YU ISSN 0040-1978
leto xlii, št. 46 Ruj, 1. decembra 1989 cena 19.000 dinarjev
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE:
Pismo »od daleč« (stran 3)
Domače koline (stran 4)
Prieški krst mošta v Ljubljani (stran 8)
Tri priznanja za Haloški biser (stran 9)
Katarinin
miting
v Ptuju
Letošnji tradicionalni katarinin
sejem je potrdil, da je to zagotovo
ena največjih sejemskih prireditev
v letu, saj je bilo tudi tokrat — v
soboto, 25. novembra — naše sta-
ro mesto dobesedno preplavljeno s
prodajalci in kupci iz raznih kra-
jev domovine, pa tudi onkraj naših
meja.
Gneča je bila toliko večja, ker
je bila sobota in povrhu tega še
predpraznična, tako da je bilo tu-
di precej več porok kot ponavadi.
Sicer pa nekega posebnega do-
živetja po sprehodu med stojnica-
mi nismo doživeli. Še naprej velja
stara ugotovitev, da so prodajalci
ponujali vse preveč starih oblačil,
kiča in krame ter vse manj izdel-
kov pristne domače obrti, takih,
ki bi imeli trajnejšo etnološko in
uporabno vrednost... In mnogi
so iz Ptuja odšli razočarani, saj
potemtakem katarinin miting za-
gotovo ni uspel. Foto: M. Ozmec
Tudi Ptujčani proti mitingu
OB DNEVU REPUBLIKE
v počastitev dneva republike je bila v avli srednješolskega
centra Ptuj minuli petek, 24. novembra, osrednja občinska pro-
slava, ki je bila sicer nekoliko slabše obiskana, pa vendar je mi-
nila v prisrčnem predprazničnem vzdušju.
Tone Ceh, predsednik izvršne-
ga sveta SO Ptuj, je v svojem
slavnostnem govoru ob grenkih
spominih na dneve ob rojstvu
naše države aktualiziral tudi se-
danje vse bolj zapletene in skraj-
no resne trenutke jugoslovanske
sedanjosti. Ob tem je poudaril,
da smo tudi v ptujski občini
odločno proti mitingaškemu re-
ševanju medsebojnih problemov
ter kosovizaciji Jugoslavije. Iz
krize nas lahko reši le trdo delo
in pameten dialog. Ve druge me-
tode, ki se jih lotevajo nekateri
politiki, so že vnaprej obsojene
na propad, saj je to potrdila tudi
svetovna zgodovina. Žalostno je,
da se v dneh, ko se narodi resno
vključujejo v Evropo 92, v Jugo-
slaviji ubadamo z mračnimi, na-
zadnjaškimi diktatorskimi meto-
dami in vse resnejšimi poizkusi
vsiljevanja le ene resnice.
V ptujski občini smo vedno za
napredek in to smo dokazali tudi
v iztekajočem se letu, saj smo in-
dustrijsko proizvodnjo v primer-
javi z enakim obdobjem lani po-
večali za več kot 16 odstotkov.
Največ zaslug za to gre vključitvi
novih proizvodnih zmogljivosti
TGA Kidričevo, ki sedaj pomeni
kar 46 odstotkov industrijske
proizvodnje v občini. Na drugem
mestu pa je Perutnina, katere de-
lež predstavlja 24 odstotkov in-
dustrijske proizvodnje.
V nadaljevanju proslave je
Gorazd Žmavc, predsednik SO
Ptuj, izročil Alojzu Gojčiču odli-
kovanje red republike s srebrnim
vencem, s katerim ga je odliko-
valo predsedstvo SFRJ za izred-
no požrtvovalno in uspešno
opravljanje naloge predsednika
Zveze letalskih organizacij Slo-
venije ter za uspehe, ki jih je do-
segel pri opravljanju odgovornih
funkcij v občini Ptuj, regiji in re-
publiki.
Slavje pa so ob koncu pope-
strili še ptujski godbeniki pod
vodstvom Toneta Horvata ter
mladinski pevski zbor srednje-
šolskega centra Ptuj pod vod-
stvom Darje Koter.
-OM
SKUPŠČINI SOCIALISTIČNE
REPUBLIKE SLOVENIJE
UUBUANA
Delovni ljudje in občani občine Ptuj izražajo vse večjo zaskrbljenost
in nezadovoljstvo zaradi napovedanega mitinga, ki je predviden I.
decembra 1989 v Ljubljani.
Podpiramo stališča slovenskega političnega vodstva in državnih or-
ganov do napovedanega zborovanja, prav tako pa stališča, da je
potrebno vse sporne zadeve in nesoglasja reševati po demokratični
poti in v okviru sprejetih ustavnih norm ter upoštevanja sistema
pravne države.	PREDSEDSTVA SO PTUJ
in DPO občine Ptuj

Tako trdijo vaščani Gruškovja, Trdobojcev in Ložine v krajevni
skupnosti Leskovec, kjer so razočarani zaradi tega, ker so ostali osam-
ljeni, ko se je porušil dotrajan lesen most, ki povezuje te tri zaselke s ci-
vilizacijo.
Gre za most čez potok Psičina
v Snarečki grabi, prek katerega
se vozijo na delo v Ptuj ali celo v
Maribor vaščani iz okoli 35 sta-
novanjskih hiš, največ iz Gru-
škovja, Ložine in Trdobojcev, pa
tudi iz okoliških zaselkov. Pred
kakimi tremi tedni je most popu-
stil pod težo tovornjaka. Kot sta
povedala Janko Jelen in Štefan
Pernek, so o tem takoj obvestili
tajnico KS Danico Fric, pa tudi
tovariša Pavlico na komunalni
skupnosti v F*tuju. Ti so se sicer
kmalu oglasili, si ogledali situa-
cijo, postavili opozorilne znake
za prepoved prometa, ker je
most porušen, ter obljubili, da
bodo zadevo uredili »čimprej«.
Krajani »od sveta odrezanih
vasi« so v teh dneh preživljali še
eno grenkobo več. Tisti, ki hodi-
jo na delo, so morali v snegu in
mrazu hoditi peš po sedem kilo-
metrov, da so lahko v Leskovcu
potem sedli na topel avtobus.
Tako so vstajali še pred četrto
uro, vračali pa so se pozno v noč
— seveda prav tako peš, kajti tu-
di za kolo je 70 cm globoka lede-
no mrzla Psičina prevelika ovira.
S prošnjami pri »odgovornih«
pa seveda niso nehali. In ker je
še naprej ostajalo le pri oblju-
bah, so sklenili, da pljunejo v ro-
ke in si začasno most uredijo sa-
mi. V petek, 24. novembra, je de-
set možakarjev iz omenjenih treh
vasi kljub mrazu pričelo akcijo.
S traktorji so navozili težke tra-
move, ki so jih prispevali sami.
Ker jih je dohitel mrak, niso klo-
nili, ampak so pod svetlobo žaro-
metov traktorja in fička delo na-
daljevali. Zaradi mraza so si z
odpadlimi treskami zakurili, da
so si tuintam lahko ogreli dlani.
Ker jim je med delom zmanjkalo
velikih žebljev, so si pomagali
kar s puljenjem starih iz polom-
ljenih mostnic. Nekaj pred dva-
indvajseto uro se je na njihovih
premraženih licih pojavil zmago-
slavni nasmeh. Ko so s traktor-
jem preizkusili trdnost obnovlje-
nega mostu, se je sredi sveže zbi-
tih tramov kmalu našla pletenka.
Tedaj so pozabili na vse težave
in se ob ognju poveselili.
Zagotovo je to velika delovna
zmaga Haložanov s tega konca
in morda je naključje, da sovpa-
da s praznovanjem dneva repu-
blike. Krajani Ložin, Gruškovja,
Trdobojcev in okoliških zaselkov
so tako na pristen način dokaza-
li, da zmorejo še tako velike pre-
preke premagati složno z roko
ob roki. Zavedajo se, da je most,
ki so ga sami naredili, le začasna
rešitev, zato trkajo na zavest ti-
stih, ki jim obljubljajo, da bodo
zadevo uredili »čimprej«. Nekdo
je rekel: »Tistih devet milijard,
ki so jih v komunalni skupnosti
plačali za izdelavo projektov bo-
dočega mostu, bi morali dati
nam, pa bi za ta denar naredili
sami nov železobetonski most,
prek katerega bi lahko vozili tudi
težki tovornjaki. Tako pa bo
most veljal kdo ve kolikokrat
več.«
Kakorkoli že, družba ne sme
pozabiti, da so tudi Leskovec
Haloze, in če smo v teh dneh bili
v Sloveniji solidarni do Haloža-
nov, ki so jim plazovi in vodna
ujma odnašali imetje, zakaj naj
bi v KS Leskovec ostali črne ov-
ce. Sicer pa nihče ne ve, ali ni
most v Snarečki grabi klonil prav
zaradi tistega usodnega julijskeg
neurja.
M. Ozmec
Zadnja dela na mostu v Snarečki grabi nekaj pred 22. uro ob ognju in
ob soju žarometov traktorja in fička. Bravo, Haložani!
(Foto: M. Ozmec)
Haloze potrebujejo razvojni koncept
Pri koroški razvojni organizaciji z Raven deluje
tudi posebna skupina strokovnjakov, ki se ukvarja
z vprašanji razvoja podeželja. Z njenimi predstav-
niki so se 22. novembra v ftuju pogovarjali pred-
stavniki občinskega izvršnega sveta in nekaterih
komitejev. Tema pogovora je bila priprava oziro-
ma izdelava dnlporočnepa razvojnega koncepta
Haloz. Predvsem so se ukvarjali z vsebmo m ugo-
tovili, da potrebujejo še več podatkov oziroma
strokovnih prispevkov.
Pogodba o izdelavi razvojnega koncepta še ni
podpisana. Pričakovati pa je, da se bo to zgodilo v
kratkem.
MG
^UVODNIK-----------------------
Kam smo prišli
Ob tragediji v aleksinsških rudnikih, ki nas je res pretresla in
hkrati opozorila, da varstva pri delu nikjer in nikoli ne gre podce-
njevati, nas razburja — ene bolj, druge manj — za danes napove-
dani miting Srbov in Črnogorcev s Kosova in drugih krajev v Lju^
bljani. Tudi ob tem smo se v Jugoslaviji razdelili na ZA in PROTI,
veliko pa je tudi vzdržanih, verjetno zato, da se ne bi enim ali dru-
gim zamerili. Med vzdržane smo lahko, na žalost, uvrstili zvezne
organe, naše vrhovno politično in upravno vodstvo. Zakaj je tako.
ni težko uganiti. Tako kot gre za delitve po Jugoslaviji, je tudi v or-
ganih ali vodstvih. Od kod pa je kaj prišlo, pa je tudi jasno — po
obratni poti, kot sem navedel. Če bi se omejil le na to, kar preberem
v časopisih, poslušam na radiu ali gledam in poslušam po televiziji,
potem so v ospredju zanimanja tragedija v aleksinških rudnikih, v
daleč največji meri pa politična dogajanja od Triglava do Djevdjeli-
je, kot se naši borci za enotnost in trdnost radi slikovito izražajo.
Kaj pa gospodarstvo? Tu nekje vmes je bolj blizu politiki kot
ne, pa čeprav se veliko govori o ločitvi. In kje je v tej — za mene ve-
likokrat neprebavljivi — godlji življenje, človek? Vsepovsod in ni-
kjer. Čudno in nelogično hkrati. Pa se mi zdi. da je res tako. Ko ra-
bimo podporo, je človek vse — naše največje bogastvo, vse za njega
in od njega. Kaj pa zanj? Kaj mimo poudarjanja, napotkov, da bi
mu šlo dobro — torej veliko bolje kot danes? Malo ali nič. Ko bi
naše velike besede meso postale, bi se utapljali v njem, ne pa v ze-
lju! Torej nismo v blagostanju, temveč na drugi strani. Saj poznate
tisto, da je kapitalizem na robu propada, mi pa še korak spredaj.
Torej smo tu in nikjer drugje. Od tod moramo zlesti na raven, ki se
ji reče spodobno življenje. Upam, da se vsaj okrog tega, kaj je člove-
ka spodobno življenje, ne bomo prepirali. Upam. da k takemu ži-
vljenju sodi tudi to, da človeka ocenjujemo po tem, kakšen je. in ne
kaj je po narodnosti, veroizpovedi in lwmu pripada. Ko bomo to do-
segli, v bistvu pa bi tako moralo biti že ves čas. potem bo naše skup-
no življenje v republiki, kije v sredo proslavila 46. rojstni dan. ne-
kaj čisto drugega, kot je danes. Kdaj bo tako? Verjetno se strinja-
mo, da bi do tega morali priti hitro, da se bomo lahko veliko bolj
posvetili vsakodnevnemu delu in življenju ter izhodu iz gospodarske
krize, kar je pogoj za boljše življenje. Prej ko bo to spoznala večina,
prej bomo tam. V nasprotnem primeru pa bomo tam, kamor gremo
sedaj.
No, precej je že tega, kar kaže na bolje. Žal pa to ni tako pou-
darjeno kot ono drugo. O tem, kaj vas pri vas ali okoli nas navdaja
vsaj z majhnim optimizmom, veste veliko več kot jaz. Razširimo
krog optimizma!
Ludvik Kotar
Ptujska čistilna naprava
v preizkusnem zagonu
»s svečanim odprtjem prenovljene in dograjene centralne ptujske
čistilne naprave so projektanti, graditelji in izvajalci končno poravnali
svoj dolg do Ptujčanov in do širšega slovenskega prostora,« je med dru-
gim poudaril slavnostni govornik Tomaž Vuga, predsednik republi-
škega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora, ki v četrtek,
23. novembra, ni mogel skriti zadovoljstva, saj bo odslej naša republi-
ka manj onesnažena za okoli 100 tisoč populacijskih enot. Kmalu se
bodo ptujski čistilni napravi pridružile še dve ali tri, vse skupaj pa po-
meni že kar pogumen korak, ki bo kritično stanje na področju ekolo-
gije vsaj malo omilil, nikakor pa ne rešil.
Po sedanji vrednosti je veljala rekonstrukcija čistilne naprave
okoli 250 milijard, vendar pa je treba upoštevati dejstvo, da sega za-
deva že v čas pred dobrimi 12 leti. Zatorej je ta šola stala precej več;
vsi skupaj pa smo veseli, da so se žolčne debate, seje brez konca in
prodajanje živcev v tej zadevi končno polegli.
Potem ko je vodja čistilne naprave magister Andrej Somen po-
drobneje predstavil obratovanje »tovarne blata«, je Tomaž Vuga tudi
simbolično prerezal vrvico, zatem pa s pritiskom na gumb pognal ob-
jekt v poizkusno obratovanje.
Sicer pa so ob ogledu gostje iz vse republike lahko videli (žal ne
preizkusili), da je zagon CCN (centralne čistilne naprave) dobro pre-
stal svoj ognjeni krst. Upajmo in želimo, da bi bilo tako tudi vnaprej
in da bomo ob letu priča tudi rednemu obratovanju naprave.
Ta osrednji predpraznični dogodek v občini so s prisrčnim kul-
turnim programom popestrili še učenci OŠ Toneta Žnidariča ter pevci
moškega zbora KG P pod vodstvom Jožeta Demikoviča.
-OM
Po svečanosti so si gostje pod strokovnim vodstvom ogledali objekte či-
stilne naprave.
(Foto: M. Ozmec)
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
1. december 1989 - TEDNIK
Delegatska vprašanja
/V'a skupai seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti
skupščine občine Ptuj je bilo nekaj vprašanj delegatov, zakaj še niso
prejeti odgovora na prejšnje delegatsko vprašanje, v zboru krajevnih
skupnosti pa je bilo tudi nekaj novih delegatskih vprašanj.
PROSTORSKA STISKA V OS
FRANCA OSOJNIKA
Delegacija KS Franca Osojni-
ka Ptuj navaja, da je v temeljih
plana občine Ptuj za obdobje
1986—90 bila predvidena tudi
rešitev prostorskega problema za
OS Franca Osojnika, vendar to
ne bo uresničeno. Zaradi tega
svet staršev in delovni kolektiv
šole vprašujeta, kako bo občin-
ska skupščina kot ustanoviteljica
v prihodnosti rešila ta problem.
Poudarjajo, da OS Franca
Osojnika dela v veliki prostorski
stiski, saj ima na učenca le
2,88 m', kar je najnižja kvadra-
tura med vsemi šolami v občini,
občinsko povprečje je 5,6 m', re-
publiško pa 6,6 Na šoli ima-
jo dve zasilni učilnici ob 13 nor-
malnih, telovadnico in tri prosto-
re za učila. Število učencev na-
rašča. Tako je bilo v šolskem letu
1986/87 696 učencev, leto kasne-
je že 717, potem 721 in 723 učen-
cev v tem šolskem letu. Učenci
so v 24 oddelkih, 39 pa je vklju-
čenih v dva oddelka podaljšane-
ga bivanja. Podatki kažejo, da
imajo v rednih oddelkih popre-
čno 30,12 učenca in da to šolo
obiskuje kar 9,5 % vseh osnovno-
šolcev v občini. To je tudi edina
šola v občini, ki nima jedilnice,
zato imajo prehrano v šoli samo
učenci od 1. do 4. razreda in še ti
v rednih učilnicah, drugi učenci
pa se v šoli ne morejo prehranje-
vati. Navajajo, da je opisani
standard na učenca med najnižji-
mi v republiki, in želijo vedeti,
kakšne rešitve so predvidene za
njihovo šolo.
KDAJ MEDKRAJEVNI TELE-
FONSKI KABEL
Delegacija KS Destrnik je že
lansko leto predložila delegatsko
vprašanje v zvezi z zgraditvijo
medkrajevnega telefonskega ka-
bla Ptuj-Destrnik —Trnovska
vas. Od Podjetja za PTT promet
Maribor so prejeli odgovor, da
so gradnjo že začeli v letu 1988.
Nadaljevanje polaganja omenje-
nega kabla pa je predvideno v
planu za leto 1989. Baje so tudi
izvedeli, da je bila ta gradnja na-
črtovana v okviru »A« programa
kot prednostna. Sedaj se leto že
izteka, od uresničitve načrtovane
investicije pa je ostala samo
obljuba. Take obljube se vlečejo
že v četrto leto. Zaradi tega zah-
tevajo konkreten odgovor, kdaj
bo ta investicija opravljena, pa
tudi kako daleč so načrti in pri-
prava gradbene dokumentacije._
JAVNA POT CEZ MESTNO
POKOPALIŠČE
Delegacija KS Borisa Ziherla
Ptuj v svoji pobudi ugotavlja, da
je po zgraditvi Srednješolskega
centra v Ptuju in stanovanjski
gradnji Rabelčja vas—zahod čez
območje nekdanjega mestnega
pokopališča v Ptuju nastala mo-
čno prometna javna pot in to mi-
mo načrtov o preureditvi mestne-
ga pokopališča v javni — spo-
minski park. Glede na material-
ne možnosti v občini bo tako sta-
nje trajalo še precej let. Zaradi
tega je delegacija dala pobudo,
da se javna pot čez mestno poko-
pališče vsaj minimalno komunal-
no uredi. Predvsem gre za javno
razsvetljavo, kar v nočnih urah
ne bi zagotavljalo samo večje
varnosti pešcev in kolesarjev,
temveč bi tudi preventivno vpli-
valo na pogoste nočne razgraja-
če, ki se po grobovih često van-
dalsko izživljajo.
... Da s to pobudo začasno ne
bo nič, je bil praktično dan odgo-
vor že med sejo zborov, ko dele-
gati niso sprejeli predloga odlo-
ka o obveznem plačevanju pri-
spevka za gospodarjenje s komu-
nalnimi objekti in napravami
skupne rabe. To pomeni, da ne
bo dovolj denarja niti za redno
vzdrževanje kaj šele za nove ko-
munalne ureditve.	FF
SKUPNA SEJA ZZO IN ZKS SO PTUJ
Delegatski ZA z odgovornostjo
Zaradi praktičnejše izvedbe so se v predsedstvu
SO Ptuj v zadnjem trenutku odločili, da naj bi bili
35. seja zbora združenega dela in 33. seja zbora
krajevnih skupnosti skupaj. Tako se je v torek, 21.
novembra, v narodnem domu v Ptuju sestalo 33
delegatov zbora združenega dela in 22 delegatov
zbora krajevnih skupnosti. Udeležba sicer ni bila
posebno bleščeča, vendar je večina delegatov
vztrajala do konca seje, zato sklepčnost ni bila
vprašljiva v nobenem zboru.
Po obravnavi prometne varnosti v ptujski občini
v letošnjem letu sta oba zbora enotno ugotovila,
da so prometnovarnostne razmere v občini še po-
sebno zaskrbljujoče, saj število prometnih nezgod
s težjimi posledicami narašča in smo še daleč od
tega, da bi uspevali v skupni jugoslovanski akciji
minus 10 odstotkov! Zato so vsi trije zbori skup-
ščine občine Ptuj imenovali po tri člane v skupno
komisijo, ki-naj skupaj z izvršnim svetom pripravi
predlog ukrepov za izboljšanje prometnovarnost-
nih razmer s konkretnimi nalogami in roki za po-
samezne naloge.
V razpravi o poročilu o izvajanju ustavnega za-
kona za izvedbo amandmajev k ustavi SRS so bili
delegati podrobneje seznanjeni z organiziranostjo
in delovanjem samoupravnih interesnih skupnosti
in njihovih strokovnih služb na posameznih po-
dročjih v letu 1990 tako v družbenih dejavnostih
kot v materialni proizvodnji. Zlasti pomembno je
vprašanje financiranja, ki bo v glavnem proračun-
sko in za pomembnejše dejavnosti centralizirano v
okviru republike, kar naj bi urejala zakona o fi-
nanciranju nekaterih skupnih družbenih potreb v
družbenih dejavnostih in o financiranju gospodar-
ske infrastrukture. Ustrezno bo treba urediti po-
dročje financiranja z odloki v občini, nekaj še do
konca letošnjega leta. Delegati so dali več pobud
in predlogov za dopolnitev in sklenili, da soglaša-
jo z zastavljenimi aktivnostmi v občini, pri tem pa
naj upoštevajo pobude iz razprave.
TRETJI SAMOPRISPEVEK: PREDNOST PO-
RODNIŠNICI
Poročilo odbora o izvajanju programa tretjega
občinskega samoprispevka in predlog rebalansa fi-
nančnega načrta občinskega samoprispevka za le-
to 1989 s programom porabe je podrobneje dodat-
no obrazložil Martin Berden, predsednik odbora.
Slednje je bilo v postopku priprave usklajeno tako
s stroko kot s samoupravnimi organi v Zdravstve-
nem centru Ptuj. Zato na seji obeh zborov ni bilo
bistvene razprave, temveč sta bila oba dokumenta
sprejeta soglasno, izrekli pa so tudi priznanje do-
sedanjemu delu odbora. V sklep so še zapisali, da
ima v nadaljevanju referendumskega programa
prednost zgraditev porodnišnice in da naj se dajal-
cem premostitvenega kredita izda poroštvo za vr-
nitev kreditov iz prilivov denarja samoprispevka.
Predlog odloka o razglasitvi nepremičnih kul-
turnih in zgodovinskih spomenikov na območju
občine Ptuj in predlog o spremembah in dopolnit-
vah odloka o razglasitvi in zavarovanju naravnih
območij in spomenikov narave v občini sta bila
sprejeta brez bistvenih pripomb. Zato pa se je za-
taknilo pri predlogu odloka o obveznem plačeva-
nju prispevka za gospodarjenje s komunalnimi ob-
jekti in napravami skupne rabe. Po krajši uvodni
razložitvi je bilo nekaj kritičnih pripomb zaradi
povečanja tega prispevka, potem pa so delegati
glasovali. Ne v zboru združenega dela in ne v zbo-
ru krajevnih skupnosti predlog ni dobil potrebne
večine. Živahna in polemična rzaprava se je razvi-
la šele po glasovanju in je izzvenela bolj v podrob-
nejše medsebojno seznanjanje s problemi, izme-
njavo očitkov in zagovorov. Oba zbora pa sta so-
glašala s tem, da izvršni svet pripravi ustrezni akt
takoj po sprejemu zakona o financiranju komu-
nalnih dejavnosti.
Teze za osnutek odloka o spremembah in do-
polnitvah odloka o varstvenih pasovih vodnih vi-
rov v občini Ptuj in ukrepih za zavarovanje voda
so bile sprejete soglasno. Izvršnemu svetu so nalo-
žili, da pripravi osnutek odloka in pri tem upošte-
va pripombe statutarno-pravne komisije ter pred-
loge iz razprave. Za trifazni postopek se je predla-
gatelj odločil zato, da bodo lahko imeli občani,
pristojni organi in strokovne službe možnost sode-
lovanja pri oblikovanju odloka, saj imamo ob le-
tošnjem onesnaženju pitne vode dobre izkušnje. O
drugih točkah dnevnega reda ni bilo razprave.
Zbor združenega dela je soglasno sprejel sklep
o ukinitvi ukrepov družbenega varstva v podjetju
Agrotransport Ptuj in izrekel zahvalo članom za-
časnega organa upravljanja za uspešno in učinko-
vito opravljeno delo.
Ker na prejšnji seji zbor krajevnih skupnosti ni
sprejel predloga odloka o sprejemu ureditvenega
načrta za območje Pesniška dolina—Trnovski po-
tok zaradi nasprotovanja delegacije KS Trnovska
vas, je zbor krajevnih skupnosti ponovno razpra-
vljal o fem in po uskladitvi stališč s KS Trnovska
vas predlog odloka soglasno sprejel.
O delegatskih vprašanji poročamo v posebnem
sestavku.	FF
Pridobitev za starše in otroke, pa tudi družbo
Otroci, ki jih je prizadela cerebralna paraliza, in zmerno duševno
prizadeti se bodo že y šolskem letu 1990/91 lahko izobraževali v Ptuju.
Pri OŠ dr. Ljudevita Pivka bodo v tem letu odprli prvi oddelek — ra-
zred za te otroke. O tem so se 22. novembra pogovarjali strokovnjaki,
predstavniki šole, izobraževalne skupnosti, občinskega komiteja za
družbene dejavnosti in nekateri drugi, ki odgovarjajo za to, da se tudi
otrokom s cerebralno paralizo in zmerno duševno prizadetostjo omogoči
šolanje in usposabljanje v bližini doma. V osnovni šoli dr. Ljudevita Piv-
ka se na odprtje tega razreda pripravljajo že nekaj časa. Četudi začetek
ne bo lahak, jim bo veliko lažje, saj bodo moč za premagovanje težav čr-
pali iz izkušenj osnovne šole Gustava Šiliha iz Maribora, kjer so se za
takšen oddelek odločili že pred sedmimi leti. V Ptuju imajo odgovorni
razumevanje za omenjeni oddelek, kar pomeni, da ne bi smelo biti težav
pri zagotavljanju sredstev za njegovo delo. Strokovnjaki pa že sedaj na-
povedujejo, da bodo pri otrocih, ki ostanejo doma in se izobražujejo v
domačem okolju, kmalu vidni spodbudni rezultati. V prvem oddelku bo
pet otrok — trije iz Ormoža, dva iz Ptuja. Takšne so prve ugotovitve,
lahko pa jih bo še več.
Pogovor, ki ga je sklicala in
vodila ravnateljica osnovne šole
dr. Ljudevita Pivka Hilda Sleko-
vec, je združil skoraj vse vablje-
ne. Četudi se je nekomu zdelo.
Dr. Tončka Potočnik, spe-
cialist pediater iz Ptuja, je po-
vedala, da je v ptujski in ormo-
ški občini okrog petdeset otrok
s cerebralno paralizo. Vsako
leto evidentirajo od tri do pet
novih primerov.
da so udeleženci skušali drug
drugega prepričevati o nujnosti
tega oddelka, ni bilo tako. Veliko
znanj in izkušenj je potrebnih,
da nekdo obvlada tako zahtevno
vprašanje, zato je vsak dodaten,
še tako droben podatek izredne
vrednosti.
Profesor Peter Skuber, diplo-
mirani psiholog iz Maribora, je
lepo povedal, da je človeška dru-
žba enovita, v njej pa so ljudje s
posebnimi potrebami. To ni več
prizadet otrok, ampak otrok s
posebnim potrebami. Zelo po-
hvalno se je izrazil o ptujski po-
budi. Prepričan je v uspeh, saj se
je šola za nov oddelek odločila
prostovoljno.
Hilda Slekovec, ravnateljica
OŠ dr. Ljudevita Pivka, je po-
vedala, da so v šoli pripravljeni
na nov oddelek. V njem se bo-
do izobraževali otroci na vozič-
kih; prvo arhitektonsko oviro
so premagali, saj so uredili pri-
meren dostop. Poleg tega so
učilnice v pritličju.	MG
Dr. Erika Dovnik, specialist
pediater iz Maribora, je poveda-
la, da so otroci, ki ostajajo doma,
kljub kombinirani prizadetosti
drugačni in da iz teh otrok nekaj
nastane.
Katja Dougan, diplomirana
psihologinja iz Maribora, je go-
vorila o prednostih takšnega šo-
lanja. Čustveni razlogi so sicer
zelo pomembni, vendar še zdaleč
ne najpomembnejši pri taki
odločitvi. Potrebno je upoštevati
tudi strokovne in ekonomske ra-
zloge. Otroci s kombinirano pri-
zadetostjo se sedaj šolajo v Vipa-
vi. To pa izčrpava otroke in star-
še.
Nika Leskovar iz OS Gustava
Šiliha v Mariboru je povedala,
da so pri njih morali premagati
veliko več ovir kot Ptujčani, ko
so ustanavljali prvi tak oddelek
pred sedmimi leti. Odločitev je
bila prostovoljna, niso pa vedeli,
kaj jih čaka. Potrebno je usklaje-
no delo vseh strok in staršev. Z
vsakim otrokom je potrebno po-
sebej delati. Samo učenje je pre-
malo, vsaj dvakrat tedensko je
potrebno vključiti fizioterapevta.
Otroci so v šoli zjutraj od pol še-
ste, popoldne pa jo zapustijo ob
pol štirih.
Silva Gorjup, predsednica ko-
miteja za družbene dejavnosti
občine Ptuj, je obljubila, da bo-
do pristojni naredili vse, kar je v
njihovi moči, da bo delo oddelka
zaživelo.
Na koncu razgovora, v kate-
rem so sodelovali še drugi raz-
pravljalci, je bilo potrjeno to, kar
je večina vedela že pred razgovo-
rom: otroci so, šola je sposobna
uresničiti načrt, sedaj je potreb-
no počakati na odločitev odgo-
vornih.
TEDNIK ~ ^ ■ december 1989
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
Ujeta misel trenutka nesmrtnosti
o Božidarju Jakcu
Spoštovana tovarišica Tatjana Jakčeva!
Ob Vaši globoki žalosti bi
Vam rada izrekla sožalje, omili-
la, če se sploh da omiliti. Vašo
veliko bolečino; rnda bi Vam sta-
la ob strani; izguba tako velikega
ČLOVEKA, kot je BOŽIDAR
JAKAC, ni samo Vaša, ne le mo-
ja, je slovenska, jugoslovanska,
če ne celo svetovna izguba nad-
vse dragega domoljuba, ki nam
je s svojimi barvami dal najboga-
tejši ZAKLAD — vesoljno veliči-
no SLIKARSTVA. Ni mi bilo da-
no, da za naš TEDNIK z njim ja-
vno govorim; tu so globoki vzro-
ki, ni primemo, da Vam jih izre-
čem, s svojo bolečino bi poveča-
la še Vašo.
Ponosna bom, če me boste po-
trebovali vsaj toliko, da Vas vi-
dim in gledam brez besed. Vi ste
življenje njegovega življenja:
njegovo življenje se nadaljuje z
Vašim, zato ne dovolite bolečini,
da Vam ga neusmiljeno krajša.
Čeprav sem z Vami govorila
samo telefonsko, enkrat v Lju-
bljani, dvakrat ali trikrat iz RA-
DIA-TEDNIKA Ptuj, kjer sem
zaposlena, sem Vas vzljubila ka-
kor BOŽIDARJA JAKCA, ko
sem videla njegova dela v KO-
STANJEVICI (tam sem bila na
sindikalnem izletu s svojimi so-
delavci). Takrat se je v meni pre-
budilo hrepenenje vsaj videti ga
Napisaae prve in poslednje besede
v OŠ pionirskega odreda Lenart.
Napisal je letnico 1989 (pomoto-
ma). Simbolizira njegovo lastno
podzavestno prerokovanje konec
njegovega življenja?
od blizu, ga gledati in občudova-
ti, kajti njegov duh v barvah me
je več kot samo očaral— bogati
me, dopolnjuje, oživlja, osrečuje
in osrečuje.
On je pri devetdesetih letih
mladost mojega otroškega kopr-
njenja: biti velika po duhu, kot-
je bil, je in bo ostal; njegova dela
govorijo, da je poduhovljena
DOBROTA, ki je ni moč izraziti
v besedah, treba jo je doživeti,
čutiti in želiš si, da ta čustva tra-
jajo in te dvigajo nad slabostmi
in povprečnostjo; iz njih rastejo
krila vesoljne veličine LJUBE-
ZNI.
Prosim, pokličite me, kadar
boste čutili v sebi praznoto, mo-
rebiti mi jo bo usp>elo napolniti z
občutkom, da Vas potrebujem z
vso vdano odkritosrčnostjo in
človekoljubnostjo, ki jo doži-
vljam prav ta trenutek NAŠE IZ-
GUBE Božidaija JAKCA.
ERIKA ŽUPANČIČ
Prve želje so se uresničile v maju 1985. Nisem ga samo gledala, posluša-
la in fotografirala. Rokovala sva se in poljubila kot dobra stara prijate-
lja. Izmenjala nekaj prijetnih misli. Dogovarjala sva se za pogovor. To-
da moja nesreča in njegova smrt sta preprečili najin načrt.
(Foto: Ivo LORENČIČ)
pismo »od daleč«
Iz tragedije k tragediji. Iz jame Morava, kjer so
do sedaj našli samo devet od devetdesetih rudar-
jev, k sojenju Azemu Vllasiju in štirinajstim drugim
obtoženim v Titovo Mitrovico. Na videz med alek-
sinsko tragedijo in političnim procesom proti obto-
ženim, ki so, kot piše v obtožnici, »naredili kaznivo
dejanje kontrarevolucionamega ogrožanja družbe-
ne ureditve«, ni nobene zveze, toda motite se. Novi-
narjem, ki smo, če bi dejavnost ljudi prenesli v ži-
valski svet, nekakšni krokarji — vedno tam. kjer
nekaj »zaudaija« — ne morejo uiti nobene po-
drobnosti. V Aleksincu je, kot že veste, ostalo ne-
preskrbljenih okoli 130 otrok, na Kosovu je zaradi
procesa proti obtoženim, ki so že devet mesecev v
preiskovalnem zaporu, ostalo nepreskrbljenih okoli
60 otrok. Povprečno ima vsak od štirinajstih obso-
jenih Albancev namreč štiri otroke. Sicer pa se
menda vsakih devet minut na Kosovu rodi otrok.
Naj bo dovolj številk. Zanimivo je, da včasih tu-
di najbolj resne in tragične dogodivščine lahko po-
stanejo smešne. Tako je na začetku prvega dne na-
daljevanja sojenja v Titovi Mitrovici Burhan Kava-
ja, sicer obtoženi bivši direktor rudnika Stari Trg,
predlagal, naj bi z minuto molka počastili spomin
na aleksinske rudarje. Dvorana je prasnila v smeh,
še najbolj se je smejal okrožni javni tožilec Spasoje
Zemfirovič. ki je, da bi sestavil obtožnico, menda
kar nekajkrat moral v srbsko prestolnico k Slobo-
danu Miloševiču. Obramba — 23 odvetnikov iz ce-
le države — je kar nekajkrat zahtevala njegovo iz-
ločitev iz procesa. Odvetniki, ki so se v večini odpo-
vedali honorarja, ne bodo mogli ne vem kako pri-
pomoči obtožencem, saj morajo le-ti biti na koncu
v vsakem primeru krivi. Senat je namreč molče ali
pa z zavrnitvijo prešel vse argumente obrambe, da
so organi za notranje zadeve vpričo sodnikov pre-
gledali pisalne mize. da je eden izmed sodnikov v
sorodstveni zvezi s predsednikom mitroviške partije
ter direktorjem tamkajšnjih zaporov in še in še. Na
pripombe so odvetniki dobili grožnjo, da lahko tudi
v času procesa sami naredijo kaznivo dejanje.
Večina odvetnikov je Albancev in z nekaterimi
sem se pogovarjal. Vprašal sem jih, ali se bojijo re-
presalij, ker branijo obtožene Albance. Pravijo, da
ne, sicer pa jim je tako ali tako vseeno ... Potem
ko je bila na Kosovu prelita kri, je vsega konec.
»Krvna osveta« je pri Albancih še vedno zelo pri-
sotna. Po nekaterih podatkih približno 500 družin
živi v stalni izolaciji samo zaradi tega, ker se bojijo
maščevanja. Za ljudi, ki znajo vsaj površno opazo-
vati, je srečanje s Kosovom priložnost, da se sezna-
nijo z revščino in trpljenjem vseh, ki živijo na tem
področju. Tako Srbe in Črnogorce, ki doživljajo
travmo, saj jih je menda samo še nekaj manj kot
10 odstotkov in se zato počutijo vse bolj ogroženi,
kot tudi Albance, ki nas spominjajo na izraelce s
svojo slo po arabski zemlji, je mogoče razumeti.
Toda težko je razumeti represalije in proces, ki se v
tem trenutku dogajajo na Kosovu. To ne more biti
dolgoročna rešitev, saj so tudi Albanci postali ne-
predvidljivi in morda tudi na nekaterih demonstra-
cijah nasilni.
No. naj se vrnem k obtožnici: že na prvi pogled
se vidi, da stoji na trhlih temeljih. Vllasi in drugi so
menda krivi, ker so se priključili oziroma celo
vzpodbujali "kontrarevolucionamo delovanje al-
banskih nacionalistov in separatistov«, ki imajo za
končni cilj priključitev Kosova k Albaniji. Azem
Vllasi je izkoristil svoj vpliv na ljudi na Kosovu v
lanskih novembrskih demonstracijah ter posebno v
času štrajka rudarjev v Starem Trgu. Posebej mu
očitno v Srbiji zamerijo prihod med rudarje, kjer je
solidariziral z njimi v njihovih »kontrarevolucio-
narnih zahtevah«, da izsilijo odstop nekaterih vo-
dilnih mož, ki jih je na položaje postavila srbska
politika. Nekateri, med njimi direktor rudnika v
Starem Trgu, so obtoženi, ker so organizirali naba-
vo hrane za rudarje, ki so stavkali v rudniku. Jetiš
Bajrami je obtožen samo zato. ker je vzdrževal te-
lefonsko zvezo med rudarji in »odgovornimi udele-
ženci stavke«, ki so bili zunaj jame. Avdi Uka zato,
ker je vzdrževal red med rudarji, ki so stavkali, in
sestavljal spisek zahtev. In podobno.
V procesu bo seveda najbolj zanimiv zagovor
Vllasija, ki ga vsa novinarska srenja nestrpno pri-
čakuje. Najverjetneje se bo to zgodilo že četrtega
decembra. Sicer pa je osrednja medijska osebnost
tega tedna na Kosovu Bogdan Kecman, bivši bok-
sarski šampion, ki vodi Združenje za vrnitev Srbov
in Črnogorcev na Kosovu ali na kratko združenje
Božur. Omenjeno združenje je namreč organizator
zloglasnega mitinga »solidarnosti in resnice«,
predvidenega za petek, I. decembra, v L^bljani.
Kecman očitno zna potipati pulz Srbov in Črnogor-
cev na Kosovu, pa tudi novinarjev. Menda je za ne-
katere pripravil celo koline in tako so nekateri
predstavniki sedme sile kar tri dni spoznavali res-
nico o Kosovu kar pri njem doma v Kosovem polju.
Zanimivo je »sveto« prepričanje članov odbora
združenja Božur, da v Sloveniji vlada »policijski
režim s propagandno mašinerijo za proizvodnjo la-
ži in zavajanja«, predvsem glede resnice o Kosovu,
ter da je slovensko vodstvo protijugoslovansko
usmerjeno, zato se z njim ni mogoče pogovarjati.
Srbi in Črnogorci o Sloveniji govorijo zelo emocio-
nalno, o čemer priča tudi izjava enega izmed čla-
nov odbora: »Vsakdo, ki vidi v Srbiji okupatorja,
naj si poišče drugo mesto pod soncem in naj nikoli
več ne prosi Srbov, da umirajo za njega.« O inte-
lektualni ravni in fanatizmu že kar poklicnih »mi-
tingarjev« priča tudi dejstvo, da nekatere stalne
udeleženke zborovanj nosijo v svojih torbicah celo
nož. češ da se bodo branile pred posiljevalci alban-
ske narodnosti.
»Razburkana voda« očitno zelo ustreza trenutni
srbski politiki, ki se boji. da jih množica, ki jih je
ustoličila na mitingih, na tak način tudi odstavi.
Na Kosovem polju smo namreč že slišali nekatere
glasove, da Miloševič s spremembami ustave ni na-
redil bogve kakšne koristi, da bi se ustavilo izselje-
vanje Srbov in Črnogorcev s Kosova. Občutek ope-
harjenosti, kije že načel tamkajšnji živelj.je lahko
tudi za sedanjo strukturo v Srbiji zelo nevaren. Po-
litično polpismeni »mitingaši« se očitno ne zaveda-
lo. kaj se bo v Ljubljani zgodUo. če bodo v istem
času zborovali tudi Albanci. Ah pa to tudi hočejo?
Vladimir Vodušek
KOMUNISTI PODRAVSKE, POMURSKE IN CEUSKE REGUE O PODEŽEUU
Podeželju ni potrebna miloščina
Narodni dohodek na prebivalca ni dovolj t* ugotavljanje razvitosti ali neraz-
vitosti • Razvoj načrtovati dolgoročno • Premalo znanja • Dobro, da se je te
teme lotila tudi partija • Resolucija da ali ne • Družinska kmetija • Vrača-
nje zdomcev
Minulo soboto so se na Gorci nad
Podlehnikom srečali komunisti po-
dravske, pomurske in celjske regije
skupaj s predstavniki CK ZKS, da bi
dorekli resolucijo o slovenskem pode-
želju. Čeprav so mnogi menili, da
smo resolucij že doslej imeli dovolj,
da pa jih nismo uresničevali, so si hili
edini, da je na kongresu slovenskih
komunistov o podeželju potrebno
spregovoriti, kot so si bili edini, da ne
moremo govoriti o manj razvitih ob-
močjih v Sloveniji, ampak o nerazvi-
tih Halozah, Slovenskih goricah, Go-
ričkem. Kozjanskem ...
Čeprav na pragu 21. stoletja, je da-
nes na vasi, kot je dejal eden od raz-
pravljalcev, problem elektrika, vodo-
vod, kanalizacija, telefon, asfalt. Ab-
surd je tudi, da so nerazvita tudi ob-
mejna območja, ki so, pa četudi le ge-
ografsko, na pragu Evro{>e. Osnova
vsega pa bi vendarle moralo biti ži-
vljenje, ki bi postalo na vasi spet zani-
mivo, predvsem ekonomsko zanimi-
vo. Vsi razvojni projekti pa bi morali
biti dolgoročno zastavljeni. Ne gre sa-
mo za politično, gospodarsko akcijo,
gre za sociološko, če hočete psiholo-
ško akcijo, gre za to, da ljudje verja-
mejo in zaupajo v projekt. Gre za to,
da nekdo financira to »dolgoro-
čnost«, to pot do rezultatov, kajti lju-
dje verjamejo le rezultetom. V razpra-
vi so tudi opozorili, da je kriterij ia-
rodni dohodek na prebivalca premalo
za ugotavljanje razvitosti oziroma ne-
razvitosti. Tudi kmetijstvo ni edina
pot za razvoj podeželja, če pa že kme-
tijstvo, potem je treba to proizvodnjo
spraviti na višjo raven. V republiki
običajno najdemo denar za sanacijo
tega ali onega gospodarskega gigan-
ta: za podeželje, nerazvita območja
pa bolj malo pade z republiške mize,
pa naj gre za čisto sistemske rešitve
ali za izdatnejšo denarno injekcijo za
določene projekte. Pa ljudje s teh ob-
močij ne želijo miloščine, solidarno-
sti, želijo le, če jih tako imenujemo,
»zagonska« sredstva, da bi lahko res-
nično stopili v korak z razvitimi. Izra-
biti je treba naravne danosti, tudi za
turizem, vpeljati družinsko kmetijo,
ki bo dala možnosti zaposlitve vsaj te-
mu delu mladih ... Razvojni dinar pa
smo doslej vlagali le v družbeni sek-
tor.
Dobro je, so ugotovili, da se je tega
problema zavedla tudi partija, pa
brez socialnega prizvoka. Ne glede na
to, ali se je kdo te teme doslej lotil ali
ne, pa je življenje na podeželju teklo,
ponekod, kjer so se vasi izpraznile, se
je izteklo, drugod je in še životari na
robu nacionalnih razvojnih progra-
mov. Lahko bi zapisali tudi na papir-
ju, pa naj gre za obvezne planske,
predvsem prostorske dokumente ali
razvojno-raziskovalne projekte, za ka-
terih izvedbo nam je običajno zmanj-
kalo znanja, ljudi in predvsem denar-
ja. Ovira so tudi ideološka pojmova-
nja o lastnini, zemljiškem maksimu-
mu, zadružništvu...
Pritegniti velja tudi razpravi, da če
bomo partijski kongresni dokument
Evropa zdaj uresničili — mnogi so
menili, da ima slabšalni prizvok —
potem nam resolucije o podeželju ni
treba. Na žalost pa poznamo našo
resničnost in prakso in prav zaradi te-
ga bi veljalo resolucijo podpreti, pa
čeprav le znotraj slovenske zveze ko-
munistov, pa čeprav kot eno od poti,
da si izbori na prihodnjih volitvah
oblast ali tudi da se spogleduje s koa-
licijo. Podeželje ostaja, kakršno pač
je, ne glede na to, kdo je na oblasti.
Za uspeh resolucije na kongresu pa
bo potrebno ugotoviti tudi, kaj raz-
mišljajo druge regije v Sloveniji. Za-
kaj zavest o podeželju je še vse preveč
marginalna v slovenskem prostoru,
na vest pa smo mnogi pozabili...
NaV
Govori se...
...daje v ptujski več kulturno osveš-
čenih ljudi, kot menijo organizatorji
kulturnih prireditev. Plakate izobesijo
namreč samo v Ptuju, zunaj občinskega'
središča pa si tisti, ki bi radi obiskali
kakšno kulturno prireditev, pomagajo,
kakor vedo in znajo z mislijo, da bi bilo
potrebno tudi poklicno »kulturne« še
kaj poučiti o kulturi...
...da komunistipodravske, pomur-
ske in celjske regije niso namenih pro-
ste sobote na Gorci za oblikovanje reso-
lucije o slovenskem podeželju. Minub
soboto so »spravljali noter*: današnji
petek — vsaj velika večina njih. Tudi
solidarnostne sobote niso Več kar so bi-
le...
... da se še ne ve natančno, ali zad-
nji trije bradati prvi možje Haloškega
bisera pomenijo modrost ali simbol
dedka Mraza. Oboje pa bi bilo potreb-
no, če bi hoteli (držati še kakšen go-
stinski obrat...
4 — OD TU iN TAM
1. december 1989 - TCnMfK
KAJ SO KUHALE NAŠE BABICE
DomaČe koline
Zima se približuje z velikimi koraki, s tem pa tu-
di čas najpomembnejšega (ne samo) kmečkega
praznika. To je čas domačih kolin. Hiter tempo ži-
vljenja in vse huj.^- ekonomske težave pa žal pola-
goma spremmjajo potek tega lepega domačega
pra/nika, s tem pa tudi običaje ob pripravi mize,
prostora in jedi na kolinah.
Želel bi vam približati običaj priprave kolin iz
časa naših babic. Rano zjutraj ob svitu so se možje
na čelu z domačim mesarjem napotili v hlev. Da bi
lažje premagali napore, so si pomagali z domačim
žganjem.
Gospidinja jim je pokazala prašiča. Včasih se je
zgodilo (če je bilo žganje premočno), da so zaklali
tudi napačnega prašiča. Kri so prestregli v poseb-
no leseno posodo »kmičko«. Pred klanjem so po-
navadi dali vanjo žlico soli, da se kri ne bi strdila.
Kri pa je že bila tudi prva jed. Del prestrežene kri-
vi so shranili za krvavice, preostalo pa je gospodi-
nja spražila na masti. Pečena kri z domačim kru-
hom je zadostovala do naslednje jedi. Po prigrizku
so naši mesarji (seveda ob podpori dobre domače
kapljice) nadaljevali delo. Prašiču so odrezali gla-
vo in noge, mu odrli kožo in izvlekli drobovino.
Tako so prišli do jeter.
Pražena jetrn so bila druga jed na kolinah.
Pridna gospodinja jih je urno narezane na tanke,
dolge lističe, prepražila na maščobi, v kateri je za-
rumenila čebulo, solila, poprala in ponudila z vro-
čim olupljenim krompirjem.
Mesarji so nadaljevali delo. Prašiču so odstrani-
li slanino. Gospodinja jih je že čakala z zakurjeno
krušno pečjo, v kateri je hrustljavo spekla mesnate
tanjše kose slanine (žabe).
Po okreplilu so prašiča razkosali, odstranili ste-
gni in plečeti, svinjski ribi (mesnati del na hrbtu -
šnita), hrbtišče, rebra s flamom in dali vse hladit.
Sedaj so bili »mesaiji« rahlo utrujeni in lačni.
Bil je že čas poznega kosila, zato se je gospodinja
še posebej potrudila in je pripravila naslednji me-
nu:
—	hrbtiščna juha z domačimi rezanci
—	hrbtišče z jabolčnim hrenom
—	pečena rebrca —^ mrežna pečenka
—	pražen krompir
—	motovileč z jajčko
Po dobrem kosilu so mesarji nadaljevali delo.
Za haranje so ostali glava, noge in rep. Oprati je
bilo potrebno še drobna in debela čreva, obrezali
in nasoliti meso za tunko, narezati, začiniti, ume-
šati nadev in narediti mesne klobase ter maso za
kašnate klobase.
Od kašnatih poznamo več vrst, in sicer: bele, ki
so bile pripravljene brez krvi, krvavice, prosene
klobase, pnekod tudi sladke klobase in podobno.
RHCEPTZA PRIPRAVO KRVAVIC:
3 kg oprane ajdove kaše poparimo z vrelo vodo
in pokrito pustimo, da se napne, jo odcedimo, do-
damo 2 kg v mrzli vodi splaknjenega in ne do kon-
ca kuhanega riža, odkoščičeno kuhano, zmleto
glavo (brez ušes), zmleta pljuča s srcem, okrog 1 I
krvi, 2 jedilni žlici majarona, 2 zavitka pimenta, 1
zavitek cimeta, mlete nageljnove žbice (zelo malo
zaradi močne arome), po okusu solimo in popra-
mo (upoštevati moramo barjenje, pri čemer se pi-
kantnost izgubi). Dodamo na masti prepraženo na
drobne koščke narezano mesnato slanino, črevno
mast in 5 srednje velikih, ralo prepraženih nase-
kljanih čebul. Vse skupaj dobro premešamo. Po
potrebi dolivamo juho, v kateri se je kuhala glava.
Z maso nadevamo dobro oprana debela čreva.
Oblikujemo poljubne velikosti in jih z lesenimi
špilami zapremo. Nato jih obarimo in ohladimo.
Namesto riža lahko dodamo tudi proseno, ješ-
prenovo in drugo kašo.
Ko so mesarji končali delo, pa je gospodinja za
večerjo spekla mesne klobase in krvavice, zraven
pa ponudila kislo zelje in kuhan krompir, zabeljen
z ocvirki. Za sladico je ponudila ajdov pečenjak
(recept in postopek priprave v naslednji številki
Tednika).
Ob pripravi kolin in pokušanj domačih dobrot
vam želim prijetno razpoloženje in obilo uspehov
pri pripravi navedenih jedi.
Dober tek in na zdravje s kozarcem domačega!
Dušan Bombek,
tehnolog TOZD Gostinstvo Haloški biser
V naslednji številki Tednika boste lahko prebrali:
Priprava praznične mize. Postopek priprave zele-
njavne ikebane. Recept in priprava mrežne pečen-
ke. Recep za pripravo ajdovega pečenjaka.
Referendum v Lenartu
sosednji občini Lenart t Slovenskih goricah se pripravljajo na izvedbo referenduma o podaljšanju
občinskega samoprispevka. Referendum bo 10. decembra, pred kratkim pa je občinska skupščina že
sprejela odlok o razpisu referenduma / natančno opredelitvijo programa, ki gik .kmIo uresničili i zbrani-
mi sredstvi v petih letih.
V občini se zavedajo, da je občinski samoprispevek dodatno breme, občani pa sami dobro vedo, da je
to edina pot /a reševanje številnih komunalnih in drugih problemov v tej nerazviti slovenski občini. To bo
sicer že četrto referendumsko obdobje, dodatna vzpodbuda glasovalcem pa bo gotovo dejstvo, da je bil
program dosedanjih referendumov st(M>dstotno i/polnjen. Sredstva novega samoprispevka bodo v glav-
nem namenili za ureditev razmer v osnovnem šolstvu in za urejevanje krajevnih cest.	JB
LUKMANOVA JE BILA SAMO PREDSEDNICA
Spoštovani bralci!
Zelo narobe bi bilo, če v svetu
ne bi obstajale razlike, kot na
primer zadovoljni in nezadovolj-
ni. Iz tega bi lahko sklepali, da
obstajajo tudi informirani in ne-
informirani, za nameček pa ima-
mo še — neumne! Ampak te pu-
stimo pri miru, ker so vredni ob-
žalovanja. Gre mi predvsem za
informiranost.
Vsak človek si zapomni tisto,
kar ga zanima, in če vemo to,
nam ni težko po nekaj številkah
(ko se stvar ohladi) očrniti člove-
ka, ki so ga nič hudega sluteč in-
tervjuvali. Jasno, saj nihče ne ve,
kaj je tam pisalo. Tako bi lahko
opredelili te pozne odmeve. Iz-
govor o pomanjkanju časa seve-
da ne pride v poštev, ker se srčni
utrip takoj pospeši, ko prebereš
nekaj takšnega, kar ti dvigne lase
in te pahne v sveto jezo. In ver-
jetno reagiraš takoj. Za primer
postavljam sebe.
Torej, ko sem prebral članek
tov. Tanje Glaser, ki je odmevala
med politiko in novinarstvom, v
prejšnji številki Tednika sem se
vprašal, kako ji je uspelo zaiti v
takšno neposrečeno kombinaci-
jo. Vsaj zanjo. Ženska namreč ni
niti za politika niti za novinarja,
kot se da iz članka jasno ugotovi-
ti. Morda pa ima urednik mehko
srce! Pa kljub vsemu bi jo lahko
opozoril, ko mu je prinesla čla-
nek (verjetno ga je prebral), da je
bila tov. Darja Lukman intervju-
vana in da ni bila na celi strani
na: koncert je bil za Zavod dr.
Marijana Borštnerja v Dornavi!
Tanja, tebe in še mnogo drugih
na koncertu ni bilo. S tem nika-
kor nisi pripomogla k njegovemu
uspehu, zato je res bolje, da ga
sploh ne omenjaš, kot si zapisala
v članku.
Tako ali pa še bolj omalovažu-
joče bi se dalo analizirati tvoj
članek do konca. Tvoj članek?
Ampak nimam srca. Res ne vem.
zato, ker bi ona tako hotela, tem-
več je bil to članek novinarke
Tednika Milene Zupanič. Pa saj
to spl6h ni važno! Poglejmo raje
še druge smešne strani iz odmev-
nika naše Tanje.
Vse po vrsti so nesprejemljive,
ker jih sploh ni argumentirala.
Imajo pa noto otroške lahkomi-
selnosti, ki pa sploh ni v čast ta-
ko imenovani članici predsed-
stva OK ZSMS Ptuj. Meni bi se
bilo v konkretnem primeru ne-
rodno podpisati pod članek s
takšno titulo.
Ljudje, poglejte: ali se lahko
direktor ali predsednik kakšne
ustanove sprijazni s približnim
vpogledom v finančno stanje?
Nisem ekonomist, pa mi je vse-
eno jasno, da mora biti finančno
stanje v vsakem trenutku jasno
zapisano s črnimi ali rdečimi šte-
vilkami. V tem primeru se sploh
ne da iskati izgovorov in s pr-
stom kazati na nekoga, ki ni pri-
kazoval računov. Za primer: če
imaš ti pet jabolk, jaz pa ti gro-
zim, da ti bom dve vzel, jih imaš
še vedno pet.
Tudi dobrodelnega koncerta si
se dotaknila. (Sicer pa si se tako
rekoč samo dotaknila vsega, o
čemer pišeš, ker nisi podkovana
za zrelejšo razpravo.) Osebno
sem sodeloval na dobrodelnem
koncertu, ki je bil ne glede na to,
kako je uspel, še vedno dobrode-
len. Zato se mi zdi neumno na-
prej razpravljati o tem, kaj bi bi-
lo bolje: narediti nekomu dobro
delo ali ne. Za osvežitev spomi-
kdo te je napeljal na takšno na-
pako. Raje bi analiziral njega.
Zapisala si tudi, da je tov.
Lukmanovi komaj po enem letu
uspelo spoznanje, da ste slab te-
am. Veš, psihologi proučujejo
človeka zelo dolgo, da ga spo-
znajo v dušo. Zakonske zveze se
trgajo po več letih, ko eden ali
drugi spozna podlost svojega
partnerja. Ker je bil prej pač pre-
več neumen, da bi odkril kaj
takšnega. Spoznati cel vaš team,
ki se je skrival za obrazi nedolž-
nih ovčic, že po enem letu pa je
zame prekleto dobro.
Vse to bi ti lahko povedal v
obraz, vendar sem uporabil raje
tvojo metodo — sredstvo javne-
ga obveščanja — da ti povem;
Darja Lukman je bila odlična
predsednica in z njenim odsto-
pom smo mladi ogromno izgubi-
li. Še posebej zdaj — v času kri-
ze, velikih sprememb in ne na
koncu tudi krize mednacionalnih
odnosov. Sprašujem se, kdo na
ptujski mladini je v tem trenutku
sposoben sprejeti kakršnokoli
stališče? Ali naj bi mi rekli tako
kot ti: Spoštovani tovariši Srbi,
ne nam metati polen pod noge.
Ampak zdaj sem že malo za-
šel. Naj zapišem samo še to: poz-
vanega odgovora na predsedstvu
verjetno ne boš dobila, ker je
Darja preponosna, da bi odgo-
varjala na takšne »tračarije«! Jaz
pa sem se zbal samo za druge. Za
tiste, ki si jim ti ta članek name-
nila.
Franc Vindiš
V vrtu
Saditi sadno rastlino ali druge okrasne drevnine pomeni imeti
opravka s korenino. Korenina je podzemni organ rastline, uvrščena
med najobčutljivejše organe, na katere ves čas življenjske dobe po sa-
jenju ali presajanju nimamo več neposrednega vpliva.
Za dober sadilni uspeh in za nadaljnjo nego ter obdelavo drev-
nin je za vrtičkaija najpomembnejše poznati namen in vlogo koreni-
ne, saj opravlja več pomembnih, za rastlino življenjskih funkcij.
Prvenstvena naloga korenine je, da prehranjuje rastlino. Koreni-
ne so obraščene s koreninskimi laski, s pomočjo katerih črpajo iz tal
vodo in v njej raztopljeno rudninsko hrano. Po koreninah se prevajajo
hranljive snovi navzgor skozi deblo in veje v list, asimilati pa. ki na-
stanejo z usvajanjem v listu, pa navzdol za rast in razvoj korenin. V
jeseni, ko listje dozoreva in odpade, se asimilati vskladiščijo v koreni-
nah, da bodo spomladi ponovno na voljo za začetek vegetacije. Kore-
nine za opravljanje svojih nalog v tleh rastejo in se razvijajo, zatega-
delj dihajo, za dihanje pa potrebujejo zrak. Iz tega spoznanja lahko
sklepamo, zakaj moramo zemljo rahljati in obdelovati, saj v zbiti, ne-
prepustni zemlji in v tleh z visoko podtalno vodo drevje ne raste, ker
koreninam ni omogočeno dihanje, s tem pa njihova rast in razvoj. In
končno je naloga korenin, da drevo zasidrajo v tla.
Za jablano so poznane tri skupine podlag, ki tvorijo koreninski
sistem: šibke, srednje bujne in bujno rastoče korenine. Na šibkih pod-
lagah zrastejo majhna drevesa, ki jim pravimo tudi pritlikavci, zahte-
vajo dobro zemljo, intenzivno obdelavo, zato pa tudi hitro in obilno
rodijo. Zaradi šibkega koreninskega sistema mora takšno drevo imeti
stalno oporo — kol, steber in žico.
Korenine, ki so se razvile iz semena — takšni podlagi pravimo se-
menjak, sorti pa, da je cepljena na divjak ~ razvijejo poleg srčne ali
glavne korenine še močno razvejan splet stranskih korenin, iz katerih
se razvije močno drevo, ki sicer pozneje zarodi, doseže pa veliko sta-
rost in je zaradi velikega koreninskega sistema sposobno živeti tudi
na skromnejših tleh.
Kako velika naj bo sadilna jama ali kako globoko tla zrigolati, je
odvisno od zahteve rastline, sadne vrste in njene podlage oziroma ve-
likosti korenin, ki jih bo odrasla rastlina razvila. Če so tla in njihova
struktura težka in zbita, moramo prerahljati zemljo globlje in v več-
jem obsegu po širini, da se bodo korenine lahko neovirano razvijale
in rastle.
Če je bilo zemljišče pred sajenjem poraščeno s kakršnimi koli
trajnicami oziroma drevninami,-ga moramo pri kopanju jame ali rigo-
lanju očistiti vseh ostankov korenin. Na ostankih korenin, ki trohnijo
v tleh, se naselijo koreninske plesni, se prenašajo na korenine novo
posajenih rastlin in jih tako okužijo. Ker je koreninsko plesen v tleh
težko zatreti, je najučinkovitejše temeljito čiščenje tal vseh korenin-
skih ostankov pred sajenjem.
Ko pripravljamo tla za sajenje sadnega drevja ali okrasnih rast-
lin, moramo upoštevati dejstvo, da bomo sadili rastline trajnice, ki
bodo na istem mestu rasle in se razvijale več desetletij ali tudi več kot
pol stoletja, za razliko od vrtnin, ki so večinoma enoletne in jim za
vsako setev sprotno pripravimo zemljo.
Za dobro rast in razvoj korenin mora biti zemlja oskrbljena z do-
volj trajnega humusa, izvedeno založno gnojenje z rudninskimi gnoji-
li — predvsem fosforjem in kalijem, biti mora primerno rahle, drobno
grudičaste strukture z dovolj zračnosti, v kateri bosta prevladovali
ustrezna talna temperatura in vlaga.	Miran Glušič, ing. agr.
Z DAK1JEM S A ZBORU ZADRUŽNIKOV
Bilo je Y pni polovici junija 1949, dan po pogrebu pesnika Otona
Župančiča, člana lO OF, člana prezidija LS LRS in poslanca sveta na-
rodov skupščine FLRJ. Ponosen sem bil, da sem bil na pogrebu tako po-
membnega moža. Torej dan zatem mi je načelnik naročil, da se moram
oglasiti na ministrstvu za kmetijstvo. »Gre za skupno nalogo na terenu,«
je še dejal. Pri vrataiju na ministrstvu me je že čakal tovariš Rudi. ki je
bil prav tako inštruktor in sva se že nekajkrat srečah.
Rudije povedal, da se morava takoj zglasiti pri tovarišu Dakiju na 10
O F slovenskega naroda. Torej pri znanem narodnem heroju Stanetu Se-
miču-Dakijj. Nisem ga še osebno videl, o njem pa sem slišal že precej
okroglih in oglatih zgodb in prebral nekaj zapisov o njegovih junaštvih v
partizanih. "Le kaj želi od naju?« sva ugibala med potjo.
Vratar je zahteval osebni izkaznici in po telefonski najavi nama je po-
vedal številko vrat. na katera naj potrkava.
V	pisarni je bila uradno zadržana in močno zaposlena uslužbenka, ki
je povedala, da tovariš Daki takoj pride, zato naj počakava.
Ko je prišel, sva vstala, vendar se je Daki delal, kot da naju ne vidi.
Potem naju je le opazil in porogljivo dejal:
»A. vidra sta tista, ki vaju hoče Matija (partizansko ime Maksa Kr-
rrelja. predsednika RZKZ. op. avt.) meni obesiti na vrat. da ga ne hi kaj
polomil___«
Tedaj so se odprla vrata in v sobo je stopil meni dobro znani obraz . . .
»Hvaljen Jezus, gospod župnik!« ga je s posmehljivim spoštovanjem
pozdravil Daki.
»Zdravo, tovariš!" je zamrmral prišlec, nekaj vprašal uslužbenko in
takoj spet odšel. Očitno sk je videlo, da mu je zaradi naju bilo nerodno,
sicer pa je bil podobnih zasmehovanj najbrž že vajen.
To je bil Jože Lampret. znani napredni slovenski duhovnik, tedaj član
glavnega odbora OF in poslanec zvezne skupščine.
Jože Lampret je r letih 1931 -32 kaplanoval pri Sv. Trojici v halo-ah
(Podlehniki in potem tri leta v Žetalah. Od 2. do 4. razreda me je v osno-
vni šoli poučeval verouk. Po zaslugi njegove metode poučevanja sem znal
na pamet zdrdrati že ves katekizem. Sedmim, v katekizmu zapisanim te-
lesnim delom usmiljenja, je rad dodal še osmo: »Lenuhe pretepavati.«
Bil je krščanski socialist in že iz študentskih let sodelavec s komunisti,
zato ga je takratna policija stalno preganjala, cerkvena oblast pa pre-
meščala iz kraja v kraj. Leta 1939 so ga izgnali iz takratne Draiske ba-
novine. Zatočišče je dobil v IJki. kjer se je že leta 1941 pridružil partiza-
nom.
V	letu 1943 se je srečal v slovensko delegacijo in ta ga /> pripeljala s
seboj v Slovenijo. Bil je na zboru odposlancev slovenskega naroda v Ko-
čevju in izvoljen v prvi slovenski parlament. Kot verski referent 14. divizi-
je se je udeležil legendarnega pohoda na Štajersko. Fotografija divizij-
skega fotogra fa Petka, kako je Lampret na Paškem Kozjaku pomagal
nositi težkega ranjenca, je takrat obšla velik del .sveta.
Po osvoboditvi sem se z Lampretom zopet srečal na mitingu osvobodi-
tve v Žetalah, kjer je bil kot član okrožnega odbora OF Maribor tudi gla-
vni govornik. Zaradi vsega tega me je sedaj nekako osebno prizadelo, da
ga posamezni soborci, čeprav vulgarni ateisti, zasmehujejo samo zato,
ker se ni hotel odpovedati duhovniškemu poklicu.
Naj k tsmu dodam, da je bil Jože Lampret eden najzaslužnejših za
ustanovitev Ciril-Metodijskega društva slovenskih katoliških duhovni-
kov. Ko ni bil več profesionalni poslanec, je po odločnem posredovanju
tedanjega ministra za znanost in kulturo dr. Jožeta Potrča, s katerim sta
bila prijatelja že od Lampretovega kaplanovanja v Halozah, dobil mesto
profesorja novejše zgodovine na teološki fakulteti v Ljubljani.
V življenju, tudi po osvoboditvi, je doživljal mnoga bridka razočaranja,
zato je postajal vse bolj zagrenjen. Po upokojitvi je živel na Sagadinovi
domačiji v Srečah pri Makolah. kjer je skrbel za muzej NOB. Umrl je 21.
5. 1969, star 66 let.
Oddaljil sem se od glavne zgodbe, vendar sem moral omeniti človeka,
ki je bil krepko povezan z naprednim gibanjem na našem območju, po-
tem pa je razočaranja in zasmehovanja žel tudi od ljudi, ki so se progla-
šali za apostole idej, tistih idej socializma, katerim je Lampret posvetil
vse svoje življenje, svoje znanje in sposobnosti.
Daki nama je po nekaj brezzveznih vprašanjih, med drugim tudi. kje
se je kateri boril, končno le povedal, da bo v nedeljo v Novem me.^tu zbo-
rovanje zadružnikov in kmetov. On da je določen za govornika, midva pa
ga bova spremljala, in če bo treba, kmetom pojasnjevati kake podrobno-
sti; imava priložnost, da se izkaževa.
Dogovorili smo se še. kje in kdaj naj čakava, da naju bo »dvignil nje-
gov šofer«.
Šlo je brez kakih zapletov. V nedeljo zjutraj smo potem kreniU iz slo-
venske proti dolenjski metropoli. Bil je lep dan. pomlad je prehajala v po-
letje in to je dihalo iz narave. O tem smo se med vožnjo tudi pogovarjali
in ugibali, kakšna ho letina, saj je od tega odvisna tudi izpolnitev .setve-
nih planov.
»Madona. ustavi!« je nenadoma dejal Daki. ko je na vzpetini levo od
ceste zagledal češnjo; njene veje so se kar šibile pod težo rdečih plodov.
Izstopili smo. Daki je urno stekel do češnje in za sabo poklical .še šo-
ferja. Nalomila sta nekaj vejic z grozdi temnordečih plodov.
»Vama se pa ne ljubi, kaj?« nama je očitajoče dejal, ko sta prišla na-
zaj. Vstopili smo in nadaljevali vožnjo.
Trg v Novem mestu je bil že poln kmetov in zadružnih aktivistov, pa
tudi drugih občanov, saj je bilo treba zagotoviti masovnost zborovanja.
Mnogi udeleženci so se pripeljali na okrašenih vozovih s konjsko vprego,
večino pa so iz posameznih krajevnih centrov pripeljali s kamioni in bolj
redkimi traktorji.
Zborovanje je začel sekretar OK KPS, povedal nekaj spodbudnih fraz
in predstavil glavnega govornika — tovariša Dakija.
»Daki, Daki. . .,« je začela skandidirati skupina mladih, očitno orga-
niziranih udeležencev. Nekaj časa so po prireditvenem prostoru odmevali
klici Titu in Partiji. Potem je stopil pred mikrofon Daki.
»Smrt fašizmu, tovariši!« je pozdravil in d\'.gnil stisnjeno pest.
»Svoboda narodu!« se je glasil množičen odgovor in temu je sledilo
močno ploskanje.
»Zdrav sem in živ in vidim, da ste tudi vi živi in zdravi!« je nadaljeval
Daki.
»Ta se pa zgleduje po prizoru iz Jilma Na svoji zemlji,« mi je zašepetal
Rudi.
Daki je še povedal nekaj fraz o tem. da odločno obsojamo v.se klevete,
ki jih .širijo naši sovražniki, da je na naši strani dovolj moči, da bomo
premagali vse težave, in da popolnoma zaupamo našemu državnemu in
partijskemu vodstvu. Potem je rekel:
»Tisto glavno, kar bi vam danes moral povedati in kar so mi naročili v
Ljubljani, pa vam bo povedal tale tovariš iz ministrstva...« Vzel je iz
aktovke lepo napisan referat in ga potisnil v roke Rudiju ter ga porinil
pred mikrofon.
Rudi mi je potem povedal, da je v tistem trenutku pomislil, da ga bo
kap, .saj mu je srce zaradi presenečenja, nejevolje in treme začelo divje
razbijati. Toda kljub temu je še kar dobro prebral referat, ki so ga Daki-
ju sestavili na agitpropu. V njem so bile zajete vse naloge, kijih je nare-
kovala »trenutna faza izgradnje socializma na vasi.«
Po tem referatu je govoril še predsednik okrajne zveze kmetijskih za-
drug. Opisal je razvojno pot zadružništva v okraju in nakazal »perspekti-
vo bodočega razvoja.« Opozoril je tudi. da ob ustanavljanju obdeloval-
nih zadrug ne smemo pozabiti na splošne kmetijske zadruge, ki predsta-
vljajo »prehodno obliko v produktivno zadružništvo«.
Sprejeli .so .še tekmovalni plan zadružnikov v okraju in prebrali nekaj
pozdravnih resolucij. Potem .so .se zborovalci zaceli razhajati.
Tudi Daki je izginil z okrajnimi funkcionarji. Za naju z Rudijem se ni
nihče več zmenil. Poiskala sva .šoferja; ta je rekel, da Dakija ne bomo ča-
kali. ker bo prav gotovo ostal kak dan med svojimi bojnimi tovariši. Zato
smo kar krenili proti Ljubljani.
Prihodnjič: ŠLI SMO USTA SA VIJA T OBLASTNO ZVEZO
TEDNIK - december 1989
OD TU IN TAM ^ 5
ZDRAVJE — NAŠE NAJVEČ-
JE BOGASTVO
Zdravje je človekovo največje
bogastvo. Mi, ki smo zdravi, se
tega ne zavedamo in ne vemo,
kako je biti bolan. Res je, da je
verjetno že vsak izmed nas kdaj
imel kakšno bolezen, a se je po-
zdravil, Poznamo pa tudi takšne
bolezni, ki so neozdravljive. Če
enkrat resno zboliš, se ne moreš
nikoli več pozdraviti. To je naj-
večja tragedija, ki lahko doleti
vsakega izmed nas.
In kje lahko staknemo bole-
zen? Preprosto povedano bole-
zen te lahko doleti ob vsakem
koraku. Torej je lahko en sam
korak usoden in nam zagreni ži-
vljenje. Pri prometnih nesrečah,
ki jih je pri nas vse več, lahko
postaneš za vedno invalid. Pri
tem ne t^iš samo ti, ampak tudi
tisti, ki ti odslej pomaga in skrbi
zate. Če si si samo kaj zlomil, se
lahko to še pozdravi, vendar
kljub temu lahko imaš posledice.
To pomeni, da lahko na primer
šepaš, imaš okorno roko ali tako
naprej.
Nekateri ljudje sami sebei gre-
nijo življenje. Na prvem mestu
so vsekakor alkoholiki. Ali jih
mogoče kdo sili, da morajo uži-
vati alkohol? Mislim, da nihče,
torej so za svojo »bolezen« krivi
sami. Vsi poznamo alkoholike,
saj jih pri nas ne manjka. Sami si
ogrožajo svoje zdravje in s tem
tudi družino, če jo imajo. Prete-
pajo žene in otroke, razbijajo po
hiši in se pretepajo po gostilnah.
Kakšen nered naredijo šele na
cesti, če sedejo za volan. Mnogo
prometnih nesreč se je že zgodilo
zaradi vinjenih voznikov. Kljub
miličnikom, ki urejajo promet, še
vedno prihaja do tega, da več-
krat vidimo vinjenega človeka v
vozilu. Alkoholiki so tako zasvo-
jeni z alkoholom, da ne morejo
brez njega. Zanje imamo tudi po-
sebne bolnišnice, kjer se lahko
zdravijo. Večini zdravljenje po-
maga, a nekateri čez nekaj časa
zopet sežejo po alkoholu.
Tudi kadilci si ogrožajo življe-
nje, vendar se zelo razlikujejo od
alkoholikov. Ne povzročajo ni-
kakršnega nereda, le pljuča, sko-
zi katera gre dim cigaret, so
ogrožena. Veliko jih zaradi tega
zboli za pljučnim rakom. Kljub
temu da so danes cigarete drage,
še vedno ni upadlo število kadil-
cev.
Poznamo tudi narkomane, ki
jemljejo mamila. To so večinoma
mladi ljudje. Ti ne škodujejo sa-
mo svojemu zdravju, temveč tudi
prenašajo bolezni. Ko si vsi z
eno iglo vbrizgavajo mamila, se
prenaša tudi naša najbolj nevar-
na bolezen AIDS, ki ni ozdravlji-
va. Kdor zanjo zboli, vsekakor
umre.
Veliko bolezni je danes že
ozdravljivih, saj poznamo zdravi-
la proti njim. V veliko pomoč so
nam tudi zdravniki, zdravnice in
nasploh vsi, ki delajo v zdrav-
stvenih ustanovah. Njihova dolž-
nost je, da nam pomagajo priti
do zdravja, če je le mogoče. Ko-
liko ljudi bi umrlo, če ne bilo teh
ljudi in zdravil. Srečni bodimo,
da jih imamo in da nam lahko
pomagajo.
Zdravje je človekov največji
zaklad, največja dragocenost. Z
denarjem lahko kupimo vse, le
zdravja ne. Dokler smo zdravi,
ne vemo, ne znamo ceniti, kaj
imamo, ko pa se nam zgodi ne-
sreča ali zbolimo, je vse drugače.
Dali bi vse, kar imamo, samo da
bi bili zdravi. Dokler bolezni ne
občutimo na svoji koži, kot temu
rečemo, ne poznamo pravega po-
mena besede zdravje.
Zdravje je največje bogastvo
nas vseh in bodimo srečni, zelo
srečni, da smo zdravi!
Erika Vindiš, 8. b,
OŠ Videm pri Ptuju
BOJ PROTI ALKOHOLIZMU
V današnjem casu se vse več
srečujemo s problemi alkoholiz-
ma.
Med alkoholiki je vse več mla-
dine. Probleme današnjega časa,
ki pestijo mladino in odrasle,
skušajo pozabiti v alkoholu. Za-
radi tega velikokrat trpijo mnoge
družine. Velikokrat so žrtve otro-
ci, ki so popolnoma nedolžni. V
teh družinah vladajo strah, ne-
zaupanje in sovraštvo. Še huje je,
če se v alkoholizem podata mati
in oče. Takrat so otroci prepuš-
čeni sami sebi in tak otrok se v
sodobnem svetu ne znajde. Te
družine so velikokrat socialni
problemi. Otroke staršem odvza-
mejo, ker le-ti niso sposobni skr-
beti zanje. Dajejo jih v rejo skrb-
nikom. Otroci se počutijo manj
vredni in zavrženi. Velikokrat pa
starši končajo v zdraviliščih, kjer
se nekateri pozdravijo in živijo
dalje svoje življenje z družinami.
še več pa je takšnih, ki se alkoho-
lu vdajajo dalje in iščejo v njem
rešitev.
Vse bi bilo v sodobnem svetu
drugače, če bi bile brezalkoholne
pijače cenejše kot alkoholne. O
tem pa naj razmišlja vsak po svo-
je! Mar ne?
Srečko Krašelj, 8. c,
OŠ Olge Meglic
BOJ PROTI ALKOHOUZMU
Alkoholizem je beseda, ob ka-
teri se človek neprijetno počuti,
kadar jo sliši. Alkoholiki so lju-
dje, ki preveč pijejo najrazličnej-
še alkoholne pijače. Pri teh lju-
deh pKJStane alkohol potreba,
brez katere ne morejo živeti.
Pravi alkoholiki preživijo večji
del dneva ob pijači, veliko se za-
držujejo v gostilnah, zapravljajo
denar itd. Pijani se vračajo do-
mov ponoči, največkrat kričijo in
pretepajo domače. Najbolj ne-
srečni so v takih družinah otroci.
Še posebej nesrečni so tisti otro-
ci, pri katerih oba starša preveč
pijeta, saj se velikokrat zgodi, da
tudi žena ob stalno pijanem mo-
žu začne piti.
Veliko je alkoholikov, ki jim
skušajo pioniagati domači, sode-
lavci ali zdravstveni delava.
Marsikater^a alkoholika pošlje-
jo na zdravljenje, kjer dobi razna
zdravila.
Nekateri se pozdravijo in po-
tem živijo normalno življenje, žal
pa je veliko takih, ki začnejo spet
piti in pijiejo še bolj, kot so pred
zdravljenjem. Tako se zgodi ti-
stim, ki nimajo dovolj volje.
V takih primerih je zdravljenje
neuspešno in škoda je porablje-
nega denaija in časa, ki ga je
zahtevalo zdravljenje.
Zato mislipo, da bi bilo boljše,
če bi z raznimi sredstvi vplivali
na ljudi, da se ne bi navadili pi-
tja alkoholnih pijač, k športu,
sprehodom in izletom, k delu itd.
To bi bilo mnogo boljše kot
brezuspešno zdravljenje alkoho-
likov.
Metka Vidovič, 7. c
Ptujski občinski odbor Rdečega križa in koordinacijski odbor
pri SZDL za boj proti alkoholizmu in drugim zasvojenostim sta
ob mesecu boja proti alkoholizmu pripravila natečaj za mlade in
manj mlade na temo prosti čas. Mladi so pisali in slikali, mi pa
objavljamo njihova dela.
Človek pri delu, tempera. Nataša Panikvar, 5. b. OŠ Olge Meglic.
Moj proti čas, perorisba. Reaata Lampret, 5. c, OŠ Olge Meglic.
Igra. Tomaž Krajnc, 5. a, OŠ T. Žnidariča.
(7. nadaljevanje)
Prepeljan v Maribor
»Transporti na Bori in z Bor-
la so postajali vedno pogostej-
ši,« piše dr. Brumen. »Vsak
dan je vsakdo čakal, kdaj bo
prišla vrsta nanj. Le redki od
prvih zapornikov so še ostali v
hlevu.« Med temi je bil tudi dr.
Brumen, ki pa je tudi kmalu
učakal dan odhoda. Nekega
poletnega dne so ga z drugimi
jetniki odpeljali v Maribor.
»Kamion se je ustavil pred
vrati visoke žične ograje melj-
ske kasarne. Veliko dvorišče
vojašnice je bilo pregrajeno v
dva dela. Delila ju je visoka ži-
čna mrežasta ograja. V obeh
delih je bila natlačena množica
ljudi. V eni polovici so bili vo-
jaški ujetniki v uniformah ju-
goslovanske vojske, v drugi pa
izgnanci vseh slojev in starosti.
Prvi so bili pod vojaškim po-
veljstvom, drugi pa pod gesta-
povskim. Tako se naš pisec
spominja prihoda v meljsko ta-
borišče.
V velikem poslopju bivše vo-
jašnice so bili ljudje natlačeni
po prostorih kot vžigalice v
škatlici. Sedeli in spali so na
golih tleh. Gestapovci so se po-
brigali le za izdatne straže
okrog žične ograje. Znotraj vo-
jašnice pa so se ljudje gibali po
svoje. Lahko so se selili iz pro-
stora v prostor k znancem in
prijateljem. V oba dela, v civil-
nega in vojaškega, so kar na-
prej privažali nove jetnike.
Tu je naš pisec doživel mar-
sikaj pretresljivega, ko je opa-
zoval, kako boleče je bilo poni-
žanje zavednih Slovencev, iz-
gnanih iz svojih domov, ki so
tu čakali na neznano usodo.
Nekoč je stal blizu ograje vo-
jaškega taborišča in videl voja-
ka bivše jugoslovanske vojske,
ki je odpel srajco, pokazal na
prsih jugoslovansko zastavo ter
zaklical: »Opet če ona ustati!«
Drugi jugoslovanski vojak pa
je potegnil iz žepa samokres in
ga ustrelil, rekoč: »Platit češ je
sa smrču!« Pritekli so drugi vo-
jaki in ustreljenega odnesli s
prizorišča. Ljudje, ki so to vi-
deli, so bili pretreseni. Govorili
so, da je bil vojak, ki je streljal,
preoblečeni ustaš ali gestapov-
ski ovaduh, ki je vohunil med
ujetniki.
Jetniki so šli vsako jutro z
vozičkom po kruh v pekarno
sredi mesta. Tudi naš pisec se
je prerinil mednje, da bi pope-
stril jetniške ure. Stražarji so
med potjo krenili v gostilno in
z njimi so odšli tudi jetniki. Vsi
so si v gostilni privoščili precej
pijače in po vrnitvi v taborišče
so trdno zaspali.
Naš pisec se je naslednji dan
pritihotapil v kolono jetnikov,
določenih za transport. Na vla-
ku pa ga je nek gestapovec na-
gnal nazaj v meljsko kasarno.
Čez kak dan je prišel k ograji
kasarne njegov oče in mu pri-
nesel majhen zavoj. Toda stra-
žar ga je surovo nagnal, da je
oče spustil zavoj na tla in zbe-
žal. Stražar je celo streljal za
njim, a ga ni zadel. Našega pis-
ca pa je obrcal s škornji in ga
udaril s pištolo po glavi. Zavoj
je ostal na drugi strani ograje.
Naslednjega dne je bil med
kolono, namenjeno na železni-
ško postajo, tudi dr. Brumen.
Tokrat ga ni nihče nagnal na-
zaj. Vlak je potegnil. Prvič seje
ustavil v Zagrebu, nato pa v
Sarajevu. Iz vagonov so jetnike
nagnali v Čačku. Morali so v
poslopje gimnazije, kjer so jih
esesovski spremljevalci prešte-
li. Po seznamu tega transporta
jih je precej manjkalo, kdaj in
kje so izginili, ni nihče pove-
dal.
Dr. Brumen je napisal, da je
zavladalo po prihodu v Čačak
med izgnanci veliko olajšanje,
saj so jih Srbi gostoljubno spre-
jeli. Vendar naš_ pisec ni ostal
dolgo v Čačku. Želel si je k že-
ni in sinku, ki sta se zatekla na
Dolenjsko k ženinim staršem.
Izposloval si je pri oblasteh
potno dovoljenje. Toda na poti
po Hrvaški ustaši tega dovolje-
nja niso priznali za veljavnega.
K sreči je naletel na ljudi, ki so
mu pomagali, da je prebrodil
vse težave in po večdnevni vož-
nji in vmesnih čakanjih presto-
pil hrvaško mejo na dolenjski
strani. V Ribnici se je sešel z
ženo in sinkom. Pozneje, ko se
je razplamtel osvobodilni boj,
je nudil na Dolenjskem parti-
zanom zdravniško pomoč.
(Opomba: Tipkopis spomi-
nov na vojne dni z naslovom
VOJNA IN ZLOČINI, ki ga je
sestavil zdravnik dr. Brumen,
je posodila avtorjeva vdova Ve-
ra Brumen za povzetek poglav-
ja o jetništvu na Boriu. S tem je
obotatila pričujoči spis o Borlu
med okupacijo.)
Imena hlevskih zapornikov
Dr. Brumen ne navaja v svo-
jem spominskem spisu imen
borlskih zapornikov v graj-
skem hlevu. Da bi sestavili se-
znam zapornikov v hlevu, je bi-
lo zato veliko težav, največja
pa je bila, da ni bilo najti nobe-
nega preživelega hlevskega je-
tnika. Nekaj poizvedovanj je
rodilo le pičel in nezanesljiv
uspeh. Vsi dosegljii boriski za-
porniki so odgovorili na vpra-
šanje, ali so bili zaprti v hlevu,
da tam niso bili zaprti, ampak
na gradu, in navedli so le deset
imen hlevskih zapornikov. Ko
pa je bila vprašana hčerka po-
kojnega boriskega jetnika, rav-
natelja ptujske pletarne Mirka
Ogorelca, ali morda ve, kje na
Borlu je bil zaprt njen oče, je
odločno odgovorila, da v graj-
skem hlevu. Povedala pa je še
veliko več: zelo razveseljivo
vest, da je oče že tedaj napisal
spisek vseh hlevskih zaporni-
kov in ga sedaj hrani ona do-
ma. Že naslednji dan je seznam
jetnikov izročila. Tako nava-
jam imena zaprtih v hlevu pred
izgonom Mirka Ogrelca z ženo
in hčerko v Srbijo (družino so
nacisti izgnali julija 1941). Ka-
teri intemiranci so domovali v
kravjem hlevu po Ogorelčevem
odhodu, vemo le malo, a o tem
pozneje.
Hlevski zap^r je okupator
ukinil po begu dveh jetnikov
oktobra 1941.
Navajam seznam hlevskih
zapornikov, kakor gaje napisal
pokojni ravnatelj ptujske ple-
tarne Mirko Ogorelec, to je po
vrstnem redu, kakor so intemi-
ranci ležali na cementnih tleh.
Tudi on navaja, da so se zava-
rovali proti vlagi na tleh z ro-
zgami vinske trte in slamo. Tu
so pričakali dan, ko so jih od-
peljali v meljsko kasarno v Ma-
riboru ali v Rajhenburg, od
tam pa v izgnanstvo. Odvažali
so jih posamično ali v majhnih
skupinah. Nekaj zaprtih pa so
na cesti izpustili. Seznam nava-
ja 65 internirancev; to so:
1.	Ludvik Belšak, učitelj. Ve-
lika Nedelja
2.	Boris Polak, študent, Or-
mož
3.	dr. Ivan Fermevc, advokat,
Ptuj
4.	dr. Franjo Brumen, zdrav-
nik, Ptuj
5.	dr. Alojz Toplak, zdravnik.
Središče ob Dravi
6.	Marko Blas, vinogradnik,
Cirkulane
7.	Hinko Čermelj, učitelj,
Podlehnik
8.	Mirko Ogorelec, ravnatelj
pletarne, Ptuj
9.	Anton Kancler, sodnik,
Ptuj
10.	dr. Vinko Brenčič, zobo-
zdravnik, Ptuj
11.	Jože Slavik, tekstilni teh-
nik, Ptuj
12.	Ivan Budigam, vinograd-
nik, ZavTČ
13.	dr. Franc Ivanjšek, notar,
Ptuj
14.	Franc Ivanjšek ml., štu-
dent, Ptuj
15.	Alojz Novak, žel. uradnik,
Ormož
16.	Ciril Petovar, oficir JV,
Ivanjkovci
17.	Valter Mihelič, vinograd-
nik, Dubrava
18.	Jožko Babšek, profesor,
Ptuj
19.	Jan (Rihard) Havlas, me-
sar, Ormož
20.	Franc Majhen, obč. tajnik,
Videm pri Ptuju
21.	Jurij Zadravec, dežnikar,
Ptuj
22.	Jože Rančigaj, električar,
Ormož
23.	Jurica Zadravec, posestnik
in mlinar. Središče ob Dra-
vi
24.	Miran Veselič, študent, Or-
mož
25.	Branko Hrovat, študent,
Ormož
26.	dr. Jurij Sluga, odvetnik,
Ptuj
27.	dr. Anton Hrovat, zdrav-
nik, Ormož
28.	Fric Irgolič, mlinar. Velika
Nedelja
29.	Franc Šumak, trgovec, Or-
mož
30.	Jožko Koncilja, agronom,
Podlehnik
31.	Leop>old Leskovar, kmet
(župan), Majšperk
32.	Ivan Hanželič, kovač. Sre-
dišče ob Dravi
33.	Franc (priimek ni nave-
den), Ptuj
34.	Artur Maider, trgovec, Du-
brava—Za vrč
35.	Ivan Horvat, (poklic ni na-
veden), Ormož
36.	Viktor Gorjup, električar,
Ormož
37.	Ivan Beranič, posestnik,
Majšperk
38 Jože Korošec, upokojenec.
Ptujska Gora
39. Kari Pauko, študent, Ptuj
40.	Stanko Grivec, gostilničar,
Ormož
41.	Leopold Štarkel, brivec,
Ptuj
42.	Žiga Primožič, gostilničar,
Cirkulane
43.	Vaciav Stanislav, davčni
uradnik, Ptuj
44.	Anton Bittner, tekstilni
tehnik, Ptuj
45- Franc Šošterič, mesar, Du-
brava—Zavrč
46.	Ferdo Stross, sin trgovca,
Ptuj
47.	Josip Haške, upokojenec,
Cirkulane
48.	Mati^ Polanec, študent.
Središče ob Dravi
49.	Leopold Gosak, oskrbnik,
Makole
50.	Milan Haložan, študent.
Središče ob Dravi
51.	Valentin Polanec, študent.
Središče ob Dravi
52.	Jakob Kegel, ekonom, Ptuj
53.	Mirko Centrih, študent,
Ptuj
54.	Štefan Andrič, čevljar, Ptuj
55.	Mirko Juh, tekstilni tehnik.
Majšperk
56.	Paul Schwarz, tekstilni teh-
nik, Majšperk
57.	Kazimir Bratkovič, urad-
nik, Ptuj
58.	Janko Šegula, odvetnik.
Ptuj
59.	Ivan Šegula, gostilničar,
Ptuj
60.	dr. Alojzij Remec, advokat,
Ptuj
61.	dr. Franjo Šalamun, advo-
kat, Ptuj
62.	Jože Gorup, šolski nadzor-
nik, Ptuj
63.	Franjo Lenart, trgovec,
Ptuj
64.	Alojz Novak, sin lesnega
prekuj^valca, Makole
65.	Jože Soštar, sin trgovca,
Makole.
(OPOMBA: Pisec seznama
ni navedel pri vseh imenih po-
klica in to je v glavnem sedaj
dopolnjeno. Ni pa bilo mogoče
ugotoviti, kdo je Franc iz Ptu-
ja, in tudi ne, kdo je Ivan Hor-
vat iz Ormoža.)
Se nadaljuje
6 - ZA KRATEK ČAS
U december 1989 - TEDNIK
Dober den! Za nami je proznih naše republike. Čeglih je
praznovonje že mujmo, bi rad toti naši domovini nekaj na dušo
pihna: Bodi zdrava in vesela, mirna in zadovoljna. To ti najboj
želim, čeglih vidim, da si že malo rahitična grotala, da te posa-
mezna deca nemajo preveč radi in se med seboj kregajo, kak gdo
smo negda pas tiri na jesenski paši krave pasli in se šli slepe miši.
Veš, domovina, jaz vem, da sta v vsoki družini eden ali po dvo
tokšna fačoka, ki sta boj nemarna od drugih in bi rada vsem ko-
mandirala. Vzemi ti malo toto deco v roke in jim dopovej, ke bi
lehko vsi v slogi živeli in se radi imeli. Reči jim, da naj rajši prid-
no delajo in se manj z mitingi in drugimi zborovonji in sestanko-
vonji ukvarjajo. Reči jim naj ne kožejo eden drugemi oslov, totih
na dveh ali pa štirih nogah imamo že itak preveč. Reči jim, naj si
bodo resnično bratje in sestre, v resnici in ne samo na papiri.
Droga domovina, pa tudi inflaciji in z njo povezanimi cenami, ki
skočejo kak kenguruji,stopi na prste in naredi več reda. Daj nam
zadosti dela in kruha. Žalostno je, da imamo kruha že skoro
premalo. Daj nam vejkše ploče in vejkše penzije. Daj nam, daj
nam...
Saj vidiš, droga domovina, da bi radi vsi od tebe samo ne-
kaj imeli, tebi pa ne bi nič dali. Vidiš, tokšni smo tvoja poredna
deca. Republike se ti kurvajo med seboj, ti pa trpiš. Oblublamo
ti, da se bomo pobojšali. Tejko sen ti hteja povedati, republika,
za tvoj minuli praznik.
Še to vam naj povem, drogi brolci, da sem bija v soboto na
katrejinem sejmi v Ptuju. Zeblo me je kak psa, drgačik pa je bilo
zanimivo. Nibena Katica me neje htela pod jenko vzeti. Odovali
smo in kupovali, nazodjo pa brez dnara ostali. Tak vam je to,
enim dnar, drugim pa mraz in zima, ki segne do kosti. Pa srečno
do drugega tjedna. Vas pozdrovla vaš katrejecov LUJZ.
TEDNIK ~ december 1989
ZA RAZVEDRILO — 7
8 — ŠPORT IN ŠE KAJ
1- december 1989 - TEDNIK
Naši ekipi predzadnji
Končan je prvi, jesenski del prvenstva v prvih republiških ligah.
Člani Ormoža in članice Drave bodo prezimili v spodnjem delu le-
stvice. Za Ptujčanke je bilo to dokaj pričakovano, za člane Ormoža pa
se glede na odličen začetek prvenstva tako ne bi moglo reči. Ormoža-
ni so torej dobro začeli in slabo nadaljevali, članice Drave pa ravno
obratno.
V soboto je bilo na sporedu zadnje jesensko kolo, obe tekmi na-
ših ekip pa je odločil zadetek razlike.
DRAVA - BLRJA CENTROCOOP 20:19 (11:7)
Članice Drave so sobotno tekmo v dvorani Center odigrale nad
pričakovanji in zasluženo premagale vodilno ekipo lige. Razen dveh
izenačenj (15:15 in 16:16) so vseskozi vodile. Zdržale .so tudi proti
koncu, ko so zaradi treh izključitev z igrišča morale Malekova in
Mumlekova.
Drava: Sitzenfrai, Farkaš, ŠparI 3, Malek 2, Fridl 1, Gomilšek 5,
Mumlek 4, Radanovič 5, Jurkovič, Topolovec, Jurleta.
- ORMOŽ — STT RUDAR 18:19 (7:7)
Ormožani in njihovi gostje iz Trbovelj so v Veliki Nedelji odigra-
li zelo borbeno in izenačeno tekmo, ki bi se po prikazanem morala
končati z delitvijo točk. Vendar je gostom uspela redkost — dve se-
kundi pred koncem so namreč zadeli iz devetmetrovke.
Ormož: Gaberc, Sandor 3, Antolič, Sabo 1, Djarmati, Polak 9,
Rajšp 3, Vincek, Potočnjak 2, Zabavnik, Hedžet, Valenko. I. k.
Pomurje—Ptuj 78:92
V	prvem kolu drugega dela tekmovanja v SKL — vzhod so v so-
boto ptujski košarkarji premagali ekipo Pomurja z rezultatom 78:92.
V nedeljo, 3. decembra, ob 10. uri pa se bodo pomerili z doslej nepo-
raženo ekipo Elektre iz Šoštanja. Tekma bo v športni dvorani Center.
MG
Silvo Vogrinec gre
na univerziado
Na kvalifikacijskem karate turnirju Študent 89, ki je bil 19. in 20.
novembra v Ljubljani, je potekal izbor jugoslovanske reprezentance
za prihodnje evropsko karate univerziado (EKU). Dobili smo zmago-
valce kategorijah in ti bodo sestavili borbeno ekipo, moški in ženski
katateam in tekmovalce posameznike v katah.
V	absolutni katagoriji nas bo v tradicionalnem karateju (ippon
shobu) zastopal Silvo Vogrinec iz Ptuja. Izredno razpK)ložen je bil v
Ljubljani brez konkurence. Je atraktiven in dinamičen borec, ki je v
zadnjem letu pokazal velike rezultate in potrdil svoj zunajserijski ta-
lent. V Rimu od njega veliko pričakujemo, zato upamo, da bo vzdržal
pritisk. Samo Kladnik
Silvo Vogrinec (levo) na treningu.
Pliberški pevci v Veliki Nedelji
Mešani pevski zbor PODJUNA iz PLIBERKA na avstrijskem
Koroškem, ki ga vodi profesor Tone Jvartnik z Raven na Koroškem,
slavi letos petnajstletnico delovanja. Že vrsto let pa imajo tesne prija-
teljske stike s krajevno skupnostjo Velika Nedelja, predvsem na kul-
turnem področju.
8. decembra letos bo ob 18. uri v večnamenski dvorani v Veliki
Nedelji koncert, v odmoru pa predstavitev zadnje zbirke pesmi profe-
sorja dr. Stanka Janežiča PUNTARJI, ki opisuje kmečkega človeka v
Slovenskih goricah. Njegove pesmi bosta brala igralca SNG iz Mari-
bora Nataša Sirkova in Franci Gabršček.	VT
Ptujski in mariborski
vodovod povezana
Poleg svečanega odprtja centralne ptujske čistilne naprave
je druga največja pridobitev občine Ptuj ob letošnjem prazniku
republike zagotovo regionalni vodovod od Skorbe do Dobrove
ter povezovalni in sekundami vodovod v Kungoti in naprej prek
Kidričevega do Apač. Svečanost ob odprtju je bila minuli torek,
28. novembra, ob kulturnem domu v Kungoti, slovesnost pa so
popestrili tudi ptujski pevci komornega moškega pevskega zbo-
ra.
Tako bomo sedaj v ptujski občini ob morebitnem ponov-
nem onesnaženju pitne vode lahko uporabili vodovodno pove-
zavo z mariborskim območje, s čimer odpadejo vse nevšečnosti
in prevozi vode s cisternami.	-OM
Danes nove cene komunalnih
storitev, stanarin...
Ptujski izvršni svet seje 16. novembra ukvarjal predvsem s
cenami, odločil pa je tudi o povišanju skupne prispevne stopnje
za družbene dejavnosti, in to za 1,32 odstotka. Za en odstotek je
v tem mesecu višja prispevna stopnja za zdravstvo, za 0,07 od-
stotka za telesno kulturo in za 0,25 za otroško varstvo. Soglašal
je tudi z novimi cenami vode, kanalščine, odplak in odvoza sme-
ti.
Kubik vode stane od danes 25.190 oziroma 51.350 dinarjev,
kanalščina za gospodinjstva 8450, za druge upojabnike 25.670,
odvoz smeti po kvadratnem metru stanovanjske površine za go-
spodinjstva 2180 dinarjev, za industrijo in obrt 4370 ter gostin-
stvo, turizem in trgovino 8560 dinarjev. Izvršni svet je soglašal
tudi s predlogom za 53-odstotno povišanje stanarin v decembru.
Proslava v počastitev dneva republike
Podelili plakete, listine občine
Ormož, odlikovanja predsedstva
SFRJ in bronaste znake OF
Osrednja občinska proslava
ob dnevu republike je bila v Or-
možu v torek, 28. novembra, v
domu kulture. Zbranim obča-
nom je govoril sekretar občinske-
ga komiteja ZKS Mirko Novak.
Povezal je zgodovinski trenutek
dneva republike s sedanjimi do-
gajanji in jih dopolnil še z vide-
nji življenja pri nas in v federaci-
ji-
Plakete Ormoža kot najvišje
občinsko priznanje za prispevek
k razvoju gospodarskega in druž-
benega življenja so prejeli Franci
Polič, Vili Trofenik in Tovarna
sladkorja Ormož.
Franci Polič je prejel plaketo
za dolgoletno in uspešno delo v
organih sindikata, gasilskega
društva Hardek in za uspešno
delo v gradbenem odboru pri
gradnji osnovne šole Ormož. Vili
Trofenik iz Velike Nedelje je
prejel plaketo za pomembno de-
lo, ki ga je opravil za celoten raz-
voj krajevne skupnosti Velika
Nedelja, za delovanje na šport-
no-rekreacijskem področju ter za
skrb pri razvoju vseh družbenih
dejavnosti v občini. Med dobi-
tniki plakete je tudi Tovarna
sladkorja, ki letos praznuje svoj
mali jubilej — desetletnico po-
slovanja. Njen prispevek k raz-
voju gospodarstva občine je ve-
lik, prav tako pri zaposlovanju
delavcev in skrbi zanje ter za nje-
no uspešno poslovno vključeva-
nje v okviru republike, federacije
in širše.
Listino občine Ormož, ki jo le-
tos podeljujejo drugič, so preje-
le: Marija Caf iz IVanjkovec, Ani-
ca Pevec s Koga in Nežka Stmad
iz Velike Nedelje.
Podeljena so bila tudi odliko-
vanja SFRJ. Red zaslug za narod
s srebrno zvezdo sta prejela Av-
gust Culek iz Središča ob Dravi
in Mimica Pišek s Huma.
Red dela s srebrnim vencem
so prejeli Anton Erhatič, Nada
Granduč, Mirko Lukner, Viktor
Stajnko in Štefka Zemljič, vsi iz
Ormoža.
Na proslavi so podelili tudi
bronaste znake osvobodilne
fronte dobitnikom iz K K SZDL
Ormož. Prejeli so jih: mladinski
aktiv ZSMS Pušenci, Slavko Pe-
tek, Mirko Havlas, Franc Kelemi-
na in Ribiška družina Ormož.
V Kulturnem sporedu je sode-
loval mešani pevski zbor Kultur-
no-prosvetnega društva Miklavž
pri Ormožu.
Vida Topolovec
Prieški
krst mošta
v Ljubljani
v soboto, 25. novembra, so se
v hotelu Lev v Ljubljani zbrali
Prleki iz Ljubljane in drugih kra-
jev Slovenije. S posebnim vla-
kom, ki je vozil na relaciji Ljuto-
mer Ljubljana, so prišli tudi ti-
sti iz rodne Priekije. Po besedah
magistra Mirka Lovrenčiča je bi-
la ta pokrajina, bogata z vinom,
pesmijo, posebno govorico, stari-
mi običaji, nekoč združena v eno
okrožje, sedaj pa je razdeljena
med dve regiji in pet občin.
Ob prvem srečanju, ki ga je or-
ganizirala skupina zanesenjakov,
ki jih spomini na mlada leta še
vedno potegnejo v rojstni kraj,
pod vodstvom magistra Milana
Lovrenčiča, njegove žene in pro-
fesorice Vide Varga, so bile pri-
sotne tudi številne učene glave,
ki so po rodu Prleki. Prišli so
akademik dr. Bratko Kreft, dr,
Vekoslav Grmič, dr. Anton Tr-
stenjak, glasbenik dr. Dragutin
Cvetko in tudi prva dama slo-
venskega vinarstva dr. Slavica Ši-
kovec. Vsakdo izmed omenjenih
je povedal kakšno zanimivost v
spomin na svojo rodno pokraji-
no, dr. Šikovčeva pa je opravila
strokovno degustacijo vina in o
njem povedala veliko lepih reči.
Kulturni program so pripravili
oktet in folklorna skupina Prlek
iz Ljutomera, skupina ljudskih
pevcev in pevk KPD iz Obreža,
krst mošta pa so opravili člani
Turističnega društva Podgorci.
Ves kulturni program je bil na-
menjen vinu in njegovi pridelavi.
Izkupiček večera je bil namenjen
članom kluba prieških študen-
tov, ki so ves večer organizator-
jem pridno pomagali.
Vida Topolovec
V Ormožu odprli čistilno
napravo za pitno vodo
Z odprtjem čistilne naprave za
pitno, vodo so prebivalci občine
Ormož pridobili pomemben vod-
nogospodarski objekt. Razmiš-
ljanja o projektu v letih 1962/63,
ko so na območju otoka pri Veli-
ki Nedelji začeli graditi prve
vodnjake, seveda ni bilo, pa tudi
ne kasneje, ko je z leti nastala
potreba po povečanju zmogljivo-
sti in obsega vodovoda. Z razši-
ritvijo omrežja v Slovenske gori-
ce, do Središča ob Dravi in delo-
ma na območje občine Ljutomer
je dobil medobčinski pomen. Po-
raba vode je iz leta v leto naraš-
čala, z vsemi posegi v zemljo, ki
so jih opravili zadnja leta na tem
območju, so se močno pjoslabša-
le naravne razmere napajanja
podtalnice na območju otoka.
Deloma je prišlo zaradi omenje-
nih posegov do kakovostne spre-
membe podtalnice, ki vsebuje tu-
di večje količine železa, manga-
na jn dušičnih spojin. Te, kot ka-
žejo opravljene analize, zdravju
niso škodljive, f>ovzročajo pa
druge probleme, zaradi katerih
je bilo nujno potrebno pripraviti
projekt za čiščenje pitne vode.
Vodni viri ormoškega vodovo-
da se bogatijo s padavinami ter s
pronicanjem površinskih voda
Sejanskega potoka. Pesnice in
Drave. Trenutno je v f>ogonu 6
vodnjakov z zmogljivostjo do 60
litrov vode na sekundo. V vodo-
vodnem sistemu je sedem črpa-
lišč, deset vodohramov, 279 km
omrežja, z vodo oskrbujejo 71
gospodarskih objektov in 4.310
gospodinjstev.
Gradnjo čistilne naprave za
pitno vodo so pričeli 3. aprila le-
tos, gradili pa so jo v dveh fazah.
Tehnični prevzem je bil 16.,
odprtje pa 24. novembra.
Po cenah iz junija letos je či-
stilna naprava veljala 3 milijarde
617 milijonov dinarjev. Večji del
sredstev — 59,2 odstotka — so
zbrali pri samoupravni interesni
skupnosti za cestno in komunal-
no dejavnost občine Ormož po
posebnem samoupravnem spora-
zumu o temeljih plana SIS, 24,9
odstotkov nepovratnih sredstev
je prispevala Območna vodna
skupnost Drava Maribor, za
manjši del sredstev, 15,9 odsto-
tkov, pa so najeli kredit pri ob-
močni Zavarovalni skupnosti
Triglav iz Maribora. Gradbena
dela so izvajali delavci TOZD
Nizke gradnje Kt}P iz Ptuja,
opremo in njeno vgraditev pa
Tovarna bazenske tehnike in ko-
vinskih izdelkov Jeklo Ruše v so-
delovanju z zahodnonemško fir-
mo Schmidding — Werke iz K6I-
na ter Zavodom za ribištvo iz
Ljubljane. Zunanjost objekta sta
urejala Cestno podjetje Varaždin
in Komunalno podjetje Ormož.
S čistilno napravo, ki zmore ob
sedanji opremi prečistiti 60 litrov
vode na sekundo, v prihodnosti
pa tudi 100 litrov, bodo iz vode s
peščenimi filtri, aktivnim ogljem
in ozonom odstranili prevelike
količine železa, mangana in duši-
čnih spojin. V začetku, dokler ne
bodo prečistili glavnih vodovod-
nih vodov, se bo ob večjih okva-
rah tu in tam še vedno dogajalo,
da bodo nenadni vodni sunki v
omrežje dvignili usedline, ki so
ostale v ceveh.
V času poskusnega obratova-
nja, to je šest mesecev, bo čistil-
no napravo upravljala Tovarna
bazenske tehnike Jeklo Ruše,
kasneje pa Komunalno podjetje
Ormož.
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Posvetovalnica za alkoholike
v Ptuju pričenja delo posvetovalnica za proble-
me alkoholizma. Prostore ima v Muršičevi 7 (staro
kopališče, ^rvo nadstropje). Zainteresirane bo
sprejemala'dvakrat mesečno, prvo in tretjo sredo,
od 15. do 17. ure, začne pa 6. decembra.
V	posvetovalnici bodo sodelovali: dr. Zlata Ive-
tič, dr. Rajko Brglez, med. sestra Romana Petek in
drugi. Prizadevali si bodo pridobiti tudi strokov-
njake od drugod in kasneje skladno z možnostmi
razviti dejavnost ter jo postopoma preoblikovati v
dispanzer za bolezni odvisnosti oziroma psihohi-
gieno.
V	posvetovalnici pričakujejo vse, ki imajo pro-
bleme z alkoholizmom. Za obisk zadostuje potrje-
na zdravstvena izkaznica. Priporočajo telefonsko
najavo reizgoVora, da ne bi bilo potrebno razgovo-
ra prestavljati.
V	ambulanti pričakujejo predvsem:
—	zmerne alkoholike, ki sami kritično prepo-
znavajo svojo zasvojenost in bi sr radi pomagali.
Za usmeritev teh bolnikov v posvetovalnico apeli-
ramo na lečeče zdravnike;
—	svojce alkoholikov, da bi s skupnimi močmi
našli pot za usmeritev alkoholika na ustrezno
zdravljenje;
—	redne in dopisne člane terapevtske skupnosti
zdravljenih alkoholikov, ki naj pridejo na indivi-
dualne pogovore o svojih problemih. Vabijo tudi
bivše zdravljence, večletne abstinente, da se ogla-
sijo ob morebitnih težavah;
— veseli bodo obiska vseh zainteresiranih za
navedeno problematiko, ki bi radi več izvedeli o
prizadevanjih (predavanje, videokasete) ali poma-
gali pri delu.
Začasno je posvetovalnica del TSZA. Uspehe
pričakujejo predvsem pri pomoči tistim zasvojen-
cem, ki so v začetni fazi alkoholizma. V teh prime-
rih so uspehi dobri, kasnejše faze obolenja pome-
nijo hud zdravstveni in socialni problem, ki ga je
pogosto nemogoče uspešno obvladati. Zato ne
odlagajmo z ukrepanjem.
V istih prostorih deluje tudi TSZA v več skupi-
nah ter terapevti Marijo Tominšek, Jasno Toplak
in Borisom Solovjevim. Skupine se sestajajo ob
ponedeljkih in torkih od 16. do I8v ure, prvi torek
v mesecu pa se zberejo vse skupine v jedilnici Zo-
bozdravstvene službe na Potrčevi.
Uvajanje nove dejavnosti omogočajo pridoblje-
ni prostori v obnovljeni stavbi starega ptujskega
kopališča. Vsem, ki so pomagali pri pridobitvi pro-
storov in opreme, se na tem mestu iskreno zahva-
ljujemo.
Zelo nas veseli, da se vedno najdejo ljudje, ki so
pripravljeni pomagati pri delu in so skupaj z nami
srečni ob pogledu na uspešno zdravljenje. Težko
je biti optimist v okolju, kjer je prekomerno in ne-
kontrolirano pitje alkoholnih pijač vgrajeno v na-
čin življenja, vsekakor pa se bogato obrestuje.
Vodja TSZA:
dr. Zlata Ivetič
Pomembna odločitev v lenarški občini
Občina Lenart v Slovenskih
Goricah je s svojo manjrazvitost-
jo nekako ujeta med večje sosed-
nje občine. Kljub precejšnjim
razvojnim dosežkom zadnjih let
je še vedno na repu seznama slo-
venskih občin. Razgibano ob-
močje Slovenskih goric je sicer
pravi naravni biser, toda usoda
ZA LEPŠE ŽIVUENJE V
NAŠIH SLOVENSKIH GO-
RICAH. SLOVENSKE GO-
RICE - MOJ DOM. S to pa-
rolo označujejo v občini Lenart
priprave na občinski referen-
dum in za lepše življenje v bliž-
nji prihodnosti.
manjše razvitosti teh krajev je tu-
di usoda občine Lenart. Precejš-
nje možnosti ima občina gotovo
na področju turizma, je pa težko
priti iz anonimnosti ob znanih
turističnih krajih v sosednjih ob-
činah, poleg tega pa je občina
Lenart revna tudi na področju
infrastrukture. Tako je povsem
razumljivo, da so že v doseda-
njih občinskih samoprispevkih
namenjali največ sredstev za ure-
jevanje komunalnih problemov.
Sočasno pa se upravičeno jezijo
na premalo pozornost republike
do tega območja. Čezenj poteka-
jo pomembne prometne poveza-
ve, toda stanje le-teh je vse prej
kot dobro, njihova modernizaci-
ja pa se vedno znajde na koncu
načrtovanih in prepogosto se že
dogaja, da iz enega obdobja zdr-
sne v drugo.
Spet pa je resnici na ljubo po-
trebno povedati, da so v občini
zbrana sredstva pritegnila tudi
republiški denar in to je novo
spoznanje o nujnosti nadaljeva-
nja zbiranja sredstev občinskega
samoprispevka. Za njimi so tri
referendumska obdobja, v vseh
so načrtovane naloge opravili
stoodstotno. To je nedvomno
vzpodbuda občanom, ki se bodo
v nedeljo, 10. decembra, znova
zbrali na glasovalnih mestih in se
odločali o svojem prispevku za
razvojni program, ki so ga izde-
lali fK) enoletnih temeljitih raz-
pravah po vseh krajevnih skup-
nostih občine. Pri tem so spozna-
li, da je potreb v občini ogrom-
no, da so občani željni razvoja.
Na koncu so se skupno odločili
za najpomembnejše naloge, jih
zapisali v program in razpis refe-
renduma uzakonili na zborih ob-
6nske skupščine.
V programu naslednjega refe-
rendumskega obdobja je tako
gradnja manjkajočih šolskih pro-
storov pri osnovnih šolah v Le-
nartu in Gradišču. Obširen je
program modernizacije lokalnih
in drugih cest, precej kilometrov
cest je potrebno tudi makedam-
sko urediti in omogočiti njihovo
prevoznost. V program urejanja
krajevnih centrov sodi gradnja
javne razsvetljave, pločnikov, na-
črtujejo še gradnjo medkrajevnih
in krajevnih vodovodov in še bi
lahko naštevali iz dolgega pro-
grama porabe sredstev četrtega
občinskega samoprispevka. De-
Občina Lenart in njeno go-
spodarstvo imata kar nekaj
vzpodbudnih načrtov, vezanih
tudi na tuji kapital. Tujci ali
Slovenci iz tujine so pripravlje-
ni vložiti kapital v turistične
objekte, predvsem za gradnjo
hotela. Zelo dorečeni so že na-
črti o gradnji tovarne računal-
niških delov; pogodba je že
podpisana, gradnja se bo naj-
verjetneje pričela na pomlad. V
prvi fazi našlo zaposlitev 30
delavcev, pozneje pa še kakih
sto.
lavci bodo v prihodnje zanj pri-
spevali 2,3 odstotka neto osebne-
ga dohodka, kmetje pa 7,3 od-
stotka katastrskega dohodka.
Zelo resno se v Lenartu lote-
vajo ekologije. Ustanovili so-
mešano firmo, ki se bo lotila
zbiranja odpadkov na povsem
nov način. Tuji partner bo pri-
skrbel smetnjake ter vozilo za
odvoz odpadkov. V sortiranje
odpadkov za poznejšo predela-
vo bodo v prvem delu prihod-
njega leta vključili poskusno
400 gospodinjstev, pozneje pa.
po uspešnem testu, akcijo raz-
širili na vso občino. Gre sicer
za preizkušen avstrijski recept,
ki lahko v bližnji prihodnosti
reši probleme z ^padki na ce-
lotnem slovenskem območju.
V občini Lenart se zavedajo
težkega trenutka, vendar računa-
jo tudi tokrat na pripravljenost
ljudi, da s svojimi prispevki in
žulji prispevajo za lepši jutri. Po-
sebej zato, ker so na vidiku po-
membne naložbe tujega kapitala
v gospodarstvo lenarške občine.
Kot pogoj za pridobitev tega ka-
pitala pa so tudi urejene osnovne
razmere — od cest, vodovoda do
elektrike in tako naprej.
J. Bračič
TEDNIK - december 1989
OGLASI IN OBJAVE - 9
Tri priznanja za Haloški biser
Gostinstvo je iz leta v leto v slabšem ekonom-
skem položaju. Najnovejši podatki kažejo, da v
Sloveniji ni gostinske organizacije, ki ne bi imela
izgube. Iz tega lahko sklepamo, da za vse le niso
krivi gostinci. Tudi na letošnjem gostinsko-turisti-
čnem zboru niso mogli obiti vsakodnevnih težav,
na okrogli mizi, na kateri naj bi govorili o bodo-
čnosti svoje dejavnosti, pa so le ponovili deset
znanih zahtev. Spoznali smo jih ob pripravah na
splošno stavko, kaže pa, da gostinsko-turistični de-
lavci misli nanjo niso opustili.
Svojevrstno zadrego je pokazal tudi letošnji
zbor. Večina misli, da je oblika preživela in da je
potrebno najti novo vsebino. Strokovna in delo-
vna srečanja pa gostinsko-turistični delavci potre-
bujejo, saj je izmenjava izkušenj in znanj v tej de-
javnosti še kako potrebna. Po turističnem marke-
tingu je Slovenija na repu kar zadeva primerjavo z
razvitim svetom. V primerjavi z drugimi jugoslo-
vanskimi republikami in pokrajinami pa je v pred-
nosti.
Tekmovalni del letošnjega zbora je prinesel lep
uspeh za ptujske gostince — Haloški biser, in sicer
tri priznanja. Grajska restavracija je prejela srebr-
no plaketo z diplomo za jedilni list s cenikom pi-
jač, srebrno kolajno z diplomo je dobil Ivan Čuš,
in to za omizje ter pripravo jedi pred gostom, zlato
plaketo z diplomo pa je za jedilni list prejela resta-
vracija Ribič. Zadnje priznanje je toliko bolj dra-
goceno, saj je letos edino v Sloveniji. Avtor obeh
jedilnih listov je Dušan Bombek.
Drugi občinski gostinci so bili letos le opazoval-
ci dogajanj.
MG
1. december —
svetovni dan
boja proti aidsu
Strokovnjaki Svetovne zdravstvene
organizacije ocenjujejo, da ima pribli-
žno pol milijona ljudi aids ali pa so
zaradi njega že umrli. Število okuže-
nih se giblje med petimi in desetimi
milijoni. Napovedi o širjenju kuge
dvajsetega stoletja so mračne. Če v
bližnji prihodnosti ne bo učinkovitih
zdravil, bo že leta 2000 med odraslimi
petnajst milijonov novih okužb, šest
milijonov ljudi pa bo imelo aids. Zato
je rešitev potrebno iskati le v zašči-
tnih programih.
1. december — drugi svetovni dan
boja proti aidsu — je letos namenjen
aktivnostim med mladimi. Mladi so
namreč najbolj nagnjeni k temu, da v
svoja dejanja in obnašanja vpletajo
rizik.
O aidsu se mladi ptujske občine
največ pogovarjajo v okviru zdrav-
stvene vzgoje v osnovnih in srednjih
šolah.
MG
Za smučarijo ni denarja?
Tradicionalni sejem ZIMA —
ŠPORT 89, ki je potekal od pet-
ka, 17., do nedelje, 19. novem-
bra, v športni dvorani Mladika v
Ptuju si je v treh dneh ogledalo
več kot 1.500 obiskovalcev od
blizu in daleč. Organizatorji —
člani Smučarskega kluba Ptuj so
zadovoljni, čeprav je bilo skle-
njenih precej manj kupčij kot
prejšnja leta. Prodaja novih smu-
či in opreme namreč ni šla naj-
bolje, pa tudi z rabljenimi kom-
binezoni in obuvali je bilo po-
dobno. Največ so prodali rablje-
nih smuči-okoli 160 parov.
Zanimiva je bila sobotna mod-
na revija, na kateri so se predsta-
vili s svojimi izdelki proizvajalci
zimske-športne opreme,in sicer
Toper, Kors, Elan ter butik Mali-
bu (lastnica Neli Tepeš, Ptujčan-
ka).
Glede na to da je bila vstopni-
na razmeroma nizka — za obisk
sejma je bilo treba odšteti le 50
tisočakov — si organizatorji ne-
zadovoljivega obiska ne znajo
tolmačiti drugače, kot da je po-
sledica vse težje ekonomske si-
tuacije pri nas. Ljudje imajo
manj denarja, in če se morajo za-
radi tega nečemu odpovedati, po
navadi pričnejo pri takih in po-
dobnih stvareh.
Sicer pa lahko rečemo, da je
letošnji smučarski sejem le dose-
gel svoj namen. Smučarski klub
si je z njim pridobil 40 novih čla-
nov, prodali so 64 vstopnic za
smuko na Rogli, 9 družinskih
vstopnic, še naprej pa sprejema-
jo prijave za zimovanje na Pesku
(dinarska protivrednost 160
DM). In navsezadnje vsi tisti, ki
so si želeli (ali lahko privoščili)
novo smučarsko opremo, so to
lahko storili nadvse imenitno, pa
tudi oni, ki so se želeli rešiti ra-
bljene opreme, so prišli na svoj
račun.
- OM
Na letošnjem sejmu je bilo sklenjenih manj kupčij kot ponavadi.
(Foto: M. Ozmec.)
ODPRTJE CESTE ZETALE-MAJŠPERK
Želimo si mir
in napredek
■■F*reprosti ljudje žeiinKi sif
in napredek ter deloMiih zmag,
kakršna je današnja Tako je
dejal na kratki, a prisrčri nJovcs-
n-i.Mi v Žeulah tajnik krajevne
skupnosti Jože Krivec.
Prri^nji petek so se v prosvetni
dvotani v središču te haloške
i"-vne skupnosti zbrali kraja-
ni, pionirji osnovne šole, pred-
stavniki občinskega izvršnega
sveta, skupnosti za ccste občine
Ptuj in cestnega podjetja. Vsi ti
so namreč sodelovali pri zagota-
vljanju sredstev in izvedbi asfal-
tiranja ceste Žctale—Majšperk.
Odprtje ceste so povezali s praz-
novanjem dneva republike; pio-
niiji osnovne šole Žetale so se
potrudili in pripravili lep kultur-
ni program.
Cestna povezava med dvema
haloškima krajema — Žetalami
in Majšperkom — je dolga 12 ki-
lometrov. Iz majšperške strani je
bila že nekaj časa asfaltirana, le-
tošnje poletno neurie pa je tako
asfaltirani kot makadamski del
ceste močno poškodovalo. Po-
trebno je bilo precej dela in sred-
stev, da je cesta urejena, prebi-
valcem žetalske krajevne skui>-
nosti pa se je z asfaltiranjem
5-kilometrskega odseka na njiho-
vi strani in približno kilometra v
sosednji krajevni skupnosti ures-
ničila dolgoletna želja. Tako se-
daj ponosno povedo, da imajo
asfaltirane vse pomembne ceste,
tisto proti Ptuju, proti Rogatcu
in sedaj še proti Majšp>erku. Na
slednjo so vsak dan vezani delav-
ci, ki delajo v Tovarni volnenih
izdelkov in v Planiki, f)o njej ho-
dijo učenci v šolo, pK) njej vozi
sedaj tudi avtobus in tako je po-
skrbljeno za vse tri izmene delav-
cev.
Pomembnosti cestne povezave
med omenjenima krajema so se
zavedli že pred več kot petdeseti-
mi leti, ko so se lotili njene grad-
, nje. Ob {>omanjkanju gradbenih
strojev je bil to za Haložane ve-
lik zalogaj, po drugi strani pa so
z njeno gradnjo našli možnost
za|X)slitve.
V krajevni skupnosti Žetale in
v drugih krajevnih skupnostih na
območju Haloz je tudi danes naj-
pomembnejša naloga gradnja
objektov skupnega pomena. To
so ceste, vodovod, električno in
telefonsko omrežje. To so tudi
vsakodnevno poudarjene naloge
prihodnjega razvoja, ki pa mora
najti mnogo več družbene pod-
pore. Šele ob letošnjem katastro-
falnem neurju se je Slovenija za-
vedla, da ima tudi sama zelo za-
postavljena in nerazvita območja
in da bo potrebno precej denar-
ja, ki ga sicer prispevamo za raz-
voj manjrazvitih, nameniti tudi
Halozam in drugim hribovitim
območjem Slovenije. Prihodnje
leto naj bi zasvetila električna
žarnica v sleherni haloški doma-
čiji, vsak, tudi še tako oddaljen
zaselek pa bi moral dobiti vsaj
eno telefonsko povezavo s sve-
tom. Brez takih v ravnini že sko-
raj nepogrešljivih pripomočkov
sodobnosti si tudi ne moremo za-
mišljati boljšega življenja prebi-
valcev Haloz.
V krajevni skupnosti Žetale
morajo v bližnji prihodnosti po-
leg omenjenega asfaltirati naj-
manj šest kilometrov lokalnih
cest. Med njimi je za asfaltiranje
že povsem pripravljena cesta
Marinja vas—Dolena, ki so jo le-
tos po neurju uredili vojaki, vo-
darji pa so že uredili potok in
prepuste. V krajevni skupnosti je
tudi kakih 15 kilometrov krajev-
nih cest, ki bi mnogo bolje služi-
le namenu, če bi bile utrjene z as-
faltno plastjo. Vodstvo in krajani
so polni dobre volje in pripra-
vljenosti za delo, željni miru in
napredka.
J. Bračič
Stanko Meglic, podpredsednik IS SO Ptuj: »V težkih časih se veselimo
vsakega uspeha, ki ga dosežemo.«
Zlata zakonca PLOH in njuni trije sinovi v poročni dvorani v Ormožu.
Zlata poroka v Ormožu
18. novembra sta praznovala zlato poroko Konrad PLOH in An-
gela, rojena Prapotnik. Poročila sta se 19. novembra 1939, sedaj živita
v Središču ob Dravi, Breg 16.
Mož Konrad je bil po poklicu mlinar, sedaj je upokojenec, žena
Angela pa gospodinja. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, njuno
jesen življenja ob treh sinovih razveseljuje 9 vnukov in 5 pravnukov.
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
V Ormožu praznovali starejši
Mina ia lepa jcsn žitljeiia je aagrada za opravljeao delo, je bila ena izmed
aaogik lepik aisli v soboto, 18. aovenbra, ob prazniku starejših občanov v občini
OnMi, ki pa ga okoli 26. aoveBbra praznujejo samo še v nekaterih krajevnih
sbipMikik; povsod dragod se srečajo ob praznovanju krajevnih praznikov. Vseh
■ad 7t let starih okčaaov oboae Onmž je okoli 10 odstotkov.
Kako živijo, s kom, kje n kako stanujejo, kako preživljajo jesen življenja, za-
čacš aekoliko bolj žhahM razaišljati šele ob podobnih srečanjih.
V krajevni skupnosti Onnož je nad
70 let starih krajanov 280, najstarejši
je dr. Jurij Carf, ki je letos spomladi
dopolnil 90 let, najstarejša pa Marija
Kukec, ki je 90 let napobila prav ta-
ko letošnjo pomlad.
Krajevna skupnosL ki vsako leto
organizira njihovo srečanje, je prire-
ditev skupaj z osnovno šolo Ormož
pripravila v jedilnici nove šole na
Hardeku. Učenci so starejše nadvse
prisrčno sprejeli; mno^ so želeli vi-
deti stari, obnovljeni del šole, ki je še
vedno najlepša šolska zgradba daleč
naokoli. Na to šolo jih vežejo številni
lepi spomini na njihovo mladost. Le-
po je bilo videti prisrčno druženje
dveh tako različnih generadj, najm-
la^h in tistih v jeseni življenja. Okoli
10. ure se jih je zbralo več kot 100, vse
tiste, ki niso mogli priti zaradi bole-
zni, so predstavniki krajevne skupno-
sti in centra za socialno delo obiskali
in jih obdarili s skromnimi paketi.
Učenci so ob dobri zakuski pripra-
vili lep in prisrčen kulturni program
na temo Babica mi je pripovedovala.
dedek mi je povedal. Ponovno so iz
mladih grl oživele stare, že skoraj po-
zabljene pesmi in stari običaji, med
njimi tudi vasovanje. Marsikateremu
se je ob pogledu na mladost, ki jim je
spregovorila v jeziku njihove mlado-
sti, utrnila solza, saj jih je spomin po-
peljal v njihovo mladost. Koliko vse-
ga se je od takrat že dogodilo! Zado-
voljni so bili tudi s postrežbo, saj so
se učenke (in tudi en učenec — za
vzorec) nevsiljivo in spretno sukali
okoli njih, kar je v prijetnem ambien-
tu srečanje še popestrilo.
Vida Topolovec
35 let proizvodnje Aluminija
v torek, 21. novembra, so v
TGA Kidričevo proslavili 35.
obletnico pričetka proizvodnje
aluminija v gigantu na Drav-
skem polju. Na svečani seji de-
lavskega sveta so najzaslužnej-
šim izročili šest zlatih znakov
TGA. Prejeli so jih: Danilo To-
plek. Obratna ambulanta TGA,
Med šestimi dobitniki zlatega znaka TGA je tudi elektrolizer Ludvik
Gajski.
(Posnetek: M. Ozmec.)
Ludvik Gajski, Antonija Glac,
Janez Gajzer in Franc Repec.
Praznik so popestrili tudi z
odprtjem 6. jugoslovanske raz-
stave fotografij, ki je bila pred
tem v ptujskem razstavnem pavi-
ljonu Dušana Kvedra. V okviru
tovarniškega praznika so že v če-
trtek, 16. novembra, pripravili
tradicionalno srečanje za okoli
800 upokojenih članov tega
kolektiva. Kulturni program in
sprejem so jim pripravili pevci
ptujskega zbora upokojencev
pod vodstvom Jožeta Dernikovi-
ča ter pionirji OŠ Kidričevo s
tamkajšnjo godbo na pihala.
V soboto, 18. novembra, so v
TGA v okviru informativnega
dne na široko odprli svoja vrata
za vse občane, ki so si pod stro-
kovnim vodstvom želeli ogledati
proizvodne prostore nove in sta-
re elektrolize ter druge objekte.
V petek zvečer pa so v tamkajšnji
restavraciji pripravili še tradicio-
nalno zabavo ob zvokih ansam-
bla Tornado.
Podgorci prad novim
s«f?K?prispevkom
Krajevne skupnosti Podgorci
ni potrebno posebej predstavlja-
ti, saj ^ s svojo živahno turisti-
čno dejavnostjo znana ne samo v
ormoški in bližnji ptujski obani,
temveč tudi širše v slovenskem
prostoru. Z zbranimi sredstvi
krajevnega samoprispevka in z
denarjem, ki ga zberejo krajani
po pogodbah, so v zadnjih letih
naredili marsikaj.
Tajnik krajevne skupnosti
Podgorci Franc Hergula je pove-
dal, da so v iztekajočem se refe-
rendumskem obdobju asfaltirali
precej krajevnih cest. Na 8464
kvadratnih metrih so položili
grobo in fino plast asfalta, na
1112 kvadratnih metrih samo fi-
no plast in na 1030 kvadratnih
metrih samo grobo. Letno so na
vaške ceste navozili okoli 550 ku-
bičnih metrov gramoza, položili
več kot 290 metrov betonskih ce-
vi za razne prepuste ter vse vaške
ceste redno dodatno vzdrževali.
Sofinansirali so gradnjo dveh
transformatorskih posuj (na
Brestemici in v Osluševcih), po-
vezovali vso krajevTio skupnost z
vodovodom ter opravili še vrsto
drugih del pri urejanju kraja.
Med pridobitve sodi tudi grad-
nja mriiške veže, ki pa še ni po-
vsem urejena.
V minulih dneh so se dokon-
čno dogovorili o nadaljevanju
sedanjega krajevnega samopri-
spevka. O programu so govorili
na zborih krajanov že v začetku
leta, o njem so razpravljali na
raznih odborih in sejah društev.
Konec prejšnjega tedna so že-
lje krajanov uskladili še na svetu
in skupščini krajevne skupnosti;
tam so sprejeli tudi sklep o razpi-
su referenduma za naslednje pet-
letno obdobje.
Predsednik sveu Stanko Pi-
gnar je menil, da so krajani pro-
gram, ki je bil predstavljen na
zborih, sprejeli. »Občutek imam,
da bomo samoprispevek izglaso-
vali, saj se ljudje dobro zavedajo,
da če hočemo kraj razvijati, je
odvisno od sredstev, ki se zbere-
jo s krajevnim samoprispevkom
ob sredstvih, ki jih krajani še do-
datno zbirajo po pogodbah za
vse večje akcije.«
Program za petletno obdobje
1990—1995 je sestavljen iz štirih
delov: asfaltiranje cest v posa-
meznih vaških skupnostih, grad-
nja mostov in prepustov, gramo-
ziranje in redno vzdrževanje va-
ških cest in sofinanciranje avto-
busnih postajališč ob magistralni
cesti v Oslušencih in Cvetkovcih,
vzdrževanje razsvetljave, mrliške
veže, pokopališča, smetišča v
krajevni skupnosti, sofinasiranje
pločnika ob magistralni cesti,
transformatorskih postaj, vzdrže-
vanje prometne signalizacije in
gradnja kanalizacije v strnjenih
naseljih.
V program krajevnega samo-
prispevka je vključeno tudi fina-
siranje krajevne samouprave, do-
tacije društvom, finansiranje
dneva ostarelih, krajevnega praz-
nika in seveda tudi finansiranje
večnamenskega prostora, ki naj
bi ga zgradili iz sredstev občin-
skega samoprispevka, saj tako
delajo tudi v drugih krajevnih
skupnostih. Z zbranim denarjem
bodo sofinansirali obnovo kul-
turnozgodovinskih spomenikov,
nekaj sredstev pa bodo namenili
za urejanje dokumentacije pri
širjenju malega gospodarstva.
Da bodo uspeli narediti vse,
kar imajo v načrtu, pa še mogoče
kaj zraven, bodo zbirali sredstva
po dva odstotka od neto osebnih
dohodkov zaposlenih, ki živijo
na območju krajevne skupnosti,
dva odstotka od obrti, 10 odsto-
tkov od katastrskega dohodka,
dva odstotka od pokojnin, zdom-
ci bodo plačevali po 100 DEM
enkrat letno in vsako gospodinj-
stvo bo plačalo enodnevni zaslu-
žek.
Veliko je bilo zadnja leta nare-
jeno, veliko imajo še v načrtu, še
vedno pa nimajo vaške gostilne,
ki bi še bolj pripomogla k razvo-
ju turizma v kraju, in primernega
trgovskega lokala.
Vida Topolovec
IZZA AVTOBUSA PRED AV-
TO
V ponedeljek, 20. novembra,
ob 8. uri je Martin Svrženjak iz
Mezgovcev 46 vozil osebni avto
iz Domave proti Ptuju. V križiš-
ču, kjer vodi cesta proti zavodu
dr. Marijana Borštnerja, je stal
avtobus, iz katerega so izstopali
potniki. Voznik osebnega avto-
mobila ni zmanjšal hitrosti, zato
tudi ni mogel ustaviti, ko je izza
avtobusa stekel čez cesto 18-letni
Alojz Vidovič iz Pohorja 28 v KS
Cirkulanec. Voznik je pešca zbil
po cestišču. Pri tem je Vidovič
dobil hude telesne poškodbe in
so ga prepeljali v ptujsko bolniš-
nico.
PRI DELU NA LESTVI MU JE
SPODRSNILO
Na delovišču MlP-a ob Ro-
gozniški cesti se je v četrtek, 23.
novembra, pripetila delovna ne-
zgoda, v kateri je bil hudo po-
škodovan Leopold Majcen iz
Juršincev 13a. Majcen seje vzpe-
njal FK) lestvi ob steni novograd-
nje skladišča. V roki je držal je-
kleno vrv, da bi jo pritrdil na ste-
no. Ko je bil že okoli 7 metrov
visoko, mu je spodrsnilo in je
omahnil navzdol. Padec je po-
skušal ublažiti njegov sodelavec,
vendar je Majcen kljub temu
udaril z glavo ob beton in se pri
tem hudo poškodoval.Nemudo-
ma so ga odpeljali v ptujsko bol-
nišnico, od tam pa v mariborsko.
FF
Cesta Kidričevo—Hajdina. Torek, 21. novembra, ob 14.50.
(Posnetek: M. Ozmec.)
Rodile so:
Milena Cebek, Sela 23 — de-
čka; Anica Kurbus, Draženci
34/a — Tadeja; Ljuba Novak,
Senčak 34 — Petro; Jožica Ži-
rovnik. Slatina 58 — Primoža;
Ljubica Štumberger, Nova vas
104/a — Marka; Jožica Jurša,
Križevci 53 — Patrika; Marinka
Cernivec, Sp. Leskovec 12/a —
deklico; Anica Galinec, Placa-
rovci 18 — Renata; Kristina Žu-
ran, Ziherlova pl. 7 — Saša; So-
nja Kegl, Litmerk 2 — Mihaela;
Irena Skledar, Breg 15 — dekli-
co; Štefanija Zoreč, Placar 56 —
dečka; Darinka Pulko, Žetale 52
—	dečka; Darinka Košar, Ul. 5.
prek. brigade 15 — deklico; Mi-
ra Kolarič, Podgorci 87/a —
Ines; Anica Škrinjar, Šalovci 4
-	dečka.
Poroke:
Frančišek Čuček, Hajdoše 96,
in Silva Mlakar, Hajdoše 96; Šte-
fan Motoh, Lamberg pri Šmarju
45, in Angela Motoh, Cermožiše
94; Anton Peršuh, Tmovec 4, in
Marjana Zajšek, Tmovec 4; An-
ton Bratuša, Korenjak 3, in Da-
nica Hrnčič, Turški Vrh 31; Vla-
do Kozel, Gradišča 45, in Ivanka
Janžekovič, Gradišča 45; Kari
Golnar, Slavšina 54, in Marija
Šalamun, Slavšina 54; Mirko
Štagar, Sodinci 81, in Milica Pi-
šek, Lovrenc na Dr. polju 97/a;
Branko Meznarič, Bukovci 26/a,
in Jadranka Ivančič, Formin 31;
Alojz Horvat, Juršinci 19/a, in
Lidija Svenšek, Juršinci 19/a;
Ivan Kolarič, Spuhlja 64/a, in
Lijana Lukman, Spuhlja 64/a;
Anton Potrč, Ločič 15, in Suzana
Bračič, Vintarovci 2; Marjan Pe-
tek, Gajevci 34, in Ivanka Kosta-
njevec, Frasova 3; Ivan Loren-
čič. Mestni Vrh 104, in Jožica
Perko, Mestni Vrh 104; Janez
Svenšek, Dravinjski Vrh 36, in
Marija Emeršič, Dravinjski Vrh
36; Janez Horvat, Hrvatski trg 2,
in Danica Ferk, Hrvatski trg 2;
Velimir Poljanec, Tmovec, Bar-
tolovečka 14, in Helena Munda,
Prerad 7; Jovan Nestorov, Gre-
gorčičev dr. 6, in Anita Mohor-
ko, Ul. 5. prek. brigade 4; Zlatko
Jaušovec, Ormož, Kerenčičev trg
9/a, in Lidija Letonja, Maistrova
6; Andrej Kumer, Gorišnica 48,
in Milica Hodi, Gorišnica 48.
Poroke v Ormožu:
Janko Mesarec, Senešci 46, in
Minka Cajnko, Senešci 46; Si- ^
maga Šumski, Zagreb, Ilica 248, \
in Ines Bernjak, Središče ob Dra- j
vi. Slovenska cesta 48.
Umrli so:	.
Janez Jane, Preša 19, roj. 1933,
umri 18. nov. 1989; Rozalija
Majhen, Slatina 59, roj. 1911, j
umria 17. nov. 1989; Viktor Lah,
Stoperce 51, roj. 1957, umri 20.
nov. 1989; Franc Draškovič, Sta-
rošince 34, roj. 1910, umrl 21.
nov. 1989; Ciril Skamlič, Sp. Ja- i
blane 8, roj. 1931, umri 24. nov.
1989; Franc Hergula, Šardinje 1,
roj. 1914, umri 20. nov. 1989; Ju-
lijana Ahačič, Turški Vrh 66, roj.
1924, umria 24. nov. 1989; Anton
Hojnik, Rakovci 12, roj. 1922,
umrl 24. nov. 1989; Janez Gajser,
Stogovci 42, roj. 1911, umri 24.
nov. 1989.
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADiO-
TEDNIK Ptuj. UREDNIŠTVO:
Franc Lačen (direktor in gla-
vni urednik), Ludvik Kotar
^dgovorni urednik), Jože
Smigoc (namestnik Zgovor-
nega urednika in lektor), Šte-
fan Pušnik (tehnični ured-
nik), Jože Bračič, Ivo Ciani,
Majda Goznik, Darja Luk-
man, Martin Ozmec, Vida To-
polovec, Nataša Vodušek in
Milena Zupanič. NASLOV:
Radio-Tednik, Raičeva 6,
62 250 Ptuj, p.p. 99; tel.
062/771-261 in 771-226. Celo-
letna naročnina 950.000 di-
narjev, za tujino 1.700.000 di-
narjev. ŽIRORAČUN pri SDK
Ptuj: 52400-603-31023. TISK:
ČGP Večer, TOZD Mariborski
tisk, Maribor. Na podlagi za-
kona o obdavčevanju proiz-
vodov in storitev v prometu
je TEDNIK uvrščen med pro-
izvode, za katere se temeljni
davek ne plačuje.