tebaja dvakrat na teden, in sicer v torek in soboto ob 4 uri popoldne. Stane mu leto.^tf^—._-.v., V, leta . . T*,/V~^ XU.....» 2*50 Posamične številke stanejo v. , . .8 vin, Na naročila brez doposlane, naročnine se ne oziramo. Vse za narod, svobodo in napredek U Dr. /C. Lavrič. V Gorici, v soboto dne 20. junija 1914. Telefon št. 83. - Vse za narod, svobodo in napredek U Dr. /C. Lavru St. 43. 1 in mestna avtoiija* I Ko je sedaj v tretjič potrjen Bombic I kot župan Gorice in ko moramo vsled 1 tega ponoviti mi Slovenci protest proti I njegovi potrditvi, sedaj se gotovo oglasijo zopet laški glasovi, ki nam bodo oči-I tali neliberalnost in da smo nasprotniki i >ncstnc avtonomije, ker zahtevamo, da vlada kasira sklep avtonomnega mestnega sveta. Prepričani smo, da slišimo že v kratkem celo vrsto takih očitkov in da tudi ne prenehajo ti očitki še kmalu — ali ker je vsled prozorne praznote očitkov nevredno, da bi vedno na nje odgovarjali, stcrinio to že preje, predno so laški l /urnalisti sploh prišli na to, kje da bi pri .; svojih brunmih bralcih mogli zopet kovati :' politični kapital. Mi proti mestni avtonomiji! — Ni , r.aroJa v Avstriji, ki bi imel toliko vzroka ' in povoda boriti se za vsako avtonomijo. \e samo mestna avtonomija, vsaka druga avtonomija je naša največja in najsilnej-ši zahteva. Ker mestna avtonomija je nam k začetek za druge avtonomije, je nam le stopnja k rešitvi naših končnih žalitev. Km dosežemo avtonomijo naših mest, na-šiii občin, potem vstane z novo silo zahteva po naši narodni avtonomiji — po Združeni Sloveniji, za katero je ves slovenski narod že tolikrat in tako sijajno manifestiral. Iz vseh teh vzrokov smo mi načelno za vsako avtonomijo, posebno pa za avtonomijo velikih mestnih občin, ki so temelj vsem širšim avtonomijam. A ne samo načelno, tudi stvarno smo | za avtonomijo. Vsled samovlade občin se i nveliavlja v javnem življenju vse polno ljudi, ki bi drugače bili zgubljeni za jav-; nr.st. Avtonomija pomnoži vse sile, avto-! nomija poveča število delavcev in so radi tega koristi avtonomije neizmerne, ne samo v gospodarskem, temveč tudi v moralnem oziru. !)a pa pride avtonomija do polne veljave, je pa potrebno, da so dani tudi vsi predpogoji za njen uspešen razvoj. T e h r> r e d p o g o j e v p a v O o r i c i n i. | Oluvna zahteva, da je dana vsem mož-I uost. čisto vsakemu meščanu, da upliva 1 t'a gospodarstvo v svoji občini.....- je v Go- ' >'ici nemogoča. Kontiizni, že stokrat zastareli volilni red izključuje večino prebi-| valstva od vsakega upliva na mestno vlado. Najmanj polovica vseh Goričanov ne more in ne sme uporabljati svojih delavnih sil mestu v procvit in tako je v Gorici ubita glavna zahteva zdrave avtonomije, tla bi privabila najboljše ljudi k skupnemu delu. i udi druga mesta sicer obstoje, ki se ne ponašajo z modernim volilnim redom, dasiravno bi morali iskati mesta s tako kntmiznim, ko je goriški volilni red — ali v teh mestih se uvažuje mnenje časopisja, ''ied volilnimi upravičenci nastane opozicija, ki skrbi potem, da pride mestno gospodarstvo na pravo pot. Tudi tega "i v Gorici. Vladna, slovenska, so-cialno-dcmokratična, laška klerikalna, laška mazzinianska in nemška kritika so že prepričevalno pokazale vse nedostatke v Gorici, odkrili so naravnost neverjetne škandale, sleparstvo na magistratu, korupcijo in terorizem in vendar so mogli laški meščani tako zelo pljuniti na čast svojega mesta, da so preslišali vse. Niti horendni davki, niti neverjetno visoki dolgovi niso omajali malobrižnosti Inških meščanov. Ko zadnji hribovci so prikimali vsakemu atentatu na njih davčni žep, so sankcionirali vsako nerednost in ponovno proslavljali one, ki uničujejo mesto. Ko kilometre visoka gora, tako je negibljiva politična zavest laških meščanov. Konfuzni volilni red uničuje prvi predpogoj zdravega avtonomnega gospodarstva, da bi namreč sodelovali pri občinski upravi vsi. Neverjetna in naravnost škandalozna brezbrižnost laških meščanov zvišuje prvo zlo do skrajnosti, da je danes avtonomija mesta Gorici le v grozno škodo in sramoto. Brez pardona mora iti vse mesto v baukerot, če obstoje te razmere še naprej. To je takt) jasno in gotovo, da ne more nihče, ki zna le količkaj brati številke, niti najmanj ugovarjati. Tudi mi smo meščani in čisto gotovo ne pišemo radi takih prerokovanj mestu - ali dejstva nas uče, da je bolje pogledati resnici v oči, ko ji pa izbegavati. Dejstva nas pa uče, da ni to samo naše mnenje, temveč tudi mnenje vlade. Vlada je spoznala, opozorjena od naših kritik, nesrečno gospodarstvo na magistratu, videla je da trpe njeni interesi. Ker je močna in silnejša ko ves magistrat, si je mogla tudi hitro pomagati. Kjer jo je žu-lila mestna atvouomija, tam jo je z radikalno operacijo odstranila in mesto Gorica je zgubilo velik del svoje avtonomije. Sedaj, ko je vlada po svojih mislih že obvarovala svoje interese, sedaj se lahko zopet pokaže v pozi zaščitnika mestne avtonomije, zato more potrditi vnovič Bombica za župana. Cisto drugo pa je naše stališče. Dokler niso dani prvi predpogoji za zdravo avtonomijo, dokler ne p r e n e h a s e -d a n j e z I o r a b i j a n j e avtonomije, dokler niso pregnani sedanji brezvestni gospodarji avtonomne Gorice, toliko časa poznamo le boj proti sedanji avtonomiji in njenim gospodarjem. Tudi mi imamo svoje pravice in svoje zahteve, dokler pa je tu avtonomija le radi tega, da tepta nas, toliko časa smo njeni neizprosni nasprotniki. Smo za avtonomijo, ki je pravična in zdrava, smo za najpopolnejšo avtonomijo, čisto vseeno nam pa je, če gre sedanja mestna avtonomija čisto v franže. ker ž njo bodo šli k vragu tudi oni, ki so jo zapravili. Iti le ti so škodljivci in nasprotniki mestne avtonomije! Važnost in usoda Beneških Slovencev. Začetkom maja smo priobčili članek »Beneški Slovenci«, v katerem smo povedali, kaj hoče doseči E. Morpurgo, poslanec Čedada in poslanec Beneških Slovencev glede na važnost svojega obmejnega volilnega okraja. Gospodarsko pomoč in šole je zahteval Morpurgo za beneške Slovence, da jih tako Italija pritegne nase in poitalijanči. C. Morpurgo se je oglasil sedaj tudi v italijanskem državnem zboru in tam je povdarjal važnost slovenske straže na vshodni meji Italije, povdarjal je, da treba neobhodno na kulturno in gospodarsko delo za Beneške Slovence, tako pač je govoril, kakor je poprej pisal. Iz njegovega govora posnemamo lo-le: »Želim dokazati, kako vele važno narodno vprašanje je, da se toplo zavzamemo za duševno življenje in da začnemo uspešnejše gibanje za kulturno povzdigo prebivalstva ob d r ž a v n i mej i, ki je tudi vsled enakosti jezika izpostavljeno zapeljevanjem, katera pa so bila doslej k sreči brezuspešna v očigled odkritosrčnega italijanskega čustvovanja tega ljudstva. Dogodki v Trstu, ki so nanrše živo v spominu, potrjujejo ponovno potrfebo in nujnost, da posvečamo posebno ne nezaupljivo, ampak budno pozornost ljudstvu, ki mora biti vedno živa straža narodnega čustvovanja. Pomislite, gospodje tovariši, da prihajajo temu ljudstvu dnevno v njegovem domačem jeziku vesti, kako so Slovani na oni strani meje v bližnjem cesarstvu predmet privilegiranih in ljubezni polnih negovanj, in pomislite, kako se nad njimi dan za dnem vrši delo privlačnosti potom zelo razširjenega časopisja. Priznati moram — in drago mi je to tukaj naglašati —- da je vlada storila v 18 letih, odkar jaz to zahtevam, nekaj za slovenske kraje Benečije, toda ne toliko, kolikor bi se smelo pričakovati. Česa potrebuje ona pokrajina, da izboljša svoje prometne zveze, da napreduje v živinoreji in poljedelstvu, v razvoju zadružnega življenja in na polju tehnične izobrazbe delavstva, sem že opetovano povdarjal in bom še ponavljal ob drugih prilikah. Sedaj želim od mitičnega ministra, da poskrbi za izboljšanje šolstva. Povdarjam, da treba širiti pouk in razširjati med Slovenci italijanske knjige in časopise ter zidati nova šolska poslopja. Deset popolnoma slovenskih občin v ravnini in pet v gorah potrebuje nove šole in otroške vrtce. Ustanoviti je treba otroška zabavišča kot pripravnice za šolo in po-navljalne šole. Za siromašne učence treba določiti primerne gmotne podpore. Ustanoviti je treba ljudske knjižnice in v večjih krajih šole za odrasle. Da bo pouk v jeziku, ki ga otroci ne govore doma, uspešnejši, naj se ustanovi več razredov, učiteljem naj se določijo posebne nagrade in razpišejo ustanove. Lepe sanje Tommasea o zvezi slovan-stva z italijansko kulturo so se neprijetno razpršile. Najnovejši dogodki, ki se vedno ponavljajo, kažejo najjasneje, da Slovani na oni- strani meje nasprotujejo na vsak način našemu jeziku in naši narodnosti, da preganjajo Italijane na oni strani Idrijce, sklicujoč se na staro etično sorodstvo in hoteč privabiti Slovence iz furlanskih dolin v krog svojih delavnih in močnih politično verskih društev. Avstrija je vedno posebno dobrohotno zasledovala razmere v obmejnih krajih in beneška republika je v svoji državniški modrosti čutila vso važ- I uost prebivalstva na skrajnih mejah. Za I te naše stražarje vzhodnih vrat domovine zahtevam od gosp. ministra pametno šolsko politiko.« Zbornica ga je pazljivo poslušala in naučni minister je upošteval njegove besede in obljubil takojšnjo potrebno pomoč. Italijani pri nas so z veseljem sprejeli to vest: češ, sedaj vendar se lotijo v Italiji poitalijančevanja Slovencev kar najobsežneje in zraven vzdihujejo: oh, da bi tudi pri nas vlada kaj ukrenila v svrho končnega poitalijančenja Primorskih Slovencev! Vlada v Avstriji je svoje čase storila velike za poitalijančevanje Slovencev in Italijani so poitalijančevali kar na debelo. Ako bi ne bilo poitalijančevanja na debelo, bi se ne zredili tako ne v Trstu ne v Gorici ne v drugih mestih v Primorju. Da pa je ponehalo to poitalijančevanje, to je storila slovenska zavednost. Slovenski politiki, slovenski narodni delavci, slovensko časopisje je zbudilo slove: ski rod in tu smo, vstajamo, rastemo in vidijo nas. V glavnem je zasluga slovenskega narodnega dela v Trstu, da nas poznajo danda- •! Tečaj XL1V. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulic! št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravnlštvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na Javo v Ooriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka, vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. našnji sirom sveta in da posega slovensko ime v svetovni položaj. Na Mpntecitoriu v italijanskem parlamentu so hvalili Slovence, da so zvest in dober rod, katerega treba ohraniti in kulturno visoko dvigniti, Morpurgo je že poprej opisal Slovence za zdrav in krepek lod, inteligenten, ki more biti Italiji v največje dobro na vshodni meji. To se čuje drugače kot pa bevskanje in lajanje italijanskih zbesnelcev v Primorju na nas. Važen narod smo torej in pozicija Slovencev je taka, da morata državi, v katerih se nahaja slovenski narod, zavedati se je v polni meri, upoštevati to in se ravnati po tem upoštevanju napram obmejnemu slovenskemu rodu! V Italiji seveda hočejo poitalijančiti Slovence Šole jim dajo, italijanske knjige, italijanske duhovnike, ceste jim napravijo, v višje šole jih bodo pošiljali, s kratka: vsa sredstva porabijo, da bi jih čim prej poitalijančili! Plemenito io ni in ni v Čast italijanski kulturi! Beneška republika je pustila Slovence v miru in živela ž njimi v dobrih odnošajih, sedaj pa jih hoče italijanska vlada kar šiloma narodno zadušiti, iz strahu, da ne bi se nalezli kake »slovenske bolezni« od Slovencev v Avstriji. Ali pa se bodo dali poitalijančiti Beneški Slovenci kar tako, kakor bo baš Italija hotela? Ne verjamemo, da pojde to tako lahko, in sicer ravno radi tega ne, ker so ob meji, na tako važni točki! Kaj pa v slučaju vojne? Ali bodo res tako zvesti in udani, ako bodo čutili na sebi pest potiij-cevalca, ki jim jemlje Iz ust sveto domačo besedo? To je vprašanje, na katero naj si odgovore državniki v Italiji. Slovenska javnost pa bo čuvala nad vsakim korakom Italije glede Beneških Slovencev in slovanska javnost ima tudi svojo besedo pri usodi bratov v Italiji! Iz tega slučaja, ko obrača Rim svoje oko na Beneške Slovence, pa bi se lahko kaj učila avstrijska vlada: da treba skrbeti za zvesto obmejno prebivalstvo, da mu treba pomagati in ga vezati na se. Seveda ne tako, kakor misli Italija s potujče-vanjem, marveč s polnim upoštevanjem narodnih pravic! Italijani pri nas se vesele napovedanega potujčevanja Slovencev v Benečiji — ako bi avstrijska vlada začela germanizirati nje, to bi kričali in obsojali tako nekulturno ravnanje, mi obsojamo vsako nasilje temu ali onemu narodu in zahtevamo za vsakega jednake pravice! Zahtevamo pravice, pisane nam v postavali, zahtevamo jih, za te se borimo in borili se bomo, dokler jih ne dosežemo. Mi ob meji ne zahtevamo niti kakih privilegijev, ampak jednakopravnost in postavno ravnanje z nami. Na važni poziciji smo, to naj ima pred očmi avstrijska vlada, ko jej doni na uho iz Montecitoria važnost obmejnih krajev, na važni poziciji smo, časi so negotovi, ali ni, že radi tega skrajni čas, da prisile solnce pravice na Slovence?! Saj ne bo to odškode za Avstrijo in tudi onostran ne bo uplivalo neugodno. Konopišfe. V Konopištu, na krasnem posestvu I našega prestolonaslednika, se je mudil visok gost, nemški cesar Viljem. Meseca maja pa je bival v Konopištu praški kardinal Skrbenskv in sicer dlje časa. V glasilu češke klerikalne stranke, v »Čechu«, so priobčene nekatere podrobnosti izza časa bivanja praškega kardinala v Konopištu. Ker so znane vezi med karti dinalom in omenjenim listom, se da skle- v nedeljo 21. junija ..Sokolski zlef v Dornberou! pati, da so podatki napisani po informacijah kardinala samega. In tako izvemo slučajno, da je kardinal Zlate Prage prebival v istih oddelkih v Konopištu, kakor prošle jeseni in sedaj nemški cesar Viljem. S tem je nadvojvoda očividno pokazal, kako spoštuje in kako je prijateljsko udan pri-masu češke cerkve. V ostalem je danes javna tajnost na češkem, da je vojvodinja Hohenberg je-den glavnih stebrov, na katere se opira katoliška stranka na Češkem. To kakor tudi dejstvo, da je nadvojvoda Fran Ferdinand strogo veren mož in pazi na vse obrede katolike cerkve, je znano. Najbolj to podpričuje okolnost, da je pretekli petek za diner, prirejen v čast nemškega cesarja v Konopištu, bila potrebna dispensa od posta. Zanimivejše so še druge podrobnosti v listu »Čech«. Tako izvemo, da se v omenjenem nadvojvodskem dvorcu govori največ češko. Prestolonaslednikovi otroci govorijo češko dovršeno in sam nadvojvoda Fran Ferdinand, ki se je naučil od svoje soproge prav dobro češko, se rad poslužuje češčine v svojih privatnih razgovorih. O tem je bila češka javnost nekoliko že informirana, gotovo pa je, da pričevanje, kakoršno je ono nadškofa Skrben-skega, bo mogočno odmevalo v češkem narodu, ki je že doslej z zaupanjem gledal v nadvojvodo. »Čech« piše nadalje, kako zna nadvojvoda spo|iti svojo pobožnost z mecenat-skim delom do češke umetnosti. Restavri-ranje dvorne kapele v Konopištu, krasni freski v njeni notranjosti so delo čeških umetnikov, kakor tudi je obnova cerkve v Beneiavi, katero je prevzel prestolonaslednik nase, poverjena češkim slikarjem in kiparjem. Razven tega je v zadnjem času nakupil Fran Ferdinand veliko množino dragih nakitov, oprav in potrebščin, katere bo daroval češkim cerkvam, katerih pokroviteljstvo je prevzel. Niti treba ni naglašati, da so skoro vsi uradniki in nameščenci v Konopištu skoro sami Čehi. Hočemo samoslouenskih napisou! (Cerkno.) V Cerknem stavi država novo uradno poslopje za sodnijo in davkarijo s približnim potroškom K 150.000. — Zgradbo je prevzel in izvršil domači zidarski mojster Kacin ter stoji ista tik pred kolavdacijo. Izvršiti je le še nekaj podrobnosti, med temi tudi napisne table pri posameznih uradih, hodnikih in sobah. Podjetnik je dal napraviti sloveiisko-nemške napise, kar pa je v Cerknem nedopustno. Povdariati je, da je cerkljanski sodni .okraj skozi stoletja izključno slovenski in da tudi pri zadnjem ljudskem štetju ni bil izkazan v celem sodnem okraju niti eden Nemec, Italijan ali pripadnik h kaki drugi kakor slovenski narodnosti. Tako narodno čistih in enotnih sodnih okrajev je najbrže v celi državi zelo malo, zato enostavno pritičejo tudi na uradno poslopje samoslo-venski napisi — vsako drugo označenje je krivično in izzivalno za cel sodni okraj. Iz tega razloga je odločno odklonit: nameravane slov.-nemške napise. Toda najlepše še-le pride! Stavbeno vodstvo ima v rokah baje zagrizen Italijan inženir Geier in ta je zabičal podjetništvu, da mora postaviti nem-ško-slovenske napise, kakoršne je sedaj isto že tudi naročilo. Ta vest je vzbudila veliko ogorčenje, kar je popolnoma umlji-vo — saj večje nesramnosti si je že težko misliti! Zakaj ni odredil inž. Oeier, da se pred slovenskimi napisi napravijo tudi italijanski in recimo kitajski, saj je vendar ravno toliko Italijanov in Kitajcev v sodnem okraju kakor Nemcev. Ali sega nem-ško-italijanska zveza preko Pulja, Trsta in Gorice tudi v naše gore? — Ali naj išče naš človek pravice tam, kjer ga že pri vhodu vdari fustica s pestjo v obraz? •V tej zadevi se je obrnilo cerkljansko županstvo in obe politični društvi v Cerknem naravnost na namestnika princa Ho-henloheja in zahtevalo, da odvrne krivico, ki jo hoče izvršiti stavbeno vodstvo na celem sodnem okraju ter odredi, da se postavijo samoslovenski napisi, s čemur bode zadoščeno pravičnosti in utrjeno zaupanje ljudstva do državnih uradov. Slovenci! Dan sv. Petra in Pavla 29. junija ^t. 1. bodi posvečen našemu narodnemu šolstvu. Pevsko izobraževalno društvo »Prešeren« v Št. Petru priredi ta dan Javno tombolo na Voičjidragi vis-a-vis postaje. — Začetek tombole ob 6. uri pop. Čisti dobiček je namenjen za razširjenje narodne šole na Blančah in »Šolskemu Domu«. Dobitka: Činkvina 100 K, tombola 200 K. Srečke se prodaja po 40 vin. — Takso plača dobitelj sam. Pred tombolo in po tomboli ples, pri katerem bo igrala sokolska godba iz Koj-skega. — Začetek plesa ob 4l/a pop. — Ob 3 uri igra godba na trgu v Št. Petru. Ob 3Va odhod z godbo na čelu na veselični prostor na Volčjodrago. Dohod in odhod vlakov na Volčjodrago je za obiskovalce zelo ugoden. V isti namen priredi ta dan C. M. podružnica svoj cvetlični dan. Ker so narodne šole v mestu za naš obstoj življenskega pomena, upa podpisani na obilno udeležbo od strani meščanov in okoličanov. Odbor. I. konferenca slovenskih goriških mestnih učiteljev z dne 10. VI 1914. Okrajni nadzornik d r. P a v 1 i n otvo-ri zborovanje in pozdravi vse številno došle gg. učitelje, predvsem pa g. ravnatelja V. Bežeka. V daljšem govoru se spominja nato zaslug, ki sta si jih pridobila za slovensko goriško šolstvo dr. G r e-gorčic in V. B e ž e k, da je danes slovensko goriško šolstvo že razvito in da more uspešno konkurirati s šolstvom drugih narodnosti. Nato poroča ravnatelj Bežek o stanju slovenskih šol. Šola Podturnom: Obisk šole nad vse slab. Učencev je v prvem razredu 4, v drugem 5, v tretjem 16 in v četrtem 3, skupno torej le 2S. Vzroki slabega obiska šole teže predvsem v njenem slabem glasu in v slovenski agitaciji proti tej šoli. Poleg tega pa upriva tudi kvarno, da je nadzorstvo nad otroki slabo, dve učiteljici sta bolni, pa tudi drugače se gospodar šole mestna občina za večji obisk prav nič ne potrudi. Oddaljena lega šole seveda le še pospešuje slab obisk. — Nujno potrebno bi bilo, da stopijo učitelji v zvezo s stariši in ne samo potom roditeljskih večerov, da pridobi šola na učencih. Sploh bi pa biio koristno, da pomaga pri tem vsa javnost. Šola na Ajševici bi morala biti pri Bajti. Oprava šole je čisto nezadostna. Niti stola ni, da bi mogel kdo nanj sesti. Skrajno potrebno je, da se vodstvo pobriga« da odpravi najbolj kričeče slučaje. Šolski dom. Prostori so dobri in ustrezajo svojemu namenu. Učiteljske moči so deloma izborne, da se more najtoplejše priporočati učiteljem iz gradiščanskega okraja hospitacijo na tem zavodu. Potrebno bi bilo, da se (izpopolni šola v šestraz-rednico, ki naj bo začetek meščanske šole in da morejo potem absolventi prestopiti naravnost na pripravnico. Za žensko mladino so tudi potrebne dve pripravnici. Narodna šola na Blančah ustreza svojemu namenu popolnoma. Učni pripomočki v žalostni meri in uspehi izborni, kar se kaže tudi v obisku Šole. Prvo leto je imela šola 80 učencev, drugo leto 158 in tretje leto že 245. Glavni vzrok, da dosega šola tako lepe uspehe, pa je ker se poučuje v materinščini. Glede čistosti in s n a ž n o s t i je na prvem mestu Mali Dom. V Šolskem domu je to slabše, ker se uporabljajo šolski prostori tudi za obrtno nadaljevalno šolo. Nato je govoril g. ravnatelj o vzgojnih zahtevah. Povdarjal je. da je disciplina v šoli sicer nujno potrebna, da pa to ne sme bit; nobena vojaška disciplina. V šoli mora vladati v z g o j a n e p a d r i 1. V Široko zasnovanem govoru je utemeljeval nato g. ravnatelj važnost jezikovnega pouka. Čitanka je večje važnosti ko slovnica, s slovniškimi stavki se v življenju ne izhaja. Kar se tiče Widrovega in Kruičevega berila, je Krulčev v prvem delu boljši, v drugem pa VVidrov. Priredil naj bi se nov, ki naj bi združeval prednosti obeh. Vce-i o t i p a gre W i d r o v e m u p r e d-n ost. Ko je nato še obdelal gospod ravnatelj v temeljitem govoru vse druge predmete, je s krepkim apelom na učitelj-stvo, da živi z vso silo za svoj poklic, zaključil svoj strokovnjaški govor. Nato je predaval g. Š a p c o Normalni besedi in je pojasnjeval metodo Fr. Tomšiča. Dobro izdelano in zanimivo predavanje je rodilo daljšo in stvarno debato. Iz ekonomičnih ozirov se uvedba Wi-drovega berila začasno opusti. G. Prijatelj prosi g. nadzornika dr. Pavlina, da vpliva na mestni svet, da stori nekaj za boljši obisk mestnih šol. Kako pa se izraža skrb mestnega sveta za obisk slovenskih šol, pojasni g. dr. Pavlin. Mestni šolski svet ovira slovensko šolstvo. Od januar-i a še ni bilo nobene seje, akti mestnega šolskega sveta se mu ne vpoš-ljejo, temveč izve vse šele pri seji. Zato ne more intervencija dosti pomagati. Edino sredstvo je, da stopijo učitelji v stik s stariši. Na 'ta način bo največ" storjeno za boljši obisk mestnih slovenskih šol. Ko se še zahvali g. dr. Pavlin vsem za udeležbo, osobito g. ravnatelju Bežeku za poročilo in g. Šapcu'za predavanje, je zaključil dobro uspelo konferenco. Nekaj številk Iz državnega ororačuna. (Dalje.) V računu p o m o r s k e oblasti je svota K 22.850 za regulacijo Soče pred izlivom in ob izlivu v morje. Od pomorske oblasti je bila nakazana v to svrho lansko leto svota K 29.600; za prvo poluletje 1914. pa K 11.430; vsega skupaj je torej K 63.980. To bo za regulacijo *Sdobe«. Tako se vsestransko skrbi za regulacijo Soče v nižini. Za vodila dela v Primorju na sploh je v proračunu svota K 190.000 napram K 75.000 lansko leto. Ta svota je določena za regulacijo Soče, Tera in hudournikov. Iz kreditov ministerstva za javna dela je bilo doslej v ta namen nakazana svota 169.000 kron. Državna poslopja. — Pod tem za-glavjem je v proračunu svota K 10.560 kot tretji obrok za zgradbo poslopja za slovensko in italijansko gimnazijo v Gorici. Zgradba poslopja za slovensko gimnazijo kakor tudi za italijansko je prav nujna; zato naj se začne z delom kar najhitreje mogoče. — Poslopje za italijansko učiteljišče v Gradišču ob Soči bo stalo 200.000 K. Agrarne operacije na Goriškem. — 12.000 K je v proračunu za troške služeb lokalnih komisarjev na Goriškem. Ceste. — Za obrežno cesto iz Trsta v Tržič je v proračnu drugi obrok 50.000 K. Ves prispevek države znaša K 690.000. Proračunjeno je delo na K 1,970.000. Za cesto iz K o p r i v e v V i p o I ž e je svota K. 11.400 v proračunu kot prvi obrok skupnega državnega prispevka K 22.800. Za cesto iz V i p o I ž v K r m ? n je v proračunu svota K 5000. Za K o ž h.a u-. s k o c c s t o je v proračunu svota K 15.600 kot prvi obrok. Državnega . prispevka bo skupaj K 62.400; delo je proračunjeno na K 104.000. Za cesto iz Dobe r d o b a v Z a g r a j je svota K 40.300, Skupnih troškov bo 403.000. Za most med Gradiščem in Z d r a v š Č i n o je v proračunu K 20.000 kot tretji obrok. Delo bo stalo K 315.000. Za tujski promet v Avstriji je v proračunu 500.000 K. Koliko pride od tega v našo deželo? Za tujski promet se pri nas res nič ne stori, dasi bi mogla imeti naša dezelaslepe dobičke od takega prometu! Goriški Lahi in sladkorni kartel. Ni dovolj, da imajo židje, tovarnarji sladkorja, svoj kartel. Še nam prijazni Lahi so napravili svoj sladkorni kartel za r.ašo deželo. Cele Gore, Kras, Brda, Ajdovski koraj in naša okolica ne sme dobiti sladkorja iz tovarne naravnost. Ta pest Lahov ima pa kar 7 odjemalcev direktno iz tovarne. Naravno je, kar se je že danes pojavilo na sladkornem trgu, da moramo Slovenci plačati 2 kroni dražje sladkor Lahom. In v dogledncm času nam povišajo kar za 5 kron. Ako uvažujemo, da ta izdelek je tako rekoč glavni živež ljudstva, je to potem takem naravnost hud udarec za nas Slovence. In tako si naši (Dalje v prilogi.) a Mali oglasi. lajmanjla pristojbina stane 80 vin. Ako Je oglu obsetnejlt se raCuna ta vsako bosedo S vin. lajprlpravnejle lnserlranje za trgovce !n obrtnike. Koliko }• manjših trgovcev In obrtnikov v Gorili, kttsrlh 04 <1«io!l (in n«lo ˇ ronstn) nihfl« no porot, kar nik|»f «• laaoilrtjo. Skoda ni mtjhni V naiem se odda prostore ;5TX.: nico ali garnžo v sredini mosta. Vpeljana jo žn električna razsvečava, -motor in vce strojev. Naslov_i)o\'e upravništvo »Sočo". ___17*5—^ Proda nn dobro ohranjen glasovir. — Kje «w pove upravništvo. 177--' Stanovanje iz dveh sob, kuhinje in drugih prostorov, se išče v mestu, oziroma okolici. Sprejme se tudi cela hiša v najem za trajno. Ponudbe z natanjčnim opisom stanovanja je poslati na »FekOftla" pri novi ljudski šoli Jesenice — Gorenjsko. 182-1 1 timerbad postaja juž. žel. začetek sezone prvega maja — Najbolj zdravilno radioaktivne- Akrato toplice Štajerskega 3 »- do 37-5 gradov C. nfinkuje kakor Gastein, Teplitz, Ptnffer proti protinu, revmatizmu ženskim m živčnim boleznim, oslabelosti, poškodbam, influenci in nje posledicam. Mila, podalpska klima. — Moderni kontort. — Stanovanje po ceni. Zveze brzovlakov iz Danaja 8, iz Trsta 5, iz BudapeSta 9 nr. — Prospekti zastonj potom ravnateljstva kopališča Romerbad na Štajerskem. Na prodaj je enoitadstropita hiše z vrtom D Gorici, Dia dei tre Re Št. 8, odroma Via Codeili št. 2 po ugodni c^ni. Ponudbe v pisarno odvetnika dr. Henrika Turna v Gorici. Via Tre Re št. 16. I38_j Ivan Kravos - Gorica na Karan št. H. Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje, kakor tudi velika izber usnjatih torbic, kovčegov za potovanje, stnic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape- gflSifclHlV etanje raznih kaleseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se EfsSoaSl izvršuje točno. - Nahrbtniki la planince, Priloga ,,Soče" št. 43. z dne 20. junija 1914. nasprotniki polnijo žepe našega denarja; da p(»Win lažje po nas udrihajo, Ves ta ma-never,}služi Lahom v svrho, da bacnejo v kraj našega solidnega trgovca s tem blagom v okolici, ki jim je kmalu čez glavo cgekda je s svojimi zmernimi cenami zalagal pred nosom Goriških veletržcev sladkorja eelp^pstrLe^aJie, ki, so vvideli, i da'jih bolje sTužT ftlOffenefc.* J' ¦^-*^-mi '*2i>\ To je dokaz, kako se nam bo šele odslej godilo. P a j a š k 1 a f! To pa ne sme biti. Ako so se vsi stanovi organizirali, se moramo tudi mi kr/loniialni trgovci z ve-letržcem M; na čelu. Mag'ari ce "sTfnorafrm sladkor iz Nemčije naročiti s skupno močjo, ker avstrijske tovarne so se zavezale Lahom, da nam • sladkorja ne dajo. Drugače ostanemo večni lakaji tem 7 laškim matadorjem v svojo nepopisno škodo v gmotnem oziru in na narodnem polju. Taki laški kraji kakor je Krmin, Čer-vinjan, Tržič smejo dobiti direktno iz tovarne vagone sladkorja? Mi pa ogromno pretežna večina — ne! Kličem na delo k združenju! Potreben je sestanek, da se dogovori in stori, kar treba. Kol. trgovec z dežele. Politični pregled. Pričetek konca. — V Albaniji se odigravajo te dni dve nevarni igri, ki morda poslati za marsikatero državo in za marsikatero dinastijo usodepolni. Vsemu svetu je jasno, da poka na vseh koncih in krajih avstrijsko-laški sporazum glede Albanije, da se pričenja te dni v Albaniji pričetek konca frozveze. Ko da bi se ponavljali dogodki ob aneksijski krizi, v tako od ločnem-toku zapušča Italija Avstrijo in se približuje trojnemu sporazumu. Najjasnejši znak tega je, da je že nastopil v Draču ruski konzul za laški interes. Na Balkanu se neha trozveza, to je resnica, ki je ne more nihče pobijati. Italija hoče za vsako cetio postati gospodar Adrije, Avstrija pa je pripravljena vzdržati svojo pozicijo z vsemi sredstvi. Kaj pa veže potem Avstrijo in Italijo, ee je Balkan nepremostljivi vzrok nas-protstva, zakaj obstoji potem trozveza. I »a se varuje ravnotežje evropskih sil, pravijo oficielni krogi, da pa jim tega nihče ne veruje, pravi resnica. Dva človeka ali pa dve državi se z vezeta, da ima vsaka od zveze svoj že preje natančno določeni dobiček. Ravnotežje sil! — Če pride že enkrat do tako mnogokrat napovedovane-vojne in da zmaga trozveza, kaj pa naj da Avstrija Italiji, kaj pa naj da Italija Avstriji. Za Trident pač ni vredno pričeti svetovne vojne, vredno jo je le za Avstrijsko Primorje. Ce pa odstopi Avstrija od Prirnorja, potem je država druge vrste in nič več nima besede v koncertu velesil, da niti ne upoštevamo njenega gospodarskega propada. Kaj nam koristi vsa ruska Poljska, če smo pa izgubili Adrijo. biser naše monarhije. Vbijamo si v glavo in mislimo, kak interes bi mogel vezati Avstrijo in Italijo in vidimo samo eno, da smo "«ič včasih mogli misliti na laško-avstrijs-ko zvezo, ko je bila še vsa pot do Soluna prosta, da pa je sedaj konec vseh predpogojev za trozvezo. Jasno, ko beli dan pa je, da je danes trozveza brez pomena za monarhijo, da ne rečemo v škodo Avstrije. Dolžnost Avstrije je torej, da si poišče drugo zvezo. Če je zveza z Romanom in Hermanom škodljiva, pa je zveza s Slovanom koristna. To govori zgodovina, i~ Ukazujejo dejstva. Takoj vidi vsakdo, kaj bi bila podlaga zvezi, vsakdo mora uvideti korist te zveze. In vendar se ne bo -'vršila ta zveza, ki je edino naravna, k e r A v s t r t j a sme tudi propasti, le da nepostane s ! o v a n s k a. Ta glu-Pa in državi sovražna politika vlada danes in radi tega hitimo iz blamaže v bla-mažo — v propast. Drač obkoljen popolnoma od vstašev. — Tudi gora Pazbul, ki obvlada Drač ic v rokah vstašev. Vzrok da ne prodirajo • vstaši v mesto Drač, leži v tem, ker se boje topov iz avstrijskih in laških • ladij. Avstrija in Italija sta namreč zaukazale, da morajo njih ladje takoj streljati na vstaše, če zavzamejo Drač. O tem so pa Poučeni, kljub strogi tajnosti povelja, vstaši. Povelje so izdali vstašem Italijani. Radi tega se vstaši ne navale na Drač* Z vso eneržijo pa izjavljajo-vstaši, d a n e odstopijo preje od ob lego va- nju*, dokler se ne odpove knez Wjed. Položaj kneza VVieda je nevzdržen. —- Miriditi so strahopetni ljudje in se ne upajo iti proti vstašem, drugih sil pa Wied niuja. V mestu samem imajo vstaši vse polno pristašev, ki jih vsako noč obveščajo 6 vseh, važnih dogodkih. ;VT^v^tFirsB"p31ilk streljana vstaše. -Knifcz Wied je najel avstrijski parnik »pbrzegovina«, iz katerega so potem obstreljevali nekateri prostovoljci vstaške pozicije. Ker pa je zagrozil angleški admiral, da pusti takoj bombardirati »Herze-govino«, je morala ta prenehati s svojim delom. Koroškim Nemcem je grozila strašna nevarnost od strani Slovencev iz Kranjske. S. L. S. je hotela prirediti romanje h Gospej sveti — ali nemški krik je dosegel, da je vlada to romanje prepovedala! Včeraj je bil v Celovcu velik halo! Nemci so imeli shod jn v zahvalo vladi so šli pred vladno poslopje deželnemu predsedniku zapet »Die Waebt am Rhein«! Ve-leznačiino za razmere na Koroškem. j Deželnozborske volitve v Istri. — Včeraj so volile kmečke občine. Na sloven-sko-hrvatski strani so izvoljeni kandidatje Političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri. V Tridentu so se vršile te dni občinske volitve po p r o p o r c u. Izvoljenih je 20 liberalcev, 14 klerikalcev, H socialistov. Ako bi se bile vršile občinske volitve v Gorici po proporcu, bi imeli Slovenci v mestnem svetu svoje zastopstvo. Ali goriški Lahi nočejo nič slišati o proporcu — no, zgoditi se utegne, da bo konec njihovega gospodstva tudi brez proporca. Domače vesti. Obe goriški podružnici Ciril Metodove družbe poživljate vse podružnice na Goriškem, da prirede 5. julija t. 1., na god sv. Cirila in Metoda cvetlični dan oziroma zbirko v korist »Narodni šoli« na Blančali. Osebna vest. — G. Oldfieh Vosy-k a, gozdni svetnik in vitez Fran .losipo-vega reda v Pragi, ki je svoj čas služboval v Tolminu, je imenovan c .kr. deželnim gozdnim nadzornikom. Imenovanje slovenskega profesorja v tutučno ministerstvo. — Gimnazijski profesor dr. Ivan A r n e j c v Mariboru je prideljen za stalno v službovanje v mitičnem ministerstvu. Zaključni koncert orkestra jn pevskega zbora tukajšnjih tičiteljiščnikov bo zvečer v soboto, dne 27. t. m. v korist »Dijaške kuhinje« na vrtu pri »Zlatem jelenu«. Glasbena šola Pevskega in glasbenega društva zaključi šolsko leto v nedeljo, dne 28. junija ob 10. uri predpoldne z javnim nastopom posameznih učencev. Opozarjamo na to produkcijo vse, ki se zanimajo za izobrazbo naše mladine, in tudi vse tiste, ki se zanimajo — p r e m a 1 o. Stariši učencev imajo tu priliko opazovati napredek učencev različne starosti in nadarjenosti. Vstop je prost. Vsporedi bodo na razpolago pri vhodu v dvorano po 10 vin. Prosi se, da je med proizvajanjem točk mir. Ljudsko knjižnico v Tržiču ustanovi v kratkem Slov. akad. ferij. društvo »Adrija« v Gorici. Brezdvomno je taka knjižnica za tržiško delavstvo že nujno 'potrebna; zakaj že nekaj časa opazujemo, ua se je začela italijanska javnost truditi, da bi te stotine slovenskih delavcev izpre-menila v renegate, da bi jih uvrstila med svoje. — Naša sveta dolžnost je torej, da ne zapustimo teh svojih rojakov, da izginejo med italijansko večino, moramo jim ohraniti narodno zavest, ohraniti ljubezen do slovenskega jezika. Znano je, da vrši to delo med priprostirn ljudstvom z najboljšim uspehom slovenska knjiga. Akad. fer. društvo »Adrija« ima že pripravljeno precejšnje število knjig, a vendar še ne dovolj, da bi moglo že ustanoviti knjižnice. Zato se obrača do rodoljubnih slovenskih src z nujno prošnjo, da bi vsakdo daroval par knjig — posebno dobrodošle so leposlovne in pa leposlovni letniki (»Slovan«, »Zvon« itd.) — ter s tem pripomogel dobri stvari do boljšega uspeha. Blagim darovalcem bodi v plačilo zavest, da so dvignili s svojim darom slov. delavstvo in s fom pripomogli k ohranitvi važne slo-vense manjšine ob naši Adriji. Knjige sprejema: Vladimir Velušček, pravnik v Gorici, Via Alvarez št. 20. Na c. kr. moli n učiteljišču v Gorici vpisovanje za vstop v prvi letnik ne bo* kakor je bilo javljeno, v četrtek, dne 2. julija, ampak že v sredo dne 1. julija 11, od 9. do 12. ure dopoludne. — Sprejemni izpjti pa se zvrše v četrtek, petek in soboto,! dne 2., 3; in 4. julija t. 1. Na c. kr. slovenski državni gimnaziji v Gorici se bodo za bodoče šolsko leto 1914/15 novi učenci v prvi razred vpisavali v četrtek dne 2. julija od 9.—12. ure dopoldne. Isti četrtek in v petek dne 3. julija se bodo popoldne od 3. ure naprej vršili sprejemni izpiti. Učenci naj s seboj prineso krstni (rojstni) list in obiskovalno izpričevalo ljudske šole. Vpisovanje učencev v prvi razred tukajšnje realke se vrši dne L in 2. julija 1914 od 9—12 dopoldne. Vzprejemni izpiti se vrše dne 2. julija popoldne od 3. dalje pismeno in dne 3. julija dopoldne od 9'30 dalje ustno. Pogoji za vzprejem so opisani v izvestju realke za leto 1913, po-izvedo pa se tudi lahko v ravnateljevi pisarni. Na. c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici bo vpisovanje za sprejem v prvi te-;aj v torek, dne 30. junija od 8.—10. predpoldne. Pismeni sprejemni izpiti bodo dne 1. julija od 8.—12. in od 3.-5. ure; ustmeni izpiti začnejo dne 2. julija ob 8 predpoldne in se bodo nadaljevali 3. julija. Pri sprejemu se zahteva rojstni in krstni list, zadnje šolsko spričevalo in potrdilo uradnega zdravnika o fizični sposobnosti za šolsko službo. Slovenski stariši! — Te dni se pričenja upisovanje v srednje šole. Na vas se obrača sedaj mnogo ljudi in vsak prihaja 7 drugim svetom. »Brez nemščine se ne pride nikamor in ta se nauči le v nemških šolah« — tako se lažejo eni — drugi zopet pravijo: Gorica je laška, otrok mora znati laško in to se nauči le v laški šoli. Slovenski stariši, ne poslušajte teh ljudi, ki hočejo le ugrabiti vašo deco, ki hočejo ponižati vas in vaše otroke, d a n a prav i-/o i z n j i h p o t u r i c e! Stara resnica je, splošno prepričanje vseh svetovnoslavnih šolnikov, da dosežejo oni otroci, ki se poučujejo v maternem jeziku, največjih uspehov. V tej številki »Soče« preberite poročilo ravnatelja Bežeka in takoj se prepričate, da je res kar trdimo. Zato slovenski stariši, če hočete svojemu otroku dobro, če nočete, da postane vaš otrok gaben rene-gat ali zoperno mlačen Slovenec, če je v vaših žilah le nekaj ponosn°. slovenske krvi — tedaj pošljete slovenskega otroka le v slovensko šolo! Po zobeh se tolče oni, ki dela drugače. Na drugem mestu je naznanilo, kdaj se vrši vpisovanje v slovensko gimnazijo. O »dokumentih slovenske sramote« piše posl. Fon v »Novem Času«. Mislili smo, kaj vendar pove b tako bobnečem naslovu! Povedal pa je, da se rešujejo na deželnem odboru slovenske reči slovensko, laške laško; referati se podajajo v jeziku, v katerem je sestavljena zahteva. Tako je bilo, tako ostane. V n o t r a nji h poročilih med deželnimi uradi in zavodi ostane pri starem. — Preje se ni Fon nič zgražal nad tako rabo jezikov na deželnem odboru, sedaj mu to kaže, zato se zgraža, dasi ve, da ni res,, da je šele sedanji odbor uvedel za notranji uradni jezik laščino! Pa kai mu je mar za res,, za gonjo mu je mar! Če bi bil on deželni odbornik in pa Roječ, potem bi hitro poslovenila deželni odbor, ker potem bi veljala 2 glasova več nego 3. — Kaj vse natve-zuje Fon svojim volivcem! To je sramota! Čisti dobiček cvetličnega dneva v Gorici v korist »Rudečemu križu« znaša 2701*50 K. Truolo rzavratno umorjenega junaškega polkovnika.Th^msona v Draču prepeljejo v prihodnjih dneh iz Trsta na Ho.-, landsko. Krsta se prepelje po državni železnici mimo Gorice. Pcptajena^elnik Aieier. v Št. Petru pri Gorici je nadut Nemec. Pa saj. ga je poslal v Št. Peter sam preljubi Wieser. Ta mož se vedno sili z nemščino, tudi ko stranke govorijo slovensko. Stranka praša listek po slovensko:, tretji razred, on pa: dritte Kiasse. Pred kratkim ga je neki gospod iz Gorice prav krepko zavrnil in mu povedal, da mora v Št- Petru govoriti slovensko. V nedeljo je kupil oni gospod zopet listek v Št. Petru na postaji; zopet,usilje-vanje nemščine, in ko je videl, da je oni gospod c. kr, uradnik, ki ima legitimacijo, ipotem pa Meier. sploh ni hotel, več, goyoriti slovensko. Oni gospod ga je pošteno oštel, da je bil Meier ves rdeč ,od jeze. ZahteyaT! " mOjOd ravnateljstva drž, žpleznip y Trstu, da jpouči tega drznega Meierja, da mora s . slovenskimi strankami govoriti slovensko ,, in jiima prav nič vsiljevati svoje nemŠči-;. ne.l — Županstvo v Št. Petru naj se zav-, . zaijie za to, da pride Meier proč iz. Št. ¦ Petra! Takih ljudi ne trpimo na slovenskih tleh. I Komik Strehn, ki je bil pred kratkim-, z cfperetno družbo Neuman v.Gorici in je nastopil potem v »Fenice« v Trstu, priredi danes komičen večer v »Siidbahnu«. Začetek ob 9. uri. Zgodovinska posebnost prve:vrste.je gotovo odlična slika »Devica Orleanske«, s pravim imenom Ivane d' Are. »Devica , Orleanska« je že od nekdaj, vzbujala spoštovanje in občudovanje, kajti njena po-božnost in hrabrost sta bili nenavadni, Ko .x ro Angleži bili napadli francosko državo; je hrabra deklica šla sama v boj proti sov- ,. ražniku in je s svojo četo premagala Angleže 1. 1429 in osvobodila mesto Orleans. ,, Njeno sveto in pogumno življenje ni dalo, ,, njenim sovražnikom miru. Tožili in črnili. , so blago deklico pred sodniki in obsojena je bila 1. 1431 na grmado, kjer je bila.živa sežgana. »Central-Bio« nam nudi to zgodovinsko znamenitost od 23. t, m. dalje. V ,. nedeljo in pondeljek je še zanimiv modem program, v nedeljo popoldne vojaški koncert kakor navadno. Predstave »Device ,. Orleanska« bodo tudi zjutraj, počenši ob 9. uri s posebnim ozirom na okoličane. Vspored vojaške godbe, ki bode svi-rala v nedeljo od 5. do 8. ure popoldne v »Central-Bio« je sledeči: 1. J. F. Wag-ner: >Graški meščani« koračnica. 2. Za- , dražil: »Dvoboj« overtura. 3; \ValdteufeI:,,-, »Espanna«-valček. 4. Lehar: Potpuri iz operete »Piskrovezec«. 5. Laszko: »Ogr- , ske sirote«. 6. Dittrich: Igra na Xylophont ,t 7. Verdi: Fantazija iz opere: »U Trova- < tore«. Krava je zabodla 65. letno Terezo , Slokar iz Lokavca. Krava jo je sunila »v trebuh s tako silo, da so ji visela Čreva iz s trebuha. Prepeljali so jo v žensko bolnišr (l nico.v Gorico. Ogenj na policiji pri dr. Casapicoli. -vr V drugem nadstropju v ulici Aivarez pre-„ biva.dr. Casapicola. Že več dni je-QpažjJKt,-;-da smrdi nekje sumljivo po ognju, pa nikjer ni mogel zaslediti nobene sumljivostl Ko pa je vstal v petek zjutraj je pa zašli-•« šal nenavadno prasketanje, ki je prihajalo iz neke sobe s podstrešja. Takoj je tekel : navzgor in zapazil, da gore tla podstrešne ¦-,. sobe, ki je bila vsled popravlja slučainq,r;j prazna. Poklicani so bili takoj drugi straž*. y niki, ki so ogenj pogasili. Škoda je precejšnja, ker so trami precej ožgani. Ogenj;,i( je najbrže povzročil kateri delavec, ki je , vrgel gorečo stvar na tla. Kazenska razprava proti Rudolfu? Ko*:^ njedicu v Gorici se nadaljuje danes in tudi;« skonča danes. Dopoldne je bil zaslišan še v izvedenec Kačič. Svojega denarja je vsakdo . sam.-.<¦¦ gospodar, zamore ga makari 'zaigrati . tudi v loteriji! Komur pa je njegov denar drag, ta naj čita današnji oglas glavnega zastopstva srečkovnega oddelka- Češke industrijske ba ke, glasom katerega z nakupom dobrih vrednostnih srečk zamo- . re obogateti, na vsak način pa mu je zajamčen za vsako srečko po najmanj en do-1 bitek, trajna vrednost srečk in s tem tedaj*, varnost za srečke izdanega denarja. Ker so za naročnike srečk določene tudi nagrade in premije, je marsikomu dana pri- , lika, dobiti poleg izbornih vrednostnih, srečk tudi še velik ali pa ves del zanje; j izdane kupnine nazaj. Ponudba?je vseskozi poštena in se tedaj sama od ,,sebe;; priporoča. Ker se prihodnje žrebanje vrši¦ * že v prihodnjih dneh, pišite še danes-po pojasnilo, ki vam ga takoj brezplačno pošlje: Srečkovno zastopstvo, Ljubljana 5. Q;0PI$l< Iz Prvačine,., — V korist/Narod.-,, n e š o le. n a B1 a n č a h priredila ženska,., in možka podružnica Čiril-Metodoyte, \ družbe ,v Prvačini dne 26. julija, veliko^.ve-selico. Pri veselici . sodeluje dramatični odsek »Sokola« iz Gorice.' Društva iia de-, žeti so uljudno r^prošeria, da,ne prirejaj t oni dan.veselic. fz Ajdovščine. — Od sv. Urbana .cem i?tnuno skoro vsak dan dež, kar mogoče najhuje občuti vojaštvo, ki ima sedaj strelne vaje z oblegovalnimi topovi. Naša gar-nizija se je namreč pomnožila za en bataljon. Vojaštvo se obnaša v celoti dobro in pusti v ajdovskih gostilnah in trgovinah precej skupička. " Gled6 trgovin bi bilo pripomniti, da trgovci vzlic skupnemu dogovoru, da zaprejo trgovine ob 8. zvečer proti penalu v prid C. M. družbe, drže prodajalne odprte do 9 ure, vsled česar trpi zlasti uslu-žbenstvo. V kratkem se bo vršila pred tukajšnjo sodnijo razprava proti »Nov. času«, ki ga toži naš g. župan in dež. poslanec. Ljudstvo pričakuje z radovednostjo končnega izida. Kakor bo mogoče komu že znano, se lansko leto ni vršila tukaj na god sv. Ivana stara običajna procesija z godbo, ker je bil g. Rejec proti godbi. Ljudstvo je bilo . ogorčeno, ker so se kršili stari običaji. Pa še kako je to g. Rejec motiviral! Nočemo biti denuncijanti. Letos se je v zadnji obč. seji sklenilo opozoriti našega g. žup. upravitelja, da je županstvo za to, da se vrši procesija po stari navadi in običaju,* o tem se je tudi obvestilo gospoda v župnišču. Nakar je ta odgovoril, da si prepoveduje »sledeč opetovanim škofijskim naredbam« letos saj vsako civilno godbo pri procesiji. Pri tej priložnosti bi prašali mi g. Rejca, če res veljajo take škofijske naredbe — in aH veljajo samo za naš trg — in ali mogoče ne veljajo za mesto Gorico, kjer pač vsako leto igra po ena ali več civilnih godb? V dotičnem dopisu je g. Rejec zamenjal privatno osebo z obč. svetom in županstvom, kar mu bodi oproščeno. Koncu koncem je tudi »skromno pripomnil«, da je on predstojnik županov in ne narobe. (Če tudi ima ajdovska občina patronat). Glede tega bi ga opozorili, da je v zapisniku občinskih uslužbencev, ki se pošlje vsako leto na c. kr. glavarstvo v Gorico, tudi njegovo častito ime: torej je on kot obč. uslužbenec pač podrejen g. županu in je le ta njegov predstojnik. V drugič g'. Rejec, pazite pri svojih »skromnih pripombah« malo bolj na skromnost. — V kratkem u-tegnemo poročati kako novo senzacijo in kako novo učeno odredbo, iz Rejčevega delokroga. Šmarje. — V štev. 122 cenjenega lista »Edinosti« je med vesti iz Goriške dopis iz Svinega, kjer se me sumniči, da sem jaz dopisnik v zadevi vodovodov; izjavljam, da to ni res in da mi ni tudi za to nič mari, ker nisem pri tem prizadet. Iz dopisa se da sklepati, kakor da bi se meni sline cedile po županskem stolcu, katerega nisem nikdar želel, marveč ga drage volje pripuščam naslednikom pokojnega župana, ki se z vso močjo zanj potegujejo. Računi vodovodov me pa prav nič ne brigajo, toliko pa rečem, da ukljub Vašim podatkom dvomim, da bi bili prizadeti s tem na jasnem. V odsek za gradnjo vodovodov sem bil sicer izvoljen, kjer so me pa malo potrebovali (morda jim nisem bil dobrodošel) za kar sem jim pa sicer prav hvaležen. — Filip Stubelj. Na Volčjidragi se vrši v nedeljo, dne 21. t m. veliki javni ples v prostorih g. Iv. Kodermaca. Začetek ob 4. uri pop. Ložice. — Šolska mladina priredi dne 21. t. m. veselico ob 4. uri popoludne z jako mikavnim vsporedom. Narodna čitalnica v Cerknem priredi v nedeljo, dne 21. junija 1914 ob V29 uri zvečer v salonu gostilne pri Firbarju družabni večer. Nastopi prvič tamburaški zbor. Vspored: 1. pl. Farkaš: Naprej zastava slave, koračnica. 2. H. Vogrič: Zvečer, valček. 3. Dr. Ipavec-pl. Farkaš: Zvezda. 4. pl. Farkaš: Tko je rodjen Hrvat, mazurka. 5. pl. Farkaš: Mandolinata, kvartet. 6. pl. Farkaš: Lahko noč. 7. Hru-za: Ančica mila, polka. 8. pl. Farkaš: Na-puljska popjevka, kvartet. 9. pl. Farkaš: Sretan imendan, mazurka. 10. Hruza: Sunce jarko. 11. H. Vogrič: Kako si krasna, brzopolka. Vstop vsakomur prost. Prostovoljni doneski se hvaležno sprejemajo. — K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Železniška nesreča. ~ 17. t. m. je eks-presni brzovlak Trst-Pariz na progi med Vižovijami in Devinom povozil poldrugo leto staro dekletce Olgo Antonič. Vso je razmesaril in njeno telo vlekel nad 10 m daleč. Mati deklice Katarina Antonič je bila odšla v Devin po opravkih in je pustila hčerko svojemu možu — železniškemu čuvaju v varstvo. Ker je oče imel na progi posla, je pustil deklico samo, ki Je zlezla na tir in bila tam povožena. Društvo »Draga« iz Tevč priredi s sodelovanjem pevskega zbora iz Dobra-velj veselico na Unanjah v nedeljo, dne 21. junija. — Začetek točno ob 3. uri pop. — Pri veselici in plesu igra godba »Školj« iz Šmarij. — K obilni udeležb; uljudno vabi odbor. Ženska podružnica Ciril-Metodove družbe v Pevmi priredi v nedeljo, dne 21. t. m. v Pevmi v prostorih gostilne Brezi-gar veselico z jako lepim vsporedom. — Začetek ob 4. uri pop. Prijatelje naše Šolske družbe vabimo, da se udeleže veselice polnošteviino in pripomorejo do dobrega uspeha. Sokolski vestnik. Bratje Sokoli! — Jutri zjutraj točno ob 8. uri vrši se na letnem telovadišču ulica Bosizio vadba redovnih vaj. V slučaju slabega vremena vrši se ista ob isti uri v telovadnici. K vadbi vabimo vse člane, ki imajo kroj in one, ki si ga mislijo nabaviti. Na zdar! Vaditeljski zbor »Sokola« v Gorici. Sokolski zlet v Dornbergu! — Jutri v nedeljo 21. junija znova dokaže članstvo III. okrožja »Goriške Sokolske Župe« živo ljubezen do Sokolske stvari in neomajano zvestobo do sokolske misli s svojim nastopom. Zato je dolžnost vseh narodno mislečih, da pribite med nas, da nam oja-čijo pogum in narn poglobijo novo ljubezen k sokolskemu delu. Goričanom priporočamo popoldanski vlak ob 2.34 z juž. kolodvora. Sokolstvo se zbira ob 3. uri na postaji v Dornbergu in od tam se vrši izprevod po vasi na. telovadni prostor pri Prvaškem ali kakor Gradiščani nazivajo, pri Gradiškem mlinu. Na veselo svidenje! Iz Komna. — Bratje Sokoli! V nedeljo 21. t. m. bo imelo telovadno društvo »Sokol« v Komnu I. javni nastop. Prvič nastopi, da pokaže vspeh dela v telovadnici. Bratje! Vaša dolžnost je, da prihitite ta dan v Komen, da pomagate mlademu Sokolu s svojo prisotnostjo, da požene svoje korenine še globje med ljudstvo, tako, da bomo lahko kdaj rekli: Kdor Kornenc, ta Sokol. Začetek bogatega vsporeda je ob 4. uri popoldne. Po vsporedu ples. Na telovadišču bode preskrbljeno po navadnih cenah z jedjo in pijačo. Telovadišče je obsežen travnik, poraščen na severni strani z bori in akacijami, ki bode dal dovolj sence za paviljone in ob mizah se krepča-joče gledalce. Dostop k zletnemu prostoru pri cerkvi in skozi borov gozdič »Cir-je«. Za jutranje izletnike se nudijo krasni sprehodi po krasni okolici Komna. Pridite v obilnem številu, da si v imenu bratstva stisnemo roko in da si pri slovesu zakliče-mo: Vedno naprej! — Na zdar! Gospodarske vesti. Sklep šolskega leta obrtrio-nadalje-valne šole v Solkanu bode v šolskem poslopju dne 28. junija 1914 ob 11. uri predp. združen z razstavo medletnih šolskih izdelkov, ki se otvori po sklepu in ostane odprta do 5. ure pop. Med trgovci ni oderuštva. — Kasacijsko sodišče je izdalo pred kratkim razsodbo, ki je velike važnosti za trgovca. Šlo je za ta-le slučaj: Trgovec A. je potreboval večjo svoto denarja, da poravna nekatere važne račune. Obrnil se je tozadevno na znanega trgovca B., ki mu pa ni mogel ali hotel poslati zahtevanega posojila v gotovini, pač pa se je ponudil, da mu pošlje blago, s katerega izkupilom bi naj obveznosti plačal. Trgovec A. je bil s tem zadovoljen in je za poslano blago v fakturni vrednosti po 4.842 K izstavil menico za 5.000 K. Blago pa je bilo slabo in nikakor ne toliko vredno. Ker se je dalo to dejstvo vgotoviti tudi po strokovnjakih, je tožil trgovec A. trgovca B. zaradi oderuštva, češ da je B. izrabil A.-ovo nesrečo in ne-prilike. Prvo sodišče je tudi tožbi ugodilo in obsodilo trgovca B. na 200 K globe ali 14 dni zapora. Zastopnik trgovca B. pa se je pritožil na kasacijsko sodišče in je poudarjal, da pri kreditni kupčiji zakon o oderuštvtt ne more priti v poštev. Gre tu za dva trgovca in vsebuje v obliki blaga dano posojilo kupčijo na obeh straneh. Zgornji slučaj se tnore smatrati tedaj le za kreditno kupčijo, nikakor pa ne za posojilo. Vsled tega se mora B. oprostiti. Kasacijsko sodišče je ugodilotpritožbi in je trgovca B. popolnoma oprostilo, vpoštevajoč od njegovega zastopnika dana razmotrivaiija. »S. T. V*. Kupčija s krompirjem bo letos jako dobra — ako bo-vreme lepo odslej vsaj 14 dni. Popraševanje po krompirju je toliko, da se ne rnore sproti vstreči. Gospodarska Zadruga je pridno na delu pri kupčiji in pošilja po 30—40 vagonov na dan v tujino. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. — Sprejme se: 2 kontorista, 1 poslovodja, 2 skladiščnika, 4 pomočniki mešane stroke, 1 pomočnik železniške stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 1 pomočnik modne in galanterijske stroke, 2 kontoristinji, 5 prodajalk, 6 učencev in 3 učenke. — Službe išče: 3 knjigovodje, 2 korespon-denta, 4 kontoristi, 4 poslovodje, 3 potniki, 8 skladiščnikov, 19 pomočnikov mešane stroke, 7 pomočnikov železniške stroke, 10 pomočnikov manufakturne stroke, 14 pomočnikov špecerijske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 14 kontoristinj, 10 blagajničark, 20 prodajalk, 7 učencev in 2 učenki. Posredovalnica posluje za delodajalce, člane društva, učence in učenke brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Razne vesti. Protialkoholno gibanje med vojaštvom. — V Celovcu je imel pri 17. peš-polku, pri katerem služijo slovenski fantje, tamkajšnji vojaški kurat predavanje o alkoholizmu za vsak bataljon posebej, ker ni imei prostora za vse naenkrat. Teh predavanj se je vdeležilo okoli 800 vojakov, od katerih se je vpisalo v protialkoholno I društvo »Sveta vojska« 243, ki so večinoma popolni abstinenti. Gospod polkovnik, ki je sam abstinent, in gg. častniki so pro-tialkoholnemu gibanju prav naklonjeni. Žal, da ni pri vseh polkih tako kakor v Celovcu pri polku naših »Janezov«. Zdi se, da je uprav nasprotno. V vojaškem strelišču v Panovcu je več napisov v širokih okvirih, ki proslavljajo »dobro« kap- j Ijico. IV. avstrijski protialkoholni shod je bil binkoštne praznike (soboto, nedeijo in pondeljek) v Brnu. Slovensko organizacijo sta zastopala: za centralo — ker je bil predsednik zadržan -=- I. Puhar, tajnik protialkoholne zveze v Ljubljani, ki je bil ! obenem zastopnik kranjskega deželnega odbora; za Primorsko dr. Serjim, pred- j sednik tolminske Svete vojske, ki ga je i odposlalo tržaško namestništvo. L. 1916 se bo vršil avstrijski protialkoholni shod I v Ljubljani. I Viharna seja tržaškega mestnega sve- | ta. — Na četrtkovi seji se je nadaljevala debata o proračunu in sicer o šolskih zadevah. Svetnik Nicohio je zahteval večjo skrb za s n a ž n o s t v š o 1 a h in za razsvetljavo ter kopelji. Upeljale se naj bi nove klopi amerikanskega sistema. Daljša debata se je vnela radi vprašanja, če smejo sluge prodajati kruh in druge stvari šolarjem. V krepkih besedah je nato I nastopil svet. W i lf a n za slovenske j š o I e v m e s t ti. Svet. Ferluga je predlagal ustanovitev dveh slove n-s k i h rikreator i j e v v okolici. Pred- I log se odstopi odseku. O nedostatkih otroških vrtcev je govoril nato svet. Ni-colao. Telovadba se ne goji tudi v okoliških šolah. Zato je proti temu odločno nastopil svet. VVilfan. Vsled interpelacije svet. Fiamina na župana, če v resnici pošiljajo šolska vodstva šolski komisiji tajna kvalifikacijska poročila učiteljev, kar je popolnoma nepravilno, je vstal dr. Wil~ fan in potrdil vprašanje. Stavil je nato predlog, da nai šolska komisija izdela takoj načrt, da dobe mestni uradniki svojo službeno pragmatiko, enako oni državnih uradnikov. Predlog je bil sprejet. — Precej viharja pa je bilo, ko je predlagal d r. P e r t o t, da se naj v rojanskem rikre-atoriju nastavita dva slovenska učitelja. V debati so Italijani jasno pokazali, zakaj ustanavljajo rikreatorije. S a m o v s v r -ho p o i t a 1 i j a n č e v a n j a. Predlog dr. Pertota je bi! seveda odbit. V daljšem govoru je nastopil nato dr. Wilfan za podpo- I ro »Tržaški kmetijski družbi«, ki ne dobi- va nobenih podpor, dasiravno je veliko važnejša, ko laška »Agraria«. Kako velikanska je laška krivičnost se vidi iz tega, da so dovolili brezpomembni »Agrariji« •14.470 K letne podpore, slovenski pa niti L.400 K, temveč le veliko ničlo. Doktor Wilfan je govoril zelo dolgo in s prepričevalno silo, nakrat pa je vstal ves jezen svetnik Braidutti, kričeč: »Čas je, da konča«. Po krepki repliki dr. Wilfana je iz-L rekel župan svoje obžalovanje I nad dogodkom, nakar je zaključil sejo, ki je v tako bengalični luči pokazala, kako pravični znajo biti Italijani. Za Malisore je denar, za nas pa ne. Skader. — Te dni se je tu slovesno otvo j ril »Malissorenheim«, v katerem se bo izključno na troške avstrijske vlade vzgajalo na stotine malisorskih otrok. Učni je-I zik bo albanski in nemški. (Za tisoče in tisoče slovenskih in hrvatskih otrok pa ni denarja). Tržaški dogodki ob priliki prvega inajnika pred sodiščem. — Včeraj se je končala kazenska obravnava proti Slo-I vencu P e ča r j u, ker je sunil z nožem Italijana Morterro. Predsednik senata je bil Lazzarich, zagovarjal pa je Pečarja dr. Žerjav oziroma dr. Mandič. Pri drugi obravnavi so bili votanti senata drugi, ker je prve -odklonil zagovornik vsled neznanja slovenščine. Obtoženec Pečar je svoje dejanje priznal, ne čuti se pa krivega. Morterra je namreč napadel enega Slovenca (Živca) in ga tolkel s palico po glavi. Temu je prišel na pomoč. Ko pa ]e prišel k Morterri, je ta vzdignil palico in ga udaril dvakrat po glavi, moral se je torej braniti in je zato sunil z nožem. Ravnal je torej v silobranu. Priča redar Pun-tin potrdi, da je udaril Morterra Pečarja s palico. Ravno tako tudi priča Žive. Priča Morterra, ki se tudi zapriseže pa taji, da bi on udari! Pečarja. V kratkem govoru je zahteval državni pravdnik, da se kaznuje obtoženca v smislu obtožnice. V toplem govoru na se je zavzel za obtoženca dr. Mandič. Predlagal je oprostitev ali pa saj najrnilostnejšo sodbo. Po kratkem posvetovanju je proglasilo sodišče Benedikta Pečarja krivega težke telesne I poškodbe in ga obsodilo na 6 mesecev težke ječe, poostrene z enim postom vsak mesec. Preiskovalni zapor se mu všteje. Zakon določa za težko telesno poškodbo kazen od enega leta do petih let, pri Pečarju so se unoštevale torej vse olajšujoče okolščine. Branitelj si je pridržal pravico priziva. Tunel gradijo skozi goro Grazia pri Nbzi. Del tega tunela se je vsled nalivov podrl. Trideset delavcev ie ponesrečilo. Padel je aviatik Prodam v Budimpešti ter se nevarno poškodoval, tako cis poškodbam najbrže podleže. Napravil je več dobrih poletov, pri končnem, ko se je spuščal na zemljo, je zadel v hrib in ponesrečil. Strahovita katastrofa v kanadskem rtidokopti. — V nremogokonu v bližini Fcrnie je izbruhnila strahovita eksplozija, ki ie povzročila silen požar. Iz rovov pri-haiaio gosti dimi. Število ponesrečencev je zelo veliko. 200—600 ljudi je našlo smrt v gostem dimu, če niso postali žrtve ocj-nta. Posedaj so izvlekli iz rovov okoli 50 trupel. Živa zgorela. Smrtna nesreča vsled orilivanfa špHH v o^enl — V Ljubljani ie 23 letna služkinja Justina Misel nekaj kuhala in pri tem nrilila špirita v ogenj. Plamen jej je nubnil v obraz in koj je bila vsa v ognju. Umrla je v bolnišnici. Strašna drama v Pulju. — Zastrupil se je v Pulju fregatni zdravnik dr. K. Za-halka. Njegova žena Helena Tercis je umrla nagloma, najbrže ker je hotela s prepovedanimi sredstvi odstraniti svoj telesni plod. Mati njena si je prerezala žile in umira v bolnišnici. — Dr. Zahalka je bil tajno poročen s Heleno Tercis, najbrže ker ni imela potrebne kavcije. Poročila sta se v Belemgradu. Ona je Srbkinja. Živeli so v miru, nikdo ni nič slutil. Kar je zdaj umrla Helena. Zahalka se je bal, da bo zdravnik pri ogledu trupla konštatiral pravi vzrok smrti in Zahalka bi bil izgubljen. Zato je sklenil umreti; pil je morfij in umrl. Mati rajnke je imela prerezane žile; to so dobili še živo v sobi poleg mrtve hčere njene. Pač strašno! Poljski mecen. — V Gorze Kalvvarvi pri Varšavi je umrl Teodor Pelczvnski, ki je zapustil 50.000 rubljev za poljske na-| rodne institucije, Uspeli Poljto t Ml ženski spol številnejši in ta pretežnost raste v istem razmerju s kulturo. Dandanašnji se ta diferenca pojasnjuje z izseljevanjem, ker se na druge razloge še ni prišlo. Ali dejstvo je„ da stare kulturne dežele z močnim izseljevanjem po vrsti izkazujejo mnogo večje Število n kn ip tn knmkii« i^rfefe^i-+™W1 ^flaflajff popreeniTfftr 100 moških Ko je Bismark dne" 28. januvarija 1886. leta izjavil, da pruska država s po- Ijake in ko je ta komisija istega Teta Tk čela svoje delovanje, se je pričela tudi velika borba Poljakov, da ohranijo svojemu rodu in potomstvu dedovino. Od leta 1886. do 1913. je kupila kolonizacJis>Ka kc>^ misija za kolonizacijo'1 po Nemcih zemlje 291.524 ha v Poznanju in 128.194 ha v Za-padni Prusiji, v vsem 730 velikih posestev in 554 selških gospodarstev za svoto 414,683.642 mark. Ta prostor znaša 7.7% celokupne površine Poznanja in Za-padne Prusije. Od teh zemljišč je prešlo iz posesti Poljakov v posest Nemcev 194 velikih posestev in 239 selških gospodarstev. Komisija je plačala leta 1886. v Poznanju za hektar 601 marko, leta 1912. pa 1313 I mark, v Zapadni Prusiji je porastla cena zemlje štirikratno, to je od 523 na 1801 marko. Na kupljeni zemlji je napravila komisija 20157 srednjih posestev in na njih \ kolonizirala Nemce in sicer 20434 družin ; protestantovske vere. Leta 1849. je rekel v pruskem zboru • Poljak Stablewski: »Ako odvzamete Poljakom vse pravice in razžalite njihova , narodna čutstva, potem se spomnimo,- da ' nismo samo Poljaki, ampak tudi Slovani. \ Zgodovina pozna samo eno logiko: ali do-\ hiuio pri Vas pravico ali postanemo Vaši sovražniki skupno z ostalim Slovan-¦; stvom.« In do tega je prišlo. J V nemškem cesarstvu bi je jo Poljaki j oster boj z Nemci. Vsaka akcija Nemcev 1 je zadela na močno reakcijo pri Poljakih. Neki Poljaki so prodali zemljo Nemcem, večina njih pa jo je čuvala kot zenico v | očesu in se poleg tega trudila še Nem-i ceni odvzeti, kar je bilo mogoče. Uspeh ! poljske borbe se kaže v »Stattl. Jahrbuch ] tiir den preusiseheri Staat«, ki je izšel v I Berolinu letos in prinaša podatke o pre-| menihi posesti v Zapadni Prusiji in Poznanju od leta 1896—1911. Po tem izvestju je . prišlo iz nemških v poljske roke v tem ! času 30898 posestev s površino 287.286 '»a, i/ poljskih rok v nemške pa samo I5I.VS posestev s površino 191.159 ha. Iz nemških rok je torej prišlo v poljske čistih \ (.»i).!26 ha. Nemško prizadevanje je vzbu-j dilo, kakor kažejo številke, reakcijo na s poljski strani in Poljaki so lahko zadovolj-': ni s svojim uspehom. Nemci so pričeli se-, daj.z ekspropriacijo poljskih posestev, no, ¦ reči se da. da tudi po tej poti ne zatro Po-- Makov, ker ti že dobe način, da paralizi-j rajo delo Nemcev. fTloškf in ženske. V gospodarskem življenju vsakega Kovda je gotovo velike važnosti razdelitev piebivalstva po spolu, katerih je več, ali moških ali ženskih, to prihaja v obilni meri \ gospodarstvu v poštev, kakor tudi \ dr.igih o/.irih. —- Narava sama pa je, kakor je videli na sploh, obdržala nekako ravnotežje obeh spolov. Zato pa je že veliki statistik Ivan Peter Siissmilch (1707— 1/67) pisal o »božanstveni ureditvi« razdelitve človeškega spola. Ali družabne uredbe, posli, kultura so to ureditev razmaknile in se ta zmenjuje sedaj na moško >odai na žensko stran. Na čegavo korist pravzaprav, dokaže bodočnost. Za sedaj 't-' hs; ^»oče konstMirati samo nekatera ka-'"•'Iteristična dejstva. Dejstvo je. utrjeno :,f< stoletjih, da se povprečno rodi več iiHiškili nego ženskih. Na 100 detet žch- skega spola odpada Hi5.....106 dečkov. Istočasno pa se mora konstatovati tudi drugo dejstvo, da je odstotek umrljivosti med dečki, dokler ne prestanejo otroške dobe, mnogo večji nego pri deklicah. ^ PoŠtevaje prebivalstvo cele zemlje, po najnovejšem štetju, se dobi razmerje: 99 žensk na 100 moških. Pri te-n treba konzultirati dejstvo, da pri nekaterih rodovih se omalovažuje ženski spol in žensk" dete ni deležno potrebne pažn.ie ali na se gre celo tako daleč, da se ženska deteta ubije hitro po porodu. To vpliva ^eveda na razmerje v številu med moškim m žensko. Nasprotno v kulturnih državah, •^jer je priznana ravnopravuost spolov, je 102'ženske, v »mladi« Avstraliji pa pride 85 Lensk na 100 moških, v Aziji 96, v Afriki jn Ameriki 97 žensk na 100 moških. »Posebno za Ameriško Unijo je karakteristično, da vztočni kraji z najstarejšimi naselbinami (tako tudi v Meksiki) izkazujejo več žen nego moških, v srednjih delih vlada jednakost spolov, v -zapadnih.se opaža izdatno zaostajanje ženske v številnem razmerju do moškega. V Evropi sami je 4:!/t milijona več ženskih nego moških. V posameznih evropskih državah na podlagi zadnjega ljudskega štetja o d p a d a n a 1 0 0 0 m o š -k i h že n s k: Portugalska 1093 Norveška 1083 Britanija 1061 • Danska ' 1061 Španska 1059 Švedska 1041 Avstrija 1036 Ogrsko-Hrvatska 1019 Švica 1031 Nemčija 1026 Francoska 1022 Nizozemska 1021 Belgija 1013 Italija 1010 Grška 986 Rumunska 968 Bolgarska 961 • Srbija 937 Ta izkaz kaže, da je med Germani obilo več žensk nego moških, v balkanskih deželah pa se kaže občutno večje število moških nad ženskami. Razlogi za to pač ne bodo samo gospodarskega iu socialnega.značaja, marveč tudi v posebnostih rase. V avstrijskih deželah prihaja po ljudskem štetju 1910. na 1000 moških ž e u s k: Dol. Avstrija 1046 Gor. Avstrija 1077 Solnograška 995 Štajerska 1006 Koroška 998 Kranjska 1099 Trst - 1040 Goriška 961 Istra 912 Tirolska 991 Predarelska 1012 Češka 1047 Moravska 1066 Šlcska 1046 Galicija 1038 Bukovina 1021 Dalmacija 1000 V petih deželah v Avstriji torej je mani ženskih nego moških — v ostalih je obratno. Ali tudi ti podatki ne kažejo pravega razmerja gledč posameznih dežel, ker na to razmerje močno vpliva število izseljencev in število vojaških garnizij. V Hrvatski in Slavoniji pride na 1000 moških 1045 žensk, v Bosni in Hercegovini na 1000 moških 908 'žensk. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavfičv Gorici. Tiska: »Goriška Tiskarna« A. Oabršcek (odgov. J. Fabči«). Zalaga: Dnif.ba za izdajanje listov »Soča« in »Primorec«. Foakušnje pošlje na zahtevo popolnoma zastonj Hestle, Dunaj Biberstrasse. 8 K ki se bode vršil ii nedeljo, dne 28. Innija 1914 ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih v Komun hšt. 88. DNEVNI RED: 1. Volitev enega člana v odbor oz. volitev predsednika. 2. Čitanje in odobrenje zadnjega občnega zbora. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Odobritev računa za leto 1913. 5. Volitev nadzorstva za leto 1914. 6. Slučajnosti. A ko bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob navedenem času, se bo vršil ob 5. uri popoldne na istem mestu in z istim dnevniu- rednm drugi občni zbor, ki bo sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. V KOMNU, dne 17. junija 1914. „Vinarsko in gospodarsko društvo" v Komnu vpisana zadruga z omejeno zavezo. ODBOR. f C kr. priu. tovarna mila in sueč E. HOLZER nasl. G. BRHTTIHH 140 let obstanka ( tovarne je najboljše jamstvo za občinstvo, da so izdelki prvovrstni. Omenjena tvrdka, izdeluje milo in sveče in je ena najstarejših tvrdk v Avstriji, ki je bila 7 krat odlikovana z diplomi in svetinjami. .— Da spozna si. občinstvo vso dobroto kakovosti izdelkov, ki so napravljeni iz pristnih maščob in kljub temu se ne boje nikake konkurenca je sklenila tvrdka staviti na razpolago si. občinstvu uzorce mila, ki se jih lahko vdobi zastonj tovarni v ulici Torrente št. 5. J PALMA je neobrabljlv ka»Cnk|podpetnik. Edina primorska tovarna dvokoles : -----------------»TRIBUNA«------------------ Gorica, Tržaška nI. 26. prej pivovarna florjnp. Zaloga dvokoles, Šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov i. t. d. F.BATJEL- Stolna ulica št. 2-4. Prodaja na obroke. Cenilci firaako. Zobozdravniški In zoboteliniski atelje Dr. L Eržen GORICH Jos. Uerili tehalttce Sten. 37. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zcb. Plombo vsake vrste. Ordfnlra o soolem atellefn od 9. ure dop. do 5. ure pop. Anton Potalzky v Gorici naslednik Jos. Terpln. Na sredi Raštelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupevaUSie nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin preje in nitij. POTREBŠČINE. Za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE. za krojaee in čevljarje. Svetinjfce. — Rožni venci. — Masne knjižice. lišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. !¦ I. Felberbaum - Gorica Corso Gius. Verdi it. 11, Via Caserma St. 15 vis-a-vls izvoznega Irga m Obleke za gospode, gospe m otroke Perilo, nogavice, rokavice itd. v veliki izberi. Novosti: Športne jopice in bluze. i Reservni fond: K 126.014*60 Vplačani deleži: K 48.043 J Zadružnikov: 1707. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih »Goriška ljudska posojilnica vpisana zadruga z omejenim jamstvom Telefon štev. 79. Q fiorlti Dstan. 1. 1883. (v lastni hiši s Gosposka nlica štev. 7, I. nadstr.)^ sprejema hranilne vloge od vsakogar in jih obrestuje po 5°|o čistih. L Večje stalne »»loge proti enoletni odpovedi po j .dogovoru. — Vlagateljem so na razpolago^ i hranilniki. Posojila se aajejo i zastavo in osebni kredit. k Položnice poštne hranilnice^ na razpolago brezplačno. IZJAVA.*) Franc Slamič živ. Antona iz Černič, sedaj mesar v Solkanu, prekliče in obžaluje vse žaljivke, ki jih je izustil glede Leopolde Leban od Andreja iz Černič. Vsled te izjave je Leopolda Leban odstopila od zasebne obtožbe. j *) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. i HaroCalte se na SOČO" m Primorca", §•< #•¦ Adolf Urbancič, mesar Gorica, ulica sv. Ivana št. 7 priporoča svojo mesnico, v kateri seče meso prve vrste, in vse drugo, kar spada v mesarsko stroko. — Mesnica je moderno in higieničuG opremljena. Na zahtevo strank °»e :: : : pošilja meso na dom.: : : : Zvečer lahko postreže strankam, ako se zglaše na dom v isti hiši L nadstropje. IZIDOR NANUT autorizouana staubena turdka v (jopici ulica Adelaide Risfori štev. 5 se priporoča p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdeluje vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. Odlikovana pekarija in sladčičarna Karol Draščik v Gorici, na Komu v (lasni hiši) izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In likerje na drobno ali v originalnih butelkali. Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo (HHP"* po Jako zmernih conah ITlirodiinica, papirnica in tovarna šolskih zuezkou Kožnor & C=—Qorica' tik sadng9a tr9a- Najcenejši nakupovalni vir. Ha drobno In debelo. 475.000 I kron, ozir. frankov in iir znašajo vsakoletni glavni dobitki veliko skupine @f 5 originalnih vrednostnih srečk 5 i kojih 13 vsakoletnih žrebanj se vrši dne 0 1. septembra (dve), !& 14. septembra ter fgj 2. novembra. ^j 2. in 15. januarja, 1. februarja, 1. marca (dve), 1. in 14. majnika, 1. julija, 1. avgusta, ; Kupujte samo dvokolesa wfierlCBM in „fflfena"9 ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original lllCflOrla so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in slikanje (vezenje). Stroj teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamo- reznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki Kersevani & Čuk EOfiiGA, na Stolnem trgu št. 9. 375.000 kron, ozir. frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki manjše sknpine 3 originalnih vrednostnih srečk 3 kojih 9 vsakoletnih žrebanj se vrši dne 2. januarja, 15. januarja, 1. februarja, 1. majnika, 14. majnika, 1. julija, 1. avgusta, 1.4. septembra, 2. novembra. Kupnina za veliko skupino vseh o srečk se plača v 60 mesecih po 6 K, za manjšo skupino vseh treh srečk pa v 60 mesecih po 4 krone. Vsaka srečka mora najmanj enkrat zadeti! Vsi dobitki se izplačajo v gotovem denarju! Vse srečke imajo trajno vrednost denarja In Igrajo po izplačilu kupnine ie dolgo vrsto let brez vsakega nadaljnega vplačevanja, torej zastonj. ¦Jar* Vsak cenj. naročnik zamore dobiti nagrade in premije ter na ta OH*"" način kupnino zase naročenih srečk poljubno znižati ali sploh dobiti fffinp^ jih zastonj. -"9J4B Pojasnila daje in naročila sprejema: Glavno zastopstvo srečkovnega oddelka Celke induslrijalne banke v Pragi, Ljubljana. ----------- Naslov za pisma: SreCkovno zastopstvo IJubljana 5. ----------- 101 Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici Centrala Ljubljana, podružnice: CLlle,-Cc5opee, Saraleoo, Spili, Trst. Vloge na knjižice po 41U°|o> v tekočem računu po dogovoru. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev, vseh vfst deviz-vaiut. Borzna naroČila. Promese za vsa žrebanja. Vnovtenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. Delniška glavnica K 8,000.000 Rezervni zakladi K 1,000.000 Eskont menic. Stavbeni krediti. Predujmi na vrednostne papirje. Srečke na obroke, Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanj6 Safes. Nakazila v inozemstvo. Kreditna pisma,