NO. 194 riška Domovina /IMERIC/I1HHOMP Al . "" .N IN SPIRIT mm langu FORCIGN In •AGG ONLY .1 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 3. 0„ MONDAY MORNING, OCTOBER 4, 1946 LETO L. - VOL. E. Slovanski koncert v Kanadi Pevski zbor novodoššlih slovenskih fantov vljudno vabi Vas g. urednik in vse Slovence, da se udeležite naših prireditev, ki bodo v dneh 9. in 10. oktobra v Torontu, Ontario, Kanada. Dne 9. ofcobra ob 8. uri zivečer bo v dvorani St. Mary’s, 1 Gillespie Ave., otvoritveni ples. Dne 10. oktobra dopoldne bo sv. maša s slovenskim petjem, zvečer ob osmih pa pevski koncert v Poljski dvorani 1087 Queen St. West. Na programu so slovenske narodne in umetne pesmi ter kratka opereta “Kovačev študent.”’ Vstopnina k večernim prireditvam je po 50 centov. Za obe večerni prireditvi bodo vstopnice na prodaj pnvi večer pred vhodom v dvorano St. Mary’s. Velik del naših fantov se potem razide, ker odhajajo v zimski sezoni delat v gozdove. Lahko si mislite, kako srčno bi želeli srečati poprej kolikor mogoče veliko naših ljudi in preživeti z njimi nekaj veselih uric. Prosimo Vas torej, odzovite se našemu vabilu, smo prepričani, da boste zadovoljni, ker smo pesmi praiv dobro pripravili. Slovenski kanadski pevci. NOVI GROBOVI ^upna obramba Zapadite VESTI I TL SLOVEIIIIiE ŽELEZOMAŠNIK. IZRED- Ljubljano. Od tedaj je vedno NA SLOLVESNOST. — Pre- deloval med Slovenci. Polovico cej je, če kak duhovnik doživi te dobe je prebil v ljubljanski, petdesetletnico svojega mašni-škega posvečenja, redki so, ki dožive šestdesetletnico, gotovo pa je nekaj izrednega, da kdo doživi sedemdesetletnico. Lepa župnija sv. Marjete pri Ptuju je doživela letos 1. avgusta tak iz- drugo polovico pa v lavantinski (mariborski) škofiji. Jubilant je visoko izobražen duhovnik. V Ljubljani je slovel kot goreč spovednik, ki je bil vsako jutro vernikom na razpolago v ljubljanskih Križankah. Veliko se redno pomemben praznik, da je je trudil za lepoto hiše božje. Jennie Kozlevčar Po dolgi bolezni je preminula Jennie Kozlevčar stara 36 let, stanujoča na 16804 Grove-wood Ave. Tukaj zapušča žalujoče starše, očeta Louis doma iz Zatične na Dalejnskem; mater Jennie rojena Otrin doma iz Vrhnike na Notranjskem, brate Louis, ml. Stanley, Frank in Laddie, sestri Josephine !n Elsie ter več sorodnikov. Rojena je bila v Clevelandu. Bila je članica Dr. Modem Crusaders št. 46 SDZ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:45 uri iz Želeto-vega pogrebnega zavoda na 468 E. 152 St., ter v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 uri in nato na 'pokopališče Kalvarija. Martin Oblak Nanagloma je preminul Martin Oblak, 3949 W. 22. St., V starosti 65 let, rojen pri sv. Joštu nad Vrhniko na Notranjskem odkoder je prišel sem pčed 43 leti. Bil je član dr. Brooklyn št. 135. Zapušča žalujočo soprogo Marijo roj. Srenšek, sina Franka in Fred-a, hčer Mary por. Petrič ter vnuke. V starem kraju zapušča sestro Jero in brata John in Joseph. Pogreb bo v sredo zjutraj ob pol devetih iz Ferfolije-vega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca, kjer bo pogrebno opravilo ob deveti uri. Mary Kostanjtek Včeraj ob enajsti uri je umrla v Mt. Stadij ' Evrope del ameriške svetovne strategije London. — Tukajšnja javnost soglasno pozdravlja osnovanje skupne vojske za obrambo vseh dežel zapadne Evrope. Listi in komentatorji proslavljajo ta dogodek kot najvažnejši uspeh v obrambi zapadne Evrope proti komunizmu. Vsi soglasno podčrtujejo, da se je mogla ustvariti skupna armada samo vsled pomoči Združenih držav. Zato se smatra ta odlo. čitev kot del (svetovnega strateškega načrta Združenih dr-W. Amer. State department in voditelji zunanje pblitike v o-beh strankah kongresa so bili podrobno informirani o pogajanjih in pripravah in so odobri, li končen načrt za skupno obrambo zapadne Evrope. S tem, da so Angleži postavili Field-marshal Montgomerjr-a za predsednika odbora, ki bo sporazum izvrševal, skupno obrambo zapadne Evrope organiziral in skupno obrambo napravil učinkovito, so dali na razpolago svojega najboljšega vojaškega strokovnjaka'in pokazali, kako močno so interesirani, da vojaška skupnost zapadne Evrope resnično uspe. ----r—O—:--- Sovjetska roka v Belgijskem Kong Dulles prišel poročat Pariz. — član ameriške delegacije pri Zvezi narodov, Dulles odpotujč v New York, da bo dal potrebna poročila o vsem delu v Zvezi narodov in odborih. V torek se bo sestal z governer-jem Dewey-em, ki je posebno želel, da Dulle3 pride in poroča. g Sovjetska Rusija grozi z atomsko bombo Pariz. — Nad dve in pol uri je govoril v Zvezi narodov zastopnik Sovetske Rusije Andrej Višinski. Dvakrat je namiga-val, da Združene države niso e-dina sila, ki ima atomsko orožje. Drugače pa je njegov govor bil sam napad na Trumana, De-weya, Lilientala in vse, ki nosi-o odgovornost za proizvodnjo a-tomske energije v Združenih državah. Višinski je končno odločno odklonil nadzorstvo po načrtu kakor ga predlagajo Zedinjene države. V imenu Sovjetov je postavil enostavno zahtevo, da se morajo vsa atomska orožja, kolikpr jih je v rokah Združenih držav, uničiti. Odgovarjal mu je britanski de. legat Hector McNeil, ki je priznal, ‘da zapadne sile nič ne vedo, koliko je Rusija že napredovala v proizvodnji atomskega o-roija, na drugi strani pa zapad- Trgovinska pogajanja med zapadno in vzhodno Evropo , Geneva. — Razgovori o trgovini med zapadno Evropo in nekaterimi državami za železno zaveso, so pokazali, da so Polj ska, Madžarska in Jugoslavija zelo zainteresirane na tem, da bi se trgovina med zapadno in vzhodno Evropo obnovila in da bi bila iztnenjava blaga kolikor mogoče normalna in lahka. V vseh razpravah so zastopniki čehnslovaške, Poljske in Jugoslavije razpravljali z zastopniki zapadno-evropskih držav izključno le o trgovinskih pogojih in finančnih vprašanjih obnovitve prometa. Stvar se je obrnila na slabše, ko so dobili besedo zastopniki Rumunije in Bulgarije. Ti so unesli v razpravo politične momente in govorili na ta način, kakor da je konferenca v Genevi del sedanjih političnih konferenc v Parizu in da z ozirom na popolen prelom med za-padnimi in vzhodnimi deželami tam, ni mogoče misliti, da bi se uspešno postavil kakršenkoli trgovski program med vzhodom in zapadom Evrope. -----o------ Montgomery komandant zapadne Evrope London. — Feldmaršal Montgomery bo odstopil kot šef gene- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice * , Skupna molitev— Članice društev presv. srca Marijinega in podružnice Slov. ženske zveze št. 25 naj pridejo nocoj ob osmi uri v Zakrajškov pogrebni zavod, da skupno molimo za umrlo Mary Kostanjšek. V sredo pa se udeležimo skupno pogrebne sv. maše ob 9:30. Zadnji klic danes za registracijo Kdor še ni registriran za volitve, se lahko registrira danes v volivnih pro. štorih v vseh vardah. Prostori bodo odprti od 10 dop. do 2 popoldne, ter od 4 do 9 zvečer. Zapomnite si, da kdor ni pravilno registriran, ne bo mogel voliti pri glavnih volitvah 2. novembra. Se na mnogo let— Splošno priljubljeni slovenski zakonski par, Mr. in Mrs. Louis Srpan iz 17822 Marcela Rd. bosta jutri praznovala 45-letnico srečnega in vzornega zakonskega življenja. Mr. Srpan, ki je priznan krojaški mojster, nam praznuje i :ijalni prior ljubljanski obhajal 70 letnico svojega mašništva v visoki sta-rosti 95 let. častitljivi starček je rodom Čeh, Moravan, iz olo-muške škofije. Bogoslovje je študiral na univerzi v Ins-bruck-u. V duhovnika je bil po-svečen.28, julija 1878. Stopil je v. Križevniški red v češki provinci ter je služboval na raznih mestih v olomuški in celovški škofiji. Pred 50 leti je prišel v ladnjih 25 let pa je vse svoje moči posvetil odgpji redovnih sester. Vse življenje je bil šibkega zdravja; v neumornem delu in vedni molitvi so potekala njegova duhovniška leta. Kjer koli je opravljal svojo službo, so škofje z odlikovanji dajali priznanje njegovemu, delu. Ganljive dokaze ljubezni, spoštovanja in vdanosti pa so pokazali tudi duhovniki in‘verniki z veliko ________f Dalle st 3. »trmi!____ Med Slovenci po svetu Iz Argentine: 4. septembra sta se poročila gdč. Jožefa Bajc iz Hotedršice in Anton Oblak. Družina Martin in Fani Maček je 1. septembra dobila sinčka. Samostojno krojaško delavnico je začel krojaški mojster Andrej Uršič. Tri na dan Proletarec piše o Ameriškem slovanskem kongresu, ki se, je vršil v Chicagu (iz Clevelanda se je udeležila tudi Žosi Zakrajšek), da je bil glavni govornik Hinko Wallac, na gosli je pa igral Zlatko Balokovič. Kolek-ta je bila velika, pristavlja Proletarec. To, zadnje, je poglavitno, kakopak. Proletarec jamra, da mora zbrati 5 tisoč copakov, če ne, bodo zaprli štacuno. Nič lažjega kot to. Skliče naj javen shod, povabi Wallaca za gl. govornika, Zlatko Balokovič naj vleče po goslih, na koncu pa kolekto. Ni zlomek, da ne bi bil uspeh. Naj bo prav, ali naj ne bo, toda Amerikance, vsaj 99% istih, danes skrbi, kdo bo odnesel letos prvenstvo v žogomet-nih igrah in ne, kdo se bo prej umaknil iz Berlina. Cleveland ima le priliko za prvenstvo Clevelandski žogometni krožek Indians je zapackal prvenstvo, ki ga je že držal v roki. Tri igre je igral z Detroitom, izmed katerih je zgubil dve. Ako bi bil dobil 2 izmed 3, bi bil danes zmagovalec v Ameriški ligi. Ker je pa zgubil dve igri, njegov najbližji tekmec, Boston, je pa dobil dve, sta zdaj oba na prvem mestu. Danes popoldne bosta igrala Cleveland in Boston, na igrišču v Bostonu in kateri krožek bo danes zmagal, bo odnesel prvenstvo v Ameriški ligi. Zmagovalec mora potem igrati z zmagovalcem v National ligi in kdor bo dobil 4 igre, bo postal šampijon žogometa v Ameriki. Zmagovalec v National ligi je bostonski krožek “Boston Braves.” Ako bo danes Cleveland zmagal v Bostonu, bo več kot čudno, ker bostonski krožek je znan kot eden najboljših. tavlje pri Škofji Loki, odkoder je prišla v Cleveland peed 35 leti. Bila je članica drrsv. Katarine št. 29, ZSZ, Svob. Slovenke št. 2 SDZ, podružnice št 25, SžZ in Woodmen of World camp 76. Tiikaj zapušča soproga Martina, sina Martina jr., hčeri Mary, Albino in več drugih sorodnikov v Brooktown, Pa., brata Franka in v starem kraju brata Janeza. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 9:15 iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na pokopališče Kalvarija. Mary Kandui Po dolgi bolezni ja umrla na svojem domu 7118 Wade Park Ave. Mary Kanduš roj. Krkoč, stara '53 let. Bila je članica dr. št. 406. Rojena je bila. v vasi Gojače pri Vipavi odkoder je prišla v Cleveland pred 27 leti. Soprog Rudolf ji je umrl leta 1932. Tukaj zapušča hčeri Mrs. Olga Coopers ih ' Mrs. Emil Laurich, Šestro Olgo iji ki otapja , Sovjetsko: Zvezo in več drugih sorodnikov. Pogfeb druge komunistične satelitske se je vršil dahes zjutraj ob države, da so vprizorile kampa- Poizvedovalnl količek JOŽE VIRANT, D. P. Camp Kellerberg, poet Feistritz, Kaernten, Oestereich. Austria prosi, da bi se mu javil njegov stric. O njem ne ve nič drugega kot, da je svoj čas živel v Clevelandu, 6607 Bonna Ave., in da se je pisal Luis Zakrajšek. stvo v'rudnikih; ki kopljejo uka* nium Za Združene države. Iz Belgijskega Konga dobivajo Ze- hj, dinjene drča ve na j večji del ura-niuma zp. proizvodnjo atomske energije. Doslej sovjetska propaganda ni imela posebnega u-apeha in komunistična stranka hi med deiavstvomnteh rudnikov napredova'a bolj kakor drugod po Afriki. Sedaj so začeli Rusi hujskati tudi belgijske na-cionalce, češ da Belgija vedno bolj izgublja Kongo v korist “a-meriških imperialistov.” 9:30 iz Zakrajškovega pogrebnega' zavoda v cerkev sv. Vida in na pokopališče Kalvarija. Rose Soptich 2. oktobra je v Women’s Hospital umrla Rose Soptich roj Tomasich, stanujoča na 6409 Utica Ave. Zapušča soproga George, sina Anthony, hčere Mrs. Jean Bowis, Mrs. Mary Strmac, Helen, vnuke, sestro Pete in brata John. Pogreb bo v sredo 6. oktobra iz Golubovega pogrebnega zavoda ob 8:30 v cerkev sv. Pavla na 40. cesti, h Irugih narodov. _______ Sovjetske Zveze pa ne vemo, ni-’ ‘l ali bombo ima in ne vemo ič, kaj namerava z njo, če jo i-ma. Samo to vemo, da Sovjetska Zveza stalno odklanja vsako sodelovanje glede skupnega nadzorstva v proizvodnji in u-porabf atomskega orožja. Bodite previdni, kadar pršite preko eeete. Prekoračite o* tto samo pri »tonalni luči.’ Tudi češki komunist se boji za življenje Praga. — 13 oseb je bilo aretiranih in zaprtih v Brnu. Komunistično časopise trdi, da je to bila zarota proti predsedniku Vlade Antoninu Zapotockem, ki so ga zarotniki hoteli ubiti. Jugoslovanski parlament sklenff resolucijo proti Rusiji , B ,e 1 g r a d. — J ugoslovanski parlament je sprejel resolucijo, njo klevetanja in laži proti Ju. goslaviji,, ,V resoluciji se večkrat izrecno imenuje Sovjetska Unija kot tista, ki je proti-ju-goslovansko kampanijo organizirala in druge naščuvala. Na seji je.bil navzoč tudi Tito, ki je večkrat vstajal iji sprejemal priznanje in pozdrave od poslancev, ki so mu ploskali. Preosnova albanske vlade London. — Albanska vlada je kjer bo pogrebno opravilo, ob Rjavila’ da je predsednik 9:30 zjutraj. SLOvnsn izgnancu m st kmSbi im ooM) tivua. MB. POMAGAJMO mi Iz raznih naselbin SHARON, Pa. - Dne 14. sept. je umrl Joe Kramar, doma iz Iškevasi pri Igu, član Samostojnega društva v Girardu,, 0. Zapušča sina In brata. ,, izvršil izpremembo resorov in tudi imenoval novega načelnika štaba. Uradna objava sicer ne daje nikake Tazlage, vendar je jasno, da je sprememba posledica boja med albanskimi komunisti, ki so za in proti Ko-minformi. Predsednik vlade je izločil vse tiste, ki so bili sum-ljivi, da ne bodo popolnoma pod pirall njegove politike proti Jugoslaviji in proti Titu. jčga najboljšega generala na mesto, je gotbvo pokazala, da ji je veliko na tčm, da se obramba zapadne Evrope organizira pravilno in v celoti. Nikomur se ne sme braniti dostop do najvišje izobrabze Oklahoma City. — Trije federalni sodniki so izrekli 'sodbo, da je vseučilišče v Oklahoma neustavno ravnalo, ko ni pripustilo črncev na to visoko šolo. Sodišče je izrecno odredilo, da so pravila univerze, v kolikor ne dovoljujejo črncem vpis, popolnoma proti ustavi in zato nična. Razne najnovejše svetovne vesti LONDON. — Sovjetska Rusija je poslala zapadnim velesilam 'posebno noto, v kateri predlaga, da naj se zopet sestanejo štirje zunanji ministri in naj se pogovarjajo o vseh zadevah Berlina Ih Nemčije. Popolen tekst note še ni objavljen ali kolikor je posneti po radijskih poročiljh, nima nota nič novega, kar bi iz-premijalo položaj Rusov glede Berlina in Nemčije. Molotov je poslal to noto zato, da je lahko zapisal, da so Amerika, Anglija in 'Francija krive napetosti v mednarodnem življenju in: bodo one odgoirorne, če bo prišlo do vojne. Nota je pač sovjetski napad na politiko zapadnih sil kakršnih je bilo že veliko. Poleg tega pa je sredstvo za varanje javnosti, ki naj dobi vtis, da sovjeti zopet hočejo neko pomirjenje, ko pa je res, da je ravno isti Molotov onemogbčil vsako delo štirih zunanjih ministrov, ko je. pri zadnji konferenci v Londonu sabotiral vse predloge in poizkuse sporazuma! • • * LIMA, PERU. — Tu je izbruhnila še druga vstaja v kratkih treh mesecih. Uprl se je del mornarice, del vojaštva nekaj civilistov in vojna akademija. Hoteli so prevzeti oblast pa jim ni uspelo. Večji del vojaštva je ostal na strani vlade in tekom dneva se je borba razvila tako, da so uporniki izgubili postojanko za postojanko. Zvečer je bilo samo še par manjših grup, ki so se upirale, odnosno se niso hotele mimo predati vladnemu vojaštvu. • * • BUENOS AIRES, ARGENTINA. — Življenje Argentini se zopet normalizira. Izjemne odredbe je vlada ukinila in da'a zunanjim dopisnikom listov zopet dovoljenje za delo. Listi so zopet izšli. Zarota proti Peronu pada v pozabljenje. • * • BATAVIA, JAVA. — Vladne čete so uspešno razkropile komunistične bande in zavzele mesto Ponorogo. Komunisti imajo v svojih rekah še manjšo pokrajino in tri važnejše točke države. Vladne čete so zajele* večje število upornikov, meji njimi tudi ne-' katere poveljnike in politične voditelje. tofgovi hiši. Spoštovanemu slovenskemu paru iskreno čestitamo ter jima kličemo: še na mnoga leta zdravja in zadovoljstva. Prijazen obisk— V soboto sta nas obiskala prijazna Mr. in Mrs. Frank Vraničar iz Jolieta. Mr. Vraničar vodi tam zavarovalninsko agenturo. Iz Clevelanda sta se odpeljala v Philadelphio, potem v Washington in v Annapolis, kjer bosta obsikala brata, ki je mornariški poročnik. Vraničarjev! imajo dve hčerki v kolegijih in sicer je Bernadine v Galesburg, Ul., Marie pa v Normal, 111. Doma sta pa šq dvojčka, stara po 11 let, Francille in Franklin. Vrnitev iz bolnišnici— Andrej Tekauc, 1023 E. 72. Place, se je povrnil iz bolnišnice. Tem potom se želi zahvaliti za obiske, kartice in cvetje. Prav vesel bo, če ga kateri prijateljev obišče tudi na domu, kjer je še vedno v zdravniški oskrbi. Važna 30-letnica— 'Prihodnjo nedeljo bo obhajalo Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete na Holmes Ave. 30-letnico svojega obstanka. Zvečer ob 6 bo banket v Slovenskem domu na Holmes Aive. Med povabljeni gosti bo tudi dr. Krek, ki bo pojasnil važne stvari glede naselitve beguncev v Zed. državah. Kdor bi se hotel udeležiti tega banketa, si mora preskrbeti vstopnico že do srede 6> oktobra. Dobi se jih v župnišču in pri vseh članicah. Važna seja— Podružnica 14 SŽZ bo imela jutri večer ob 8 važno sejo na Recher Ave. Vabilo na sejo— Društvo sv. Marije Magd. 162 KSKJ bo imelo važno sejo nocoj ob 8 v šoli sv. Vida. Tajnica bo pobirala asesment od 6 naprej. Odbor prosi članice naj se udeleže v velikem številu ta seje. m Ameriška Domovina ' ilLi""* ““K ST* „«-»«. Potoltibed daily now Saturday!, Sunday« tad HolMaya NAROČNINA H Sed. države $8.60 na leto; za pol »eU $6.00; za četrt leta $8.00. Za Kanado ln sploh za dežele izven Zed. držav $10,.00 na leto. Za pol leta $6, za 8 mesece $3.60. SUBSCRIPTION RATES United State« $8.50 per year; $6 for < month«; $8 tor S months. Canada and all othar countries outaide United SUt«« $10 per year. $8 for 8 month«, $8.60 for 8 months. ________ _ the Pott Office «t Zato Amerika svojo silno moC uporablja v ohranjevanje miru bolj kot pa za povdarjanie svoje modi v slučaju vojne. Kakor je Amerika dobila Sovjetsko zvezo sedaj h konferenci za trgovski promet, tako se bo ista Sovjetska zveza udal« tudi na političnem polju. Treba je samo, da Amerika ostane trdna in odločna, močna in na v«e pripravljena. Dovolj dolgo so demokratični diplomati kazali samo slabosti in nič odločnosti. Vsaka odločna poteza se jim je doslej še uspešno zaključila. To je pač dovolj dokaza, da je mogoče tudi z drugimi močnimi sredstvi ne le z vojsko 'pri sovjetih svoje doseži. Vsako sredstvo pa je uspešneje kot prošnja in prepričevanje kaj je pravično in kaj ne. Tega Sovjeti ne razumejo. Razumejo le toliko bataljonov spremlja besede naših zastopnikov ali pa koliko dolarjev. >«*«nii»M«»«HM»na»«»a*»***w enter«! u aecond-claaa matter Jaasaiy 6th. 1808, tt Ctmlnnd, Ohio, nndtt the Act ot Match 3rd, 1ST«. No. 194 Mon., Oct. 4,1948 Potvarjala zgodovine Udarci v Parizu • pogovori v Genevi in spravili v kraj. Nemara je začelo postajati Stalinu dolgčas sredi samega pohištva in zave« ... Ali pa ga je slika pre- Med tem ko v Parizu izgleda kot bi se bližala zadnja ura Zvezi narodov, so se pa nekaj milj proč sestali zastopniki držav izza železne zavese in zastopniki zapadne Evrope da se lepo mirno pogovore o medsebojnem kupčevanju. V Genevi v Švici je štiri-dnevna konferenca, ki razpravlja, kako bi se poživila trgovina med evropskim zapadom in komunističnim vzhodom. —Rusija sama je, predlagala ta sestanek. Kaj jo je k temu nagnalo?. Ali res ne more držati svojih lačnih otrok v redu in disciplini, ali je pomanjkanje preveliko ali bi našla rada nova vrata skozi katera bi prišlo nekaj zapadmh dobrot v boljševiški raj, ali pa je hotela dati samo svojemu pariškemu grmenju v Genevi nek bolj milo prijazen odmev ? Gotovo je, da Evropa ne more izpeljati svoje predvojne obnove če se ne povzame vsaj nekaj trgovskih izmenjav med vzhodom in zapadom. Predolgo je Evropa živela kot kontinent da bi sedaj brez bolečin mogla prenesti razpolovljene v dva dela, ki jih deji meja med sovjetskimi in demokratičnimi državami evropskega zapada. To je bilo jasno tudi pred letom, ko je Amerika nudila pomoč Evropi v okviru Marshallovega načrta pa je Rusija • vse svoje satelite nagnala, da so se morale odreči sodelovanju in ponudenim darilom. Marshallov načrt za ptrnioč Evropi je sovjetska propaganda označila kot posebno sredstvo kapitalističnega imperijalizma. Kljub temu sede sedaj na konferenci na sovjetski predlog skupaj zastopniki enajstih j ’s_ in vcpVi fcnvip.telrih satelitov z Ena značilnosti našega časa, Mva| ... p, Je olw, predvsem minulih treh d **et-‘več spominjala likvidiranih sta-letij je neprestano prizadeva-1 Jh bojnih tovarišev . . . nje v nekaterih deželah, da se | Gouzenkova zgodba grafično prikroji zgodovina v skladu ž ideologijo, cilji in nameni posameznih režimov ali političnih sistemov. To seveda ne pomeni, da ni bilo potvarjanja zgodovine pred letom 1918. Preganjanja prvih kristjanov od leta 70. do začetka četrtega stoletja so slonela na zgodovinskih potvorbah in lažeh, ki so jih širili imski cesarji in njihovi svetovalci in namestniki. Osem sto let pozneje je bilo prvo veliko preganjanje nemških Židov u-'emeljeno na enak način. In francoski dvor je pred tri sto leti sestavil posebno ‘'zgodovino” za rabo pri poučevanju tedanjega prestolonaslednika, da bi se naličil iz zgodovine samo tega, kar bi mu v njegovem bodočem položaju kot kralju u-tegnilo koristiti. Ampak vsi ti starodavni potvarjalci zgodovine so bili prave pravcate reve v primeri z zavijalci zgodovine ali zvitovinarji naše dobe. Klasičen , , ... r, 1 . • konterenci na sovjeisiu IDiri KUJ pomoti uu zap« , nnrtom” (f.e- ponazoruje lahkoto, s katero totalitarski Irežimi pišejo lin spreminjajo zgodovino—danes belo, jutri črno; danes heroj, jutri izdajalec; danes resnica, jutri laž in tako dalje brez konca in kraja—obenem pa kaže na eno glavnih hib te zvitovin-ske tehnike, namreč na. človeški spomin. Gouzenko namreč ni bil edini človek, ki je opazil, kako je general za generalom izginil z Gerasimove slike in vtonil v črni noči izdajstva. Stvar je bila — javna tajnost. Tako nalete potvarjalci zgodovine na svojega najhujšega nasprotnika v človeškem spominu. Zvitovinarji in tirani, katerim hlapčujejo, to vedo. Vzlic temu upapolno pričakujejo, da bodo naposled triumfirali. "Ljudje, ki se teh stvari spominjajo,” si zvito zagotavljajo, “bodo pomrli; in potem ne bo nikogar, ki bi mogel oporekati našim ‘zgodovinskim vomV’ , obenem prepričati Nemce, da so vzvišen nairod in da so vedno v pnvem, a vei drugi narodi v zmoti. Enake taktike se zadnja leta poslužujejo Sovjeti napram svojim bivšim zaveznikom. Tudi tam se uradni krogi na vse kriplje trudjio, da ljudstvo prepričajo, da sta njihova civilizacija in politični sistem neprimerno boljša od zapadne demokracije in da sta glavna vira vseh njihovih neprilik in težav zavist in sovražnost zapad-nih narodov do vsega, kar je ruskega. In kakor njihovi nemški kolegi, tako so tudi sovjetski zvitovinarji prisiljeni v čedalje bolj smešna potvarjanja dejstev. Tako na primer zdaj trobijo ruskemu narodu, da je Sovjetska Rusija premagala tako rekoč brez zunanje pomoči ne le Nemčijo, temveč tudi Japonsko! Ena laž vodi do druge in tako dalje brez konca in kraja. Kdor začne z lažjo pri a mora nadaljevati z njo do z. Komunistični režimi v vzhodni Evropi seveda verno posnemajo svoj ideal v Kremlinu in njihovi goebbelški propagandisti lažejo o zapadu, zlasti o Ameriki, da se kar kadi. Kakor ni nacij em nikdar prišlo na um, tako tudi ti zvitovinarji ne pomislijo na prastaro resnico, ki jo je nesmrtni Abraham Lincoln podal v svarilu, da je pač mogoče slepiti nekatere ljudi nekaj časa in druge pa zmerom, ni pa mogoče vseh ljudi vedno za nos vle- L«. , Ivan Jontez. NASA MICKA IMA TUD BESEDO Dekle piš« is stare Dragi rojaki v Ameriki! “Nepoznani ste mi kakor sem dejst- jaz vam, a spoznala sem vas Ko je bil Gouzenko gojenec . eni moskovskih vojaških akademij, je cesto posečal Dvorano rdeče armije, kjer ga je zlasti privlačila ogromna oljnata slika “Zasedanje vojaškega sveta Prve kavalerije,” delo slikarja Gerasimova, ki je kazalo Stalina, sedečega sredi številne skupine generalov. Kar je Gou-zenka najbolj presenečalo je bilo to, da se je število generalov okrog Stalina stalno krčilo, a na njihovem mestu «p se pojavili kosi pohištva in zavese, ki jih prej ni bilo tam. Mladi kadet ni vedel, ali se mu meša ali ga oči goljufajo, dokler ni nekega dne slučajno slišal Gerasimova samega, ko se je pri- po nepolitični« Kanann v uezeie sovjcibscs« imm«, morejo dovolj proizvajati in, ki jim sovjetska Unija pomagati sama ne more. , , . „.. Leto in več je Sovjetska Unija vodila borbo proti Marshallovem načrtu. Vse politične moči komunizma so bile vprežene za to, da se uspehi ameriške pomoči v Evropi prepreči. Sedaj pa Sovjetska Unija sama sedi pri konferenci držav, ki uživajo dobrote Marshallovega načrta.in razpravlja o medsebojnem trgovanju. Izgleda kot da bi rada sedaj potovala na istem vlaku, čeprav nima niti ona sama niti njeni paglavci nikakih voznih listkov, ki jih ob začetku niso hoteli kupiti. Naj bo kar že, konferenca sama pomeni zmago Marshallove politike v Evropi. Mov dokaz da se s sovjeti ne more drugače delati kot brezobzirno. Kadar se pogoditi z njimi ni mogoče, je treba nadaljevati delo brez njih. Če je program zdrav m dober mora uspeti. Sovjeti bodo brez sramu prišli in se skusah približati, če uvidijo, da jim kaj drugega ne kaže Do tega prepričanja so prišli menda sedaj vsi zapadni diplomati. Vsaj Bevin je v njihovem imenu nekaj takega povedal, ko je sovjetom kratko malo rekel, da se nič ne boji njihove grožnje, da bodo zapustili Zvezo Narodov. Rekel je, da če je tako, bodo pač zapadne demokracije morale same nadaljevati delo in vzdrževati Zvezo Narodov kot organizacijo držav in narodov, ki niso za železno zaveso. Je pač tako, da more sodelovati samo tisti, ki ima vsaj nekaj volje za sodelovanje. Vsak drugi se sam izloči. Sovjeti so se izločili iz sodelovanja v evropskem obnovitveni programu, pa je stvar šla in napredovala tudi brez njih in proti njim. Tako bo tudi v Zvezi narodov. Prav nihče drugi ne bo imel škode od razbijanja mednarodne sloge in sodelovanja kot sovjeti in komunisti sami. • To je treba vedeti in njihove grožnje mirno sprejemati kot zlobne želje in nič drugega. Na ekonomskem polju se je izkazalo, da ne zmorejo nič in da so njihove lastne nade v čudovito moč socijalistične produkcije in komunističnega gospodarstva odpovedale. Sovjeti si ne prikrivjo, da je njihova proizvodnja dala manj kot so pričakovali v najslabšem slučaju. Trde potrebe bodo dale prav tistemu, ki jih je solidno predvidel in preskrbel zn njihovo zadovoljitev. Marshallov načrt obnove je največje delo. ki se je kdaj pojavilo v zgodovini človeštva za pomoč v izrednih razmerah. Uspehi so že očitni, tudi komunisti in boljševik jih vidita. Tudi ta dva ne moreta preko njih. In kadar ne moreta, se sprijaznita in sedeta za isto mizo tudi s kapitalistično Ameriko. Bevin je pritisnil na sovjete tudi odgovornost za morebitno novo svetovno vojno. Če bi ta črna kuga prišla nad človeštvo, bomo vsi trpeli. Vendar je danes še gotovo, da ima najkrajše orožje v rokah še vedno v glavnem samo Amerika in samo Amerika je zmožna da ga proizvaja, v pomembni meri. Torej če se ima kdo bolj bati atomskega orožja, je to zopet sovjetska zveza, glavni in najhujši nasprotnik Amerike, Atomsko orožje ih gospodarsko bogastvo Amerike daje toliko premoč, da se njenim diplomatom ni treba niti ba-viti z vsakdanjimi grožnjami sovjetske unije. Amerike ni strah, da ne bi zmagala tudi nad sovjeti kadarkoli bi se bilo treba spustiti v borbo, Ameriko je strah pred vojno samo. rasimova samega, ko se je pri- ometu hayss-inquartu, na mt-toževal pred nekim kolegom u-1 ler j a telegraf ično zaprosi za po-metnikom, da mora vsakikrat, moč, češ da je na Dunaju iz- še nekaj o tisti soboti, ko se je naš v toliko spozabil, da mi je prenaglo obljubil, da me bo peljal zvečer kam ven. Ker je bil to zame bolj važen dogodek, kot kdo bo izvoljen za predsednika v Ameriki, moram lepo počasi povedati, kako se je vsa stvar razvijala. Zadnji ponde-ijek sem prišla do točke, ko se je naš palužil v kopalnici. Naj-brže je pričakoval lep večer, ker je bil na vso moč zadovoljen sam s seboj v kopalnici. Ko se je štrgljal, je prepeval same izbrane melodije, čeprav sem jaz od kraja mislila, da mu je kaj r.apek in'da vpije na pomoč. Se reče, saj ima še glas, čeprav vča sih mu uide v noto, glede katere bi vsak pevovodja dosti važnega povedal. Sčasoma se je pa umiril, kot sem spoznala po miru, ki je za vladal v naši kopalnici. Pa ni bilo dolgo. Po hiši se razprostre silen glas iz kopalnice: “Kakšno cunjo naj mi kdo vrže! Kaj pa mislite, da se bom s sapo obrisal, kali?” Križ božji, saj sem še popoldne obesila tje čisto in suho brisačo! Skočim do omare, pograbim prvo brisačo, ki sem jo mogla doseči in mu jo potisnem skozi malo odprta vrata. Nobene nisem rekla. Kaj bi drezala ga poslal v kopalnico mesto sebe, sem si mislila, ko sem iskala perilo. Kaj ga ni mogel sam poiskati in vzeti s seboj? Uh, saj vem, zdaj mu bom morala pa vse skupaj znesti. Samo toliko je odprl vrata, da sem mu porinila skozi odprtino perilo. Predno je pa vrata zaprl, sem ga za vsak slučaj vprašala: “Bi še česa rad? Zdaj povej, ko sem že najeta za delo.” “Le pojiji in se odpravi,” mi je zavpil, ko je vrata že zapri, “da te ne bom čakal do polnoči.” Bomo že videli, kdo bo koga čakal, sem si mislila in šla zopet v spalnico. Dozdaj nisem še ničesar storila za svojo opremo. Zdaj bo menda že vendar dal mir, da se odpravim. Ravno sem vlekla svoje lušt-kahe šolnčke iz pentre, ko zopet zaslišim njegov mili glas. Kaj je pa zdaj spet narobe, neki? ‘Micka, oj Micka!” vpije on iz kopalnice na vso moč. Kaj te je pa zdaj vščipnilo, sem mislila reči, pa sem si rekla, da bi mu morda ne bilo prav, zato sem ga krotko vprašala: “Kaj pa je?” “Kje je pa glavnik? Ste ga že spet ženske kam zavlekle! Kakor bi imela vsaka stvar noge, tako vse izgine pri nas! Ali naj se zdaj s prsti počešem?” “V omari je, v omari!” mu zatrobim skozi vrata, “le v o-maro poglej in ga boš videi.” Rada bi bila še pristavila: v nos te bo dregnil, glavnik, če se ne boš umaknil. Bog pomagaj, če si more sam kaj pomagati! “Si ga našel?” sem zavpila, ko ni repetiral svoje zahteve po glavniku. “Ja!” je rekel nakratko. — Menda ga je pogrelo, ker ni našel vzroka, da bi bil vpil že naprej. No, zdaj se bom pa vendar lahko v miru opravila, sem si velo dovolj dolgo, da bi moglo resnico za zmerom iztrebiti ali streti in izkoreniniti vse svoje nasprotnike in vse narode m sisteme, ki zavračajo diktatorski princip. Tudi Hitler in njegovi naziji so delali enake račune, ko so sežigali knjige in začeli oboževati laž. Njihova prva debela zgodovinska laž je bila, da kaj-zerjevih armad 1. 1918. niso premikastili zavezniki, temveč so jim domači izdajalci zadali sunek v hrbet. Prav tako otipljiva je bila laž o požigu Reich-staga. Tik pred nacijsko invazijo Avstrije v marcu 1. 1938 je Goering zapovedal nacij skemu ministru v Schuschniggovem ka*-binetu Sayss-Inquartu, da Hit- kadar kateri naslikanih generalov pade v nemilost prt režimu, o.dstraniti njegov lik s slike ter ga nadomestiti s pohištvom. Ker je bilo to v času velike čistke in znanih moskovskih procesov proti trockistom, je imel umetnik naravno polne roke dela. Pozneje, ko so na ti “zgodovinski” sliki ostali zraven Stalina samo še trije generali—Vorošilov, Budenjin in bruhnila revolucija. Dunaj seveda ni nič vedel o kaki revoluciji. Toda Goering je dobil zahtevani telegram. Eno leto pozneje so Nemci proglasili protektorat nad razkosano Češko pod pretvezo, da jih je predsednik Hacha zaprosil, da rešijo deželo pred marksističnimi zarotniki. Nacijske zgodovinske knjige mrgole takih in podobnih laži, s katerimi so sku- sim, usmilite se mene 14-letne deklice in moje 40 let stare mame, ki je bolehna. Skrbeti moram za vse jaz, ko nimamo obleke, nimamo hrane in tudi svojega stanovanja ne, ko nama je leta 1942 požar uničil vse. Rešili sva si le golo življenje. “Še enkrat vas prav lepo prosim — usmilite se me. Iz srca vam bom hvaležna, če mi morete .poslati kaj stare obleke in bom molila za vas. “Saj ste gotovo že čitšli o očetu Balragi, jaz sem doma komaj 10 minut od njegove rojstne hiše. Zaključujem to moje slabo pisanje in s solznimi očmi bom_ pričakovalo od vas odgovora. Iz srca vas vse prav lepo pozdravljavim. Moj naslov je: Marija Tomšič, vas Luže, p. Dobrnič, Dolenjsko.” Pripomba: To pismo je prišlo že pred enim mesecem. Priporočam tole: Ako bi bil kdo voljan kaj poslati, naj bi se zglasil pri meni poprej. Vzrok pa je ta, ker smo imeli že več skušenj, ko smo taka pisma priobčili, da naši mnogi --1 veliko brisačo. Grem nazaj v lu je prišel ven. Mimogrede spalnico, da začnem tudi sama sem ga oplazila z očmi in reči metati nase cunje, ko se zopet moram, da je bil kakor roža, zasliši njegov mili glas iz kopal- Lasje, kot bi jih teliček polizal, — ” načisto obrit in ves v dišavah. nice: “Micka, poišči mi no v predalu spodnje perilo in mi ga vrzi sem!” še dobro, da nisi koga druge- re se lahko zgodi krivica. Sporočano mi je že bilo, da so nekatere osebe prejele na ta način več kot za svojo potrebo, a pri vsem tem niso pomagale svojim bližnjim, ki so bili morda še v večji potrebi. Zato je kontrola v tem oziru umestna. Kdor bi hotel kaj storiti za ti dve, naj bi prej sporočil podpisanemu. Ako se pa noben ne oglasi, bo pa vseeno nekaj storjeno v ta namen. Anton Grdina. ■o Užaljena Timošenko—so jo sneli s stene šali opravičiti svoje zločine in ljudje nekaterim iradi pomagajo. Tako se dogodi, da nekateri dobe od mnogih. Radi tega ni praktično kar poslati, ne da Stara devica: “’Nikomur ne verjamem več!” — Prijatelji ca: “Kaj se je zgodilo zopet? r____Morda gre za časnikarskega dobri poročevalca, s katerim si bila 111 pian.uvnv/ nai yuoion, uc u« ------- bi bilo kaj kontrole, brez kate- med zabavo in šalo.” navezala razmerje?” — Stara devica: “Seveda! Pisala sem mu nekaj ljubavnih pisem, sedaj jih pa berem r časopisu V Barbertonu, Ohio, so si Slovenci zgradili lepo poslopje, i Poslopje stoji na vogalu Wooster Rd. in 21. cesta, zapad-ki ga vidite na sliki. Zgradba je stala okrog $260,000. Vse [ ni Barberton, kjer živi tudi največ Slovencev. V poslopju je Najbrže se je nadebelo namazal s tisto dišečo vodo, ko se je o-bril. Kar postavila se bom ž njim. No, naj le počaka, da se jaz enkrat ošemim in zmeče/n nase vse, kar imam tamle na o-marici, pa bo videl, kaj se pravi, kadar se ženska napacka in opravi. “Srajco mi poišči!” ukaže on, ko sem se ravno pripravljala, da bi vdela nogo v tesan šolenček. “Tisto mi najdi, ki sem jo dobil za god, ki je nekoliko na zele- ___ Je še nisem oblekel, pa naj bo za to posebno priliko. “Tamle v predalu mora biti, kar vzemi jo!” sem mu prijazno razložila. “V predalu, v katerem predalu, ki jih je toliko? Jaz že ne bom stikal-po predalih, da bom vse premetal. Kaj sem jo jaz dal v predal, kako naj vem, kje je?” se je jezil on. Na, pa se obleci, če se mo-' reš! Tutegnila sem predal in kar tam na vrhu je bila srajca, ki jo je hotel imeti. Samo maj-čkino bi se pripognil in bi jo i-mel. Pa ne! Morda bo še zahteval, da mu jo oblečem. Povem vam, dekliči, da sem se že komaj premagovala, da nisem začela razmetavati tam po spalnici. Micka, sem si rekla, samo še malo se premagaj, pa bo dobro. Ne skazi si večera. “Lepa srajca je,” je zadovoljno prikimal on. “Veš,” je pristavil, “kadar se je prijatelj Jim pripravljal za kam, mu je njegova Urška vse znesla skupaj.” Ki je bila neumna, sem mislila reči, pa nisem. Saj se bo morda od zdaj naprej že sam opravil. Pa se ni! Boste videli, dekliči, koliko sem imela še o-pravka ž njim, predno je bil za med ljudi. Prihodnji ponde-ljek bom pa prav gotovo konča- ki ga vidite na sliki. Zgradba je stala okrsg $260,000. Vse [Hi Barberton, kjer živi tudi največ Slovencev, v poslopju je ijea oum v«- piav Kmuvu »uuu.-delnice las tuj e jo Slovenci ih sicer je delničarjev okrog 3601 kino gledišče z 716 sedeži, in enajst prodajalen, od teh je 10 la. Veste, to ne gre tako hitro, družin f že oddanih. kot bi človek mislil. FR.JAKU0: Peklena svoboda Povest o ljubljanski in ižanaki revoluciji lsta 1848 Tako je Slo od vasi do vasi, In jih, je sopet prišlo od prvih od selišča do Belišča, od kmeta vrst: do kmeta na vse strani, kamor! “Glavo ali pa urbar!" je segala oblast turjaških, pa' Tako se je pomikala vojska tudi čez, udarila je na ušesa tlačanov tedaj, ko se je razle-graščincev in gospode po deže- galo po naši deželi: “Svoboda! li, priletela je tudi v belo Ljub- Konstitution 1 Frajost!” ljano m povsod izzvala enako' Kmet »e je hotel otresti tiste- Marije Vnebovzete priredi ban-misel: j ga, kar je najtežje občutil in v Slovenskem domu na Hol- “Punt je!" kar ga je najbolj žulilo in kar Marsikdo je šel pogledat, ali je smatral za izvir vsega hude- KOLEDAR druitvenih PRIREDITEV OKTOBER 10,—Oltarno društvo fare drže zapahi na vratih in so okna dovolj trdno zamrežena. Deseto poglavje. Puntarska grmada Skoraj noč je bila, ko je v sredo zvečer zvonilo po vseh ga. Zato mu je šel prav iz srca globin klic: “Glav« ali pa urbar!” Uradno poročilo, objavljeno takrat v časopisih, pripoveduje, da se j« zbralo 800 kmetov, ki cerkvah na Ižanskem avemari- »o napadli ob osmih zvečer jo, zakaj nebo je bilo oblačno grad, razbili okna in vrata itd. in,izza Krima so se valile debe- ] Ker so bili tedanji časnikarji 'obhaja 20 letnico obstnka z le-lejše in temnejše plasti 0bla- veliko bolj resnicoljubni kakor po jgro v Slovenskem narod-kov. [današnji in niso znati pretira- nem domu na St. Clair Ave. Ko je jeknil-farni zvon preko [vati, se smemo popolnoma aa- 17,—Jesenski koncert dru- polja in hribov, so se oglasili, nesti, da j« puntarska vojska štva Zvon v Slovenskem na- "'w.—Društvo Sv. Kristine št. 219 KSKJ ima svojo plesno veselico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 16 — Podružnica št. 3 SMZ praznuje deset-letnico svojega obstanka v Slovenskem domu na Holmes Ave. 11—Podružnica št. 26 SŽZ še imenoval lavantinski (mariborski) škof za častnega kanonika stolnega kapitlja. Zlatomaintk Meško je znan slovenski pisatelj, ki je v prejšnjih letih s svojimi spisi močno vplival na razvoj slovenske književnosti. PETERNEL HENRIK, upokojeni župnik, je tretji zlato-(Knausovi) na E. 62 St. in St.1 mašnik. Sončna Gorica mu je Clair Ave. Pričetek ob 6 po- rojstni kraj, kjer je 26. maja poldne. j leta 1875 zagledal luč sveta. Du- 30. —Podružnica št. 47 SŽZ šnopastirsko je deloval po raz- priredi “Fall Festival Dance" v |nlh -krajih goriške škofije, do-Slovenskem narodnem domu na kler ni kot begunec pred italijan-80. cesti. j sko naduotstjo prišel v maribor- 31. —Driištvosv. Pavla št. lOjsko škofijo. Kaplanoval je na (kegljači) “Halloween Dance”, Teharjih in bil pozneje župnik v cerkveni dvorani Sv. Pavla na v črešnjicah. Sedaj živi v po-1369 E. 40 St. koju v Teharjih. NOVEMBER | PODPLATNIH JOŽEF, žup- 13. — “Anniversary Dance” j nik in konzistorilani svetnik, je društva Ambassadors št. 62 (četrti. Doma je pri Veiki Nede-SDZ v Slovenskem narodnemj Iji, kjer se je radii 6. marca domu na 80. cesti. 11872. 24,—Carlton’s (Carl’s Boys) j Kaplansko službo je opravljal v “Ti,.*™™. nvJv.u Nedelji, v Šoštanju, v zvonovi po vseh cerkvah pro-j štel* samo 300 mož »li morda rodnem domu na 80. cesti. Strane ižanske fare hkratu, kar kako glavo manj, gotovo pa nei 23. pri Ptuju; Sagaj Marko, župnik pri sv. Pavlu pri Preboldu. IMENOVANJE V MARIBORSKI SKOFGIJI. - Za stolnega vikarja v Mariboru je bil imenovan Korban Franc Ksa-ver, kaplan v Celju. Za kapla na 'v Celju je imenovan žagar Alojzij, kaplan v Slovenskih Konjicah. Kaplan v Slovenskih Konjicah je postal Podpečan Srečko. .. BIRMANCI. — V ljubljanski škofiji je bilo letos birmovanih vsega skupaj 8256 birmancev. Nekaetri od teh so prišli iz goriške škofije. se je zgodilo le redkokdaj ali pa še nobenkrat. Opaziti je bilo, da so držali cerkovniki za vrvi, in ko so ujeli prvi glas od fare, so petegnili. Takoj pa, ko so zvonovi utihnili in so po hišah angleško če-ščenje odmolili, so začele prihajati iz hiš v,temno noč črne postave tiho in oprezno. Vsakdo je segel po orožju, katero je imel že pripravljeno, stopil na vas in se oziral po drugih. Molče so prSl&jali kakor strahovi in kmalu šobila zbrana krdela, ki so se začela pomikati na odkazana zbirališča. Nihče ni izpraševal, nihče odgovarjal, celo za prisrčen “Bog pomagaj" se ni nihče zahvalil. Tako je bilo ukazano in ubogali so in mirno pričakovali tako pri bogcu v Kotu kakor pri kapelici na Stajah one, ki so bili bolj 'i: z Zgornjega Iga, iz p r i r e d e “Thanksgiving Eve Dance” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igra Lausche for Governor Lou Trebar. Mali Kamnici, Ptuju, na Hajdini. Od leta 1910 še nobenega odgovora. DECEMBER 11. — The Euclanders “Holi-Kovach day Hop” v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. v Euclidu. 1949 FEBRUAR 5.—Plesna veselica dr. France Prešeren št. 17 SDZ v Slo- dvakrat toliko kakor so zapisa- Dance v Slovenskem narodnem li. Tudi jim smemo verjeti, da domu na 80. cesti pod pokrovi-so se prav tako vedli, kakor so iteljstvom Jos. W. zapisali da se taka vojska sploh Booster Committee, vede. Ostalo pa nam ni samo | 24.- Pevski zbor “Planina” suhoparno uradno poročilo, ki1 priredi jesenaki koncert y glo. je beležilo samo poglavi ne do- kem narodnem domu na godke, temveč je os alo živo‘l5060 Stanley A v Mapie ustno sporočilo, ki je slo od ust H ; ht pn k(mcprtu „ip, do ust, od roda do roda, ki sli- j 2[ _ American Leg^'let- ven8kem narodnem domu na St. ka ižanski punt v vseh malen-ni .‘Clambake” v svoji dvorani CIair Ave. kostih m podrobnostih, tako da ako izpolnimo sliko uradnega sporočila z vsemi podorbnost-mi, dobimo zanesljivo, pestro sliko, ki nam živo predočuje burne dogodke tistih zgodovinskih dni. Grajska družina — pod tem lepim imenom si mislimo vse osebje, ki prebiva v gradu, to- !I SLOVEIUIJE Bja in drugod; tudi bojazljivci, ki so se nameravali potuhniti, so še cepali, ko so ovohali, koliko se jih je dvignilo, in so postali pogumni. Ko so prišli oni, ki so se zbrali pri bogcu v Kotu, h kapelici na Stajah, jih je bila velika četa, samih črnih pošasti, katerih nji, ni mogel nihče pregledati, nihče prešteti, zakaj oddaljenejši so se gubili v temni noči in napravljali vtis neizmernosti. Pri fari je odbilo osem. Tedaj se je razlegnilo: “Dosti nas je!” Po glasu so vsi spoznali “generala” in to jih je zravnalo, postali so vsi srčni in odločni. “Glavo»ali pa urbar!” je ponovil general Krivanoga in še ukazal: “Naprej 1 Za menoj 1” In kdo bi ne šel srčno za generalom, ki nese prvi glavo boj? Vsa četa se je zamajala, nekaj časa se je prerivala in mešala sem in tja, a kmalu se je zopet uredila in vrsta za vrsto je z orožjem na rami odhajala po Paških ulicah za generalom, ki jo je ubral za svojim ciljem “Na grad 1” In najbližji so ponovili povelje in je šlo od vrste do vi;ste, in še preden je prišlo do zad- (NadaUevanle s 1. streril.1 (MEŠKO je opravil SVOJO Zlato ... _ ^ udeležbo pri tako izrednem, ju-1 mašo 19. julija v Slovenjgradcu. rej gospodarjevo uredništvo in bile ju. — V lepi 1941 je prišel! Meško je danes župnik pri sv. služinčad, — je bila tistega ve- j v Dom onemoglih v Muretincih, Roku na Selah in obenem dekan čera pod streho, celo veliki lo- kjer je dp septembra 1946 du-| dekanije Stari trg, gar, ki je stanoval v graščinski ^pi " ' ’ ’ “ ’, hiši v vasi, je bil tam. v Sv. Urbanu Pismo iz Nemčije Bielefeld. — Sporočam Vam, da sedaj redno prejemam Ameriško Domovino. Navadno čašo-1 piši rabijo od 20 do 28 dni predno jih jaz dobim v roke. Ko jih prečitam, jih pošljem v bolnico Denklingen, odkoder pa gredo ,v Anglijo k nekemu mojemu prijatelju, ki si jih tako želi videti. Pravi, da Vam je tudi že sam pisal, a ni prejel župnikuje na Polenšaku pri Ptuju, šrž NOVOMAŠNIK. — Mašniško posvečenje je prejel v mariborski stolnici 8. avgusta g. Janez Volk. Novo mašo je pel 15. avgusta v župniji Sv. Peter v Savinjski dolini. DVA NOVOMAŠNIKA -REDOVNIKA. — V nedeljo 1. avgusta je pomožni škof Anton Vovk posvetil mašnika Metoda Jeršina, kapucina iz škofje Loke. Novbmašnik je doma z Golega pri Ljubljani. Posvečenje je bilo izjemoma v kapucinski čepkvi v Škofji Loki. Drugi dan je ibila istotam nova maša. Fri-digoval je pomožni škof sam. Na god svetega Ignacija Lo-jolskega, 31. julija, pa je prejel v Zagrebu mašniško posvečenje jezuit-. pater Radogost ZAPRTNKA Mnogi, ki trpe vsled zaprtnire vedo, da posledica lega večkrat vključuje: nervomoet, glavobol, vzdiganje želodca, neprebavnost, zgubo spanca in apetita, plina in zabasa* nosti. Mogoče ste še poskusili mnoge druge zmesi z raznim uspehom,—aeda j si nabavite steklenico dolgočasno dokazane formule, Trinerjevo Grenko Vino. 2e od leta 1887, je ta dobra poznana znastveno pripravljena zmes iz naravnih korenin, zelišča in cvetja, srečno odbijala zaprt-nico in pomagala nje simptonom. Nabavite si še danes steklenico tega presknšenega Trinerjevega odvajalca za vas. (Opomba : ako vam ni mogoče dobiti Trinerjevega vina v vaši bližnji pordajalni, tedaj pošljite $L50 z naslovom vašega prodajalca na naslov: Jos. Triner Corp„ 4035 W. Fillmore, Chicagd, in vaša 18 oz. velika steklenica, vam bo odposlana poštnine prosto). Trineijevo Grenko Vino Mnogo lepih uric preživim ob čitanju Ameriške Domovine. Dachau je prva stvar ki jo takoj preberem v celoti. To pa zato, ker sem tudi jaz okusil in užival sladkosti internacije, samo jaz sem bil v Italije in name se je zliva] le fašistični besi Kljub paketom, ki sem jih dobival ni hrana zadostovala. Moči so mi opešale. Na kosteh se je držala samo še koža in še uši so grizle ta komaj živeči skelet. Še en mesec ... in plesal bi v raju. Rešil me je padec fašizma. Kot posledica tega je bila1 tuberkuloza, katero sem, hvala Bogu, tudi premagal. In sedaj pom okno trpljenje. Dal Bog, da bi ostal vsaj pri zdravju. Še vedno čakam na službo. Zdravje se mi je že malo po- IEL0 D0IIJ0 ženska dobi delo Sprejme se žensko za tovarniško kafeterijo, za pripravo solat in serviranje; Delo od 9 zjutraj do 2 popoldne, 5, dni v tednu Tedenska plača. Vprašajte v Eaton Mfg. Co. E. 65. cesta in Central Ave. telefon HE 0500. (196) Welder dobi delo Izkušen welder, mlad moški, dobi delo v mali tovarni, ki izdeluje jeklene izdelke. Plača od ire. Nahaja se v okolici Union-Ave. in 93. cesta. Pokličite Dl 1090. Moški dobi delo Sprejme se moškega za splošna tovarniška dela. Predznanje “lo, zato pa bi se rad čim'- “ pe!vLj.u/3- prej zmazal iz taborišča. Do*fc,g P°g°J ' Vpra' mmm__________ ... grajska vrata pri vhodu, ki sojvo dušnopastirsko delo. - ---------- — S po- bila, ko ni bilo grofovih v gra- trpežljivostjo prenaša svoje du, po navadi odprta tudi po- trpljenje in ga daruje za trpeče noči, so bila že zgodaj zaklenje- ljudstvo, med katerim je tako na in šo bili težki zapahi čez-'do|g0 de]0Val. nje potegnjeni. Družina je pri-j ŠTAJERSKI ZLATOMAŠNJ-čakovala napovedanih dogod-;Ki FERME GOTHARD je da-ko v pisarni, v hištrni, v kuhi-' rova] 8V0j0 ziat0 ma§0 25. julija ■’i. Povsod je bila luč, samo „ Novi gtifti pri Gornjem gra-gosposkih sobah v nadstrop- du Rojen je biI 4 Maja im v ju je bila tema. j župniji Sv. Gothard na Kranj- Ženske so videle strašne reči gkem služboval je na Ljubnem, jih'je bilo groza. Najrajši 'v Gornjem gradu in v Braslov-bi bile bežale ali se pa skrile,1 jab_ predno je nastopil slujžbo moški pa niso bili-tako plašni. ]župilika v Novi Štifti. Smejali so se in šalili ter dela- 0OYOUHT VITAMINI? iifSSraS je 28. oktebra 1874 začela teči zibel. V Celovcu je postal du-' hVonik in potem je deloval najprej v raznih župnijah v krški škofiji po naši lepi Koroški. Po prvi svetovni vojni je prišel kot begunec iz Koroške na Sela pod Uršljo goro. Ta tihi dom pod Uršljo goro je moral-zapustiti v drugi svetovni vojri, pregnan od istega nemškega sovražnika. cerkvi. CERKVENA ODLIKOVAL lavantinskega stolnega kapitlja je bil imenovan Tratnik Jožef, župnik v Rajhenburgu in dekan: dekanije Videm. Za častna kon-zistoriala svetnika sta imenova--na: Atelšek, župnik in dekan v Braslovčah ter Mlakar Ivan, bi-______ ________ seromašnik v Cirkovcah. Za du- Drugič je moral uživati grenak hovne svetovalce pa so imeno- NJA. — Za častnega kanonik^ je]| mojega prvega pisma, Vas BSuvnjuBNi issaofsja 'sfrfSSS; li dovtipe na račun kmetov. Sicer so .nekateri trdili, da gre za res, da kmetje ne bodo prišli golih rok in da ho grdo-gledka; toda veliki logar, ki po navadi največyve in je njegova vedno veljala, je dokazoval: ‘Nikoli se še ni slišalo, da bi kak general pravil, kdaj bo z voj3k ki bi mogel držav Marshallovega načrta in vseh sovjetskih satelitov «| našim ‘zgodovinski; po nepolitičnih kanalih v dežele sovjetskega bloka, ki ne rim hlapčujejo, to vedo. Vzlic temu upapolno pričakujejo, da bodo naposled triumfirali. “Ljudje, ki se teh stvari sporni njajo,” si zvito zagotavljajo, “bodo pomrli; in potem ne bo nikogar, ki bi mogel oporekati "**' * ' im dejst- vom’.’ NASA MICKA IMA TUD BESEDO še nekaj o tisti soboti, ko se dalje bolj smešna potvarjanja dejstev. Tako na primer zdaj trobijo ruskemu narodu, da je Sovjetska Rusija premagala tako rekoč brez zunanje pomoči ne le Nemčijo, temveč tudi Japonsko! Ena laž vodi do druge in tako dalje brez konca in kraja. Kdor začne z lažjo pri a mora nadaljevati z njo do z. Komunistični režimi v vzhodni Evropi seveda verno posnemajo svoj ideal v Kremlinu in njihovi goebbelški propagandisti lažejo o zapadu, zlasti o Ameriki, da se kar kadi. Kakor ni nacij em nikdar prišlo na um, tako tudi ti zvito-vinarji ne pomislijo na prastaro resnico, ki jo je nesmrtni Abraham Lincoln podal v svarilu, ida je pač mogoče slepiti nekatere ljudi nekaj časa in druge pa zmerom, ni pa mogoče vseh ljudi vedno za nos vle- m’ , Ivan Jontez. Dekle piš« iz stare peljal zvečer kam ven. Ker je bil to zame bolj važen dogodek, kot kdo bo izvoljen za predsednika v Ameriki, moram lepo počasi povedati, kako se je vsa stvar razvijala. Zadnji ponde-ljek sem prišla do točke, ko se je naš palužil v kopalnici. Naj-brže je pričakoval lep veččr, ker je bil na vso moč zadovoljen sam s seboj v kopalnici. Ko se je štrgljal, je prepeval same izbrane melodije, čeprav sem jaz od kraja mislila, da mu je kaj napek in 'da vpije na pomoč. Se reče, saj ima še glas, čeprav včasih mu uide v noto, glede katere bi vsak pevovodja dosti važnega povedal. Sčasoma se je pa umiril, kot sem spoznala po miru, ki je zavladal v naši kopalnici. Pa ni bilo dolgo. Po hiši se razprostre silen glas iz kopalnice: “Kakšno cunjo naj mi kdo vrže! Kaj pa mislite, da še bom s sapo obrisa!, kali?” Križ božji, saj sem še popoldne obesila tje čfsto in suho brisačo! Skočim do omare, pograbim prvo brisačo, ki sem jo mogla doseči in mu jo potisnem skozi malo odprta vrata. Nobene nisem rekla. Kaj bi drezala v sršenovo gnezdo in sama kli lezni zastor). Ko je bil Gouzenko gojenec , eni moskovskih vojaških akademij, je cesto posečal Dvorano rdeče armije, kjer ga je zlasti privlačila ogromna oljnata slika “Zasedanje vojaškega sveta Prve kavalerije,” delo slikarja Gerasimova, ki je kazalo Stalina, sedečega sredi številne skupine generalov. Kar je Gou-zenka najbolj presenečalo je bilo to, da se je število generalov okrog Stalina stalno krčilo, a na njihovem mestu sp se pojavili kosi pohištva in zavese, ki jih prej ni bilo tam. Mladi kadet ni vedel, ali se mu meša ali ga oči goljufajo, dokler ni nekega dne slučajno slišal Gerasimova samega, ko se je pritoževal pred nekim kolegom u-metnikom, da mora vsakikrat, kadar kateri naslikanih generalov pade v nemilost pri režimu, odstraniti njegov lik s slike ter ga nadomestiti s pohištvom. Ker je bilo to v času velike čistke in znanih moskovskih procesov proti trockistom, je imel umetnik naravno polne roke dela. Pozneje, ko so na ti “zgodovinski” sliki ostali zraven Stalina samo še trije generali—Vorošilov, Budenjin in velo dovolj dolgo, da bi moglo resnico za zmerom iztrebiti ali streti in izkoreniniti vse svoje nasprotnike in vse narode in sisteme, ki zavračajo diktatorski princip. Tudi Hitler in njegovi naziji so delali enake račune, ko so sežigali knjige in začeli oboževati laž. Njihova prva debela Dragi rojaki v Ameriki! ( “Nepoznani ste mi kakor sem jaz vam, a spoznala sem vas JanesrečoM svojeglavo. Zd«,j ----— zato se ob*ažam 118 , ,aHnvnlien. ko ima svežo in te srca vas vse lepo pro- vafc k ™ vas vse iepo pr | e)iko brisaŽ0i Grem nazaj v sim, usmilite se mene 14-letne ,. deklice in moje 40 let stare mame, ki je bolehna. Skrbeti moram za vse jaz, ko nimamo obleke, nimamo hrane in tudi svojega stanovanja ne, ko nama je leta 1942 požar uničil vse. Rešili sva si le golo življenje. “Še enkrat vas prav lepo prosim — usmilite se me. Iz sr- spalnico, da začnem tudi sama metati nase cunje, ko se zopet zasliši njegov mili glas iz kopalnice: “Micka, poišči mi no v predalu spodnje perilo in mi ga vrzi sem!” še dobro, da nisi koga druge- vati laz. M>jmuva prva ueucia sim —« iwimmc ^ — — zgodovinska laž je bila, da kaj- ca vam bom hvaležna, če mi mo- zerjevih armad 1. 1918. niso premikastili zavezniki, temveč so jim domači izdajalci zadali sunek v hrbet. Prav tako otipljiva je bila laž o požigu Reich-staga. Tik pred nacijsko invazijo Avstrije v marcu 1. 1938 je Goering zapovedal nacijskemu ministru v Schuschniggovem ka<-binetu Sayss-Inquartu, da Hitlerja telegrafično zaprosi za pomoč, češ da je na Dunaju izbruhnila revolucija. Dunaj seveda ni nič vedel o kaki revoluciji. Toda Goering je dobil za- rete .poslati kaj stare obleke in bom molila za vas. “Saj ste gotovo že čitali o očetu Balragi, jaz sem doma komaj 10 minut od njegove rojstne hiše. Zaključujem to moje slabo pisanje in s solznimi očmi bom. pričakovalo od vas odgovora. Iz srca vas vse prav lepo pozdravljavim. Moj naslov je: Marija Tomšič, vas Luže, p. Dobrnič, Dolenjsko." Pripomba: To pismo je prišlo že pred enim mesecem. Priporočam tole: Ako bi bil kdo re se lahko zgodi krivica. Sporočano mi je že bilo, da so nekatere osebe prejele na ta način več kot za svojo potrebo, a pri vsem tem niso pomagale svojim bližnjim, ki so bili morda še v večji potrebi. Zato je kontrola v tem 0ziru umestna. Kdor bi hotel kaj storiti za ti dve, naj bi prej spqrocil podpisanemu. Ako se pa noben ne oglasi, bo pa vseeno nekaj storjeno v ta namen. Anton Grdina. Užaljena Stara devica: “Nikomur ne verjamem več!” — Prijateljica: “Kaj se je zgodilo zopet? Morda gre za časnikarskega hievani telegram. Eno leto po-1 voljan kaj poslati, naj bi se zneje so Nemci proglasili pro- j zglasil pri meni poprej. Vz-tektorat nad razkosano Češko ,rok pa je ta, ker smo imeli že pod pretvezo, da jih je pred-1 več skušenj, ko smo taka pisma — ~ , ... sednik Hacha zaprosil, da re- priobčili, da naši mnogi dobri poročevalca, s katerim si bila ........................---•■-**........ navezala razmerje? — Stara devica: ‘‘Seveda J'Pisala sem mu nekaj ljubavnih pisem, sedaj jih pa berem v časopisu seaniK nacna zaprosil, ua re- pnuuim, u« iiooz šijo deželo pred marksističnimi ljudje nekaterim (radi pomaga- ______JI..' \T~ ~1,„ nifAAnrin in Tulfrt OP /IntTflH 1 ds. Tlfilcate- zarotniki. Nacijske zgodovinske knjige mrgole takih in podobnih laži, s katerimi so sku- jo. Tako se dogodi, da nekateri dobe od mnogih. Radi tega ni praktično kar poslati, ne da nerali—Vorošilov, Budenjin in dobmh lazi, s Katerimi so snu- ni pi y Maple ustno sporočilo, ki je šlo od ust Heights. Po koncertu ples. DECEMBER 11. — The Euclanders “Holiday Hop” v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. v Euciidu. 1949 FEBRUAR 5,—Plesna veselica dr. France Prešeren št. 17 SDZ v Slo- do ust, od roda do roda, ki sli- j 24. _ American Legion^ let- venskem narodnem domu na St. ka ižanski punt v vseh malen-|ni ..clwnbake” v svoji dvorani Clair Ave. kostih in podrobnostih, tako da ako izpolnimo sliko uradnega sporočila z vsemi podorbnost-mi, dobimo zanesljivo, pestro sliko, ki nam živo predočuje burne dogodke tistih zgodovinskih dni. Grajska družina — pod tem lepim imenom si mislimo vse osebje, ki prebiva v gradu, to- VESTI pri Ptuju; Sagaj Marko, župnik pri sv. Pavlu pri Preboldu. IMENOVANJE V MARIBORSKI ŠKOFGIJI. - Za stolnega vikarja v Mariboru je bil imenovan Korban Franc Ksa-ver, kaplan v Celju. Za kaplana v Celju je imenovan žagar Alojzij, kaplan v Slovenskih Konjicah. Kaplan v Slovenskih Konjicah je postal Podpečan Srečko. .. BIRMANCI. — V ljubljanski škofiji je bilo letos birmovanih vsega skupaj 8255 birmancev. Nekaetri od teh so prišli iz goriške škofije. IZ SLOVElilJE (Nadaljevan!« » 1. Jtruil.) | MEŠKO je opravil svojo zlato udeležbo pri tako izrednem ju-1 mašo 19. julija v Slovenjgradcu. 1872. Kaplansko službo je opravljal v Mali Nedelji, v Šoštanju, v Kamnici, pri Sv. Urbanu pri Ptuju, na Hajdini. Od leta 1910 župnikuje na Polenšaku pri Ptuju. NOVOMAšNIK. — Mašniško posvečenje je prejel v mariborski stolnici 8. avgusta g. Janez Volk. Novo mašo je pel 16. avgusta v župniji Sv. Peter v Savinjski dolini. DVA NOVOMAŠNIKA — REDOVNIKA. — V nedeljo 1. avgusta je pomožni škof Anton Vovk posvetil mašnika Metoda Jeršina, kapucina iz škofje Loke. Novbmašnik je doma z Golega pri Ljubljani. Posvečenje je bilo izjemoma v kapucinski cerkvi v Škofji Loki. Drugi dan je ibila istotam nova maša. Pri-digoval je pomožni škof sam. Na god svetega Ignacija Lo jolskega, 31. julija, pa je prejel Pismo iz Nemčije Bielefeld. — Sporočam Vam, da sedaj redno prejemam Ameriško Domovino. Navadno časopisi rabijo od 20 do 28 dni predno jih jaz dobim v roke. Ko jih prečltam, jih pošljem v bolnico Denklingen, odkoder pa gredo v Anglijo k nekemu mojemu prijatelju, -ki si jih tako želi videti. Pravi, da Vam je tudi že sam pisal, a ni prejel še nobenega odgovora. Mnogo lepih uric preživim ob črtanju Ameriške Domovine. Dachau je prva stvar ki jo takoj preberem v celoti. To pa zato, ker sem. tudi jaz okusil in užival sladkosti internacije, samo jaz sem bil v Italije in name se je zlival le fašistični bes! Kljub paketom, ki sem jih dobival ni hrana zadostovala. Moči so mi opešale. Na kosteh se je držala samo še koža in še uši so grizle ta komaj živeči skelet. Še en mesec ... in plesal bi v raju. Rešil me je padec fašizma. Kot posledica tega je bila' tuberkuloza, katero sem, hvala Bogu, tudi premagal. In sedaj pcmolvno trpljenje. Dal Bog, da bi ostal vsaj pri zdravju. Še vedno čakam na službo. ZAPRTNKA Mn®fi, ki trpe vsled zaprtnice vedo, da po-dediča le ga‘večkrat vključuje: nervoznost, glavobol, vzdiganje želodca, neprebavnost, zgubo gpanca in apetita, plina in zabasano«!. Mogoče ste že poskusili mnoge druge zmesi z raznim uspehom,—sedaj si nabavite steklenico dolgočasno dokazane formule, Trinerjevo Grenko Vino. Že od leta 1887, je ta dobra poznana znastveno pripravljena zmes iz naravnih kore« nin, zelišča in cvetja, srečno odbijala zaprt« nico in pomagala nje simptonom. Nabavite si še danes steklenico tega presknšenega Trinerjevega odvajalca za vas. (Opomba : ako vam ni mogoče dobiti Trinerjevega vina v vasi bližnji pordajalni, tedaj pošljite $L50 1 naslovom vašega prodajalca na naslov: Jo«. Triner Corp., 4035 W. Fillmore, Chicago, in vaša 18 ot. velika steklenica, vam bo odposlana poštnine prosto). Trineijevo Grenko Vino IEL0 DOBIJO ženska dobi delo Sprejme se žensko za tovarniško kafeterijo, za pripravo solat in serviranje. Delo od 9 zjutraj do 2 popoldne, 5, dni v tednu Tedenska plača. Vprašajte v Eaton Mfg. Co. E. 65. cesta in Central Ave. telefon HE 0500. (196) Welder dobi delo Izkušen welder, mlad moški, dobi delo v mali tovarni, ki izdeluje jeklene izdelke. Plača od ure. Nahaja se v okolici Union-Ave. in 93. cesta. Pokličite Dl 1090. Moški dobi delo Sprejme se moškega za sploš- rej gospodarjevo uradništvo in [ bileju. — V le^u 1941 je prišel! Meško je danes župnik pri sv.ly Zagrebu mašniško posvečenje Udravje se mi je že malo po-|na toyar™ka^ela- Predznanje služinčad, — je bila tistega ve-j v Dom onemoglih v Muretincih, Roku na Selah in obenem dekan jezv,it' pater Radogost Grafe- [slabšalo, zato pa bi se rad čim-1"1 ,n“‘. a?a ° are' Ja' čera pod streho, celo veliki lo-1 kjer je do se] ega Iga, iz gar, ki je stanoval v graščinski šno] ' V hiši V vasi, je bil tam. Trdna'je grajska vrata pri vhodu, ki so1- - du, po navadi odprta tudi po-' trpljenje in ga daruje za trpeče noči, so bila že zgodaj zaklenje- iju^tvo, med katerim je tako na in so bili težki zapahi 4#-. dolgo deloval, nje potegnjeni. Družina je pri- j štAJERSK i ŠTAJERSKI ZLATOMAšNI-č»kovala napovedanih dogod-, Kt p-ERME GOTHARD je da-ko v pisarni, v hištrni, ,v kuhi-' , gv0j0 zlato mašo 25. julija Povsod je bila luč, samo „ fjov; gtifti pri Gornjem gra-poskih sobah v nadstrop- du Rojen je bil 4. maja 1875 v ju je bila tema. 1 župniji Sv. Gothard na Kranj- Ženske so videle strašne reči g^em. Služboval je na Ljubnem, jih*je bilo groza. Najrajši' Gornjem gradu in v Braslov-bi bile bežale ali se pa skrile, Babi predno je nastopil slujžbo moški pa niso bili -tako plašni. jžupnika v Novi Štifti. . ... v .... Smejali so se in šalili ter dela-j jjSGR. F R A N C KSAVER zaslug ga je ob priliki zlate ma- bomik Ivan, župnik pri Sv. Vidu je eden že tako slab, da ga mo- li dovtipe na račun kmetov, Sicer so .nekateri trdili, da gre za res, da kmetje ne bodo prišli golih rok in da bo grdo-gledka; toda veliki logar, ki po navadi največ;ve in je njegova , .. dužnopastirsko delo. S po- jazljivci, ki so se nameravali bil?, ko ni bilo grofovih v gra-[trpežljivostjo prenaša svoje potuhniti, so še cepali, ko so ovohali, koliko se jih je dvignilo, in so postali pogumni. Ko so prišli oni, ki so se zbrali pri bogcu v Kotu, h kapelici na Stajah, jih je bila velika četa, samih črnih pošasti, katerih nji ni mogel nihče pregledati, nihče prešteti, zakaj (rtldaljenejši so se gubili v temni noči in napravljali vtis neizmernosti. Pri fari je odbilo osem. Tedaj se je razlegnilo: “Dosti nas je!” Po glasu so vsi spoznali “generala” in to jih je zravnalo, postali so vsi srčni in odločni. “Glavo»ali pa urbar!” je ponovil general Krivanoga in še ukazal: ’’Naprej 1 Za menoj1” In kd0 bi ne šel srčno za generalom, ki nese prvi glavo \ boj? Vsa četa se je zamajala, nekaj časa se je prerivala in mešala sem in tja, a kmalu se je zopet uredila in vrsta za vrsto je z orožjem na rami odhajala po Paških ulicah za generalom, ki jo je ubral za svojim ciljem “Nagrad!” In najbližji so ponovili povelje in je šlo od vrste do v^ste, in še preden je prišlo do zad- *'wAm IA ONEMDAT SSTfflBS S****«*' ! Stari ti je 28. oktobra 1874 začela teči zibel. V Celovcu je postal du-’ hvonik in potem je deloval najprej v raznih župnijah v krški škofiji po naši lepi Koroški. Po prvi svetovni vojni je prišel kot begunec iz Koroške na Sela pod Uršljo goro. Ta tihi dom pod Uršljo goro je moral -zapustiti v drugi svetovni vojni, pregnan od istega nemškega sovražnika. Drugič je moral uživati grenak NJA. — Za častnega kanonika lavantinskega stolnega kapitlja je bil imenovan Tratnik Jožef,: župnik v Rajhenburgu in dekan dekanije Videm. Za častna kon-zistoriala svetnika sta imenova-: na: Atelšek, župnik in dekan vi Braslovčah ter Mlakar Ivan, bi-seromašnik v Cirkovcah. Za duhovne svetovalce pa so imeno-kruh begunskega življenja. Po.vani: Kupčič — Petit, župnik v zmagi nad Nemčijo se je vrnil 1 Cirkovcah; Paulič Peter, župnik med svoje vernike. V priznanje pri sv. Jerneju pri Ločah; Raz- ______ te taborišča. cer^v'’ “’ da jih bom dobil, ko se bom se- l CERKVENA ODLIKOVA- jjj 0(}tu. Če slučajno niste pre-1 jeti mojega prvega pisma, Vas prosim, da pošljete Ameriško Domovino na ime Kristijan Blaško, katerega naslov je isti kot moj. Končno se Vam najtopleje zahvaljujem tudi v imenu 0-stalih bolnikov - Slovencev v Denklingenu in to ne samo za časopise temveč tudi za moralno vrednost, katera nam je danes tako potrebna in to še posebno bolnikom, med katerimi Help Them to • Jobi vedno veljala, je dokazoval: “Nikoli se še ni slišalo, da bi kak general pravil, kdaj bo z vojsko udaril in kako jo bo Vodil. Ahtik bi že udaril, ko bi ga nihče ne videl, toda tisti pi“ jaiii Krivanoga, ki so ga postavili za gdnerala, kmete samo nos vodi. Ni neumen. On živi od hujskanja, pa dobro živi. Pijače in jedače ima vedno dovolj. Kmet je neumen!” “Pravijo, da hočejo urbar imeti.” “Cernu jim pa bo? Ali ga zna kdo prebirati? Saj še ne vedo ne, kaj je urbar. Mislijo, da se da ta reč požfeti ali ka-li. Prav to kaže, da ni stvar resna, da sO se razvenili zaradi stvari, ki je še ne poznajo. Mi smo pa neumni, ki se groženj bojimo. Kmetje so nam bili vedno sovražni!” “Pa tako še nikdar ne! Boste videli, da bodo udarili!” “Mogoče se kateri izpozabi v pijanosti. Pa je že -preskrbljeno, da se bo ohladil. Kar brez Skrbi in dobre volje bodimo. To sedaj lahko povem, da so milostljivi gospod grof sporočili svojemu prijatelju poglavarju, kaj se jim je pripetilo v nede-. Ijo, da so kmetje abrajno upor-, ni, in so proeili, naj pošlje danes vojake, ki bi stražili pad (Dalje prihodnjič). m. €& mm m p Jm j fv. i re rešiti samo še čudež. Kako vesel je on. ko čita zopet kaj slovenskega, kar mu vliva up na ozdravljenje do zadnjega dne. V tem vidi, da so na svetu še vedno ljudje, ki se ga spominjajo v tem težkem trpljenju. Pozdravljam vse sodelavce Ameriške Domovine in še posebno pa urednika, kakor tudi vse slovenske rojake širom Zed. držav in Kanade, Žerjav Janez. Vogal Eddy Rd. & Taft Ave. (199) Ženske za čiščenje uradov ženske se sprejme za čiščenje šol in uradov. Zgladite se pri Prospect Window Cleaning Company 1107 Bolivar Rd. Tel. CH 6991 (198) Help Wanted in kitchen — tavern. Good home and good pay. Room and board. References. Slovene people. Chardon, Ohio. For further information phone PO 8848. • (197) MALI OGLASI Kupimo hišo Privatna družina želi kupiti od lastnika bungalow, za 1 ali' 2 družini, v Euciidu, Nottinghamu ali Coliinwoodu. Plačamo v gotovini. Pokličite MU 7078. Znanja išče Želel bi se spoznati z slovenskim dekletom v starosti med 27 in 32 leti. Katero zanima, naj piše na naslov: Andy Kaiuza, 803 — 9th Ave. Seattle 4, Wash-ington. > THE PHYSICALLY HANDICAPPED” WEEK'# WltlwJ CiuSm -TI« Clwil—41 I lilt ft l-m 7 ! m ill' 11 RALI 06LA81 New Roofs! Of the highest quality. All colors and blends. Free estimate. Cleveland’s fastest growing roofers. Tarpley Roofing Co. 726 E. 125. St. GL 8638 (195) Stanovanje iščejo Dvoje oseb, ki oba delata, išče stanovanje 4 sob. Kdor ima kaj pripravnega, naj pokliče UL-1-1068. —(195) Sobo odda Vdova odda opremljeno sobo poštenemu dekletu. Si lahko kuha. Vprašajte na 1257 Norwood Rd. _________________ -(195) Prijazna soba { Odda 3e prijazno sobo za 1 ali j 2 dekleti. Lahko se dobi tudi ga-! ražo. Blizu E. 200. ceste. Pokličite IV 1278. I (Oct. 4, 6) Hiša naprodaj Za 1 družino, 8 sob, furnez, vse v najboljšem stanju. Nahaja se na E. 72. St. Za informacije pokličite HE 2116 ali se zglasite na 6210 White Ave. _______________________(195) Stanovanje iščejo Mož, žena m hči iščejo 3 ali več sob pri Slovencih. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče po 5 zVečer EX 0474. (195) PrijateTs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamina First Aid Supplies Vogal St. Clair Ant. In E. SStk s kdaj more slišati glasen, strelu poljanice in zagledali bodeči čnega gingkovega drevesa nam sličen pok, če se lomi ali zruši katero drevo. Vsekakor pa mislim, da smo danes zadosti doživeli. Najboljše bo zdaj, da se Zlo- ških peroti zrak s takim ropo-žene, velike opnaste peroti so'tom, da sem se spomnil hendon-jim skrivale sprednje okončine, skega letališča na dan tekme, in so izgledali kakor orjaške j “Hitro v gozd pa vedno sku-staruhe, zavite v zoprne sive paj!’’ je zakričal lord John in pajčevinaste rute, iz katerih so obrnil puško s kopitom na-molele samo divje glave. Naj- vzgor. “Golazen nam jo hoče manj tisoč teh smrdljivih po- zagosti!” šasti, velikih in malih, se je na-, j V trenutku, ko smo se hoteli hajaio v peklu, ki smo ga gle- umakniti, se je zožil krog nad dali. 1 'nami tako, da so se dotikali Naša profesorja hi tu naj- konci najbližjih peroti skoro rajši ostala ves dan, tako ju je | naših obrazov. Zaman smo se navdušila ta priložnost za prou- branili z gorjačami in puškami, čevanje življenja predzgodovin-1ker ni se nam posrečilo zadeti ske dobe. Kazala sta drug dru-|nič trdega ranljivega. Potem gemu po skalovju razmetane se je nenadno izločil iz šumeče-ribe in mrtve ptice, kot dokaz1 ga sivega kroga dolg vrat, in hrane, ki so jo vživali nestvori, Igrozen kljun je hlastnil po nas. in sem čutil, kako sta drug dru-jPrvemu je sledil drugi in zopet gemu čestitala, da se jima je j drugi. Summerlee je zavpil in posrečilo ugotoviti, iz katerega se prijel za obraz, ipo katerem plot okoli taborišča, smo misli- je dovolila sklepati o poti, po li, da bo zdaj konec našim ne- kateri je prišel ter odšel; zato prilikam. A kje neki! Name-'pa je nudilo stanje, v katerem sto počitka, smo si poprej mo- smo našli naše zaloge, prepri-povrnemo domov in poiščemo'rali razbijati glave nad drugi- čevalen dokaz njegove moči in v taborišču v zaboju z zdravili jmi stvarmi. Vrata v Utrdbo hudobnosti. Vse je bilo križem karbolovo vodo. Bogve, ali ni- Challenger so bila nedotaknje-|razmetano po tleh, škatla z vlo-so zastrupljene rane, ki so nam na, ograja je ostala nepoškodo- ženim mesom je bila zdroblje-jih vsekali ti zoprni kljuni?” Ivana, a vendar je moralo obi-Od začetka sveta ni doživel Iskati taborišče v naši odsotno-najbrž noben človek sličnega Isti neko nepoznano pa močno dneva. A čakalo nas je še novo j bitje. Nčbeni sledovi na tleh presenečenje. Ko smo ob poto-|niso kazali, kdo bi lahko bil,( ku slednjič prikorakali do naše samo nalomljena veja mogo- na v drobne kose in popolnoma kakim veseljem smo potem za izpraznjena. Od zaboja s stre-^uli glasni Zambov pozdrav in livom so ostale samo trske, po-'ga zagledali, ko smo pohiteli leg pa je ležal raztrgan bak- k robu planote, kako sedi in se reni naboj. Čuden strah nam 'nam muza na vrhu svoje špice, je stisnil srce in obupno smo| “Vse dobro, massa Chal-gledali v temo med košatimi.lenger, vse dobro!” je vpil. drevesi, kjer je moretbiti pre-J“Tukaj sem. Nič strahu. Vezala na nas neznana pošast. S dno me dobite, če rabite.” vzroka so vedno našli toliko kosti teh krilatih zmajev na gotovih krajih v jasno začrtanimi mejami, kot na primer v skalovju Green-tSand ob Cambridge-u: zdaj smo sami videli, da so je curljala kri. Mene je zbodlo kakor s šilom v vrat in sem se skoro onesvestil od strahu. Challenger je padel, in ko sem obstal, da mu pomagam na noge, sem zopet dobil udarec od živeli pterodaktili kakor na pri- zadaj pa se zvrnil na profesor-mer itolščaki v velikih skupinah, 'ja. V istem trenutku sem za-Toda naposled je pomolil slišal pok lord Johnove težke Challenger glavo izza skale, dajslonovke, se ozrl in zagledal bi dokazal neko trditev, ki jo je eno pošast s prebito perotjo. Summerlee pobijal. S tem bi nas vse malodane ugonobil. V istetn trenutku je zapiskal nam najbližji samec z rezkim, hreščečim glasom, odpri svoje opnaste, dvajset čevljev široke peroti in se dvignil v zrak. Samice in mladiči so se strnili na kup poleg vode, medtem ko je zletel ves krog čuvajev drug za drugim vedno višje- Lepo je bilo videti, kako je letalo na- Vlačila jo je za seboj po tleh, težko stokala in hropela s široko odprtim kljunom pa nas je gledala z izbuljenimi, krvavo podplutimi očmi kakor hudič na srednjeveški sliki. Njeni tovariši so se dvignili ob nenadnem strelu višje in krožili zopet nad nami. “Zdaj pa,!’ je zavpil lord John, “reži se, kdor more!” Planili smo skozi grmovje, a posled lastovkam Slično nad komaj smo pritekli do roba go-nami kakih sto teh orjaških, grozovitih strašil in stresalo zrak v naglimi udarci svojih peroti; a kmalu smo se prepričali, da ne bo samo pri tem ostalo. Od\ kraja so letale velike jošasti v raizšežnem krogu kot da bi se hotele natančno prepričati, kako jim preti nevarnost.’ A potem so se spuščale polagoma vedno nižje in krog je postajal vedno ožji, dokler niso pričele frčati prav okoli nas in ni napolnilo suho, hreščeče šumenje sivih orja- V BLAG SPOMIN DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠE NEPOZABNE SOPROGE IN DOBRE MATERE Mary Ši imenc zda, so nam že bile harpije zopet za petami. Podrle so Sum-merleeja na tla, a smo ga dvignili in vlekli pod drevesa. Tam smo vili na varnem, ker so imele velikanske peroti premalo prostora med vejami. Ko smo šepali hudo potolčeni in izmučeni proti domu, smo še dolgo videli, kako so krožila strašila pod modrim nebom vedno višje in višje, tako da niso bila naposled večja od jate grivar-jev; nedvomno so stalno zasledovala našo pot. Ko pa smo prišli do goščave, so pustila naposled preganjanje in nismo jih več videli. “Jako zanimiva in poučna izkušnja,” je spregovoril Challenger, ko smo se ustavili ob potoku, kjer si je opral otečeno koleno. — “Zdaj smo se pač izredno dobro seznanili z navadami razkačenih pterodaktilov.” Summerlee si je umival krvavečo rano na čelu, dočim sem si jaz obvezoval neprijetni vbod v vratni mišici. Lord John si je slekel s pleč suknjo, pa smo videli, da so mu napadalčevi zobje samo opraskali kožo___ “Zabeležiti je treba,” je nadaljeval Challenger, “da je izkopi] naš mladi prijatel izraziti vbodljaj, dočim je lordu Johnu le pregrizena z zobmi luknj a v obleki. Jaz pa sem dobil udarec s perotjo po glavi, torej je dobro razvidno, kakih različnih sredstev se poslužujejo pri napadu.” “Komaj smo si rešili življenje,” je rekel resno lord John, ki je za vedno zatisnila svoje “in si morem misliti hujše smr- mile oči 4. oktobra 1938 Sonce na trato sije, kjer počivaš, draga ti, duša naj pa srečo uživa, tam v srečni večnosti. žalujoča; LOUIS šfMENC, DRUŽINA Cleveland, O., 4. okt 1948. -AND THE WORST IS VET TO COME -in najhuiš« šele pride /tu. pit............................ Cenjenim odjemalcem, novim in starim da bomo letos zopet imeli prvovrsten thošt. To se pravi, prešali bomb belo in črno grozdje prvovrstne kvalitete. Priglasite se takoj, da ga boste lahko pravočasno dobili iri pa prvovrstnega. V zalogi imamo tudi S 0 D E od žganja. naša postrežba je točna in solidna, zato vam je porok KOROŠEC WINERY 6629 STS. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. Pridite ali pokličite ENdicott 2233 Me varno! Hranite redno in uspeli boste, ko se pojavijo prilike. Začnite svojo vlogo tukaj, kjer so vse hranilne vloge zavarovane do $5,000 Vloge, narejene na ali pred 11. oktobrom, bodo obrestovane od 1. oktobra ST. CLAIR SAYINGS & LOAN COMPANY HRANILNI ZAVOD 623S St. Clair Ave. HE S670 Cleveland 3, Ohio “in si ne morem misliti hujše smrti, kakor postati žrtev slične umazane golazni. Žal mi je, da sem sprožil puško, a, Bog ti moj, saj ni moglo biti drugače!” “Mi ne bi sem prišli, če ne hi vi tega storili,” sem rekel prepričano. “Morebiti nam ne bo ta strel preveč škodoval,” mi je odgd-voril. “V tem gozdu se marsi- OBLAK MOVER Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite Se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca 1146 E. 61. St. JOHN OBLAK HE 2739 1914 1948 Naznanilo in Zahvala Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul naš ljubljeni sin, brat in svak Joseph J Reoler ki je po dolgi in zelo mučni bolezni, vdan v božjo voljo ter previdep z svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspal dne 2. septembra 1948. Naš ljubljeni pokojnik je bil rojen v Clevelandu, O., dne 24. decembra 1914. Pogreb se je vršil dne 6. septembra iz Anton Grdina pogrebnega zavoda v cerkev sr. Vida, in po sveti maši zadušnici, katero je daroval č. g. Rev. Francis M. Baraga ob asistenci čč. gg. Rev. Victor N. Tomca in Rev. Ruparja, smo ga položili k zemeljskemu počitku na pokopališču Kalvarija. i Predvsem se na prvem mestu želimo kar najprisrčneje zahvaliti č. g. Rev. Francis M. Baragi, ki je. pokojnika večkrat v bolezni obiskal, mu podelil svete zakramente, kakor tudi nazadnje pred smrtjo, komu je podelil sveto Popotnico, kakor tudi zakrament sv. Olja, ter , ■ ■ g« tako pripravil za vstop v večnost. Še posebej se mu pa tudi ta- 1-J hvalimo za darovano pogrebno sveto mažo zadužnico ter za sprem- ■ 9 stvo pokojnika iz Anton Grdina pogrebnega zavoda v carkev sv. Vida in od tam na pokopališče vse do njegovega groba. Za vse to naj mu dobri Bog obilo poplača. Dalje se iskreno zahvalimo č. g. Rev. Victor N. Tomcu za asistenco pri sveti maši in pa za vse obiske tekom njegove dolgotrajne bolezni, ko mu je tudi večkrat podelil svete zakramente. ’ Bog plačaj stotero! Naša iskrena zahvala Rev. Alojzij Ruparju za asistenco pri sveti maši. Naša iskrena zahvala tudi vsem onim našim sorodnikom ih I>rija-teljem, ki so poklonili toliko lepih vencev in tako lepo ozaljšali krsto pokojnika ter mu s tem izkazali zadnjo čast. Enako se iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za dušo pokojnika. Naša zahvala tudi vsem, ki so dali na razpolago svoje avtomobile na dan pogreba povsem brezplačno. Dalje zahvala vsem onim, ki so pokojnika kropili in molili za mir in pokoj njegove duše. Prav tako tudi vsem onim, ki so se udeležili pogreba ter svete maše in pokojnika spremili vse do njegovega groba. Zahvala Miss Mary Ferkul, ko je molila rožnivenec ob krsti pokojnika. ---- ‘ , ---1-------- Zahvala tudi vsem onim,' ki so pokojnika večkrat tekom bolezni obiskali, kakor tudi onim, ki so nas tolažili ter vsem za izraze sožalja. Končno se zahvalimo vsem ki so nam kaj na ta ali oni način pomagali. Prisrčna zahvala tudi pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vso prvovrstno postrežbo, ki so nam jo dali, ter za tako vzorno vodstvo pogreba. Končno še enkrat hvala vsem skupaj in Bog plačaj! A Ti, preljubljeni naš Joseph, počivaj v miru v zemlji ameriški, ki je bila Tvoja rojstna domovina in je tudi Tvoj grob. Veliko več kakor sladki počitek v grobu pa Ti iz srca želimo: sveti raj. Upamo, da se že veseliš pri ljubem Bogu; saj si tako vdano trpel neznosne bolečine, v tej stiski pa si le molil in molil ter se tako pripravljal za večnost, za nebesa. Pa se spominjaj tudi na nas, da bi se enkrat vsi skupaj sešli nad zvezdami. _ Sladko spavaj sinko Ti, tam v grobu na Kalvariji pa na nas nikar ne žabi tamkaj v srečni večnosti. Žalujoči ostali: JOSEPH SR. in JENNIE SR. HEGLER, starši JOHN HEGLER, brat JENNIE CVAR, AGNES ROLIK, MARY PRIMOŽIČ in ALICE LASCOLE, sestre JENNIE HEGLER, svakinja TONY CVAR, TONY ROLIK, FRANK PRIMOŽIČ in AL. LASCOLE, svaki, ter NEČAKI in NEČAKINJE V Clevelandu zapušča staro malar MARIJO M ER* E ter več TET in STRICEV Cleveland, Ohio, 4. oktobra 1948.