnico Grobelno Slatina do hrvatske meje dovolil deželnega prispevka $800.000 K. Obsojen vojaški narednik. Malo kedaj pride v javnost, kaj ae godi v vojašnicah, ker vojaki is strahu sa-mi rajši vse zamolče. Vendar pa bc včasih kaj izvG. Vojaki so itak ž* trpini, kaj še le, ako jih kak zarob-ljan ,,gospod koprol" surovo trpinči, kar Be tudi dostikrat primeri. Nedavno je bil v Kraljevem Gradcu pri vojaškem sodiču obsojen na dva meseca zapora narednik I Bro ukal od 8. domobranskega polka, ker je brez vzroka mahnil s sabljo po glavi nekega vojaka. * • * 1 Cesarica Elizabeta v tiskarni. Povodom razkritja spomenika cesarici Elizabeti v Solnogradu poroča ne-k| list, da pokojna cesarica ni bila lei pesnica, ampak tudi tiskarska zlagarioa in tiskarica. Svoje pesmi je stavila sama in tiskala. Tudi cesar Viljem II. se je učil več mesecev tiskarstva v tiskarni Trowitzch v Berolinu. Že cesar Franc, eoprog Marije Terezije, je delal ob omari in ročnem stroju. * * * Kako živi papež. Rimski poročevalec ,,Figara" pripoveduje: V dvaindvajsetih letih svojega pape-ževanja se Leon XTII. ni veliko spremenil v svojem domačem redu. zadnjih dveh letih opustil je sprehode po vatikanskih vrtih. Tudi ne mašuje več v veliki kapeli, kamor bo dohajali slučajno v Rimu bivajoči imenitniki in rimsko plemstvo, ampak v kapelici tik svoje apalnice. Za cerkovnika je njegov komornik Centra. Leon nikdar ni veliko jedel, v zadnjem času o jedi, tako rekoč, ni megoče govoriti, papež se jedi komaj dotakne. Ker somu zobje in želodec odpovedali službo, potrebuje papež rk se prav posebno kuhinjo. Zjutraj prinese mu Centra čokolado, mleko in 04 S. Santa Ke Ave., Pueblo, Co,°- [2 laug] NAZNANILO. Slovencem in Hrvatom pripore čam moj 8A/,OOAT 1202S.15th St.,Omaha,Neb., v obilen poaet. Zagotavljam vanm obiskovalcem izvreti.o postrežbo 2 izborno pivo, izvrstnim domačim in californskim vinom, dobrim whis-keyem in izvrBtnimt smotkami. Priporočam se tndi rojakom potujočim skozi Oinaho, kterim preBkrbim vožnje listke do Ljubljane. Kdor ! pride na kolodvor, nai mi telefoni-; ra, moja številka j« 2172 in takoj j pridem po njpga. S spoštovanjem 10SIP PEZDIRTZ, 1202 South 15th Street, Omaha, Neb. Rojakom in rojakinjam atanujo--čim v Lh Salb, 111., in okolici naznanjamo, da priredi društvo SV. Barbare Atev. 3, spadajoče k Jugo-lov. Kat-1. Jednoti VESELICO dne 17. avgusta 1901 v prostorih g. Math. Kumpa, 1003 W St., La Balls. Ill, Tiket za možke 25 ct., ženske prost". Priporočamo se k obilni udel žbi in zagotavljamo izvratno postrežbo. ODBOR. Naznanilo. Slovencem in Hrvatom na Ely, Minn., in okolici priporočam mojo prodajalnico, v k te rej prodajam hišno in kuhinjsko pripravo, postelje, omare, mize, stole, peči in vsakovrstno že-leznino. lialje oakrbujHm tndi ^Dog-xeloe in odredim vae potrebno za nje] jrfakrbim krste in kar spada v to itroko. Govori en tudi slovenski n uemški. S apoštovanjem M. E, GrLEASON, ELY, MINN. Naznanilo. Podporno društvo sv. Barbare je sklenilo, da od sedaj naprej sprejema člane stare od 18. do 50. ieta in je plačati vstopnino po sta . rosti; plačati je vstopnine od iS. do 25. leta 1 »5; od 25. do 35. leta SO: od 35. do 45. leta $7; od 45. do 50. leta So. Kdor hoče čakati tri mesece, da je opravičen do podpore mora plačati od iS. do 25. leta $2; od 25. do 35. leta $3; od 35. do 45. leta S4; od 45. do 50. leta $7. Društvo plača v slučaju bolezni $1 j na dan in to kolikor dni je kdo bolan; v slu-čaju smrti pa S200. Prispevke je plačevati po 50 centov na mesec, ako se pa s tem ne po krijejo stroški, se pa razdeli na vsacega člana jednak asessment. Od meseca junijsi naprej bodo sprejeti tudi žene in otnici V vsacem kraju Zjed. drŽav se lahko ustanovijo postojanke, ako se le združi 10 članov. Nadaljna pojasnila da: j. TELBAN, tajnik, (i- jai*-) Box 607, Forest City, Pa. Josip Losar v East Helena, Mont priporoča svoje grocerijsko blago kakor tndi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODITE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO, preda^m ro ser-^- Slovencem in Hrvatom naznanjam kot Slovan Ceh, da sem otvoril lastno NOTAftSKO PISARNO 615 Chestnut Str., Allegheny, Pa. ter bodem izdeloval pooblastila, proda-ialnf. listine, oporoke, tožbe, listine :_;lede vojaških zadev in sploh vse zadeve spadajoče v to področje. Dalje zavarujem proti požaru, pošiljam denarje na vse kraje iveta in prodajani parobrodne liste. Ker sein deloval pri g. Weitershausen nad šest let, sem se seznanil z raznimi posli in pridobil zaupanje. S spoštovanjem F. VEVERKA, notar, \I5- ag ) 615 (^hestnut St., Allegheny, Pa. Slovencem in Hrvatom, posebno delavcem pri dogah v gozdovih Mississippia, Arkansasa, Tenessee itd. priporočam svoj , St. Nicholas Hotel Corner Main in Washington Streets, v Memphisu, Tenn. Pri meni bode vedno dobiti čedno in ceno stanovanje in hra-n a, dalje sveže pivo, vino in whiskey kakor tudi fine s m o d-k e, vse po nizki ceni. K obilnemu obisku se priporočam Slovencem in Hrvatom s spoštovanjem _BLAŽ. TURK. Vina na prodaj. Dobro črno vino po 50 do 60 ct. galon s p s )do vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct. ealon a n^ando vred. Izvrstna tropavica od $2 50-$3.00 galon s posodo vred. Manj^npgo deset galon uaj nihče ae naroča, ker manj« količine ne norem razpošiljati. Zajedno z na--očilom naj gg. naročnik« dopošlejo lenar ozir ma Momy Order. Spoštovanjem: Nik. Radovich^ 702 Vermont St San Francisco. Caf. .^^.viv.'.v.'.V.*.'^. .w. Mestna hranilnica ljubljanska na Mestnem trgu zraven rotovza posluje nad 11 let in ima do sec; ij hranilnih vlog uže blizo 15 milijonov kron, ktere obrestuje po 4 odst. brez < dbitka rentnega davka, kterega sama iz lastnega plačuje, nevzdig ijene obresti pa pripisuje vsacega pol leta h kapitalu. Mesto ljubij nsko je kot ustanovitelj porok za vse pri tej hranilnici vložene der; irje z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. 1'oleg te varnosti nabira mestna hranilnica ljubljanska iz vsakole nega dobička tudi rezervni zaklad, ki znaša sedaj nad K. 270. 100. Ker je torej taka varnost za hranilne vloge nedvomljivo popolna in se vsled tega vložniku ni nikoli treba bati, da bi kaj izgubil, pričakovati je od vseh si venskih rodoljubov, da vlagajo >j denar pri mestni hranilnici ljubljanski. svoj Tig- -igg O) S^ Jacob Stomigh 89 E. Madison St., Chicago, 111. Slika predstavlja tiro za gospode (16 Size) , i dvojim pokrovom (Bosscase) in so vsakomu ' znani najboljši pokrovi se zlatem pretegneni | (Goldfield) in jamčim za nje zo let. Kole-sovje je Elgin ali VValtham in stane s Rojaki, kteri želite knpiti dobro uro, i Vam sedaj ponuja lepa priloinost kopiti dobro aro za male denarje. Za obile naročbe se priporočam z vtem spoštovanjem Jacob Stonlch, 89 B. Madison St., Chicago, HI. .»it-s ________ Zavarovanje proti pozam. (Humoreska.) Clo?ek nikoli ne kaj bode doiivel. Tudi jai nisem mislil, da bodem tekom časa postal bazilisk, kterega kakor znano, Be ogenj ne prime. Vse to je pa v zvezi b zelo samotanim in nerazumljivim zavarovanjem proti požaru, ktero se je na Bledeči način vrSilo in izvrSilo: Moja žena nad vse ljubi red ; ona bi najraje vedno snažila in čistila Bobe, obleko, posode itd., tako da pred njo niti irenotek nisem bil varen. Razun tega pa ima tudi navado, da iz komarja naredi slona in Bploh vsako stvar rada pretirava, VBled česar sem hotel že večkrat obupati. Kadar je slučajno iz moje lule padla iskrica tlečega tobaka, je takoj pričela v Btrahu glasno kičati: „Mož, ti boded konečno celo hišo sažgal I Poglej kako luknjo si napravil v pogri .ijala s tvojimi tobačnimi ogorki." Pripomniti pa moram, da kljub trditvam moje žene, v pogrinjalu niti s povečevalnim steklom nisem mogel najti luknje ali sploh kaj sličue-ga. — Taka je bila toraj moja žena. Včasih sem pozabil v gostinjski sobi časopise; ko sem pa z gorečo smotko prišel v sobo, da jih po-i&čem, je moja žena takoj pričela kričati: t,Seveda, drnzega itak ne znaS, nego v goatinjski sobi kaditi, baš kakor da bi imel službo dan za dnevom moja zagrinjala zakajati." Kadar sem bo pa po kosilu vlegel na divan in pri tem pozabil — kar se je le vsakih pet mesecev enkri t zgodilo — čevlje sezuti, potem je takoj pričela: ,,Naravno, ti druzega ne umeš, nego vedno in vselej s tvojimi umazanimi čevlji mazati hišno opravo. Ali hočeš že zopet moj divau pokončati?" V pojasnilo in moje oproščenje naj takoj na tem mestu navedem, da kolikor vem in se spominjam, v svojem življenju, še nikoli uiBem za-žgal hišo in tudi v pogrinjalo nisem vžgal luknjo, nadalje nisem tako kadil, da bi zagrinjala biia okajena in tudi divana z umazanimi čevlji nisem zamazal, kar mi bodo pravo-misleči ljudje gotovo rado verjeli. Naravno, da Be je tudi moja žena priučila izrazom, s kterimi je vsako stvar gledč kraja in časa označila v najvišji, oziroma najnižji stopiuji. Pri njej je bilo vse vselej ali pa nikoli, povBodi ali nikjer. Bila je toraj baš taka kakor bo vse ženske in Čemu naj bi ravno moja žena bila izjema? Midva sva že petnajst let porojena in v tolikem času sem se njenim navadam že popolnoma privadil. Po mojem stanovanju sem do eeAftj hodil ravno tako kakor v kakem prirodoslovnem muzeju kjer je povsodi opaziti napise: „Obisko-valci nesmejo stvari prijemati." Konečno sem se tudi privadil njenim napadom gledč čistosti in snažnosti v stanovauju. Razun teh napak je pa moja Milka najboljša, najzvestejša in najljubeznjivejša lana na svetu. — Pred jednim letom dobili smo v bližnjo hišo novega BOBeda, gospoda Spiro Mirkoviča, ki je bil agent tovarne za barve in je razun tega prodajal tudi olje, terpentin in iliAne v njegovo Btroko spadajoče potrebMine. V ostalem je bil iz-boren človek kar moram tudi o njegovej ženi zatrditi. Naravno, da •mo se kmalu sezuanili in pričeli z gostoljubnimi sosedovimi občevati. Ko sva jaz in moja žena prišla prvit v Mirkovičevo stanovanje, mi je takoj nekaj padlo v oči. Sosedovi bo imeli uprav gospodsko pohištvo. Mize, stoli, pogrinjala, zagrinjala, skratka, vse je bilo popolnoma novo, dasiravno Be je Mirkovič v svojem stanovanju ob naial barbarski, kajti takoj Be m opasil, da svojega pohištva ni ce oil. Moja žena bi ga bresdvomno fta prvi dan zapodila na ulico. Qoepcd Mirkovič je svoje umazana čevlje jednostavno ob pogrinjalc brini, kakor da ne bi niti novčiča valjali. Tobak in pepel ii svoje lale ksr na mizni prt razanl, metal gc rtte žveplanke na pogrinjala in v modro opremljeni gostinjski sobi kadil kakor Turčin____ In gospa Mirkovič mu ni dejala niti besedice in njegovo pohištvo je bilo tako čisto in tako novo.... Moja žena se je temu seveda še bolj čudila kakor jaz in tudi takoj vprašala: ,,Gospa Mirkovič, povejte mi vendar, kedaj pa ste prav ca prav kupili vaše pohištvo?" ,,Ko sva se poročila," odvrnila je gospa Mirkovič, ,,temu je sedaj kacih štirinajst let." S tem je postala stvar še bolj kočljiva. Štirinajst let in pri tem še vse tako novo I Toda konečno »mo vendar zagonetki prišli na sled. Necega dne namreč, ko smo obiskali Mirkovičeve, imo v naše ve liko začudenje opazili, da se je njena modra gostinjska soba spremenila v rudečo. ,,Ah, kako krasno," vzkliknila je moja žena in je zgolj iz zavisti postala rumena kakor citrona. ,,In draga mora biti ta oprava/* pristavil sem jaz nekako trpko. Mirkovič je brezdvomno vedel, kako nama je pri srcu, kajti kakor e to odkritosrčnemu človeku spodobi, naju je pričel takoj tolažiti. „Po ceni oprava ravno ni bila, veljala je nad tisoč kron. Toda ni-kari ne mislite, da sem imenovano Bvoto plačal iz svojega žepa. Opravo nama je plačala — zavarovalna družba." ,,Ali — jaz vas ne razumem..." „Vsa atvar je popolnoma jedno-atavna," pojaanil je gospod Mirkovič, „moje pohištvo imam namreč vedno proti požaru zavarovano To storim že valed samega sebe, kajti kakor veste, jaz sem zelo nepreviden : Žveplenke mečem kar tako po sobi, ne meneč se, kam da padejo, tudi goreče svetilke sem že večkrat prevrnil, večkrat imam v stanovanju tudi olje in slične gorljive stvari, na primer parafin, ben-ziu itd. Kjer se pa nahajajo take stvari, je tudi nevarnost požara velika.... Po mojem mnenju je vsokako umestno plačati zavarovalnino — na tisoč kron, jedna krona. Jaz plačujem pet kron in se toraj čutim popolnoma varnega svojem stanovanju. Naj se že zgodi karkoli hoče — zavarovalna drnžba plača vsako škodo." V očeh moje žene sem opazil radost in veselje. ,,Toda družba," pričela je moja žena, ,,še le po dolgem času izplača odškodnino?" ,, Nikakor I Stvar se mora take j naznaniti, naslednji dan pride dru-žbin uradnik, ki ceni škodo in tretji dan že dobite denar." ,,Ali kako pa je vaša goBtinjska s a 7gr>rela?" vprašala je zopet moja žena. M rkovič se je zvito smejal. ,,M<>jo gostinjako sobo prav za prav ni poškodoval ogenj, temveč voda Pričela je goreti preproga, val od česar se je služkinja tako prestrašila, da je takoj telefonično pozvala gasilce. Slednji so tak. j sobo z vodo napolnili in tako vni-Čili vso opravo. Vsled tega sem bil tudi opravičen zahtevati odškodnino, ktero sem seveda dobil in kupil novo opravo." ,,Gasilno društvo je brezdvomno velike koristi," dejala je moja žena. ,,In se vam večkrat pripeti taka nesreča?" ,.Naravno, pri meni skoraj vsako teto gori. Saj veste, da sem jaz okrajno nepreviden in razun tega *e b terpentinom in oljem kupču-jem," odvrnil je Mirkovič. (Konec prihodnjič.) Slovencem in Hrvatom v Rock Springs, Wyo., in okolici priporočava najin SALOON, t kterem vedno točiva sveže pivo, vino in whiskey, ter imava na razpolago fine Bmotke. Dalje se lahko na nas obrne vsak rojak v bližini {ledč pošiljanja denarjev v staro domovino in gledč parobrodnih listkov, kar sva v zvezi z g. Fr. Sakserjem v New Yorku, lahko rsakemu ceno in točno postreieva. Za obilen obisk se priporočata f. keržišhik & j. mrak, Propr's op Porto Rico Saloo.:, EOCK SF&IN08, WT0. KNJIGE^ ktere imamo v naši zalogi in jih nam znesek naprej pošlje: Molitvene knjige: Fino vezane z imitacijo slonove kosti, ali v finem usnju in se zlato obrezo: Sveta ura po $2.50, S2. Rajski glasovi, $1.25. Nebesa naš dom po $2.70, $2.60 Pravi služabnik Marijo 80 ct. Spomin na Jezusa, usnje 55 ct. Jezus na križu, UBnjeSO ct. Filoteja, s zlato obrezo $1.20. Rafael, platno 75 ct. „ usnje 85 ct. ,, s zlato obrezo $1. Pravi služabnik, usnje 80 ct. Zvonček nebeški 55 ct. Druge knjige: Hitri računar, 40 ct. Angleško-slovenaka slovnica 75 ct. Zgodbe sv. pisma, 50 ct. Evangelij, 50 ct. Veliki katekizem 30 ct. Slovensko-nemški besednjak 90 ct. Druga nemška Blovnica, 80 ct. Slovenako-nemški slovarček 40 ct. GrundrisB deralov. Gramatik 80ct. Abecednik (Ranzinger) 20 ct. Prešernove poezije vezane 75 ct „ ,, broširane 50 ct. Ave Marija, 10 ct. Bleiwei8 Slovenska kuharica $1.80. Naš dom I. in II. zv., po 20 ct. Gozdovnik, I. in II. del, oba 60 ct. Marjetica, 50 ct. Naš cesar Franc Jožef I. 10 ct. Hubad pripovedke I., II., in III. zvezek po 20 ct. Admiral Tegetthof, 20 ct-Maršal Grof Radecky 20 ct. Baron Ravbar 20 ct Burska vojska, 25 ct. Ciganova osveta, 20 ct. Sveta noč, 30 ct. Slovenski Šaljivec, 30 ct. odpošljemo poštnine prosto, ako se Strelec, 25 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 20 ct. Nikolaj Zrinski. 20 ct. Naselnikova hči 20 ct. Posavček, 18 ct. Prve skrbi, 40 ct. Venec slovanskih povestij, I. in II., zvezek po 40 ct. Bogdan, 20 ct. Plemenita srca, 20c Baron Trenk, 20 ct. Eno leto med Indijanci, 20 ct. Črni bratje, 20 ct. 5 prestola na morišče, 20 ct. Vrtomirov prstan, 20 ct. Jama nad Dobrušo 20 ct. Pod turškim jarmon 20 ct. Najdenček, 20 ct. Dve čudapolni pravljici, 15 ct. Pavliha, 20 ct. Sveta Genovefa, 16 ct. Lažnjivi Kljukec, 20 ct. Mirko Poštenjakovič, 75 ct. Sveta Notburga, 18 ct. Mrtvi goatač, 20 ct. Izidor pobožni kmet, 25 ct. Šaljivi Slovenec [zbirka kratko- časnic itd.] 90 ct. Velike Banjske bukve, 30 ct. Tišoč in ena noč od l do 51 zvezka poštnine pošto $6.50. [Posameznih zvezkov ne damo proč. J Boerska vojska, 30 ct. Nezgoda na Palavanu, 20 ct. Izanami, 24 ct. Zbirka ljubimskih pisem, 30 ct. Paulinova angleška slovnica, 40 ct. Paulinov slovarček, 40 ct. Praprotnik, spisje, 30 ct. 6 zvezkov sv. pisma, $6. Prva nemška slovnica, 35 ct. MATIJA POGORELC, PRODAJALEC ar, Terižic, uhanov in drage zlatnine. Bogata zaloga raznih knjig. Cenik knjig pošiljam poštnine prosto. Pišite po-nj 1 Cene uram so naslednje: Boss case 20 let garancije 16 size 7 Jewels $15.00 ,, 15 „ $18.00 Boss case 25 let garancije 16 size 7 Jewels $25.00 » 17 » »3000 Nikel ure 7 Jewels $6.00 15 Jewels Waltham $9.00 Srebrne ure z enim pokrovom - $12.00 z 2 pokrovoma $16.00 in višje. V svoji zalogi imam tudi Fin pismeni papir z navedenimi okraski v narodnih barvali. CENA : V kuverti ducat kuvert in papirja - $0.15 V'škatlji 2 ducata,, ,, $0.35 0.60 0.75 Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltham, kakoršnega kaor želi. Blago pošiljam po Express C. O. D. tw Vse moje blago je garantirano! -"tfcji Math. Pogorela, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. KNAUTH, NACHOD t KUEHNE Ne. 11 William Street Prodaja im pošilja ia vso dele sveta dei&ne aakasaics, ■eaiiee, ii delila pisna Uposlaje ia iiteijmje lapišiise ia dolgove. Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik IDx-. Gr. IVJLIT.POHIBK, sedaj nastanjeni zdravnik na So. E. cor. 10th & Walnut Sts., in N. W. Central ^ Park Sts. Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnostij pri tamošnjem ljudstvu. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je Izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in y Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hryatskem; ima 25letno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dyeh največjih medicinskih /avodnv in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne uu gobpoda DE. G. IVANA POHEK A. S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, pljučah, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje itd. OPAZKA. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Doktorja IVANA POHEKA. On je na STOTINE in STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati syojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. 5. Ivan Fohsk se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenja žensk in otrok VSI ONI - kateri ne morejo osebno priti, naj opišejo natanko syojo bolezen, koiiko je stara bolezen, in on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj kryavo zasluženi denar. Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. O. I. POIIEKA ; VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE. Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neule povesti. Morem ga ysakomu toplo priporočati. Thos. P. White, sodnik sodišča v Kansas City, Kans. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek iinancijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic ; je visoko cenjen za svoje poštenje ia priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City. Martin Stewart, občinski blagajnik v Kansas City, Mo., U. S. A. Dragi g. dr. Pohek : — Z vašim zdravljenjem je bilo storjenega več stalnega zdravja., nego je bilo to mogoče kakemu drugemu proglašenemu zdravniku storiti. Zato se vam lepo zahvaljujem. C. G. Foster, sodnik v Topeka, Kans. Spoštcvani g. dr. Pohek: — Zahyaljujem seVam za svoje popolno ozdravljenje. Vaša zdravila so najboljša in vsakemu trpečemu jih priporočam. Jos. Lipovac, Rulville, Miss. Spoštavani zdravnik:—Naznanjam Vam, da sem vsa zdravila porabil in sem popolnoma ozdravil. Zelo se Vam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na želodcu in črevih in sem mislil da ni več pomoči za mojo bolezei^ Vaš udani Jos. Zganič, Hastings, Pa. Spoštovani dr. Pohek:—Lepa Vam .hvala za ozdravljenje mojega revinatizma, vsled kterega sem trpel celih 20 let. Jakob Keller, Hellena, Motit. Dragi g. dr. Pohek:—Naznanjam Vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim za Vaše vspešno zdravljenje. Steve Marak, Cameron, Tex. Dragi zdraynik:—S tem Vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, ker ni na oba očesa nič videl dolgo časa. Zelo sem Vam hyaleien za dobro ozdravljenje. Ben. Henderson, Kansas City. SpoStoyani gosp. zdraynik:—Mnogo hvale Vam za ozdravljenje moje težke bolezni. Thom. Jurkovič, Iron Mountain, Mich. NASVETE DAJE ZASTONJ! Ne pozabite priložit znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na : DR. G. IVAN POSEK, Razprodaja« Ker bodem ostavil izdelovanje amodk, prodam vso talogo pod ceno in sicer: Carniolia Beauty tisoC..........818 1» >i »» .......... Vržinke i slamo „ ..........S18 Heralda Havana „ ..........$25 • Novce, čeke, Money Order itd., za naročeno blago blagovolite poslati g. Fr. SakBerju 109 Greenwich St. New York. S spoštovanjem F. A. DUSGHEE^ 664 E. 162 Street, New York City, N. Y. Compagnie Generale Transatlantique. Francoska parobrodna družba. DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SV1C0-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PAR NT KI SO: ,,La Lorraine", na dva vijaka.............................12.000 ton, 25.000 konjskih mo2i. ,,La Savoie", „ ,, ,, ..................................12.000 „ 25.000 „ „ ,,La Touraine", ,, ,, ,, ..................................10.000 ,, 12.000 ,, ,, ,,L'Aquitaine", ,, ,, .....................................10.000 ,, 16.000 ,, „ ,,La Bretagne",....................................................S.000 ,, 9.000 ,, „ ,,La Champagne"..........................................8.000 „ 9.000 ,, ,, ,, La Gascogne", ........................................................8.000 ,, 9.000 ,, ,, Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Bretagne La Gascogne L'Aquitaine 15. avg. 1901. 22. avg. 1001. 29. avg. 1901. La Champagne La Savoie La Bretagne 5. sept. 1901. 12. sept. 1901. 19. sept. 1901. Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. RBD STAR L,INB (prekomorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda") —:---— New York* v Antwerpen voz, naravnost iz pH|LWELp||W „ ahtwerpem prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: f ,VADEELAND", na dva vijaka, 12000 ton. „ZEELAND".......12000 ton. „KENSINGrTQN", na dva vijaka, 8669 ton. ,,SQUTHWAEK' , na dva yijaka, 8607 ton. „FRI£SLAND"......7116 ton. ..WE3TEENLAND",.... 5730 ton. ..NOOEDLAND'-......5712 ton. Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in naj prijetnejših za potnike iz ali V Avstrijo : na Kranjsko, Štaj ersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Pulton St. — Iz PHILADELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. » Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na: International Navigation Company 73 Broadway, NEW YORK. — 0or. Dearborn & Washington Stra., 0HI0AG0. — 30 Montgomery St., SAN FBANCIS00 — Third & Pine Stw.. ST. LOUIS, ali na njene zastopnike. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. "o* Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer. Poat Office Boxes 553 & 363 KANSAS CITY, M0., U. S. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 1 E0TTEE3DAM, parailc x dvojnim vijakom, 12500 ton.' 8300 ton. STATENDA2C, pamik z dvojnim vijakom, Parniki: XAASDAX, SPAABNDAM i« 10500 ton. WEEKEKDAK. r.. Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstqnje. - • , , -- _ v Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrod na č rta ima svoje pisarnev Trstu, Št. 7 Prosta luka ^ Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Is ROTTERDAM A vsak četrtek \u ii NEW TORKA vsako soboto ob 10. ari zjutraj. Holland ameriška črta Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St.. CHICAGO, ID, i* tirali i« tudi FR, SAfcSER, 109 Gmewteh St, N»w Y«rks