0 jugoslovanski vasi Jugoslavija je agrarna država štiri petine njenega prebivalstva žive na vasi. Gospodarski, socialni in kulturni položaj kmečkega stanu je zato odločilen za stanje države sploh. Če se to čuti že v normalnih časih. postaja v kritičnih dobah, kakor je to sedanjost, še jasneje. Pozna se to zlasti po močnejšem interesu, ki ga kaže javnost za vas in njene razmere ter po povečani literaturi politične, gospodarske, sociološke, socialnohigijenske, ideološke in dr. vsebine. Vse to je jasen dokaz za prizadevanje, spoznati resničnost, s pomočjo pridobljenih spoznanj pomagati, kjer je potreba ter ohraniti vire narodnega življenja in jih krepiti. Prav tako kakor drugod ne predstavlja vas v Jugoslaviji nikakega paradiža. Zgodovinski razvoj je povzročil, da ne kaže več enotne slike. marveč se predstavlja, različno po pokrajinah, v različnih obrazih in problemih, ki jih je treba proučevati od primera do primera. V tem je tudi regionalizem opravičen. Akoprav je celotni kompleks problemov, ki prihajajo tu v poštev, predvsem političnega, gospodarskega in socialnega pomena, mora vendarle vsak kulturni opazcnalec priznati, da predstavlja vse to eno samo komponento celokupne strukture nacionalnega kolektiva. S tcga gledišča naj torej, brez pretenzij kake popolnosti, navedemo nekoliko publikacij, vrednih pozornosti vsakega čitatelja, ki bi hotel dobiti globočji vpogled v osrednjo problematiko jugoslovansbega narodnega žrvljenja. Kakor povsod, se skušajo tudi tukaj osvetliti stvari najprej od zgodovinske strani. O tem priča prvi poizkus nekake zgodovine hrvatskega kmeta, ki jo je Josip iPredavac objavil najprej v zagrebškem »Obzoru« in ki je izšla po njegovi smrti v knjigi »Selo i seljaci«. Napisao ing. agr. Josip Predavac. Priredio za štampu dr. Božidar Murgič. (Zagreb 1934.) Poleg zgodovinskega dela, ki tvori jedro knjige, obsega delo tudi odstavek, ki skuša pokazati žive ljudske sile sedanjosti. Vsa knjiga hoče prispevati k agrarni ideologiji, ki jo je zgradil dr. Anton Radič. Od posebnih zgodovinskih tem stoji še vedno v središču interesa veliki hrvatski upor od 1573 kakor kaže serija člankov, ki jih je priobčil Milan Durman v levičarsko-radikalni zagrebški reviji »Književnik« (letmk IX.) pod naslovom »Hrvatska seljačka buna 1573«. Kot obsežno enciklopedijo tega vprašanja je treba smatrati zbirko študij, katero je izdal Miloslav Stojadinovič pod naslovom »Naše selo« (Beograd 1930). Ta zbirka obsega 109 razprav zgodovinske, pravne, družboslovne, narodopisne, gospodarske, zemljepisne in kulturelne vsebine, ki osvetljujejo to vprašanje od vseh strani. Specialno in obenem tudi splošno razpravlja o družabnih vprašanjih marljivi retormni borec Ž. Vidakovič v svoji knjigi »Naši socialni problemi« (Beograd 1935), kjer prinaša mnogo konkretnih predlogov za korenito družabno politiko. Družabne probleme obravnava tudi Rastko Purič v knjigi »Naličje« (Skoplje 1934). To je zbirka člankov, ki so bili priobčeni v reviji »Vardar«. Znarustvenega značaja jc dalje važno delo Dragoljuba Jovanoviča »Agrarna politika« (Beograd 1930). Programatično je zasnoval tudi Oto Frangeš svojo »Agrarno reformo v Jugoslaviji« (Zagreb 1935). Z vprašanji zadružništva sc pečata dva spisa T. Krajinčanca in sicer »Problem zadrugarstva« (Skoplje 1931) in »Cilj i razvoj zadrugarstva« (Skoplje 1931). Vprašanje vaške razdolžitve skušata rešiti J. M. Komadinič »Problem seljačkih dugova« (Beograd 1934) in Milan Ivšič »Seljačko razduženje« (Zagreb 1936). Vprašanja vaške socialne higiene obravnava več publikacij, ki jih izdaja centralni higijenski zavod v Beogradu pod naslovom »Zbornik zdravstvenih proučavanja i jspitivanja sela i narodnih živcta«. Tu so izšla odlična dela A. Petroviča »Raspored radnog vremena u jednoj seoskoj porodici u Rušnju« (1934), »Male Pčelice. Tubcrkuloza. Narodna medicina — Studenica. Ishrana seljaka. Ekonomsko stanje. Lična higijena. O religioznom asečanju.« (1934), ter knjiga »Privreda l izdržavanje jedne seoske porodice« od St. Z. Ivanoviča. (1934.) Od že imenovanega Slobodana Z. Vidakoviča bi bilo tu imenovati še delo »Tuberkuloza i sifilis sa gledišta socijalne politike« (Beograd 1932). Dragoccne podatke je zbral Petar Ž. Petrovič v zbirki »Prilozi psihologiji seoskih mladiča« (Beograd 1936), ki vsebujejo zlasti prispevke o oblikah in nagibih družabnosti in združevanja mladine. Poleg predgovora, ki ga je napisal izdajatelj Petrovič slede v tej zbirki sledeči prispevki: Slobodan Popovič (»Prilog psihologiji mladog ispiti%ača«), Lj. Bajič (»O druženju seoskih dečaka i mladiča« ter »Polni nagon i težnja za isticanjem kod seoskih mladiča«), B. Dordevič (»Dru«arske veze seoskih mladiča« in »Osečanje stida kod seoske mladeži«), T. Kostič (»O društvenom osečanju kod seoske mladeži«) in končno M. Dunjič (»Ka psihologiji šale i vica kod seoskih mladiča«). Ta lepa zbirka je izšla v »Etnološki knjižnici« iz založbe »Knjižarnica Drag. Petkoviča, Beograd. Vtiske sugestivne sile je oblikoval Louis Adamič v svoji sijajni knjigi »The Native's Return« (New York 1934). Zlasti poglavja o neki slovenski svatbi in o smrti nekega slovenskega kmeta so mojstrovine oživljajoče umetnosti. Plastično nič manj učinkoviti nista tudi poglavji »A Village of Lonely Women« in »Doctor Hercules«. Končno naj še opozorimo, da pripravljata dr. VI. Maček in Rudolf Herceg izdajo zbranih spisov dr. Antona Radiča in sicer v založbi Seljačke sloge v Zagrebu, StrossmaveTov trg 12. Predvidenih je 20 zvezkov, ki stanejo v subskripciji 500 Din. (Mgr.) Zgornji obris priobčujcmo iz »Prager Presse« od 14. junija t. 1., ker mislimo, da smo ustregli s tem marsikateremu tovarišu, ki skuša svoje naloge na vasi vsestransko osvetliti in razumeti. (Op. uredn.)