štirinajstdnevnik
sreda, 10. decembra 2014
letnik 5, št. 23-24
cena: 3,99 €
umetnost
kultura
družba
www.pogledi.si
Mitja  
Rotovnik
Javni kulturni interes 
– javne kulturne 
dobrine
(R)evolucija  
v Romuniji?
25 let po padcu 
Ceauşescuja
Objekti iz smreke,  
ne iz zlata
Robert Dolinar, 
arhitekt, teolog, 
filozof, rokodelec
Edinstvena  
osebnost
Jean-Louis Comolli, 
pisatelj, urednik  
in režiser
Rokohitrska 
inventura
Anej Korsika, 
kolumna
Iz oč I v oč I
Marko 
Derganc  
in Zlatko 
Zajc
Delo, d. d., Dunajska 5, SI 1509 Ljubljana, 580081
Splošni pogoji in pogoji naročanja so objavljeni na www.trgovina.delo.si.
Naročite se na revijo 
s 25 % popustom.
V novi številki 
preberite:



 











 
❞ 
Stojan Jakin Župan 
Vrhnike, občine brez smeti
❞ 
Profesor Michael 
Schwartz Razredni boj 
je v ZDA preprečeval najhujše 
ekscese kapitalizma. Zdaj 
razrednega boja ni več.
❞ 
Bosna in Hercegovina 
Država, zataknjena v staro 
shemo
❞ 
Kamasutra Utrinki iz 
pariške razstave priročnika 
za uporabo ljubezni
❞ 
Fotoreportaža z 
maratona 20 tisoč 
zmagovitih obrazov
❞ 
Umetnost Slikar Peter 
Žmitek in njegova ruska 
ekspedicija
080 11 99 | 01 47 37 600 
narocnine@delo.si | www.delo.si












Naslednja številka izide 8. januarja 2015!
 10. decembra 2014
3
Vsebina
Vse pravice so pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov na katerem koli medi-
ju je dovoljen samo s predhodnim pisnim dovoljenjem izdajatelja in navedbo vira.
Časopis Pogledi izhaja dvakrat mesečno, julija, avgusta in decembra pa enkrat mesečno dvojna številka. Letna naročnina s 
25-odstotnim naročniškim popustom je 49,35 EUR z DDV, za naročnike Dela in Nedela s 40-odstotnim naročniškim popu-
stom pa 39,47 EUR z DDV. V naročnino je vključena dostava na dom na območju Slovenije. Letna naročnina za tujino zajema 
naročnino in pripadajočo poštnino. Odpovedi naročnine sprejemamo samo v pisni obliki; odpovedi, prejete do 25. v mesecu, 
upoštevamo ob koncu meseca oz. ob koncu obdobja, za katero je plačana naročnina. Cenik in splošni pogoji za naročnike so 
objavljeni na www.etrafika.delo.si .
Poglede sofinancirata Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo 
Republike Slovenije. Pogledi so začeli izhajati 7. aprila 2010 v okviru projekta 
Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010.
štirinajstdnevnik za umetnost, kulturo in družbo
izhaja vsako drugo in četrto sredo v mesecu
Pogledi issn 1855-8747
Leto 5, številka 23-24
v.d. odgovornega urednika: Andrej Jaklič
namestnica odgovornega urednika:  
Agata Tomažič
lektorica, redaktorica: Eva Vrbnjak
stalni sodelavec: Matic Kocijančič
fotografija: Jože Suhadolnik
tehnični urednik: Matej Brajnik
oblikovna zasnova: Ermin Međedović
oblikovanje glave časopisa: Matevž Medja
naslov uredništva 
Pogledi, Dunajska 5, 1000 Ljubljana
T: 01/4737 290
F: 01/4737 301
E: pogledi@delo.si
S: www.pogledi.si
izdajatelj: Delo, d. d., Dunajska 5, Ljubljana
predsednica uprave Dela, d. d.: Irma Gubanec
tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče
naročnine in reklamacije: 
T: 080/11 99, 01/4737 600, E: narocnine@delo.si
direktorica trženja
Dragica Grilj, T: 01/47 37 463, F: 01/47 37 504, 
E: dragica.grilj@delo.si
Oglasno trženje, Dunajska 5, Ljubljana: 
T: 01/47 37 501, F: 01/47 37 511, E: oglasi@delo.si
skrbnik blagovne znamke: Tomaž Prpič, 
T: 01/ 473 75 09, F: 01/ 473 74 06, E: tomaz.prpic@delo.si 
direktorica marketinga
Dolores Podbevšek Plemeniti, T: 01/47 37 580, 
F: 01/47 37 406, E: dolores.plemeniti@delo.si
tisk: Delo, d. d., Dunajska 5, Ljubljana, Tiskarsko središče
število natisnjenih izvodov: 6000
4-5 DOM IN SVET
6 DEJANJE
MILENA MICHIKO FLAŠAR, AVSTRIJSKA PISATELJICA
7 BESEDA
MITJA ROTOVNIK: Javni kulturni interes – javne kulturne dobrine
8 POTOPIS
(R)EVOLUCIJA V ROMUNIJI?
Na božični dan leta 1989 je svet obkrožil posnetek romunskega diktatorja Nicolaeja 
Ceauşescuja in njegove žene Elene, kako se jezikavo upirata možem s puškami, 
potem pa naposled padeta pod streli eksekucijskega voda. 25 let pozneje Agata 
Tomažič išče odgovor, za kakšno obliko spremembe družbenega reda je takrat 
sploh šlo.
14 IZ OČI V OČI
MED UMOM IN SRCEM, MED ZEMLJO IN NEBOM
Dopisovanje Marka Derganca in Zlatka Zajca med drugim razkriva širše 
razsežnosti njunih mnogoterih talentov in hipnih trenutkov sreče: Zajc se v njih riše 
kot človek zemlje, Derganc kot iskalec globljih uvidov v nebesna prostranstva – v 
vseh pomenih teh besed. 
ZVON
18 LAHKO BI BIL TUDI IZ ZLATA, A SEM SE ODLOČIL ZA SMREKO
Z Robertom Dolinarjem, arhitektom, teologom, filozofom in rokodelcem, ki se je 
slovenski javnosti približal leta 2011 z nagrajeno notranjščino kapele na Poljanah, se 
je pogovarjala Janja Brodar.
20 DO BOLI MISLITI. IZRUTI TEMO.
Najnovejši izbor pesmi Toneta Pavčka, ki ga predstavlja Matej Krajnc, bo verjetno 
vsaj za zdaj tudi definitivni. Pred nas prihaja namreč v klasični zbirki Kondor.
21 KDO IZGUBI, KO SE IZGUBI BRALEC?
Knjiga Sama Ruglja, Izgubljeni bralec, je po mnenju Andreja Blatnika izhodišče, ob 
katerem bi lahko začeli svojo dejavnost misliti in premišljati v marsikateri s knjižnimi 
vsebinami povezani dejavnosti, zlasti pa v tistih, ki se lokalizirajo v slovenskem 
jeziku.
22 ALJOŠA KARAMAZOV SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA
Devetnajstega oktobra je minilo trideset let od smrti Marka Slodnjaka, enega 
ključnih akterjev slovenskega gledališča. Spominja se ga Janez Pipan.
23 ROJSTVO TRAGEDIJE IZ DUHA NARODA
Ivo Svetina o tem, zakaj je Tugomer osrednji tragični junak slovenske dramatike.
24 TEMNI ANGEL USODE
Eno od velikih in zadnjih imen glasbenega rockovskega izražanja, ki vešče krmarijo 
skozi tradicionalno in sodobno moč glasbenega izražanja, je, kot zapiše Miroslav 
Akrapović, Mark Lanegan.
25 FENOMEN ZVITOREPEC
Pred kratkim je izšel zadnji 
zvezek ponatisa legendarne 
serije Zvitorepec, po mnenju 
Iztoka Sitarja nujnega 
stripovskega čtiva za vse 
generacije.
26 SVOJSKA, SKORAJ 
EDINSTVENA OSEBNOST
Denis Valič predstavlja 
knjigo in filmski opus Jean-
Louisa Comollija, francoskega 
pisatelja, urednika in filmskega 
režiserja. 
27 USODA SERIJE V ROKAH GLEDALCA
Novi načini ustvarjanja televizijskih serij po mnenju Tine Bernik še nikoli niso bili 
tako odvisni od tistih, ki sedijo pred televizorjem.
28 LITERATURA
Agata Tomažič: Praštevila
30-31 KRITIKA
KNJIGA: Milan Dekleva: Benetke, zadnjič (Anja Radaljac)
KNJIGA: Tone Partljič: Sebastjan in most (Aljaž Krivec)
KNJIGA: Branka Jurca: Pot v svobodo (Blaž Zabel)
KINO: Gozdovi so še vedno zeleni, r. Marko Naberšnik (Špela Barlič)
KINO: Amaterji (Kraftidiote), r. Hans Peter Moland (Denis Valič)
KONCERT: Musica Cubicularis (Tomaž Gržeta)
32 PERSPEKTIVE
ANEJ KORSIKA: Rokohitrska inventura
NASLOVNICA
Marko Derganc in Zlatko Zajc se v zadnjem obdobju srečujeta 
bolj poredko. Če sta bila nekoč kot rit in srajca, sta zdaj le še 
dve srajci brez riti. Zato pa si imata toliko več napisati. Iz oči v 
oči.
Foto Jože Suhadolnik

4
Dom in svet
 10. decembra 2014
Ko pomislimo na tipičnega zasvojenca s heroinom, si 
večinoma predstavljamo mladega zanemarjenega brez-
domca z iglo v roki, ki vlamlja in ropa, da bi lahko zadostil 
svojim narkomanskim potrebam. V ZDA je ta slika morda 
ustrezala resničnosti v prvem valu heroinske mrzlice, ki je 
v šestdesetih in sedemdesetih prizadela revnejše soseske 
velikih ameriških mest. Takrat je bil zasvojenec praviloma 
moški, najpogosteje temnopolt in izjemno mlad (povprečna 
starost ob prvem odmerku je bila le šestnajst let). Danes, ko 
The Economist in New Yorker poročata o novi epidemiji upo-
rabe heroina, je skupina uporabnikov povsem spremenjena. 
Starostna skupina zasvojencev je postala močno razpršena, 
več kot polovica je žensk in kar devetdeset odstotkov je bel-
cev. Smrtonosna droga je ob svoji vrnitvi vstopila v urejena 
ameriška predmestja in srednji razred. Čeprav so uporabniki 
še vedno večinoma mladi, se je starost ob prvem odmerku 
dvignila na petindvajset let. Vznik tega novega in nepriča-
kovanega narkomanskega tržišča je heroinu – za katerega se 
je po desetletjih upada uporabe zdelo, da se neizbežno bliža 
zatonu – omogočil nenadno vrnitev.
Od receptov do prekupčevalcev
V zadnjih šestih letih se je število ameriških uporabnikov 
skoraj podvojilo, s 370.000 leta 2007 na 680.000 leta 2013. 
Heroin je sicer v primerjavi z najpopularnejšimi drogami še 
vedno redek; marihuana (še vedno nelegalna v večini zveznih 
držav) ima v ZDA približno petdesetkrat več uporabnikov. 
Kljub temu pa je heroin v zadnjih letih po nekaterih meritvah 
prehitel t. i. crack (ceneno obliko kokaina, namenjeno kaje-
nju), prevladujočo trdo drogo revne Amerike osemdesetih 
in devetdesetih. V Evropi je zgodba drugačna: v zadnjem 
desetletju je število uporabnikov padlo za tretjino. Kaj torej 
pojasni ameriški povratek heroina?
Cynthia Scudo je elegantna babica iz predmestja Denverja, 
ki je pred kratkim premagala svojo heroinsko odvisnost. Ta 
se je začela leta 2000, ko ji je po operaciji kolka zdravnik 
predpisal najrazličnejša protibolečinska zdravila. Med njimi 
je bila tudi visoka doza tablet OxyContin, popularnega opiata 
na recept. Četudi je bila količina predpisanih tablet pozneje 
zmanjšana, je bila do takrat že zasvojena. Na črnem trgu far-
macevtski opiati dosegajo astronomske cene: ena OxyContin 
tableta stane osemdeset dolarjev, kar je mnogo več, kot si 
je gospa Scudo – ob svoji običajni uporabi šestih tablet na 
dan – lahko privoščila. Tablete, ki jih je dobila od zdravnika, 
je zato prodajala na črnem trgu in začela kupovati mnogo 
cenejši heroin. Čez noč je postala heroinska odvisnica.
Protibolečinska epidemija
Na tisoče Američanov je v to zgodbo vstopilo po skoraj 
identični poti. V devetdesetih se je namreč močno povečala 
medicinska uporaba opiatov za lajšanje kroničnih bolečin. 
V nekaterih zveznih državah je število napisanih receptov 
za te analgetike preseglo število prebivalcev. Tovrstna pre-
komerna uporaba je vzpostavila tudi močan črni trg; lani 
je kar enajst milijonov Američanov uporabilo nelegalno 
pridobljene protibolečinske tablete – to je več od skupnega 
števila uporabnikov kokaina, ekstazija, metamfetamina in 
LSD-ja. Ljudje, ki nikdar ne bi niti pomislili na vbrizgavanje 
heroina, predvidevajo, da je uporaba opiatov v farmacevtskih 
paketkih povsem varna.
Žal ni. Leta 2012 so protibolečinske tablete v ZDA terjale 
16.000 žrtev – kar štiri na vsakih deset smrtonosnih od-
merkov drog. Ob teh številkah so nekatere države poostrile 
nadzor. Vzpostavljen je bil tudi sistem meddržavne baze 
podatkov, s katerim lahko zdravniki preverjajo, ali so paci-
enti že pridobili recepte na drugih klinikah. Na nekaterih 
klinikah je potrebno pridobiti recept za vsako posamezno 
tableto. Številne klinike so bile zaradi pretirane distribucije 
tablet zaprte. Tudi farmacevtska industrija je sprejela neka-
tere ukrepe, zaradi katerih je zdravila težje zlorabljati: nove 
OxyContin tablete naj bi bilo tako npr. skoraj nemogoče 
zdrobiti za namen vdihavanja ali vbrizgavanja.
Tovrstni ukrepi so imeli nekaj pozitivnega vpliva. V za-
dnjih dveh letih so se številke zlorab in usodnih odmerkov 
zaradi protibolečinskih tablet nekoliko zmanjšale. Ko pa se 
je poostril nadzor legalnega pridobivanja opiatov, se je seve-
da ponovno zbudil črni trg in z njim tudi prodaja heroina. 
Število prekomernih odmerkov s to drogo se je med letoma 
2010 in 2012 kar podvojilo.
Mehiški val
Čeprav osemdeset odstotkov globalne produkcije opija 
prihaja iz Afganistana, je večina heroina v ZDA še vedno 
uvoženega iz Mehike. V preteklosti je to zadostovalo, čeprav 
je Mehika relativno majhen proizvajalec opija. V zadnjih 
letih pa je ameriška soseda – skladno z ameriškim povpra-
ševanjem – na tem področju premaknila v višjo prestavo. 
Ena izmed nepričakovanih posledic mehiške vojne proti 
organiziranemu kriminalu v urbanih predelih je tudi to, da 
je vojska zmanjšala intenzivnost odkrivanja in uničevanja 
nelegalnih makovih polj na podeželju: v nekaterih krajih 
je zato od leta 2000 do leta 2009 pridelava poskočila kar za 
desetkrat. Danes je Mehika tretji največji proizvajalec opija, 
takoj za Afganistanom in Burmo.
Zaostritev nadzora nad protibolečinskimi tabletami pa 
ni edina sprememba ameriške zakonodaje, ki je spodbudila 
mehiško pridelavo in razpečevanje heroina. Še pred nekaj leti 
so mehiški preprodajalci velik del svojega dobička ustvarili 
z marihuano. Danes je – zaradi postopnega rahljanja pre-
gona njene uporabe – večina ameriške konoplje pridelana 
doma. V skoraj polovici zveznih držav je tudi že legalna za 
medicinsko uporabo. Uvažanje marihuane v ZDA je torej 
danes skoraj tako nesmiselno kot uvažanje tekile v Mehiko. 
Številni mehiški razpečevalci trave so se zato v zadnjih letih 
preusmerili v heroin.
To spremembo je zaznala tudi ameriška policija, ki je leta 
2008 na mehiški meji zasegla 560 kilogramov heroina, lani 
pa že 2.100 kilogramov. Tihotapljenje je postalo drznejše; 
pred tremi leti so se količine zasedenega heroina gibale 
okrog dveh kilogramov, danes pa ni nič nenavadnega, če 
policisti zasežejo deset kilogramov ali več.
Mehiški heroin je zaradi majhne razdalje, ki jo morajo 
prekupčevalci prevoziti do ZDA, bistveno cenejši od kolum-
bijskega ali azijskega. Gram čistega heroina danes stane okrog 
400 dolarjev – manj kot polovica njegove realne cene v osem-
desetih. Velika večina heroina v preteklosti je bila namenjena 
vbrizgavanju, danes pa – tudi zaradi nove vrste uporabnikov, 
ki se jim vbrizgavanje upira – prevladuje t. i. rjavi heroin, ki 
je namenjen predvsem vdihavanju in kajenju.
Ker se zmanjšuje zdravniško predpisovanje opiatov, se 
počasi ustavlja tudi porast heroinskih zasvojencev. Še vedno 
pa si efektivno zdravljenje, kakršno je rešilo Cynthio Scudo, 
lahko privoščijo le redki: mesec na kliniki za zdravljenje 
odvisnosti stane kar 27.000 dolarjev. Večina se mora zado-
voljiti z metadonskimi nadomestki, ki so pri zdravljenju le 
delno uspešni. Vseeno pa se zastarela politika »vojne proti 
drogam« v ZDA počasi spreminja in v nekaterih pogledih že 
približuje uspešnejšim evropskim prijemom, ki zasvojencev 
ne obravnavajo tako, kot da bi šlo za sodelavce kriminalnih 
združb, temveč predvsem kot žrtve. M. K.
Droga ameriškega srednjega razreda
Foto REUtERS
FILM: FANTOVSKA LETA 
Zjutraj se je zbudil tako kot po navadi in se ob pogledu na 
prazni kozarec spomnil na obraze izpitih duš: prostitutka iz 
Bolesa je eden najbolj žalostnih likov v filmski zgodovini. 
Boles je mojstrovina svetovnega formata, Špela Čadež pa 
čarovnik, ki sredi nenaklonjenega in pogosto nevednega 
okolja čara in niza čudeže. Čas jutranjega obroka je, zato se 
pustiš zapeljati vonju sveže izdane knjige: Comollijeva Film 
proti spektaklu ponuja vse. Film vpne v kontekst družbene-
ga, postreže s kategorialnim aparatom in ti predstavi svet, 
ki zre vate skozi podobe. Točno opoldne se dan prevesi v 
nostalgični popoldan: če že kraljestva ni več, pa z Ander-
sonom ostane vsaj nostalgija za duhom tiste nostalgične 
dobe ter Grand Hotel Budapest, naseljen z liki, kakršnih 
nikjer drugje več ni. Izginila je tudi slika, Rithy Panh pa je 
iz pripovedi o iskanju te v Sliki, ki je ni stkal fascinantno 
dokumentarno delo, pričevanje o tragediji nekega naroda 
in zločinu v imenu ideologije, ki drzno prestopa meje 
zvrsti. Večeri so družabni, za Germana bi to težko rekel. 
A kot dogodek brez pomisleka retrospektiva njegovih del 
za časa Liffa. In končno trenutek odločitve: težko bi bilo 
drugače, Fantovska leta. Tarr pravi, da je film umetnost 
manipulacije s časom. Linklater to udejanji. D. V.
GLASBA: RE – SPECTRE
Nedelja, 24. 12. 2028. Nacionalna ura je pripravljena 
na 19:00, a jo že pregovorno in tradicionalno po desni 
prehiteva komercialna ura. 18:55. Volilni upravičenci 
na sončni stran Alp hlinimo neučakanost in nestrpnost. 
Kot da čakamo na rezultate vzporednih projekcij nečesa, 
kar nam je že dolgo jasno … Kristalna nedelja je prinesla 
prepričljivo volilno zmago kozmičnemu kulturno-druž-
beno-ekološko-znanstveno-političnemu spektru življenja 
pri nas in širše, ki sliši na ime Spectra. Spectra(kularna) 
zmaga volje in hotenja po boljšem … svetu! – se je naslednje 
jutro bliskalo z neonskih zaslonov, na naših optično-di-
optričnih aplikacijah, brez katerih nam živeti ni, in na 
velikem zaslonu iz tenkočutnih kristalov, ki odseva z vrha 
Kulturnega doma Tomaža Hostnika na križišču Kotnikove 
in Slomškove. 
Morda se vam zdi ta futuristična projekcija preveč 
utopična, a ne pozabite, da ste letos postali imetniki stran-
karske izkaznice, ki je bila priložena ob zadnjem albumu 
Spectre, vokalno-instrumentalne skupine Laibach. Glasba 
na slednjem je le navodilo za uporabo … volilnega lističa. 
Ali za ogled novega filma Spectre iz popkult(urne) franšize 
James Bond … z Monico Bellucci in Danielom Craigom.
Jutri je božič. M. A.
VIZUALNA UMETNOST: SLEDI
Zavezujoča vsebina in izjemna estetika sta razloga, da 
je zame razstava leta 2014 postavitev v ljubljanski Gale-
riji Jakopič, s katero je sloviti, a še vedno priljudni češki 
fotografski veteran Josef Koudelka med 20. majem in 3. 
septembrom predstavil svojo v vseh smislih monumen-
talno serijo Sledi. Ta nastaja že dobri dve desetletji, avtor 
jo ustvarja na številnih znanih in neznanih arheoloških 
nahajališčih, izbranih prizoriščih, na katerih se v brezčasni 
tišini soočajo ostanki antične kulture in osupljive naravne 
scenerije. Fotograf svoje poglede izbira s pretanjenim 
občutkom, zdi se, da jih ne odslikava s tehniko, ampak 
Prvih 5 ... ... iztekajočega se leta
predvsem s svojim duhom, duhovno zrenje pa omogoča 
tudi gledalcu. Ob specifično zasnovani, s tematiko uglašeni 
postavitvi se je zgodilo tudi redko doživeto ujemanje med 
razstavljenim in razstaviščem, Koudelkova arhetipska 
arheologija se je neponovljivo umestila med arheologijo 
Emone, ohranjeno v Galeriji Jakopič. V. P. Š.
GLEDALIŠČE: MRTVEC PRIDE PO LJUBICO
Ne samo Mrtvec pride po ljubico, 
predstava, ki jo je Jernej Lorenci 
v Prešernovem gledališču Kranj 
ustvaril letos spomladi, v tale na-
bor najboljšega bi z lahkoto sodili 
tudi njegovi ostali projekti, čeprav 
ne nastali v aktualnem koledar-
skem letu. Vsaj še Svatba, velika 
letošnja Borštnikova zmagovalka, 
in Othello, izrazito avtorska ob-
delava Shakespearove klasike ... 
Za opus gre, seveda, in Mrtvec je 
zgolj aktualni vrh. Ledene gore, ki skorajda dve, gotovo 
pa eno dobro petletko razkriva, da imajo pri nas gledališki 
navdušenci redko priliko opazovati mojstra pri delu, in to 
v najboljših letih, v najboljši formi in v konstantno visoki 
kakovosti. Mojstra z izrazito samosvojo avtorsko poetiko, 
mojstra, ki se ne podreja estetskim kompromisom ter 
utečenim in tako priročnim tirnicam repertoarnega gle-
dališča, v katerem praviloma ustvarja. Njegovi režiserski 
»zarisi« ne sodijo med tiste, ki bi z vsako novo stvaritvijo 
govorili v vedno bolj prepoznavnem in tudi predvidljivem 
jeziku. Ne, njegov jezik se z vsakim novim projektom 
obnovi, regenerira in na novo po-ustvari. Tako da smo 
lahko vedno znova presenečeni, zmedeni, predvsem pa 
zadovoljni. S kompleksno analizo njegovega trenutnega 
dela se bodo ukvarjali zgodovinarji, nam preostane le, 
da si za vsako njegovo predstavo pravočasno zagotovimo 
vstopnico. Tudi za prihodnje leto napovedana Iliada v 
Cankarjevem domu. A. J.
KNJIGA: IZPOD ALP V FRANKFURT 
»Republika Slovenija – osrednja gostja ne mednaro-
dnem knjižnem sejmu v Frankfurtu,« je eden od ciljev v 
poglavju Knjiga, opredeljenih v Nacionalnem kulturnem 
programu (NPK) 2014–2017. Naziv, ki ga Nemci poznajo 
kot Ehrengast (in najgladkejši prevod, ki se tu vsiljuje, 
je »častna gostja«), je eden najbolj laskavih nazivov, kar 
si jih država (in njena književnost) lahko obeta. Zanj 
vlada huda konkurenca, takšna čast oziroma osrednjost, 
kakor so naziv prevedli snovalci NPK, pa tudi ni poceni. 
Ministrstvo za kulturo predvideva dodatna sredstva v 
obdobju 2014–2017 v skupni višini 2,5 milijona evra, ce-
lotno vrednost projekta pa ocenjujejo na 4 milijone evrov. 
Vložek se seveda obrestuje; nastop Republike Slovenije 
kot »osrednje gostje« v Frankfurtu je pomemben tako »z 
vidika dolgoročne prepoznavnosti in umestitve slovenskih 
avtorjev ter slovenske ustvarjalnosti na področju knjige 
na nemškem govornem področju kakor tudi z vidika širše 
prepoznavnosti slovenske ustvarjalnosti in kulturnih in 
gospodarskih potencialov«, piše v NPK. Uspešen nastop 
držav kot osrednjih gostij na Frankfurtskem knjižnem 
sejmu izrazito povečuje število izdaj domačih avtorjev na 
nemškem govornem področju in tudi na drugih knjižnih tr-
gih, sočasno pa krepi kulturno-turistični potencial države, 
s čimer pripomore h gospodarski rasti, razvoju kulturnih 
in storitvenih dejavnosti ter novim zaposlitvam. E. V.
Finski paviljon na letošnjem 
Frankfurtskem knjižnem sejmu
 10. decembra 2014
5
Dom in svet
FILM: FANTOVSKA LETA 
Zjutraj se je zbudil tako kot po navadi in se ob pogledu na 
prazni kozarec spomnil na obraze izpitih duš: prostitutka iz 
Bolesa je eden najbolj žalostnih likov v filmski zgodovini. 
Boles je mojstrovina svetovnega formata, Špela Čadež pa 
čarovnik, ki sredi nenaklonjenega in pogosto nevednega 
okolja čara in niza čudeže. Čas jutranjega obroka je, zato se 
pustiš zapeljati vonju sveže izdane knjige: Comollijeva Film 
proti spektaklu ponuja vse. Film vpne v kontekst družbene-
ga, postreže s kategorialnim aparatom in ti predstavi svet, 
ki zre vate skozi podobe. Točno opoldne se dan prevesi v 
nostalgični popoldan: če že kraljestva ni več, pa z Ander-
sonom ostane vsaj nostalgija za duhom tiste nostalgične 
dobe ter Grand Hotel Budapest, naseljen z liki, kakršnih 
nikjer drugje več ni. Izginila je tudi slika, Rithy Panh pa je 
iz pripovedi o iskanju te v Sliki, ki je ni stkal fascinantno 
dokumentarno delo, pričevanje o tragediji nekega naroda 
in zločinu v imenu ideologije, ki drzno prestopa meje 
zvrsti. Večeri so družabni, za Germana bi to težko rekel. 
A kot dogodek brez pomisleka retrospektiva njegovih del 
za časa Liffa. In končno trenutek odločitve: težko bi bilo 
drugače, Fantovska leta. Tarr pravi, da je film umetnost 
manipulacije s časom. Linklater to udejanji. D. V.
GLASBA: RE – SPECTRE
Nedelja, 24. 12. 2028. Nacionalna ura je pripravljena 
na 19:00, a jo že pregovorno in tradicionalno po desni 
prehiteva komercialna ura. 18:55. Volilni upravičenci 
na sončni stran Alp hlinimo neučakanost in nestrpnost. 
Kot da čakamo na rezultate vzporednih projekcij nečesa, 
kar nam je že dolgo jasno … Kristalna nedelja je prinesla 
prepričljivo volilno zmago kozmičnemu kulturno-druž-
beno-ekološko-znanstveno-političnemu spektru življenja 
pri nas in širše, ki sliši na ime Spectra. Spectra(kularna) 
zmaga volje in hotenja po boljšem … svetu! – se je naslednje 
jutro bliskalo z neonskih zaslonov, na naših optično-di-
optričnih aplikacijah, brez katerih nam živeti ni, in na 
velikem zaslonu iz tenkočutnih kristalov, ki odseva z vrha 
Kulturnega doma Tomaža Hostnika na križišču Kotnikove 
in Slomškove. 
Morda se vam zdi ta futuristična projekcija preveč 
utopična, a ne pozabite, da ste letos postali imetniki stran-
karske izkaznice, ki je bila priložena ob zadnjem albumu 
Spectre, vokalno-instrumentalne skupine Laibach. Glasba 
na slednjem je le navodilo za uporabo … volilnega lističa. 
Ali za ogled novega filma Spectre iz popkult(urne) franšize 
James Bond … z Monico Bellucci in Danielom Craigom.
Jutri je božič. M. A.
VIZUALNA UMETNOST: SLEDI
Zavezujoča vsebina in izjemna estetika sta razloga, da 
je zame razstava leta 2014 postavitev v ljubljanski Gale-
riji Jakopič, s katero je sloviti, a še vedno priljudni češki 
fotografski veteran Josef Koudelka med 20. majem in 3. 
septembrom predstavil svojo v vseh smislih monumen-
talno serijo Sledi. Ta nastaja že dobri dve desetletji, avtor 
jo ustvarja na številnih znanih in neznanih arheoloških 
nahajališčih, izbranih prizoriščih, na katerih se v brezčasni 
tišini soočajo ostanki antične kulture in osupljive naravne 
scenerije. Fotograf svoje poglede izbira s pretanjenim 
občutkom, zdi se, da jih ne odslikava s tehniko, ampak 
Prvih 5 ... ... iztekajočega se leta
predvsem s svojim duhom, duhovno zrenje pa omogoča 
tudi gledalcu. Ob specifično zasnovani, s tematiko uglašeni 
postavitvi se je zgodilo tudi redko doživeto ujemanje med 
razstavljenim in razstaviščem, Koudelkova arhetipska 
arheologija se je neponovljivo umestila med arheologijo 
Emone, ohranjeno v Galeriji Jakopič. V. P. Š.
GLEDALIŠČE: MRTVEC PRIDE PO LJUBICO
Ne samo Mrtvec pride po ljubico, 
predstava, ki jo je Jernej Lorenci 
v Prešernovem gledališču Kranj 
ustvaril letos spomladi, v tale na-
bor najboljšega bi z lahkoto sodili 
tudi njegovi ostali projekti, čeprav 
ne nastali v aktualnem koledar-
skem letu. Vsaj še Svatba, velika 
letošnja Borštnikova zmagovalka, 
in Othello, izrazito avtorska ob-
delava Shakespearove klasike ... 
Za opus gre, seveda, in Mrtvec je 
zgolj aktualni vrh. Ledene gore, ki skorajda dve, gotovo 
pa eno dobro petletko razkriva, da imajo pri nas gledališki 
navdušenci redko priliko opazovati mojstra pri delu, in to 
v najboljših letih, v najboljši formi in v konstantno visoki 
kakovosti. Mojstra z izrazito samosvojo avtorsko poetiko, 
mojstra, ki se ne podreja estetskim kompromisom ter 
utečenim in tako priročnim tirnicam repertoarnega gle-
dališča, v katerem praviloma ustvarja. Njegovi režiserski 
»zarisi« ne sodijo med tiste, ki bi z vsako novo stvaritvijo 
govorili v vedno bolj prepoznavnem in tudi predvidljivem 
jeziku. Ne, njegov jezik se z vsakim novim projektom 
obnovi, regenerira in na novo po-ustvari. Tako da smo 
lahko vedno znova presenečeni, zmedeni, predvsem pa 
zadovoljni. S kompleksno analizo njegovega trenutnega 
dela se bodo ukvarjali zgodovinarji, nam preostane le, 
da si za vsako njegovo predstavo pravočasno zagotovimo 
vstopnico. Tudi za prihodnje leto napovedana Iliada v 
Cankarjevem domu. A. J.
KNJIGA: IZPOD ALP V FRANKFURT 
»Republika Slovenija – osrednja gostja ne mednaro-
dnem knjižnem sejmu v Frankfurtu,« je eden od ciljev v 
poglavju Knjiga, opredeljenih v Nacionalnem kulturnem 
programu (NPK) 2014–2017. Naziv, ki ga Nemci poznajo 
kot Ehrengast (in najgladkejši prevod, ki se tu vsiljuje, 
je »častna gostja«), je eden najbolj laskavih nazivov, kar 
si jih država (in njena književnost) lahko obeta. Zanj 
vlada huda konkurenca, takšna čast oziroma osrednjost, 
kakor so naziv prevedli snovalci NPK, pa tudi ni poceni. 
Ministrstvo za kulturo predvideva dodatna sredstva v 
obdobju 2014–2017 v skupni višini 2,5 milijona evra, ce-
lotno vrednost projekta pa ocenjujejo na 4 milijone evrov. 
Vložek se seveda obrestuje; nastop Republike Slovenije 
kot »osrednje gostje« v Frankfurtu je pomemben tako »z 
vidika dolgoročne prepoznavnosti in umestitve slovenskih 
avtorjev ter slovenske ustvarjalnosti na področju knjige 
na nemškem govornem področju kakor tudi z vidika širše 
prepoznavnosti slovenske ustvarjalnosti in kulturnih in 
gospodarskih potencialov«, piše v NPK. Uspešen nastop 
držav kot osrednjih gostij na Frankfurtskem knjižnem 
sejmu izrazito povečuje število izdaj domačih avtorjev na 
nemškem govornem področju in tudi na drugih knjižnih tr-
gih, sočasno pa krepi kulturno-turistični potencial države, 
s čimer pripomore h gospodarski rasti, razvoju kulturnih 
in storitvenih dejavnosti ter novim zaposlitvam. E. V.
Finski paviljon na letošnjem 
Frankfurtskem knjižnem sejmu
Foto FILI/ Katja MarIa NyMaN Foto jure eržeN Foto jože SuhadoLNIK
Menim, da Cerkev odprtega 
homoseksualnega odnosa ne bo nikoli 
sprejela. Nikoli ne bo rekla, da je to 
prav in dobro. Drugo pa je odnos 
do teh ljudi. Kot je rekel moj pokojni 
profesor dogmatike dr. Strle: s prižnice 
vsa resnica, v spovednici pa usmiljenje. 
Eno je torej nauk, drugo je posameznik, 
ki si zasluži vse spoštovanje.
Ljubljanski 
nadškof 
metropolit 
Stanislav Zore 
v Objektivu 
o tematiki 
istospolnega 
partnerstva.
Kljub rednim protestom, ki jih v Veliki Britaniji enkrat 
iniciirajo študenti, spet drugič gibanje Occupy, nasprotniki 
varčevalnih ukrepov ali protestniki proti rasizmu ter poli-
cijskemu nasilju, se v britanski parlamentarni demokraciji 
zadnjih dveh let pretres ne dogaja na levici, temveč na desnici. 
Medtem ko je na celinski Evropi nemalo prahu dvignil razvoj 
socialistične alternative, v katero se povezujejo lokalne par-
lamentarne stranke, se Otočani soočajo z vzponom skrajne 
desnice, torej stranke UKIP , ki jo vodi populist Nigel Farage. 
Britanci, ki so na eni strani obteženi s kolonialno preteklostjo, 
v tandemu z ZDA pa se okoriščajo tudi kot globalni nosilci 
popkulturnega izvoza, kljub številnim notranjim težavam 
(po podatkih človekoljubne organizacije Shelter bo 90.000 
britanskih otrok praznovalo božič brezdomsko) ne najdejo 
politične artikulacije, ki bi ploščo demokracije obrnila bolj v 
prid sleherniku. Ne čudi torej, da se je v takšni klimi pojavil 
komik, dvorni norček, popkulturni levičarski stroj na dveh 
nogah, ki sliši na ime Russell Brand in Britancem iz najbolj 
raznovrstnih zvočnikov predstavlja in prodaja idejo, ki jo je 
dežela plemičev, puritanstva, aristokracije ter monarhije v 
zgodovinskem smislu precej zaobšla. Idejo revolucije.
Postavni narcis, rojen leta 1975, močno razdvaja tamkaj-
šnjo javnost. Ankete so ga nedavno postavile na vrh estra-
dnikov, ki najbolj vplivajo na tamkajšnjo politično razpravo, 
pri čemer ga kot negativen vpliv razume šestdeset odstotkov 
vprašanih, kot pozitivnega pa osemindvajset. Njegovi filmski 
podvigi niso kaj prida, zato pa že od leta 2006 briljira kot 
odrski solist. Za komične šove Doing Life – Live, Scandalous 
in Messiah Complex je prejel vrsto uglednih nagrad in zlasti v 
zadnjem, »Kompleksu rešitelja«, začel gravitirati proti politič-
nemu humorju, tj. izraziti socialistični agendi. Že v uvodu se 
miselno prestavi v psihiatrično ustanovo za osebe, ki jih muči 
kompleks Zveličarja, nato pa prek 
štirih zgodovinskih figur – Gandija, 
Che Guevare, Malcolma X in Jezusa 
– poda svoje poglede na družbeno-
politični trenutek Zahoda. Britanska 
stendap komedija se ponaša tako s 
tradicijo kot s srborito konkurenco 
in Brand je obojemu več kot dorasel: 
predstava, ki si jo lahko ogledamo 
tudi na DVD-ju, ima sijajen dramski 
lok, brezhibno izvedbo, avtorsko po-
anto in fenomenalen zaključni panč. 
Bila pa je tudi silno odmevna; nastop 
v dvorani Hammersmith Apollo je 
med drugim spremljala plejada ve-
likih imen šovbiznisa.
Brand se počuti udobno tako v ve-
likih komercialnih produkcijah kot 
v alternativnih projektih, kakršna je 
njegova oddaja Trews na YouTubu. 
V pol leta je posnel sto šestdeset ko-
mičnih interpretacij dnevnih novic 
in ujel zanimiv vlak tovrstnih humo-
rističnih videokolumn. V eni od oddaj je gostil tudi Alaina 
de Bottona, francoskega filozofa, čigar zadnjo knjigo Novice 
smo pred kratkim dobili tudi v slovenščini.
Kot zdravljen odvisnik od drog je Brand po desetletju 
čistosti nastopil tudi v britanskem parlamentu, pred ko-
misijo za zlorabo drog, oblečen kot črni jezdec iz kakšnega 
kavbojskega filma, na vsebinski ravni pa pragmatičen, razu-
mljiv, prepričljiv. Toda najbolj so britansko javnost spravile 
na obrate njegove politično nabite izjave, geste podpore in 
glasna udeležba na protestih, kjer so ga vsakič spremljale 
novinarske kamere in so mikrofoni čakali na bizarne stavke 
in vsebinske spodrsljaje. Dejstvo je, da jim Brand pri tem ni 
ravno stregel, navsezadnje gre za komika, ki svojo artikulacijo 
išče tudi v pisanju. Tega je vešč. V sedmih letih je napisal 
pet knjig, dve sta nastali na podlagi kolumn iz Guardiana. 
Vse, kar napiše, je podloženo z močno narcisistično oziroma, 
rečeno lepše, avtobiografsko noto. 
Oktobra letos je izšla njegova najnovejša knjiga Revoluti-
on, ki je vrhove prodajnih lestvic zasedala že pred uradnim 
izidom. Hitro je doživela nekaj kritik, med drugim s strani 
Guardianovega recenzenta Nicka Cohena, ki na podlagi 
prebranega zapiše, da »komikovo željo po tem, da bi vodil 
globalno revolucijo, spodjeda njegov domišljav in plitek 
manifest«. Toda zbadanje komika ni bistveno bolj učinkovito 
od prepira s pijancem, in povrhu ni nikjer v knjigi zaznati 
resne Brandove želje, da bi »vodil globalno revolucijo«. 
Vseeno pa knjiga, ki jo bo za založbo Sanje prevedla Polona 
Glavan, ni brez tendencioznosti, saj avtor mestoma poseže 
po newageevski retoriki pa tudi hitrih receptih za boljši svet 
v dvanajstih točkah. V tem seveda spomni na komično-poli-
tični uspešnici Michaela Moora Neumni beli možje in Stari, 
kje je moja dežela? 
Knjiga sicer prepleta štiri vsebinske niti: kritiko sodob-
nega kapitalizma, izkustven humor na temo ezoterike in 
duhovnosti, izpoved nekdanjega narkomana, ki se prosto-
voljno in (samo)terapevtsko še vedno ukvarja z odvisniki, 
ter bližnji prikaz sveta šovbiznisa, estrade, slavnih. Čtivo je 
hitro, tekoče in sproščujoče, kar je glede na veličino naslova 
dvorezen meč. Po eruditskosti bi ga sicer težko postavili ob 
bok Pikettyjevim ekonomskim analizam in po širini Žiž-
kovim filozofskim traktatom, pa vendar Brand ne poskuša 
komunicirati z intelektualnimi elitami, temveč kot nekakšen 
dvorni komedijant izvaja predstavo za množice, sodobno 
predelavo Andersenovega komada, v katerem golega cesarja 
zamenja najbogatejši odstotek Zemljanov, vlogo cesarstva pa 
prevzame ekološko obremenjeni planet. Bogat asociativni 
slog vzbuja vtis razpršenosti, vendar so posamezne poante 
dramatizirane z jasnostjo in s čustveno vnemo.
Recept za odpravo nagrmadenih nepravičnosti kapitalizma 
Brand izpelje iz procesa odvajanja od drog, ki ga reflektira iz 
prve roke. O skupinah za odvajanje govori iskreno in sočutno, 
in prav osveščanje o drogah (tudi o legalizaciji marihuane) 
je verjetno področje, na katerem bo Brand lahko naredil 
najbolj relevantne družbene korake. V korak s tem gre tudi 
tematiziranje osebnih nazorov in filozofskih prepričanj. 
Ateizem enači s pesimizmom, institucionalno religioznost 
pa obtožuje oblastno-manipulativnih tendenc. Pravi, da 
verjame v boga onkraj institucij. V knjigi si pot do takšnih 
občutij tlakuje s samoironijo in z osebnimi peripetijami iz 
newageevskih skupin, meditacijskih krožkov ter srečevanj 
z jogiji. Toda v osnovi se Revolucija vendarle vrti okrog 
osnovne levičarske abecede – od zavzemanja za feminizem 
in multikulturnost, prek borbe za trajnostni razvoj, do upora 
proti perverzno bogatemu enemu odstotku, brezvestnim 
politikom, finančnim mešetarjem, davčnim oazam …
Mnogim se zdi, da komik Russell Brand z vseprisotnim 
medijskim izpostavljanjem zmanjšuje verodostojnost idej, 
za katere se zavzema, vendar na koncu ne gre podcenjevati 
globin, do katerih se lahko razteza humor, tako na osebni kot 
na družbeni ravni. Letošnja primera – tragična smrt igralca 
Robbina Williamsa ter številne obtožbe zaradi spolnih zlo-
rab »najboljšega družinskega očeta« Billa Cosbyja – kažeta, 
da lahko v ozadju resnega humorističnega preži tragedija. 
Enako morda velja za družbenopolitične sisteme, ki v vicih 
iščejo škodoželjnost. Komunizem je to že izkusil. 
Žiga Valetič
Britanski dvorni norček
Foto reuterS
6
Dejanje
 10. decembra 2014
Marsikaj, o čeMer govoriMo, 
je tisto, kar zaMolčiMo
Avstrijska pisateljica Milena Michiko Flašar, hči japonske matere in avstrijskega očeta s češkimi 
koreninami, v svojih delih pogosto združuje japonsko in evropsko kulturno-miselno identiteto. 
V svoji tretji in najuspešnejši knjigi, kratkem romanu Klical sem ga Kravata, ki je pravkar izšel 
pri Mladinski knjigi, pripoveduje zgodbo dveh obstrancev, ki padata iz družbenega okvira in 
sta, kljub svoji pasivnosti, upornika proti času in sodobni instrumentalizaciji človeka. 
Tanja PeTrič, foto Tomi Lombar
V romanu Klical sem ga Kravata naletimo na dva ne-
navadna protagonista. Prvi je dvajsetletni sociopat, t. i. 
hikikomori Taguchi Hiro, drugi pa oseminpetdesetletni 
brezposelni uradnik, salaryman Ohara Tetsu. Kaj ju po-
vezuje? 
Čeprav sta si oba junaka na prvi pogled popolnoma raz-
lična, ju povezuje predvsem način izolacije pred okolico. 
Mlajši se zapre v sobo, starejši pa v iluzijo. Oba je strah in 
sram, da bi izgubila svojo zunanjo, javno podobo. In oba se 
nenadoma znajdeta drug ob drugem na klopi v parku.  
S tem pa sva že pri osrednjih dveh simbolih zgodbe – 
klopi in kravati. Kakšna je njuna vloga?  
Hotela sem najti nevtralno mesto, ki bi omogočilo hiki-
komoriju, da se sploh odpre drugim in jih spusti do srca. 
Klop v parku se mi je zdela primeren kraj – dovolj omejen, 
da se lahko počutiš varnega, a kljub temu ohraniš svojo 
anonimnost. Poleg tega je mogoče klop prenesti na kate-
rikoli konec sveta. 
Sivo-rdeča črtasta kravata pa s svojim vzorcem spominja 
na rešetke v zaporu, za katerimi je ujet starejši protagonist. 
Ker ga duši, si jo skozi zgodbo vse bolj rahlja in odvezuje, 
dokler je povsem ne odloži. Kravata je navsezadnje tudi 
simbol normalnosti, povprečnosti in pripadnosti neki do-
ločeni družbeni skupini, kar lahko tudi omejuje in vzbuja 
tesnobo.      
Najbrž ne moremo spregledati implicitne kritike sodob-
ne družbe, ki se najprej manifestira v fenomenu hikiko-
morijev. Na Japonskem beležijo med 100.000 in 320.000 
obolelih. Za nas zveni »hikikomori« nekoliko potujeno in 
eksotično. Ali jih poznamo tudi v Evropi?
Moj namen je, da bi tudi evropski bralec, bralec sre-
di Ljubljane, začutil tega hikikomorija. Pod fenomenom 
hikikomorija, ki bi ga pri nas najbrž imenovali družbena 
fobija, se skriva strah pred odraščanjem in prevzemanjem 
odgovornosti zase in za druge, kar občuti tudi marsikdo v 
Evropi. Rečem lahko, da je na vsakem mojem branju vsaj 
eden od obiskovalcev poznal koga, ki se zapira v sobo, kar 
me vedno znova preseneča. 
K pisanju o tem me je pravzaprav spodbudil članek o 
neki Nemki v reviji Spiegel, ki se je na ta način izolirala za 
dvaindvajset let. Njen brat naj bi nekega dne skozi naključno 
odškrnjena vrata nenadoma opazil, da je ženska popolno-
ma osivela. Presunila me je simbolika prizora: ženska se 
je torej oklepala časa in ga hotela ustaviti, prelisičiti, kar 
pa po drugi strani ni mogoče in je le iluzija, ki se poruši ob 
pogledu na fizično postarano telo.
Srečujemo pa se tudi s subverzivno kritiko družbenega 
malikovanja povprečja in posledičnega zavračanja vsega in 
vsakogar, ki štrli ven. Je odstopanje od povprečja družbeno 
nevarno, celo škodljivo? 
Ta knjiga se dogaja na Japonskem, kjer je pripadnost neki 
skupini pomembnejša kot v Evropi. Japonci strogo ločijo med 
svojo zasebno in javno podobo. Zelo zaželeno je, da ohraniš 
»masko« in se umestiš v povprečje. Niti v pozitivnem smislu 
ni dobro izstopati. Znano je, da se definiramo prek skupine, 
se z njo identificiramo in čutimo pripadnost, kar nas lahko v 
stiski tudi obvaruje in celo reši. Težava pa nastane, če se tej 
skupini preveč uklanjamo, če zanjo žrtvujemo človečnost in 
lastne vrednote. Moj mlajši protagonist trpi predvsem, ker 
prezira trpljenje drugih. 
Kako bi torej opredelili odnos med posameznikom in 
družbo?
V romanu je odnos med hikikomorijem in njegovo dru-
žino, ki ponazarja model neke družbe, zelo neavtentičen. 
Starši se sprenevedajo in se skrivajo drug pred drugim in 
pred sabo, kar je za nekoga, ki je tako mlad in še sam ni našel 
svojega obraza, zelo težavno. Hkrati pa si tega obraza niti 
ne upa poiskati in se raje odloči za radikalno pot popolne 
izolacije, popolnega izbrisa.    
V kritiških odzivih velikokrat beremo, da gre za »ža-
lostno, melanholično knjigo«. Bi se strinjali s tovrstno 
opredelitvijo? 
V svojem temeljnem razpoloženju gre najbrž res za bolj 
melanholično, a kljub temu »strastno« knjigo, ki ne ostane 
brez upanja. Vrata se na koncu vsaj za kanček odprejo in 
pokažejo pot v svet. Poleg tega se knjiga konča z besedo 
»začetek«, ki nakazuje nadaljevanje in zaokroži zgodbo z 
njenim uvodom. 
Eden vodilnih motivov je tudi jisei no ku, t. i. pesem smrti, 
ki pa se v nekem trenutku spremeni v pesem življenja. Ka-
kšno vlogo ima sam akt pisanja oziroma pripovedovanja?
Mladi protagonist je na začetku skorajda čustveno mrtev. 
Ko sreča salarymana, si začneta oba junaka sprva previdno in 
tipajoče, pozneje pa pogumneje in odločneje pripovedovati 
svoji življenji, ne da bi si vpadala v besedo, kar mladeniču 
odpre pot iz pasivnosti in čustvene otopelosti. Na koncu 
si upa hikikomori celo fizično razširiti prostor, kar je zanj 
ogromen korak. A nočem izdati preveč …    
Kako se v skladu z zgodbo spreminja in razvija jezik?
Želela sem si, da bi jezik verodostojno odslikaval čustveno 
stanje obeh protagonistov. Zato je govor na začetku precej 
jecljav, zastaja, označujejo ga številni premolki, kar nakazuje 
na nezmožnost govorjenja in nemoč izražanja. Počasi pa se 
tudi govor odpira, pridobiva dinamiko in v divjem toku vre 
iz njiju, da ga ni več mogoče ustaviti. 
Čeprav sem zavestno pristopala k pisanju, se mi kljub temu 
zdi, da sta mi obe figuri na neki način sami narekovali svojo 
govorico in da sem ju jaz samo poslušala. Med besedami sem 
pustila precej zraka, molka in tišine, ki ponujajo prostor 
bralcu. Velik delež tega, o čemer govorimo, je namreč prav 
tisto, kar zamolčimo.      
Na dlani je tudi nenehno povezovanje japonske in evrop-
ske kulture, kar velja za značilnost vaše literature. Kakšen 
poligon s svojim arzenalom podobja vam ponuja navezava 
na Japonsko in kaj doprinese k vašemu pisanju? 
Ne bi se rada primerjala z drugimi avtorji, lahko pa 
rečem, da sta mi ti dve kulturi, evropska in japonska, 
dodelili plavajočo identiteto, ker ne gre le za dva različna 
jezika, temveč tudi za dva različna načina razmišljanja. 
Japonščina je moj materni jezik, čeprav sem odraščala v 
spodnjeavstrijskem mestu St. Pölten, ki je bilo v tistih časih 
še povsem podeželski kraj, v katerem ni bilo niti kitajske 
restavracije, tako da smo bili izjemno eksotična družina. 
Japonščina mi posreduje prostor intime, zasebnosti in 
domačnosti. Včasih mi je kar malce nerodno, ko moram 
govoriti v japonščini, ker ne govorim knjižne, temveč 
»družinsko« japonščino.
Po drugi strani pa v svoja dela namerno vključujem ja-
ponske izraze, ki jih popolnoma integriram v telo besedila. 
Zdi se mi namreč, da vizualna, materialna podoba besede 
izraža neko določeno vsebino in ima svoj zven, ki razpre 
dodatno pomensko polje.    
Je knjiga prevedena v japonščino?
Žal ne. Bi si pa zelo želela, ker imam na Japonskem nekaj 
družinskih članov, ki bi roman radi prebrali. Japonska družba 
je precej zaprta in morda ji ne ustreza, da neka tujka, kljub 
japonskim koreninam, piše o njihovem svetu. Vendar je to 
le moja zelo ohlapna domneva.  
Kaj trenutno pripravljate v svoji pisateljski delavnici?
Še nič konkretnega. V glavi sicer obstajajo ideje, ki se 
mi tu in tam utrnejo in skladiščijo. Zdi pa se mi, da sem 
še vedno preblizu tema dvema figurama in njuni zgodbi. 
Vse ideje, ki jih trenutno gojim, gredo namreč v smer dveh 
oseb, ki se nekje srečata, od česar bi se morala odmakniti. 
Za naslednjo knjigo bi si rada pustila še nekaj časa, nočem 
pisati na silo.
Podobe pa me ves čas spremljajo in sem pozorna na-
nje. Recimo: ko sem šla na cigareto po literarnem večeru 
v Ljubljani, je mimo prišla mlada, lepa Slovenka z vrečko 
svetlečih se mandarin. Nenadoma so ji zgrmele po tleh in 
na pomoč ji je priskočil neki mladenič. Zdel se mi je zelo 
poetičen prizor – to svetlikanje živo oranžnih mandarin, ki 
so se skotalile v noč.  ¾
Milena Michiko Flašar, avstrijska pisateljica
Japonščina Je moJ materni 
Jezik, čeprav sem odraščala v 
spodnJeavstriJskem mestu st. 
pölten, ki Je bilo v tistih časih 
še povsem podeželski kraJ, v 
katerem ni bilo niti kitaJske 
restavraciJe, tako da smo bili 
izJemno eksotična družina.
 10. decembra 2014
7
Beseda
JAVNI KULTURNI INTERES – 
JAVNE KULTURNE DOBRINE
Mitja Rotovnik
Dejstvo, da je kultura v 
javnem interesu, pomeni 
predvsem to, da se bo 
moral vsak kulturni 
subjekt, ki že ima status 
javne kulturne dobrine, 
vsaka štiri leta potruditi in 
dokazati, da je upravičen 
do nadaljnje javne 
finančne podpore. Če kaj, 
naj bi kulturna politika 
za vselej izkoreninila 
neznansko lahkost 
uživanja te podpore, 
ne glede na dejansko 
kakovost opravljenega 
dela.
v
eljavni Zakon o uresničeva-
nju javnega interesa za kultu-
ro (ZUJIK) uveljavlja vsaj dva 
temeljna kriterija, s katerima 
se določa javni interes:
a) javne kulturne dobrine 
so tiste, s katerimi se uresni-
čuje kulturni razvoj Slovenije in slovenskega 
naroda,
b) in tiste, ki na trgu niso zagotovljene v zado-
stnem obsegu, v pričakovani kakovosti ali niso 
dostopne najširšemu krogu uporabnikov.
Ali so v resnici javne kulturne dobrine samo 
tiste, »s katerimi se uresničuje kulturni razvoj 
Slovenije in slovenskega naroda«? Niso, in to je 
ob prenovi krovnega kulturnega zakona treba 
jasno povedati!
Polje kulturnih dobrin je mnogo širše, v naj-
globljem pomenu besede so to dosežki člove-
kovega kulturnega in umetniškega ustvarjanja. 
Ne le nacionalni, pač pa univerzalni.
Drugi kriterij, ki naj bi določal javni kulturni 
interes, je postal hudo sporen v svoji instru-
mentalizaciji. Posebno je problematična dva-
najstletna praksa uresničevanja ZUJIK. Nihče v 
tem času ni ugotavljal, ali vse financirane javne 
kulturne dobrine »na trgu niso zagotovljene v 
zadostnem obsegu«. Podobna ocena velja za 
kriterij » pričakovane kakovosti«, saj so bili brez 
izjeme redno, vseh 12 let, sofinancirani vsi javni 
kulturni zavodi in mnogi drugi javni kulturni 
programi, ne glede na to, ali so imeli kakovostne 
ali nekakovostne programe. Vsaj za javne kul-
turne zavode je veljalo nenapisano pravilo – ko 
si enkrat ustanovljen, ti pripada proračunski 
denar, ne oziraje se na kakovost izvedenega 
programa. To pravilo začenja veljati tudi za vse 
večje število trajno proračunsko financiranih 
privatnih kulturnih zavodov in društev. Ne 
brez pomisleka ostaja zaradi preohlapnosti za-
konske dikcije vsaj delno aktualen le tretji del 
do zdaj veljavnega drugega temeljnega kriterija 
za določanje javnega kulturnega interesa: javne 
kulturne dobrine so tiste, ki »niso dostopne 
najširšemu krogu uporabnikov«. 
Oba kriterija sta zacementirala odnos med 
javnim kulturnim interesom in javnimi kultur-
nimi dobrinami najprej v tem smislu, da javnih 
kulturnih dobrin, potem ko so bile »uzakonje-
ne« z ustanoviteljskimi sklepi ali zelo na široko 
podprte v vsakokratnih nacionalnih kulturnih 
programih, kulturna politika ni več niti proble-
matizirala niti jih ni resno evalvirala. Zanje je 
preprosto postala odgovorna v tem smislu, da 
je za njihovo delovanje, pri javnih kulturnih 
zavodih celo brezpogojno, zagotavljala prora-
čunski denar.
Ena ključnih nalog novega krovnega za-
kona je razbitje zakonske osnove za sedanjo 
»poroko« med javnim kulturnim interesom 
in javnimi kulturnimi dobrinami, saj je med 
njima nastal enačaj: javni kulturni interes so 
danes (skoraj) vse javne kulturne dobrine, ki 
so jih v statusu javnih kulturnih zavodov v 
zadnjih sedemdesetih letih ustanovile lokalne 
skupnosti in država ali pa so v skladu z določili 
ZUJIK določenim privatnim zavodom in dru-
štvom trajno priznale javni pomen njihovih 
kulturnih programov. 
Za razumevanje javnih kulturnih dobrin je 
značilna njihova dvojna narava. Na področju 
reguliranih kulturnih dejavnostih je njihovo 
drugo ime javna služba. Gre za izvajanje knji-
žničarske, arhivske, spomeniškovarstvene, dela 
muzejske dejavnosti, ki so s posebnimi zakoni 
izrazito regulirane. Drugače je na umetniških 
področjih, kjer mora dobiti procesiranje jav-
nih kulturnih dobrin novo vsebino. Omenje-
na samoumevnost enačaja naj bi prerasla v 
novo razmerje, ki ga bodo bistveno določali 
cilji kulturne politike in preostalih politik, ki 
se na kakršen koli način dotikajo kulture ali 
računajo na njene učinke in evalvacije uresniče-
nih kulturnih programov. Sedanji avtomatizem 
proračunskega financiranja javnih kulturnih 
dobrin je treba preseči. 
Danes je samoumevno, da 206 javnih kultur-
nih zavodov predstavlja nacionalni oz. lokalni 
javni kulturni interes in da je vsak javni kulturni 
zavod zase tudi javna kulturna dobrina. Podo-
ben vzorec velja tudi za elitno fronto privatnih 
kulturnih zavodov in društev. Krog je za nove 
kulturne iniciative vedno bolj zaprt. 
Nobenega dvoma sicer ni, da je ZUJIK 2002 
premaknil zavest o potrebi po oblikovanju 
modernejše kulturne politike in njenih praks 
tako na republiški kot lokalnih ravneh. Priznati 
pa je treba, da vsi, ki jih je ZUJIK nedvoumno 
opredelil kot nosilce in izvajalce uresničevanja 
javnega interesa za kulturo, v praksi še zdaleč 
niso uspeli uveljaviti duha za tiste čase prelo-
mnega krovnega kulturnega zakona. 
To velja za številne izvajalce večinskega dela 
izvajanja javnega kulturnega interesa, ki so ga 
uresničevali javni kulturni zavodi, in nič manj za 
operativnega nosilca, ministrstvo za kulturo, ki 
kulturnega sistema ni znalo prestrukturirati in 
notranje posodobiti. Namesto da bi Nacionalni 
program za kulturo postal strateška osnova za 
oblikovanje in uresničevanje vsakokratnega 
štiriletnega cikla javnega kulturnega interesa, 
je postal nabrekel dokument s preštevilnimi 
podrobnostmi in cilji, na katerega se ni oziral 
nihče več, potem ko je bil v Državnem zboru RS 
vsakič sprejet malodane z aklamacijo. Nacional-
ni svet za kulturo ni nikoli postal neodvisno telo, 
ki bi usmerjalo nacionalno strategijo za kulturo. 
Kulturniška zbornica Slovenije je bila le bleda 
slika vsega tistega, kar ji je naložil ZUJIK. Tudi 
strokovne komisije ministrstva niso uspele raz-
prostreti duha in prakse novega ZUJIK. So pa ob 
koncu lanskega leta, ob zadnji dopolnitvi ZUJIK, 
z odpovedjo ministra za kulturo o dokončnem 
odločanju o programih kulturnih dobrin kot 
javnih dobrin, postale ključni odločevalci o 
določanju in uresničevanju javnega kulturnega 
interesa v letu 2014, kar je nedopustna napa-
ka, ki jo bo treba odpraviti z novim krovnim 
kulturnim zakonom. Če k vsem negativnim 
oznakam prehojene poti dodamo le še dejstvo 
o rigidnosti delovne zakonodaje in uradniškega 
sistema v celotnem dvanajstletnem obdobju, ki 
je negativno vplivala na kakovost dela in uresni-
čevanje poslanstev v javnih kulturnih zavodih, 
je več kot dovolj razlogov za novo vsebino in 
radikalizacijo osnovnih postulatov kulturnega 
sistema, povezanega z oblikovanjem in izvaja-
njem javnega kulturnega interesa.
Svetovna ekonomska kriza in birokratizacija 
kulturne politike sta ključnim izročilom ZUJIK 
2002 zadali najhujši udarec. Medtem ko so v 
zadnjih letih na obeh ravneh radikalno upadala 
proračunska sredstva za kulturo, se je polje 
kulturnih dobrin, ki so pridobivale status sofi-
nanciranih kot javnih dobrin, nenehno širilo. 
Politika je tudi nepremišljeno ustanavljala nove 
javne kulturne zavode, čeprav ji je zmanjkovalo 
sredstev za dostojno delovanje obstoječih in še 
zlasti za financiranje kakovostnih posamičnih 
kulturnih aktivnosti (projektov), ki so upra-
vičeno pričakovale priznanje, da so v javnem 
interesu. 
Rezultat kulturne politike, ki se je, glede 
na razpoložljiva javna sredstva, oddaljila od 
uresničevanja duha ZUJIK, se je izkazoval v 
samoumevni danosti preobširnosti sektorja 
javnih kulturnih zavodov. Vse številčnejši neod-
visni producenti in samozaposleni so vseskozi 
neuspešno opozarjali na nujno prerazporeditev 
proračunskih sredstev tudi v korist njihovih 
programov. V trenutku, ko se oblikuje nov krov-
ni kulturni zakon, je zagata popolna: področje, 
ki ga »zaseda« javni kulturni interes, je odločno 
preobširno za aktualne finančne zmožnosti 
države, lokalnih skupnosti in pričakovani iz-
kupiček na trgu.
Izhodišča za novo opredelitev kulture kot 
javne dobrine in posodobljenega oblikovanja 
javnega kulturnega interesa je skupina SRČ 
prek kratkim predstavila v desetih točkah (ob-
javljenih na spletni strani štirinajstdnevnika 
Pogledi).
Sprejetje novega krovnega kulturnega zakona 
naj bi prispevalo k transparentnejši kulturni po-
litiki na vseh ravneh, k zagotavljanju višje kako-
vosti dela, prožnejših in pravičnejših delovnih 
razmerij v polju kulture ter k racionalnejšemu 
poslovanju v vladnem in nevladnem sektorju. 
Zlasti pomembna bodo določila o drugačnem 
vključevanju civilne družbe in vplivu stroke, 
predvsem tam, kjer se oblikujejo ključne ume-
tniške in strokovne odločitve. Gre najprej za to, 
da se bo na vseh ravneh zanje prevzemala tudi 
osebna odgovornost – ne nazadnje vsakokra-
tnega ministra in nič manj celotne strokovne 
službe ministrstva za kulturo.
Nov krovni kulturni zakon naj bi zavezoval 
deležnike kulturne politike, da na vseh rav-
neh trajno analizirajo, preverjajo, vrednotijo, 
prevprašujejo in evalvirajo, kaj je in kaj ni v 
javnem kulturnem interesu v določenem ob-
dobju in na določenem kulturno-umetniškem 
področju, katere javne kulturne dobrine je treba 
podpirati srednje- ali dolgoročno in katerim 
se dosedanja javna finančna podpora lahko 
odtegne. V nasprotju s sedanjim pojmovanjem, 
da je v javnem kulturnem interesu vse, kar je 
politika v preteklosti proglasila za javne kul-
turne dobrine, je treba vzpostaviti dinamično 
razumevanje in oblikovanje javnih kulturnih 
programov kot nasprotje sedanji zaprti struk-
turi javnega kulturnega sektorja. Dejstvo, da je 
kultura v javnem interesu, pomeni predvsem 
to, da se bo moral vsak kulturni subjekt, ki že 
ima status javne kulturne dobrine, vsaka štiri 
leta potruditi in dokazati, da je upravičen do 
nadaljnje javne finančne podpore. Če kaj, naj 
bi kulturna politika za vselej izkoreninila ne-
znansko lahkost uživanja te podpore, ne glede 
na dejansko kakovost opravljenega dela. 
Javni kulturni interes mora postati prostor 
soočanj, selekcije in evalvacije doseganja zasta-
vljenih kulturnih in umetniških ciljev. Najslabša 
praksa aktualne kulturne politike je sedanje 
linearno zmanjševanje sredstev vsem javnim 
kulturnim dobrinam. Vsi kakovostni izvajalci 
javnih kulturnih programov so programirano 
siromašnejši, namesto da bi bili najboljši bo-
gatejši, slabi ali preštevilni glede na kulturne 
potrebe družbe pa niso odslovljeni iz »družine« 
priznanih javnih kulturnih dobrin.
Dinamična praksa uveljavljanja javnega kul-
turnega interesa zagotavlja osnovo za podporo 
kakovosti novim kulturnim iniciativam v ob-
močju javnega. Bo aktualna kulturna politika 
– poleg prepotrebnega znanja – zmogla tudi 
dovolj hrabrosti, da bo preorala zdajšnji zastareli 
kulturni sistem? ¾
8
PotoPis
 10. decembra 2014
(R)evolucija v Romuniji?
Na božični dan leta 1989 je svet obkrožil posnetek romunskega diktatorja Nicolaeja 
Ceauşescuja in njegove žene Elene, kako se jezikavo upirata možem s puškami, potem pa 
naposled padeta pod streli eksekucijskega voda.
AgAtA tomAžič, f o to Jože SuhAdolnik
K
ljub očitni okrutnosti je bila usmrtitev condu-
cătorja, čigar način vodenja bi lahko primerjali 
s severnokorejskimi voditelji danes, sprejeta z 
odobravanjem. Videti je bilo, da je dober mesec 
po berlinskem zidu padla še zadnja evropska 
diktatura, Vzhodna Evropa pa se je na štefa-
novo prebudila v zoro demokracije in vladavine človekovih 
pravic. Četrt stoletja po revoluciji, ki ji romunski intelek-
tualci danes obvezno dodajo oznako »tako imenovana«, je 
Romunija ena redkih držav Evropske unije z gospodarsko 
rastjo. Toda suhoparni ekonomski kazalniki so varljivi kot 
utripanje svetlobnih reklamnih panojev v središču Bukare-
šte, ki pod sabo skrivajo krušeči se oplesk mogočnih stavb. 
Skoraj dva milijona Romunov, ki so se v iskanju dela izselili 
na tuje, potrjujeta tezo, da Romunija v 25 letih ni bistveno 
napredovala. Pa tako lepo, skoraj pravljično se je vse začelo. 
Prelepo, da bi bilo res …
Brbotati je začenjalo že prej, s protesti pripadnikov ma-
džarske manjšine v Temišvaru, mestu blizu jugoslovansko-ro-
munske meje. Gnev ljudskih množic, ki ga je izzvala odločitev 
oblasti o izgonu protestantskega pastorja madžarskega rodu 
Lázsla Tökésa, se je po prvem protestnem shodu 18. decembra 
hitro usmeril proti komunistični partiji. Do 20. decembra so 
protestniki, zdaj ne več le Madžari, preplavili središče Temi-
švara in začeli vzklikati, naj Ceauşescu, ki se je tedaj mudil na 
državniškem obisku v Iranu, odstopi. Blokada informacij je 
bila skorajda hermetična, a nekaj o dogajanju v Temišvaru je 
pricurljalo tudi do Bukarešte, kjer se je po vrnitvi iz Teherana 
Ceauşescu 21. decembra odločil nagovoriti ljudstvo. Vse se 
je torej začelo na balkonu – na balkonu sedeža Centralnega 
komiteja Komunistične partije Romunije (KPR) na trgu, ki 
danes nosi ime Trg revolucije. 
Balkon in ljubezen, ki se je 
sprevrgla v sovraštvo
Balkone po zaslugi tistega v Veroni, s katerega je v Shake-
spearovi drami Julija zrla na spodaj čepečega Romea, obdaja 
avreola romantičnosti. Tudi mož, ki je 21. decembra stal na 
balkonu CK KPR v Bukarešti, je od zbrane množice, ki so jo za 
to priložnost opremili s slikami conducătorja, pričakoval izraze 
ljubezni in naklonjenosti. Ampak ker so vse prave ljubezni 
tragične, je tudi tu prišlo do usodnega zasuka: ljudstvo se je 
zarotilo proti njemu. Namesto vzklikanja »Naj živita Nicolae in 
Elena!«, ki je dotlej redno božalo ušesa diktatorskega para, je 
množica zahrbtno začela skandirati eno samo ime: » Temišvar! 
Temišvar!! TEEE-MIIII-ŠV AAAR!!!« 
Nicolae in Elena kar nista mogla dojeti, kaj se dogaja. Na-
redila sta usodno napako; noč sta preživela v Bukarešti in 
Ceauşescu je bil naslednji dan med vnovičnim poskusom na-
govora romunskemu ljudstvu z istega balkona spet izžvižgan. 
Po tem je očitno tudi njima postalo jasno, da gre zares. Dala 
sta poklicati predsednikovega osebnega pilota helikopterja, 
ki ju je prišel iskat na streho stavbe CK KP . Tja so ju varno-
stniki malone prinesli, saj ju od groze niso več nosile noge. 
Tudi helikopter ju ni ponesel daleč, pilot ju je odložil poleg 
ceste proti Pitestiju, mestu sto kilometrov oddaljenem od 
Bukarešte, kjer je bil zloglasni zapor za oporečnike režima. 
Ceauşescu je v paniki ustavil rdečo dacio, ki jo je vozil neki 
krajevni zdravnik. Ironija je hotela, da sta se zakonca Cea-
uşescu, vajena vožnje v vseh mogočih prestižnih prevoznih 
sredstvih, malo pred smrtjo strpala v klavrno vozilo, ki je bilo 
njunim podanikom edino dostopno. Če gre verjeti napisane-
mu v Rdečih horizontih, izpovedi Iona Mihaia Pacepe, enega 
od vrhov Securitate, ki jo je izdal v ZDA skoraj desetletje po 
svojem odmevnem prebegu na Zahod leta 1978, sta Nicolae 
in Elena kmalu zatem, ko se je Ceauşescu leta 1967 zavihtel 
na oblast, prestopila v nekakšen milni mehurček razkošja, 
kjer nista imela nikakršnega stika z realnostjo, v kakršni se je 
bila prisiljena prebijati velika večina Romunov, ki ni pripadala 
t. i. nomenklaturi. Rdeči horizonti (slovenski prevod je izšel 
leta 1990 pri Cankarjevi založbi), ki se še danes berejo kot 
mešanica vohunskih romanov Johna le Carréja in tabloidov 
s čenčami o glavnih protagonistih svetovne politične scene v 
sedemdesetih letih 20. stoletja, so s šokantnimi popisi Elenine 
zapravljivosti in Nicolaejeve paranoidne želje po tem, da bi s 
prisluškovanjem nadzoroval vse in vsakogar v državi, menda 
nemalo prispevali k strmoglavljenju režima. V obliki radijskega 
feljtona so Rdeče horizonte prebirali na radijski postaji Free 
Europe/Radio Liberty, ki je bila v Romuniji uradno prepove-
dana, a leta 1988 so se v času njihovih oddaj ulice romunskih 
mest menda dobesedno spraznile. Verodostojnost vsega, kar 
25 let po padcu Ceauşescuja
je objavil Pacepa, danes 86-letni privrženec konservativcev, 
ki v ZDA še vedno izdaja knjige, ni bila stoodstotno potrjena. 
Toda eno je gotovo: ne glede na stopnjo razkošja, v katerem 
sta zakonca Ceauşescu uživala, jima ne brezštevilne vile s 
kičasto pozlačeno notranjščino ne grmade neokusnih oblačil 
tistega mrzlega decembrskega dne, ko sta se stiskala na zadnjih 
sedežih uborne rdeče dacie, niso več mogle pomagati. Gotovo 
pa sta morala slutiti, kakšen je romunski vsakdan, kajti ko 
ju je zdravnik obvestil, da je motor dacie odpovedal – kar je 
bila laž –, sta ubogljivo izstopila iz avta. Naslednji, ki sta ga 
ustavila, ju je odpeljal naravnost v past: v vojašnico v mestu 
Targovişte, kjer so ju zadrževali do sojenja. 
otrok leta 1966
Ubili so ga predvsem zato, ker so se hoteli zavarovati, da ne 
bi preveč povedal o drugih vodilnih politikih, je petindvajset 
let po bliskoviti eksekuciji predsednika Ceauşescuja prepričan 
Bogdan Dumitrache. Oblikovalec, ki se je sam naučil tudi 
programiranja in čigar zadnji dosežek je aplikacija za pametne 
telefone, namenjena ljubiteljskim vrtnarjem, je do pridružitve 
Romunije EU desetletje delal v slovenski oglaševalski agen-
ciji. Z velikim navdušenjem sprejme povabilo na srečanje s 
slovensko novinarko in fotografom, na Slovenijo ima lepe 
spomine in razmišlja o vrnitvi. Prepričevanja, da je Slovenija, 
kakršno je poznal, le še spomin in da ji kriza ni prizanesla, v 
Romuniji nekako izzvenijo v prazno. Večerjamo v enem naj-
bolj trendovskih lokalov v starem delu Bukarešte, ki je v lasti 
Mircee Dinescuja, pesnika in nekdaj prvoborca v opozicijskih 
vrstah, ki je bil zraven, ko so strmoglavili Ceauşescuja. Danes 
je možakar uspešen podjetnik, restavracija je samo eden od 
njegovih donosnih poslov, uspešno se prodajajo tudi knjige, 
kuharske in tiste s politično vsebino, ki jih izdaja. Sprva do-
govorjeni intervju zaradi promocijske turneje njegove nove 
knjige pade v vodo. Tako in tako pa se v nobenem od štirih 
ponujenih tujih jezikov ne počuti dovolj domače za pogovor 
in zahteva tolmača, mi pove, ko ugasnejo reflektorje, pod 
katerimi je dajal izjavo za eno od romunskih televizij. Ampak 
ker bi le stežka povedal kaj bolj slikovitega, kot sporoča nje-
gova življenjska pot – od oporečnika do podjetnika je vendar 
imenitna metafora za romunsko revolucijo leta 1989! –, ga 
prepustimo pomembnejšim opravkom. 
Bogdan Dumitrache se s svojim iPhonom in veščino ob-
vladanja informacijskih tehnologij ne bi mogel zdeti bolj 
oddaljen od nečesa tako okostenelega, kot je bila komunistična 
diktatura. Toda da jo je izkusil na lastni koži, in to tako rekoč 
še preden se je rodil, bi lahko dala misliti že njegova letnica 
rojstva, konec šestdesetih. Bogdan je eden od »otrok leta 
1966« – takrat je Ceauşescu z zakonom prepovedal splav, zato je 
naravni prirastek bliskovito zrasel. Prepoved splava pojasnjuje 
obstoj vseh tistih romunskih sirot, katerih ganljivi posnetki 
so še v devetdesetih polnili svetovne medije. Dumitrache je 
šele pozneje izvedel, da ima tudi sestro, ki jo je bila mama po 
porodu prisiljena oddati v »eno tistih ustanov«, reče, in s tem 
misli na sirotišnico. 
Galebi pri mostu nad reko 
Damboviţo v središču Bukarešte
Pogled z brega nedokončanega 
umetnega jezera Văcăreşti na 
obrobju Bukarešte
 10. decembra 2014
9
PotoPis
Na božični dan leta 1989 je svet obkrožil posnetek romunskega diktatorja Nicolaeja 
Ceauşescuja in njegove žene Elene, kako se jezikavo upirata možem s puškami, potem pa 
naposled padeta pod streli eksekucijskega voda.
Tudi helikopter ju ni ponesel daleč, pilot ju je odložil poleg 
ceste proti Pitestiju, mestu sto kilometrov oddaljenem od 
Bukarešte, kjer je bil zloglasni zapor za oporečnike režima. 
Ceauşescu je v paniki ustavil rdečo dacio, ki jo je vozil neki 
krajevni zdravnik. Ironija je hotela, da sta se zakonca Cea-
uşescu, vajena vožnje v vseh mogočih prestižnih prevoznih 
sredstvih, malo pred smrtjo strpala v klavrno vozilo, ki je bilo 
njunim podanikom edino dostopno. Če gre verjeti napisane-
mu v Rdečih horizontih, izpovedi Iona Mihaia Pacepe, enega 
od vrhov Securitate, ki jo je izdal v ZDA skoraj desetletje po 
svojem odmevnem prebegu na Zahod leta 1978, sta Nicolae 
in Elena kmalu zatem, ko se je Ceauşescu leta 1967 zavihtel 
na oblast, prestopila v nekakšen milni mehurček razkošja, 
kjer nista imela nikakršnega stika z realnostjo, v kakršni se je 
bila prisiljena prebijati velika večina Romunov, ki ni pripadala 
t. i. nomenklaturi. Rdeči horizonti (slovenski prevod je izšel 
leta 1990 pri Cankarjevi založbi), ki se še danes berejo kot 
mešanica vohunskih romanov Johna le Carréja in tabloidov 
s čenčami o glavnih protagonistih svetovne politične scene v 
sedemdesetih letih 20. stoletja, so s šokantnimi popisi Elenine 
zapravljivosti in Nicolaejeve paranoidne želje po tem, da bi s 
prisluškovanjem nadzoroval vse in vsakogar v državi, menda 
nemalo prispevali k strmoglavljenju režima. V obliki radijskega 
feljtona so Rdeče horizonte prebirali na radijski postaji Free 
Europe/Radio Liberty, ki je bila v Romuniji uradno prepove-
dana, a leta 1988 so se v času njihovih oddaj ulice romunskih 
mest menda dobesedno spraznile. Verodostojnost vsega, kar 
25 let po padcu Ceauşescuja
je objavil Pacepa, danes 86-letni privrženec konservativcev, 
ki v ZDA še vedno izdaja knjige, ni bila stoodstotno potrjena. 
Toda eno je gotovo: ne glede na stopnjo razkošja, v katerem 
sta zakonca Ceauşescu uživala, jima ne brezštevilne vile s 
kičasto pozlačeno notranjščino ne grmade neokusnih oblačil 
tistega mrzlega decembrskega dne, ko sta se stiskala na zadnjih 
sedežih uborne rdeče dacie, niso več mogle pomagati. Gotovo 
pa sta morala slutiti, kakšen je romunski vsakdan, kajti ko 
ju je zdravnik obvestil, da je motor dacie odpovedal – kar je 
bila laž –, sta ubogljivo izstopila iz avta. Naslednji, ki sta ga 
ustavila, ju je odpeljal naravnost v past: v vojašnico v mestu 
Targovişte, kjer so ju zadrževali do sojenja. 
Otrok leta 1966
Ubili so ga predvsem zato, ker so se hoteli zavarovati, da ne 
bi preveč povedal o drugih vodilnih politikih, je petindvajset 
let po bliskoviti eksekuciji predsednika Ceauşescuja prepričan 
Bogdan Dumitrache. Oblikovalec, ki se je sam naučil tudi 
programiranja in čigar zadnji dosežek je aplikacija za pametne 
telefone, namenjena ljubiteljskim vrtnarjem, je do pridružitve 
Romunije EU desetletje delal v slovenski oglaševalski agen-
ciji. Z velikim navdušenjem sprejme povabilo na srečanje s 
slovensko novinarko in fotografom, na Slovenijo ima lepe 
spomine in razmišlja o vrnitvi. Prepričevanja, da je Slovenija, 
kakršno je poznal, le še spomin in da ji kriza ni prizanesla, v 
Romuniji nekako izzvenijo v prazno. Večerjamo v enem naj-
bolj trendovskih lokalov v starem delu Bukarešte, ki je v lasti 
Mircee Dinescuja, pesnika in nekdaj prvoborca v opozicijskih 
vrstah, ki je bil zraven, ko so strmoglavili Ceauşescuja. Danes 
je možakar uspešen podjetnik, restavracija je samo eden od 
njegovih donosnih poslov, uspešno se prodajajo tudi knjige, 
kuharske in tiste s politično vsebino, ki jih izdaja. Sprva do-
govorjeni intervju zaradi promocijske turneje njegove nove 
knjige pade v vodo. Tako in tako pa se v nobenem od štirih 
ponujenih tujih jezikov ne počuti dovolj domače za pogovor 
in zahteva tolmača, mi pove, ko ugasnejo reflektorje, pod 
katerimi je dajal izjavo za eno od romunskih televizij. Ampak 
ker bi le stežka povedal kaj bolj slikovitega, kot sporoča nje-
gova življenjska pot – od oporečnika do podjetnika je vendar 
imenitna metafora za romunsko revolucijo leta 1989! –, ga 
prepustimo pomembnejšim opravkom. 
Bogdan Dumitrache se s svojim iPhonom in veščino ob-
vladanja informacijskih tehnologij ne bi mogel zdeti bolj 
oddaljen od nečesa tako okostenelega, kot je bila komunistična 
diktatura. Toda da jo je izkusil na lastni koži, in to tako rekoč 
še preden se je rodil, bi lahko dala misliti že njegova letnica 
rojstva, konec šestdesetih. Bogdan je eden od »otrok leta 
1966« – takrat je Ceauşescu z zakonom prepovedal splav, zato je 
naravni prirastek bliskovito zrasel. Prepoved splava pojasnjuje 
obstoj vseh tistih romunskih sirot, katerih ganljivi posnetki 
so še v devetdesetih polnili svetovne medije. Dumitrache je 
šele pozneje izvedel, da ima tudi sestro, ki jo je bila mama po 
porodu prisiljena oddati v »eno tistih ustanov«, reče, in s tem 
misli na sirotišnico. 
Sam je nato šel skozi vse glavne indoktrinacijske meha-
nizme Ceauşescujevega režima, od treniranja gimnastike do 
članstva v pionirski organizaciji. V partijo se nisem včlanil, 
razlaga. Skorajda v isti sapi prizna, ne brez ciničnega nasmeška, 
da ga je v najnežnejši mladosti, ko ga je prevevalo domoljubje, 
mikalo vstopiti v Securitate, ker se mu je »vohuniti v tujini 
za dobro domovine zdelo nekako kul«. Še pravočasno je spo-
znal, da večina tistih, ki se je pridružila Securitate, ne vohlja 
v tujini, ampak za bližnjimi. Ljubezen do domovine je imel 
nato priložnost izkazati v praksi med služenjem vojaškega 
roka, ki je potekalo prav v letu 1989. Sprva mirno, kot rekrut 
je izdeloval makete za obnovo muzeja vojaške zgodovine 
v Bukarešti, ko pa so se konec decembra začeli nemiri, ga 
je zavrtinčilo v kaos, v katerega je padla prestolnica. Videl 
sem kri in razstreljene glave, ampak potem je bilo kmalu 
vsega konec, pravi. Je bilo po padcu komunizma kaj bolje? 
Ja, seveda, za začetek smo spet imeli elektriko ves čas – prej 
je moral neredko delati domače naloge v soju sveč – pa toplo 
je bilo v stanovanjih in hrana se je pojavila v trgovinah. V 
drugi polovici osemdesetih je res postajalo peklensko, saj si 
je Ceauşescu zamislil, da bo vso hrano, pridelano v Romuniji, 
namenil izvozu, prebivalci pa so stradali. Vate se sčasoma zažre 
občutek ponižanja, za vse je treba čakati v vrsti ipd., sklene 
Bogdan. Stanje niti danes ni rožnato, a upanje zbuja izid no-
vembrskih predsedniških volitev: zmagal je Klaus Iohannis, 
nekdanji župan mesta Sibiu in pripadnik nemške manjšine. 
Politiku z izrazito protikorupcijsko agendo je svoj glas namenil 
tudi Dumitrache, ki sicer resno razmišlja, da bi se spet podal 
na delo v tujino; kot strokovnjak v eni najbolj iskanih panog 
ima privilegij, da si delovno mesto lahko izbere kjerkoli, pa 
tudi srednjeevropsko okolje mu je zelo všeč. Ne, Bukarešta 
ni srednjeevropsko mesto, v smehu odkima. 
Rojen v SZ – in nostalgičen
Naj se sliši še tako čudaško ali obešenjaško, toda tudi v 
Romuniji so ljudje, ki se jim toži po starih časih – s čimer je 
seveda mišljen tisti pozitivni aspekt komunističnega režima, 
ki se v neizprosnem kapitalizmu zdi kot neresničen privid. 
Vasile Ernu, novinar in avtor knjige Nascut in USSR (Rojen 
v SZ) je bil rojen v Moldaviji, a zdaj že dobršen del življenja 
živi v Romuniji. Opredeljuje se za levičarja, čeprav priznava, 
da so politični poli v Romuniji tako kot v drugih državah v 
tranziciji povsem pomešani. Glavno sporočilo njegovega dela, 
ki se nikakor ne pretvarja, da je resna zgodovinska knjiga, prej 
osebno pričevanje po vzoru Slavenke Drakulić (Kako smo 
preživeli komunizem in se celo smejali, 1992), je, da se preveč 
poudarja negativna plat prejšnjega režima, saj je premogel 
tudi dobre lastnosti. » Tudi takrat smo se smejali, veselili, 
ljubili,« pravi Ernu. 
Leta 1989 je bil konec ureditve, ki je veljala za najslabšo 
na svetu, vstopili pa smo v novo, ki ni najboljša na svetu, se 
zaključi Ernujeva knjiga. Obdobje po revoluciji leta 1989 pri-
merja s hudim mačkom po pretiranem popivanju, ko se človek 
zbudi in se zbegano ozira naokoli, ne vedoč, kaj natanko se 
je zgodilo. A četrt stoletja po padcu komunizma bi bil že čas, 
da se država ove in pove, kam naprej, meni Ernu. Pridružitvi 
EU ne nasprotuje, navsezadnje Romunija v tistem trenutku 
ni imela druge izbire, a meni, da bi si morala znotraj Unije 
oblikovati cilje, ki jih želi doseči. Sicer se ne bo mogla izogniti 
usodi, za katero se vse bolj zdi, da je neizogibna: postati neka-
kšna kolonija zahodnih korporacij. Težko je spregledati obilje 
nakupovalnih centrov in izveske tujih blagovnih znamk, ki 
krasijo bukareške ulice. Staro mestno jedro, kolikor ga je še 
ostalo, je po Ernuju značilen primer diznilenda za turiste in 
priseljence, ki jih je delodajalec poslal delat na predstavni-
štvo v Bukarešto, kjer zaslužijo vsaj za kakšno ničlo več kot 
domačini (povprečna neto plača po podatkih iz februarja 
2013 je 440 evrov). 
Toda prava Romunija ni spodnja etaža starih hiš, kjer so 
trgovine in kavarne, ampak zgornja nadstropja, kjer se v 
razpadajočih stanovanjih gnetejo številčne družine, opozarja 
sogovornik. »Poleg tega je v zgornjo etažo strpanega 90 odstot-
kov prebivalstva,« zaključi metaforo. Po nekaterih kazalnikih 
je v Romuniji revna kar polovica prebivalstva. Zaskrbljujoče 
je tudi, da romunska družba vse bolj postaja podobna kastne-
mu sistemu, kjer je onemogočeno prehajanje med razredi. 
To se vidi pri odstotku mladih, ki se na univerze prebijejo 
iz ruralnih območij – in jih je v fakultetnih predavalnicah 
bistveno manj kot v nekdanji ureditvi. V komunizmu je bilo 
mnogo bolje poskrbljeno tudi za socialno skrbstvo in storitve 
zdravstvenega sistema, meni Ernu.   
Geto z Romi in levi 
Blokovska naselja z veliko gostoto poselitve na kvadratni 
kilometer so ravno tako zapuščina prejšnjega sistema. V tem 
Bukarešta ni izjema, dolge linije stanovanjskih stolpnic se 
rišejo po obzorju, od koder se ozreš po mestu, a v romunski 
prestolnici so mestni planerji zakoličili pravi pravcati geto za 
t. i. deprivilegirane, predvsem Rome. Poglede, kakršne ponuja 
Ferentari, soseska v petem okrožju, bi človek prej pričakoval 
v predmestju Kaira ali kakšnega drugega afriškega mesta kot 
znotraj evropske prestolnice. Blokovsko naselje, v katerega 
je oblast za časa Ceauşescuja strpala vse s stanovanjskim 
problemom, je bil eksperiment, ki se ni obnesel … 
Nekaj desetletij pozneje je Ferentari soseska, v katero ne 
zaide nihče razen tistih, ki tam stanujejo, taksist pa samo s 
stisnjenimi ustnicami in rahlo nervoznim nasmeškom. In 
še ta zamre, ko med počasno panoramsko vožnjo med bloki 
proti avtomobilu zakorakajo trije mladeniči v špalirju kot 
iz kultne hrvaške mladinske nadaljevanke Smogovci – le da 
njihov izpraznjen in srepeč pogled sporoča, da jih ne gre šteti 
med običajne muhaste pubertetnike, ki si nadenejo kapuco, 
da bi jezili skrbne starše. Ferentari je naselje, v katerem se 
trguje z mamili, tuji mediji, predvsem tisti s senzacionalistično 
nagnjenostjo, pa so pred dobrim letom na veliko povzemali 
vest, da je veterinarska inšpekcija prav tu zasegla dva leva, ki ju 
je lokalni gangster (in narkošef) Ion Balint imel na vrtu svoje 
močno zastražene hiše ter se bahal, da ju krmi z ljudmi. ☛
Galebi pri mostu nad reko 
Damboviţo v središču Bukarešte
Pogled z brega nedokončanega 
umetnega jezera Văcăreşti na 
obrobju Bukarešte
10
PotoPis
 10. decembra 2014
Taksist zamrmra, da je gangster zdaj v zaporu in da so leva 
menda izročili v oskrbo bukareškemu živalskemu vrtu. 
Človeški safari se počasi zaključuje, mladeniči od nepri-
jetnega srepenja ne preidejo k neprijetnim dejanjem, med 
smetmi pred blokom brskajo golobi in postavajo domorodci. 
Če za stanujoče v bližini bolnišničnih kompleksov velja, da 
se brez zgražanja lahko zjutraj sprehodijo v trgovino po kruh 
ali časopis v domači halji, je k takim mestnim predelom po 
videnem sodeč mogoče dodati tudi Ferentari, kjer je bilo še 
okrog poldneva srečati gospe, odete v frotir kopalnih plaščev. 
S to razliko, da pri njih (pri moških pa trenirke) ta oprava 
izraža stanje duha ali, bolje rečeno, življenjske okoliščine,v 
katere so bili pahnjeni: večina tu stanujočih je brezposelnih. 
V najboljšem primeru delajo pri mestni komunali, zaničljivo 
prhne taksist. S tem se potrdijo besede fotografskega zane-
senjaka, ki v prostornem podstrešju v starem delu Bukarešte 
prodaja dagerotipije in izdelke še starejših, že davno opušče-
nih fotografskih tehnik. Romuni so hudi rasisti, ste vedeli, 
da je bilo tu sužnjelastništvo odpravljeno še pozneje kot v 
ZDA, je razlagal dan pred obiskom Ferentarija. Film o enem 
poslednjih romskih sužnjev v Romuniji z naslovom Aferim! je 
prav zdaj v postprodukciji in bo doživel premiero predvidoma 
v naslednjem letu, pričakovati je, da bo kot večina filmov t. 
i. romunskega novega vala, kjer je najbolj izpostavljeno ime 
Cristiana Mungia (4 meseci, 3 tedni, 2 dneva, 2007), tudi ta 
deležen pozornosti in priznanj na mednarodnih filmskih 
festivalih. 
Arhivi kot razsuti tovor
Inštitut za proučevanje komunističnih zločinov in spomin 
na romunsko izseljenstvo (Institutul de Investigare a Crimelor 
Comunismului şi Memoria Exilului Românesc) ima sedež v 
mnogo lepšem delu Bukarešte. Taksist opozori na zabavno 
naključje: v tem predelu da so včasih stanovali komunistični 
funkcionarji. Mogočne predvojne vile danes poseljujejo usluž-
benci veleposlaništev in drugih institucij za širjenje mehke 
moči, recimo francoski inštitut. 
Cosmin Budeancă, generalni direktor inštituta, ne zna 
natanko pojasniti, ali taksistova opazka drži, saj sam ni bil 
rojen v Bukarešti. Niti tega ne ve, ali je bil gospod, ki domuje 
v isti stavbi kot inštitut in s katerim si na hodniku iz dneva 
v dan izmenjujejo vljudne pozdrave, general romunske voj-
ske ali mogoče Securitate. Prvo bi bilo vendarle uglednejše, 
romunska vojska je od nekdaj imela domoljuben predznak, 
doda. No, v določenem obdobju so tudi pripadniki Securitate 
hoteli veljati za nekakšne domoljube, ki po robinhoodovsko 
kradejo tehnologijo tujcem in s tem pomagajo Romuniji. 
Koliko je sploh bilo securistov, sodelavcev Securitate, je 
vprašanje, ki se vsiljuje samo od sebe. Kako gosto so bile države 
za železno zaveso posejane z ovaduhi, se je začelo razkrivati 
po padcu berlinskega zidu. Smešne, včasih pa zelo tragične 
zgodbe so se vpletale tudi v umetniška dela, denimo nemški 
film Življenje drugih (Das Leben der Anderen, 2006). Ampak 
za Romunijo je morda bolj pomenljiva kratka zgodba enega 
njihovih najbolj priljubljenih pisateljev, Mircee Cărtărescuja, v 
kateri popiše svoje znanstvo z rahlo labilno in k alkoholizmu 
nagnjeno mlado žensko, ki se je v osemdesetih odločila spre-
jeti ponudbo, da postane sodelavka Securitate (v zbirki Zakaj 
ljubimo ženske, Študentska založba, 2012). Pisatelj je odtlej ni 
videl in bil prepričan, da je žalostno končala. Desetletja zatem, 
že v svobodni Romuniji, pa se mu je razkrilo, da jo življenje 
razvaja: kot žena evroposlanca živi v Bruslju. 
Securistov je bilo po približnih ocenah 10.000, pravi Cosmin 
Budeancă. Tega ni mogoče trditi z gotovostjo, do lustracije v 
Romuniji ni prišlo. Zares presenetljiv pa je podatek, da je Se-
curitate svoje arhive, in to v raztreščenem stanju, brez ključa, 
predala novi oblasti šele leta 1999. Zato se še danes tu in tam 
dogaja, da izmed fasciklov kdo izbrska kaj, s čimer nepreklicno 
konča kariero kakšnega politika. Pri čemer zaradi odsotnosti 
šifranta sploh ni jasno, ali se je posameznik v arhivih Secu-
ritate pojavil kot informator ali prisluškovani. Preteklost se 
torej zares uporablja kot bejzbolska palica za obračunavanje 
s posamezniki – točno tako, kot se po mnenju nekdanjega 
poljskega oporečnika Adama Michnika (ki se bo v tem besedilu 
povsem nepričakovano pojavil še enkrat) ne bi smela. 
Hvaležni za posmrtne ostanke
Inštitut za preiskovanje komunističnih zločinov in spomin 
na romunsko izseljenstvo je bil kot eno od teles romunske 
vlade ustanovljen leta 2005. Pod njegovim okriljem deluje 36 
ljudi za vso Romunijo (za primerjavo: Inštitut za nacionalni 
spomin s podobno namembnostjo na Poljskem jih po Bude-
ancovih besedah zaposluje okrog 3.000), njihova vloga pa je 
predvsem posvetovalna. Raziskovalci z inštituta pri sodnih 
procesih, ki obravnavajo zločine iz časa komunističnega reži-
ma, pripravljajo strokovna mnenja, tožbo pa vloži tožilec. Pri 
izdelavi strokovnih mnenj sodelujejo z Nacionalnim svetom 
za proučevanje arhivov Securitate (Consiliul Naţional pentru 
studierea arhivelor Securitaţii), ki si za iskanje želenega gradi-
va pogosto vzame po nekaj mesecev, potoži Budeancă. Sicer 
pa v okviru tega sveta deluje tudi zgodovinar Liviu Ţaran, ki 
je spisal knjigo o Pacepi, avtorju Rdečih horizontov, v kateri 
razkriva vsebino arhivov Securitate o znanem prebežniku 
(Ion Mihai Pacepa in Dosarele Securitaţii, 2009). 
V grobem razlikujemo dve kategoriji komunističnih zloči-
nov, razlaga Budeancă, žrtve obeh so bili seveda nasprotniki 
režima. V prvo sodijo ljudje, ki so bili ustreljeni brez sojenja, 
in to kje v hribih ali globoko v gozdu; v drugi pa so tisti, ki so 
umrli med mučenjem v zaporih in so jih potem pometali v 
množična grobišča. Teh je pri nas kar precej, pripoveduje, a 
brž doda, da se Romunija vendarle ne more kosati s Slovenijo 
in Hudo jamo. Poleg tega je bila pri vas situacija drugačna, 
veliko bolj zapletena, knjigo o dogajanju na jugoslovanskih 
tleh med drugo svetovno vojno sem moral prebrati dvakrat, 
da sem začel razumeti, za kaj je šlo, z rahlim nasmeškom 
pripomni Budeancă. Pri svojem delu se srečuje s podobnimi 
prizori, kakršni se odigravajo v vseh okoljih, kjer se človek 
mimogrede prikoplje do kakšnega množičnega grobišča: ljudje, 
ki se obrnejo na njihov inštitut v iskanju sledi za sorodniki, 
ki so izginili v času Ceauşescuja, neredko v solzah olajšanja 
sprejmejo vesti, da so nekje našli posmrtne ostanke njihovih 
bližnjih. 
Stene, ki imajo ušesa
Ostaline Ceauşescujeve strahovlade je nemogoče prezreti, 
čeprav se o njih ne govori na glas. Ceauşescujeva paranoidnost, 
zaradi katere so bili menda stanovanja vseh njegovih najožjih 
sodelavcev opremljena z mikrofoni, je na začetku osemdesetih 
eskalirala v pravo megalomansko blodnjavost, najlepši dokaz 
za to je Beli slon. Tako so Bukareščani ljubkovalno poimeno-
vali največjo in najbolj monstruozno v menažeriji mestnih 
arhitektonskih pošasti – Palačo parlamenta. Stavba je druga 
po velikosti na svetu, pred njo je le še Pentagon. Besede iz ust 
vodičke med dvournim vodenim ogledom so, kot bi brala iz 
Guinnessove knjige rekordov. Kilometri hodnikov, najdaljše 
zavese, največje preproge in kilogrami pozlate na lestencih, 
vse romunske izdelave in porekla … Tu so danes prostori obeh 
domov romunskega parlamenta in muzej sodobne umetnosti, 
pa še vedno na tisoče kvadratnih metrov ostaja praznih – tako 
kot so temna skoraj vsa njena okna, ko se zvečeri. Novi oblasti 
pa si je očitno uspelo izmisliti namembnost za prostore pod 
palačo, o katerih so krožile govorice, da si je v njih Ceauşescu 
uredil atomsko zaklonišče. Lahko vam pripovedujem le o 
nepreverjenih zgodbicah, podzemni del uradno ne obstaja 
oziroma je v pristojnosti obrambnega ministrstva, pove vo-
dička skupini obiskovalcev. Med njimi je tudi znani poljski 
disident Adam Michnik, ki se je v Romuniji v času pomembne 
obletnice mudil kot gost neke nevladne organizacije.
Nekaj je bilo v zraku
Palača parlamenta je na mestu nekdanje četrti Uranus, iz 
katere so izselili 30.000 ljudi in njihova bivališča porušili. 
Prebivalstvo je za Ceauşescujev poseg v mestno tkivo skovalo 
prav poseben izraz: Ceauşima, ki je skupek besed Ceauşescu 
in Hirošima. V sodobnosti se dogaja nekaj podobnega, o 
čemer pa skoraj nihče ne govori, opozarja Eva Catrinescu, ki 
je v devetdesetih delala v Sloveniji kot lektorica za romunski 
jezik na ljubljanski Filozofski fakulteti, zdaj pa živi v Bukarešti 
ter tolmači in prevaja (tudi) iz slovenščine. Žrtve barbar-
stva so danes stare bukareške vile: speče lepotice, s katerih 
se neslišno lušči omet in se sesedajo same vase, se lahko 
nadejajo le še, da bodo mestne oblasti nanje pribile tablo z 
Nasprotja na bukareških 
mestnih ulicah
Staro mestno jedro s trgovinami 
in kavarnami
 10. decembra 2014
11
PotoPis
Taksist zamrmra, da je gangster zdaj v zaporu in da so leva 
menda izročili v oskrbo bukareškemu živalskemu vrtu. 
Človeški safari se počasi zaključuje, mladeniči od nepri-
jetnega srepenja ne preidejo k neprijetnim dejanjem, med 
smetmi pred blokom brskajo golobi in postavajo domorodci. 
Če za stanujoče v bližini bolnišničnih kompleksov velja, da 
se brez zgražanja lahko zjutraj sprehodijo v trgovino po kruh 
ali časopis v domači halji, je k takim mestnim predelom po 
videnem sodeč mogoče dodati tudi Ferentari, kjer je bilo še 
okrog poldneva srečati gospe, odete v frotir kopalnih plaščev. 
S to razliko, da pri njih (pri moških pa trenirke) ta oprava 
izraža stanje duha ali, bolje rečeno, življenjske okoliščine,v 
katere so bili pahnjeni: večina tu stanujočih je brezposelnih. 
V najboljšem primeru delajo pri mestni komunali, zaničljivo 
prhne taksist. S tem se potrdijo besede fotografskega zane-
senjaka, ki v prostornem podstrešju v starem delu Bukarešte 
prodaja dagerotipije in izdelke še starejših, že davno opušče-
nih fotografskih tehnik. Romuni so hudi rasisti, ste vedeli, 
da je bilo tu sužnjelastništvo odpravljeno še pozneje kot v 
ZDA, je razlagal dan pred obiskom Ferentarija. Film o enem 
poslednjih romskih sužnjev v Romuniji z naslovom Aferim! je 
prav zdaj v postprodukciji in bo doživel premiero predvidoma 
v naslednjem letu, pričakovati je, da bo kot večina filmov t. 
i. romunskega novega vala, kjer je najbolj izpostavljeno ime 
Cristiana Mungia (4 meseci, 3 tedni, 2 dneva, 2007), tudi ta 
deležen pozornosti in priznanj na mednarodnih filmskih 
festivalih. 
Arhivi kot razsuti tovor
Inštitut za proučevanje komunističnih zločinov in spomin 
na romunsko izseljenstvo (Institutul de Investigare a Crimelor 
Comunismului şi Memoria Exilului Românesc) ima sedež v 
mnogo lepšem delu Bukarešte. Taksist opozori na zabavno 
naključje: v tem predelu da so včasih stanovali komunistični 
funkcionarji. Mogočne predvojne vile danes poseljujejo usluž-
benci veleposlaništev in drugih institucij za širjenje mehke 
moči, recimo francoski inštitut. 
Cosmin Budeancă, generalni direktor inštituta, ne zna 
natanko pojasniti, ali taksistova opazka drži, saj sam ni bil 
rojen v Bukarešti. Niti tega ne ve, ali je bil gospod, ki domuje 
v isti stavbi kot inštitut in s katerim si na hodniku iz dneva 
v dan izmenjujejo vljudne pozdrave, general romunske voj-
ske ali mogoče Securitate. Prvo bi bilo vendarle uglednejše, 
romunska vojska je od nekdaj imela domoljuben predznak, 
doda. No, v določenem obdobju so tudi pripadniki Securitate 
hoteli veljati za nekakšne domoljube, ki po robinhoodovsko 
kradejo tehnologijo tujcem in s tem pomagajo Romuniji. 
Koliko je sploh bilo securistov, sodelavcev Securitate, je 
vprašanje, ki se vsiljuje samo od sebe. Kako gosto so bile države 
za železno zaveso posejane z ovaduhi, se je začelo razkrivati 
po padcu berlinskega zidu. Smešne, včasih pa zelo tragične 
zgodbe so se vpletale tudi v umetniška dela, denimo nemški 
film Življenje drugih (Das Leben der Anderen, 2006). Ampak 
za Romunijo je morda bolj pomenljiva kratka zgodba enega 
njihovih najbolj priljubljenih pisateljev, Mircee Cărtărescuja, v 
kateri popiše svoje znanstvo z rahlo labilno in k alkoholizmu 
nagnjeno mlado žensko, ki se je v osemdesetih odločila spre-
jeti ponudbo, da postane sodelavka Securitate (v zbirki Zakaj 
ljubimo ženske, Študentska založba, 2012). Pisatelj je odtlej ni 
videl in bil prepričan, da je žalostno končala. Desetletja zatem, 
že v svobodni Romuniji, pa se mu je razkrilo, da jo življenje 
razvaja: kot žena evroposlanca živi v Bruslju. 
Securistov je bilo po približnih ocenah 10.000, pravi Cosmin 
Budeancă. Tega ni mogoče trditi z gotovostjo, do lustracije v 
Romuniji ni prišlo. Zares presenetljiv pa je podatek, da je Se-
curitate svoje arhive, in to v raztreščenem stanju, brez ključa, 
predala novi oblasti šele leta 1999. Zato se še danes tu in tam 
dogaja, da izmed fasciklov kdo izbrska kaj, s čimer nepreklicno 
konča kariero kakšnega politika. Pri čemer zaradi odsotnosti 
šifranta sploh ni jasno, ali se je posameznik v arhivih Secu-
ritate pojavil kot informator ali prisluškovani. Preteklost se 
torej zares uporablja kot bejzbolska palica za obračunavanje 
s posamezniki – točno tako, kot se po mnenju nekdanjega 
poljskega oporečnika Adama Michnika (ki se bo v tem besedilu 
povsem nepričakovano pojavil še enkrat) ne bi smela. 
Hvaležni za posmrtne ostanke
Inštitut za preiskovanje komunističnih zločinov in spomin 
na romunsko izseljenstvo je bil kot eno od teles romunske 
vlade ustanovljen leta 2005. Pod njegovim okriljem deluje 36 
ljudi za vso Romunijo (za primerjavo: Inštitut za nacionalni 
spomin s podobno namembnostjo na Poljskem jih po Bude-
ancovih besedah zaposluje okrog 3.000), njihova vloga pa je 
predvsem posvetovalna. Raziskovalci z inštituta pri sodnih 
procesih, ki obravnavajo zločine iz časa komunističnega reži-
ma, pripravljajo strokovna mnenja, tožbo pa vloži tožilec. Pri 
izdelavi strokovnih mnenj sodelujejo z Nacionalnim svetom 
za proučevanje arhivov Securitate (Consiliul Naţional pentru 
studierea arhivelor Securitaţii), ki si za iskanje želenega gradi-
va pogosto vzame po nekaj mesecev, potoži Budeancă. Sicer 
pa v okviru tega sveta deluje tudi zgodovinar Liviu Ţaran, ki 
je spisal knjigo o Pacepi, avtorju Rdečih horizontov, v kateri 
razkriva vsebino arhivov Securitate o znanem prebežniku 
(Ion Mihai Pacepa in Dosarele Securitaţii, 2009). 
V grobem razlikujemo dve kategoriji komunističnih zloči-
nov, razlaga Budeancă, žrtve obeh so bili seveda nasprotniki 
režima. V prvo sodijo ljudje, ki so bili ustreljeni brez sojenja, 
in to kje v hribih ali globoko v gozdu; v drugi pa so tisti, ki so 
umrli med mučenjem v zaporih in so jih potem pometali v 
množična grobišča. Teh je pri nas kar precej, pripoveduje, a 
brž doda, da se Romunija vendarle ne more kosati s Slovenijo 
in Hudo jamo. Poleg tega je bila pri vas situacija drugačna, 
veliko bolj zapletena, knjigo o dogajanju na jugoslovanskih 
tleh med drugo svetovno vojno sem moral prebrati dvakrat, 
da sem začel razumeti, za kaj je šlo, z rahlim nasmeškom 
pripomni Budeancă. Pri svojem delu se srečuje s podobnimi 
prizori, kakršni se odigravajo v vseh okoljih, kjer se človek 
mimogrede prikoplje do kakšnega množičnega grobišča: ljudje, 
ki se obrnejo na njihov inštitut v iskanju sledi za sorodniki, 
ki so izginili v času Ceauşescuja, neredko v solzah olajšanja 
sprejmejo vesti, da so nekje našli posmrtne ostanke njihovih 
bližnjih. 
Stene, ki imajo ušesa
Ostaline Ceauşescujeve strahovlade je nemogoče prezreti, 
čeprav se o njih ne govori na glas. Ceauşescujeva paranoidnost, 
zaradi katere so bili menda stanovanja vseh njegovih najožjih 
sodelavcev opremljena z mikrofoni, je na začetku osemdesetih 
eskalirala v pravo megalomansko blodnjavost, najlepši dokaz 
za to je Beli slon. Tako so Bukareščani ljubkovalno poimeno-
vali največjo in najbolj monstruozno v menažeriji mestnih 
arhitektonskih pošasti – Palačo parlamenta. Stavba je druga 
po velikosti na svetu, pred njo je le še Pentagon. Besede iz ust 
vodičke med dvournim vodenim ogledom so, kot bi brala iz 
Guinnessove knjige rekordov. Kilometri hodnikov, najdaljše 
zavese, največje preproge in kilogrami pozlate na lestencih, 
vse romunske izdelave in porekla … Tu so danes prostori obeh 
domov romunskega parlamenta in muzej sodobne umetnosti, 
pa še vedno na tisoče kvadratnih metrov ostaja praznih – tako 
kot so temna skoraj vsa njena okna, ko se zvečeri. Novi oblasti 
pa si je očitno uspelo izmisliti namembnost za prostore pod 
palačo, o katerih so krožile govorice, da si je v njih Ceauşescu 
uredil atomsko zaklonišče. Lahko vam pripovedujem le o 
nepreverjenih zgodbicah, podzemni del uradno ne obstaja 
oziroma je v pristojnosti obrambnega ministrstva, pove vo-
dička skupini obiskovalcev. Med njimi je tudi znani poljski 
disident Adam Michnik, ki se je v Romuniji v času pomembne 
obletnice mudil kot gost neke nevladne organizacije.
Nekaj je bilo v zraku
Palača parlamenta je na mestu nekdanje četrti Uranus, iz 
katere so izselili 30.000 ljudi in njihova bivališča porušili. 
Prebivalstvo je za Ceauşescujev poseg v mestno tkivo skovalo 
prav poseben izraz: Ceauşima, ki je skupek besed Ceauşescu 
in Hirošima. V sodobnosti se dogaja nekaj podobnega, o 
čemer pa skoraj nihče ne govori, opozarja Eva Catrinescu, ki 
je v devetdesetih delala v Sloveniji kot lektorica za romunski 
jezik na ljubljanski Filozofski fakulteti, zdaj pa živi v Bukarešti 
ter tolmači in prevaja (tudi) iz slovenščine. Žrtve barbar-
stva so danes stare bukareške vile: speče lepotice, s katerih 
se neslišno lušči omet in se sesedajo same vase, se lahko 
nadejajo le še, da bodo mestne oblasti nanje pribile tablo z 
rdečo piko, ki jih tudi uradno uvršča v potresno ogrožene 
stavbe prvega reda. Že prej je seveda oko nanje – oziroma 
na zemljišče, na katerem stojijo – vrgel kakšen podjetnik, 
ki jih je nato brez težav porušil in tam zgradil gromozanski 
objekt iz jekla in stekla.
Eva Catrinescu je ena tistih intelektualk, ki o dogodkih 
decembra 1989 govori kot o t. i. revoluciji. V tistem času je 
bila zaposlena kot raziskovalka na Inštitutu za zgodovino in 
teorijo književnosti George Calinescu. Z balkona inštituta 
je bil lep razgled na grič, kjer je rasla Palača parlamenta, in 
s kolegi so strahoma opazovali, kako je Ceauşescu prihajal 
nadzorovat dogajanje ne gradbišču – pozorni so bili predvsem, 
v katero smer je mahal z rokami, kar naj bi pomenilo »Vse to 
mi porušite«. Že dva tedna pred t. i. revolucijo je bilo v zraku 
čutiti nekakšno napetost, se spominja Catrinescujeva. Vse je 
potrjevalo, da se nekaj pripravlja, recimo ukaz od zgoraj, da 
morajo zaposleni na inštitutu organizirati 24-urno stražo, po 
uličnih vogalih pa so postavali tajni agenti v civilu, prepoznav-
ni po enakih frizurah in usnjenih jaknah. 
Po naključju so prav 22. decembra na inštitutu imeli 
sestanek partijske celice, tema pa je bila prihajajoča zdru-
žitev s partijsko organizacijo inštituta za jezikoslovje ter s 
tem uveljavitev novih pravil glede prisotnosti na delovnem 
mestu. »V nasprotju z ostalimi se ne sprenevedam, da sem 
bila članica komunistične partije,« razlaga Catrinescujeva, 
temu se kot najboljša študentka v svoji generaciji pač ni 
mogla izogniti. Dejstvo, da je študirala tuje jezike, fran-
coščino in srbohrvaščino s književnostjo, jo je naredilo še 
bolj zaželeno tarčo partijske organizacije. Moja starša sta se 
včlanila v KP iz prepričanja, a sta mi dala proste roke, naj se 
odločim sama, pripoveduje sogovornica. V Securitate so jo 
vabili dvakrat, prvič ko se je prijavila na razpis za nekajletni 
študij v Ljubljani, takrat še v SFRJ. »Če hočete oditi študirat 
v Jugoslavijo, boste morali sodelovati z nami,« so ji rekli 
možje, ki so jo prišli obiskat na fakulteto in jo povabili na 
razgovor, ko je bila izbrana kot dobitnica štipendije. »Kaj 
res, kdo pa ste vi?« jih je vprašala v igri vrtenja okrog vrele 
kaše, v kateri agenta nista popustila in kljub njeni ☛
Staro mestno jedro s trgovinami 
in kavarnami
Za mnoge so cerkveni prostori 
zadnje zatočišče, da se pogrejejo.
12
PotoPis
 10. decembra 2014
vljudni pripombi, da bi se, če onadva vesta vse od njenega 
imena naprej, tudi za njiju spodobilo vsaj predstaviti. Ker 
je vztrajno zavračala njune ponudbe o »sodelovanju«, sta ji 
nato predlagala, da bi se v tujino podala kot žena »enega od 
njih«. Potencialnega ženina sta ji celo nameravala pokazati, 
a odgovor Eve Catrinescu je ostal enak: ne. Popustila nista 
niti agenta Securitate in Catrinescujeva je ostala v Romuniji. 
Ponudbo, ki se je ne more zavrniti, je nato zavrnila še drugič: 
agenta sta bila tokrat bolj odločna, ona pa je ubrala drugo 
strategijo in se pretvarjala, da je prikupno zmedena oziroma 
že kar kratke pameti. Uspelo ji je, čeprav je eden od securistov 
po koncu sestanka pristopil k njej in ji šepnil, da je kolega 
sicer prepričala, njega pa ne: »Vi ste prava lisica!«
»Lisica« se je torej uspešno izogibala vsakršnim pastem 
do tistega 22. decembra, ko so se na sestanku partijskih celic 
inštitutov za zgodovino in teorijo književnosti ter jezikoslovje 
tako strašno sprli glede predlagane združitve, da je predstojnica 
inštituta za literaturo v navalu besa vrgla na mizo rdečo par-
tijsko knjižico, češ izstopam iz KP . Sledili so ji še mnogi drugi, 
z izjemo dveh ali treh kolegov, ki so protestirajoče zmerjali 
z izdajalci partije. V tistem hipu se je z ulice začelo razlegati 
strašno kričanje. Vrhovni štab komunistične partije, s kate-
rega balkona je Ceauşescu zadnjič nagovoril svoje podanike, 
namreč ni bil daleč. Usuli so se na cesto in se poskušali prebiti 
do trga, ki danes nosi ime Trg herojev revolucije, ker so tam 
padle prve žrtve. Bodisi da so jih povozili s tanki bodisi so jih 
aretirali policisti in potem mučili. Prijatelja Eve Catrinescu 
so tisto noč tako hudo pretepli, da je bil v mavcu od vratu do 
pet, odtlej pa ni več pokukal na ulico. Neko prijateljico so na 
policiji množično posilili …
Napalm in signalne rakete
»Prvič se mi je zazdelo, da sem svobodna, ko sem stala 
tam na cesti in z ostalimi vred kričala Dol s Ceauşescujem!,« 
pripoveduje Eva Catrinescu. In se ob tem pošali, da so nje-
ne besede hkrati zvenele komično, ker se je za roko držala 
prijatelja, ki je imel sorodnike z enakim priimkom (a ni bil 
v sorodu z diktatorjem). Drugi epicenter dogajanja je bila 
stavba romunske radiotelevizije. Nedaleč stran je naletela na 
nekdanjega kolega, ravnatelja osrednje univerzitetne knjižnice, 
ki si je takrat delila prostore s petim oddelkom komunistične 
obveščevalne službe. Kolega, sicer daleč od tega, da bi bil 
nagnjen k jokavosti, so oblile solze ob pogledu na ognjene 
zublje, v katerih je izginilo nekaj njihovih dragocenih knjig 
in rokopisov. Požar so zanetili securisti, ki so na skladovnice 
arhivov po besedah Catrinescujeve metali napalm. 
Med blodenjem po bukareških ulicah je sobesednica opa-
zila reči, ki se ji danes, z razdalje petindvajsetih let in v optiki 
vsega, kar se je odtlej zgodilo, kažejo v drugi luči. Vse bolj se 
ji potrjuje domneva, da je bila revolucija državni udar in da 
je bila sprememba na oblasti v interesu in dogovoru tako z 
notranjimi kot zunanjimi akterji. Ceauşescuja so strmoglavili 
Ferentari, bukareški geto
Umetno smučišče v nakupovalnem 
središču Santa Claus Kingdom
 10. decembra 2014
13
PotoPis
v letu, ko je Romunija odplačala zunanji dolg in naposled ni 
bila več v primežu Mednarodnega denarnega sklada (IMF), 
kar je bilo marsikomu trn v peti, meni Catrinescujeva. Med 
drugim se še danes sprašuje, kdo in zakaj je s strehe ene od 
bukareških hiš tiste noči streljal s signalnimi raketami v 
zrak. Nadalje jo je že takrat začudilo, kako je množica kot 
na povelje utihnila, ko se je na balkonu, s katerega je nekaj 
ur pred tem svoje zadnje besede izrekel Ceauşescu, pojavil 
njegov naslednik, Ion Iliescu. »Približal se je mikrofonu, 
oblečen v snežno belo srajco, in streljanje na trgu je med 
njegovim nagovorom povsem potihnilo.« Morate vedeti, 
da smo živeli v državi, katere prebivalci niso vedeli, da so 
pred dvema mesecema zrušili berlinski zid, tako izolirani 
smo bili, pravi sogovornica, in kako jih, tako nepoučenih 
in naivnih, ne bi bilo mogoče zmanipulirati še glede česa 
drugega. Nekaj tednov zatem je v gledališkem glasilu Teatrul 
hotela objaviti prispevek, v katerem je citirala Jeana Geneta, 
ki je v Služkinjah zapisal, da ima vsaka revolucija samo tri 
dni, potem pa pridejo tisti, ki si jo prisvojijo. Glavni urednik 
je odkimal, Eva, tole ne bo šlo, in članek ni bil objavljen.
Rudnik soli za politične zapornike
Ampak čas je pokazal, kako preroške so bile Genetove 
besede. Za začetek je Eva izbuljila oči od začudenja, ko je 
nekaj dni zatem na posnetku romunske televizije zagledala 
svoja kolega – tista dva, ki edina na sestanku nista protestno 
odvrgla rdečih partijskih knjižic –, kako razlagata, da sta 
»revolucionarja«. Tudi ob omembi Mircee Dinescuja Eva 
Catrinescu neodobravajoče zmaje z glavo. Pravi disident 
je zanjo nekdo, ki je bil dvajset let politični zapornik. Ali 
Paul Goma, ki zdaj že desetletja živi v Franciji. Za politične 
zapornike je Eva Catrinescu prvič izvedela v osemdesetih, 
ko ji je o tem spregovoril oče njenega tedanjega prijatelja. 
Gospod, diplomirani teolog, ki je pozneje postal novinar in 
urednik kulturne priloge nekega desničarskega časopisa, je 
vedel, kaj ga čaka, a preprosto ni zmogel zapustiti svoje do-
movine leta 1948, ko so komunisti po abdikaciji romunskega 
kralja Mihaia začeli stiskati obroč. Niso ga poslali v Piteşti, 
zloglasni zapor za disidente, je pa dvajset let delal v rudniku 
soli. Aretirali so ga pri petintridesetih, pri petinpetdesetih 
je prišel iz ječe. O svoji izkušnji je govoril brez grenkobe in 
želje po maščevanju, šlo mu je le za to, da bi povedal svojo 
zgodbo, se spominja sobesednica. Še njen oče, čeprav član 
centralnega komiteja romunske KP, za obstoj političnih 
zapornikov ni vedel, dokler ni že po revoluciji vzel v roke 
knjige z izpovedjo neke politične zapornice. Med branjem 
podrobnih popisov je na pol ure hodil bruhat. 
Eva Catrinescu je sumničava tudi do sodnega procesa, na 
katerem je bil Ceauşescu obsojen na smrt z ustrelitvijo. Moral 
je fizično izginiti, da ne bi preveč povedal, je prepričana. Po-
snetek sojenja so dolgo časa skrivali pred javnostjo z najbolj 
absurdnimi izgovori, češ da je nekdo založil ključ predala, v 
katerega so kolut pospravili. Na prvih svobodnih volitvah 
leta 1990 je Eva Catrinescu stala v vrsti do enajstih zvečer, 
da bi oddala glas za Iliescujevega protikandidata, disidenta 
in krščanskega demokrata Iona Raţiuja, a ji ni uspelo. Raţiu 
je bil poražen, propaganda proti njemu pa je vključevala 
tudi dezinformacije, da se bodo v Romunijo vrnili predvojni 
bogataši in zahtevali vrnitev svojega premoženja. Zmagal je 
Iliescu, pod njegovim vodstvom so v devetdesetih poteka-
le zrežirane demonstracije proti lustraciji, na katere je dal 
prepeljati rudarje, ki so zanetili nasilne nemire. Ob pogledu 
nanje se je Catrinescujeva spomnila na Ceauşescujeve besede 
o novem človeku, ki da je revolucionar (»Omul nou, revoluţi-
onar de profesie.«).
Vsemu navkljub ostajam optimistična, med pogovorom 
v čajnici najbolj priljubljene bukareške knjigarne Cărtureşti 
razlaga energična rdečelasa gospa, ki slovensko obvlada tako 
popolno, da rojenega govorca spravi v zadrego. Z zmernim 
optimizmom jo navdaja tudi izvolitev Iohannisa za novega 
predsednika. Romuni so pokazali veliko odločnost, ko se je 
bilo treba znebiti zadnjih ostankov komunistične dediščine 
in zavračati lažne obljube socialdemokratov, in to je dobro, 
meni. Veliko upanje ima v mlado generacijo, ki je »sijajna«. 
Obenem pa se boji bega možganov. V tujini je zdaj več kot 
dva milijona Romunov …
*
Kot je razvidno že z začetka zgodbe, balkoni v romunski 
zgodovini igrajo pomembno vlogo. Tudi Palača parlamenta 
premore balkon, s katerim je imel Ceauşescu velike načrte. 
Usoda mu jih je prekrižala in prvi, ki je z njega nagovoril 
Bukareščane, je bil namesto conducătorja nihče drug kot 
Michael Jackson. In kot da to ne bi bilo dovolj v posmeh 
polpretekli zgodovini, urbana legenda pravi, da se je ameriški 
pop pevec malce uštel in z balkona Palače parlamenta eks-
tatičnemu občinstvu zaklical »Hello Budapest!«. Bukarešto 
z Budimpešto ne povezuje le enaka začetnica, temveč tudi 
dejstvo, da ste obe mesti prestolnici držav, ki sta se pred 
četrt stoletja otresli komunističnih diktatur in smelo zapluli 
proti prihodnosti, ki se je zdela svetla. Navsezadnje bi nekaj 
podobnega lahko rekli tudi za Slovenijo. Točno petindvajset 
let po revoluciji, državnem udaru, zaroti mednarodnega 
kapitala ali karkoli je že potisnilo Ceauşescuja pred strelski 
vod, se zdi, da je bila prihodnost svetla samo zaradi neonskih 
reklamnih panojev. Če bi za nekaj ur izklopili elektriko, kar 
je bilo v zadnjih letih Ceauşescujeve vladavine redna praksa, 
bi se Bukarešta najbrž ne razlikovala kaj prida od mesta, v 
katerem se je leta 1989 odigralo sklepno dejanje vstaj, ki so 
pometle s totalitarnimi režimi po Vzhodni Evropi. Proti komu 
ali čemu bi vstajniške množice protestniška gesla skandirale 
danes, ni čisto jasno, ampak čutiti je, da večina ljudi dobiva 
ravno še dovolj denarja in pravic, da jim ne prekipi in se ne 
odpravijo na ulice. ¾
Ferentari, bukareški geto
Umetno smučišče v nakupovalnem 
središču Santa Claus Kingdom
Palača parlamenta
14
Iz očI v očI
 10. decembra 2014
Med uMoM in srceM, 
Med zeMljo in neboM
Zlatko, pozdravljen!
Bolj poredko se srečava, jaz na kolesu, ti na kolesu ali 
na sprehodu z družinico. Včasih le pozdrav, drugič le nekaj 
priložnostnih komentarjev na trenutno stanje intimnega ali 
pač občega značaja. Tako je to s starimi prijatelji. Nekoč kot 
rit in srajca, zdaj pa le še dve srajci brez riti. Ko smo že pri 
riti, naj poudarim, da sem z leti prišel do spoznanja, da je 
rit pri človeku daleč pomembnejša od glave. Glava je polna 
dreka, a ga v nasprotju z ritjo ne odvaja, zastruplja pa z njim 
tako telo kot njegovo okolico. Pri riti se sicer lahko pojavi 
problem z zapeko, a je le občasne narave, medtem ko glava 
permanentno meša drek, in to vse odkar ta vsemogočni in 
čaščeni um določa pravila, zapovedi in prepovedi človekovi 
eksistenci. Zato pa smo v dreku zadnjih 4000 let! Toliko 
za uvod.
Torej, dragi Zlatko, ker oba še vedno živiva v umu, kate-
rega bistvo je pretvarjanje, se pretvarjajva vsaj zavestno. Če 
se človek neprestano zaveda funkcioniranja svojega uma, 
ta počasi izgublja svojo moč, svoj vpliv in človek se začne 
pomikati proti svojemu srcu, iz katerega se začne dvigovati 
blagodejna, nedolžna tišina. Še preden pa se dokončno po-
grezneva vanjo, bova s polnim zavedanjem še malo mešala 
drek, ki ima tisoč in en obraz, priznan in nepriznan, in se 
trenutno imenuje Iz oči v oči, ne glede na dejstvo, da so to 
lahko oči slepca.
Kaj se je resnično dogajalo v zadnjih štiridesetih letih, 
odkar se poznava, natančno ne ve nihče, še najmanj pa 
midva. Kar se resničnosti tiče, se ni dogajalo nič, bila je le 
igra senc, projekcija uma, sanjski preplet norosti in bolečine, 
somnambulni ples peščice norcev, če iz vsesplošne norosti 
izvzamem le nekaj najbližjih udeležencev takratne neo-
brzdane, zadimljene scenografije. In ker do resničnosti um 
nima dostopa, mu ne preostane drugega, kot da na podlagi 
mrtve preteklosti, ki ga konstituira, fantazira in špekulira 
o vseh mogočih stvareh, jih proglaša za edine resnične in 
zveličavne in zato praviloma prihaja navzkriž z »resnično-
stjo« drugih umov, kar vodi v nepotrebne, povsem bebaste 
spore o avtentičnosti nekega zgodovinskega spomina. To 
seveda nima nikakršne povezave z aktualnim patološkim 
stanjem slovenskega zgodovinskega spomina, saj merim 
na opis splošne narave uma in ne na politično konotacijo 
trenutnega družbenega stanja ali pač sranja. In ta narava 
uma je tista, ki zamegljuje, preprečuje, da bi videli stvari 
takšne, kakršne v resnici so. Zato pravim, da karkoli se je 
že dogajalo v preteklosti, se je dogajalo v umu, saj sta tako 
preteklost kot prihodnost le domeni uma, vključno s seda-
njostjo, ki naj bi bila med njima. To je ta famozni čas, ki je 
lasten le umu. Resničnost pozna samo sedanji trenutek, ki 
je atomski in obstaja onkraj uma. 
Kot sem ob različnih priložnostih že večkrat poudaril, 
vsa ta spoznanja niso moja eksistencialna izkušnja, temveč 
izkušnja brezštevilnih prebujenih posameznikov pretekle-
ga in sedanjega časa, ki so mi v začetku pomenila le novo 
informacijo mentalne narave, pozneje pa so se poglobila, se 
prebila skozi debele plasti podzavesti in segla vse do srca. 
Intuitivno sem začutil globoko zaupanje v celotno eksistenco 
in skrite univerzalne zakone v njej. To je dimenzija, ki je di-
ametralno nasprotna slepemu verovanju ali prepričanju, ki 
sta specifični domeni uma. Ta dimenzija pa je v svoji začetni 
fazi še veliko prešibka, da bi kljubovala ali celo preglasila 
okorelega in pretkanega zavojevalca, ki s prekaljeno magijo 
vodi človeka skozi svojo iluzijo resničnosti. 
Marko Derganc in Zlatko Zajc
Tako se mi včasih zdi, da sem nekje vmes, med umom in 
srcem, in to vmesno stanje je zelo neproduktivno, nekreativno, 
izpraznjeno vsakršne vsebine, kar je sicer idealno za stanje 
izpraznjenega uma, vendar gre tu bolj za apatično vseenost, 
ki pa začuda niti slučajno ni depresivna, malodušna ali kako 
drugače psihično neprijetna. Takrat si rečem, da sem pač 
topoumen butelj in kaj za božjo voljo je v tem slabega! En-
krat si v umu, drugič v srcu, včasih pa vmes. To je normalno 
shizofreno stanje večine ljudi. Že vsak posamični um je nabit 
z množico najrazličnejših osebnosti, ki po potrebi, v danih 
okoliščinah, obvladujejo lastnika. Na podlagi tega dejstva in 
dejstva, da um neprestano deli, ločuje, razdvaja oz. podvaja, 
v nobenem primeru ne moremo imeti človeka, ki živi v umu, 
za individuum. Že sama beseda individuum pomeni nedeljiv, 
se pravi, če uporabim pomene notranje znanosti, enovit, 
celovit, kristaliziran v centru svojega bitja, v najgloblji točki 
svoje prave narave. To je transcendentno stanje univerzalne 
zavesti, kjer človek postane resnični individuum. Buda je to 
stanje imenoval nirvana (kar dobesedno pomeni upihniti 
svečo) ali praznina, Mahavir (utemeljitelj džainizma) mo-
kša – osvoboditev, za Lao-dzija je to Tao, za Jezusa pa Božje 
kraljestvo.
Za naju, ljubi Zlatko, pa je to le medla slutnja nečesa 
veličastnega, nepojmljivo skrivnostnega, nespoznavnega in 
tako gromozanskega, da nima nikakršnega pomena še naprej 
pleteničiti o teh stvareh, saj jih mora vsak sam izkusiti, ko 
njegov čas dozori. In dozorel bo, saj se je to zgodilo že mili-
jonom in tako se bo tudi vsakemu izmed nas, saj vsak nosi 
v sebi seme s strahotnim potencialom. In sploh ni tragično, 
da se rodimo, živimo in umremo kot seme, ne da bi vzklili, 
saj je znano, da tudi milijone let stara semena vzklijejo, ko 
so za to ustvarjeni vsi pogoji.
Zdaj pa je dozorel čas za Iz oči v oči z resnico brez sprene-
vedanja: sledi neskončna in zelo, zelo globoka tišina …
Te veselo pozdravljam,            
Marko
Kdor ob Marku Dergancu pomisli samo na Butnsk alo ali dovtipe, ki si jih je v TV-oglasih za 
loterijo izmenjeval z Rozo, zgreši bistvo. Tudi njegovemu dopisovalcu, Zlatku Zajcu, bi pridevnik 
Zakladko pritkanili le oni, ki jim pogled nikdar ne splava onkraj okvira televizije. Seveda je v 
teh konfekcijskih etiketah nekaj resnice, toda njuna pisma razkrivajo širše razsežnosti njunih 
mnogoterih talentov: Zajc se v njih riše kot človek zemlje in drobnih užitkov, Derganc kot 
iskalec globljih uvidov nebesnega prostranstva – v vseh pomenih vseh besed. Za dolgoletna 
prijatelja je bila dopisovalska pustolovščina ena izmed mnogih, v katero sta se pognala. 
Manj na vrat na nos kot v mladosti, a še vedno rahlo zaletavo in nepozorno – dovolj, da sta 
občutno prekoračila predpisano mero znakov. Zato si sklepno dejanje njune korespondence 
preberite na spletni strani www.pogledi.si.
Marko Derganc
 10. decembra 2014
15
Iz očI v očI
Med uMoM in srceM, 
Med zeMljo in neboM
Marko Derganc in Zlatko Zajc
FotograFije jože Suhadolnik
Tako se mi včasih zdi, da sem nekje vmes, med umom in 
srcem, in to vmesno stanje je zelo neproduktivno, nekreativno, 
izpraznjeno vsakršne vsebine, kar je sicer idealno za stanje 
izpraznjenega uma, vendar gre tu bolj za apatično vseenost, 
ki pa začuda niti slučajno ni depresivna, malodušna ali kako 
drugače psihično neprijetna. Takrat si rečem, da sem pač 
topoumen butelj in kaj za božjo voljo je v tem slabega! En-
krat si v umu, drugič v srcu, včasih pa vmes. To je normalno 
shizofreno stanje večine ljudi. Že vsak posamični um je nabit 
z množico najrazličnejših osebnosti, ki po potrebi, v danih 
okoliščinah, obvladujejo lastnika. Na podlagi tega dejstva in 
dejstva, da um neprestano deli, ločuje, razdvaja oz. podvaja, 
v nobenem primeru ne moremo imeti človeka, ki živi v umu, 
za individuum. Že sama beseda individuum pomeni nedeljiv, 
se pravi, če uporabim pomene notranje znanosti, enovit, 
celovit, kristaliziran v centru svojega bitja, v najgloblji točki 
svoje prave narave. To je transcendentno stanje univerzalne 
zavesti, kjer človek postane resnični individuum. Buda je to 
stanje imenoval nirvana (kar dobesedno pomeni upihniti 
svečo) ali praznina, Mahavir (utemeljitelj džainizma) mo-
kša – osvoboditev, za Lao-dzija je to Tao, za Jezusa pa Božje 
kraljestvo.
Za naju, ljubi Zlatko, pa je to le medla slutnja nečesa 
veličastnega, nepojmljivo skrivnostnega, nespoznavnega in 
tako gromozanskega, da nima nikakršnega pomena še naprej 
pleteničiti o teh stvareh, saj jih mora vsak sam izkusiti, ko 
njegov čas dozori. In dozorel bo, saj se je to zgodilo že mili-
jonom in tako se bo tudi vsakemu izmed nas, saj vsak nosi 
v sebi seme s strahotnim potencialom. In sploh ni tragično, 
da se rodimo, živimo in umremo kot seme, ne da bi vzklili, 
saj je znano, da tudi milijone let stara semena vzklijejo, ko 
so za to ustvarjeni vsi pogoji.
Zdaj pa je dozorel čas za Iz oči v oči z resnico brez sprene-
vedanja: sledi neskončna in zelo, zelo globoka tišina …
Te veselo pozdravljam,            
Marko
Dragi tovariš s križa, Marko!
Meni je pravzaprav vseeno, kako se imenuje točka, kjer sem: 
je to obod, središče ali široka vmesnost. Saj od imenovanja ni 
vse odvisno, ko se lahko enkrat požvižgaš na vse. Drugače pa je 
posledica najinega dopisovanja vidna in otipljiva, ker sem bil 
prisiljen pospraviti pisalno mizo, na kateri se je nabiral prah 
vsaj eno desetletje, se mi zdi. Pregledal sem mnogo papirčk-
ov, jih shranil v razmetane in neurejene predale, dve manjši 
vreči pa sem dal v peč in jih skuril. Ploščo mize sem pobrisal 
z vlažno krpo, precej predmetov sem umaknil in jih nekaj 
tudi prestavil. Ujetnik svojih strasti, ki jim ne vem pravega 
izvora. Kar nekaj bi želel imeti, sploh ne vem, od kje se pojavi 
želja po zbiranju, ki že meji na kopičenje. Saj me je, na srečo, 
malo spustilo, ampak pred nosom imam kolesarski pokal iz 
leta 1944, napolnjen z različnimi bencinskimi vžigalniki, jih 
je trideset ali več in tako dalje, zbiratelj celo življenje, da bi le 
v nesmislu našel smisel. 
Malo gre tudi za sidranje spomina s predmetki, a v dese-
tletjih je odpovedal spomin, stvari pa še kar vztrajajo. Nekaj 
reči iz mojega privatnega muzeja je povezanih tudi s teboj. Ko 
se oziram nazaj, pa mi stopijo pred notranje oči vse zbiratelj-
ske napetosti, s katerimi sem obseden že od otroštva. Pa kot 
sem že omenil, strasti popuščajo, vse, ne le tale zbirateljska. 
Posledica je takšna, da je vse, kar je več kakor dva predmeta 
iste sorte, začetek neke zbirke, ki pa ne bo nikoli dokončana, 
se tolaži starajoči se hrček v meni. Pisalna miza je vsekakor 
možno zatočišče, ki sem ga dolgo zavestno zanemarjal, če si 
bom dovolj želel, se sklonim nad njo in se izgubim v iluziji, 
ki jo oživim s svojimi smisli, nesmisli in mislimi. Kotijo se 
misli v buči in ko jih kot nekakšen plankton poskušam za-
jeti v mrežo večje misli, se zdrznem, ker ugotovim, da je ta 
mnogoceličar eno samo bitje, ki se ne spreminja kaj dosti, 
odkar se ga zavedam, le da pridobiva na velikosti, ker se nanj 
ves čas prisesavajo nove misli-celice, ki pa so vse povezane, 
nekako so vse v sorodu, tja do tretjega kolena nazaj, karkoli 
to že je. 
Ob pisalni mizi sem imel nekoč nekaj prav lepih trenutkov. 
Sem ti že nekaj pisal o zapisovanjih, pa bom tistemu dodal še 
to. Nekajkrat se mi je zgodilo, da je roka sama pisala po papirju 
in občutek ob takšnem dogajanju je bil zares prijeten. Hec pa 
je v tem, da se je čarovnija vedno sesula, ko sem se zavedel 
blaženega stanja, v katerem sem bil le hip prej. Se pravi, da je 
zavedanje ali zavest neke popolnosti hkrati tudi njen bridki 
konec. Mogoče je močna želja po nezavedanju tista, ki mi je 
vlivala opojne pijače v žejni goltanec pa tudi drugačne sadove 
narave, želja po drugačnem zavedanju, ki ima bolj mehko 
obrušene robove vsakdana. Iščem, a pri iskanju lahko kot 
protiutež odgovoru zastavim le sebe, z vsem, kar sem. Tuj 
odgovor pomeni tujo izkušnjo, ki je lahko podobna moji, 
enaka pa ne bo nikoli. 
Ti se v dvomih potrjuješ s poznavanjem Bude, pa tudi Sveto 
pismo si tolmačiš po svoje, kar je edino pravilno. Sam o bu-
dizmu in drugih verah vem premalo, še citirati ne bi zmogel 
ta trenutek nikogar. Če bi se poglobil v zen, v konfucijanstvo 
npr., bi gotovo padel noter, razumel, celo na neki način verjel, 
nevernik, ki veruje le v očiščevalne moči narave, ki je osnova 
z mnogoterimi različnimi obrazi. Dragi Marko, izvrsten si, ko 
se ti vzvišene misli tako lepo zapisujejo. Če bi gojil to spretnost 
dalj časa, bi gotovo dosegel opazne uspehe. Res je zbirka tvojih 
talentov neverjetna. Spodobno igraš kitaro in dobro poješ, 
igraš in oponašaš in si v neskončnost izmišljuješ, risarski talent 
je nesporen, krona je strip v knjigi Butnskala, tudi pisanje ti 
izvrstno gre; sem zaskrbljen, ker nisem kos tvojim višavam. 
Ali še kaj prepevaš? Žvižgaš na kolesu pa precej manj. Se mi 
zdi. Če bi seštel vse ure, ki si jih prepel, bi bilo to nekajletno 
obdobje. Bil si vesel, sicer ne bi pel. Ali si kdaj tudi žalosten 
prepeval? A si ti slučajno že dozorel? Starčevska nezrelost je 
trajen proces, ki se začne že zelo zgodaj, tudi že po dvajsetem 
letu starosti, traja pa, kot lahko zagotovim na podlagi lastnih 
izkušenj, več kakor štirideset let, niansa sem, odtenek tja, 
nobene zaresne spremembe, le pričakovanja (česarkoli že) so 
manjša. Ali res življenje raste po krogih, kakor piše Rilke? Se 
mi zdi, da je vse en samcat krog, ki se širi navpično v vesolje. 
Slišim lajež in renčanje one kuzle, do moje riti le še malo 
manjka in pospešujem. 
Ne vem, kako imaš ti urejeno s poslušanjem muzike, a pri 
meni že nekaj let traja čudno stanje, ko me pravzaprav ne 
zanimajo niti koncerti niti poslušanje glasbe, tudi ko sem sam, 
ko npr. kaj delam. Ne vem, zakaj in kako, želja po zvokih je 
izginila in mi je še najljubša tišina ali pa zvoki, ki jih proizvaja 
narava. Imel sem obdobja, lahko bi jih uredil in sortiral po 
desetletjih, ko sem prisegal na staro klasiko, poslušal celo 
Beethovna; pri njem se mi je klasika ustavila, saj kot prerok 
oznanja hrupni čas po industrijski revoluciji. Dolgo obdobje 
sem poslušal izključno blues, dihal in živel sem v njegovem 
ritmu, tako se mi je dozdevalo. Zatem afriška glasba in druge 
muzike posameznih ljudstev, ki so me navduševale, še posebej 
takrat, ko so potrjevale nekatere moje domneve o preseljevanju 
ljudstev. Občudoval sem Cigane in njihovo spretno pobiranje 
najboljših ritmov iz pokrajin, ki so jim ponudile gostoljubje, 
podoben pojav sem opazil pri judovskih glasbenikih. Vse to 
so bile kot različne ljubezni, v različnih obdobjih in mi je 
pravzaprav vseeno, kako je kakšno moje obdobje vplivalo 
na izbor muzike, ki sem jo toliko poslušal. Ne vem, ali je to 
posledica zasičenosti, ko prav zdaj, ko je mogoče poslušati 
karkoli kjerkoli, mene to več ne zanima. Tudi če se ga napijem 
in sem sam, si ne dajem gor živahnih ali počasnih ritmov. 
Zanima me, ali je to zgolj prehodno obdobje ali bo tako ostalo 
v nedogled. Kaj vse vpliva na potrebo po uživanju muzike? So 
to takšna obdobja, ki jih lahko pripišem svojim letom (opa, 
meseca sušca se tudi jaz pridružim upokojenski diviziji), ali 
pa le ta vsesplošna dostopnost do vsega? 
Tolažim se z mislijo, da je to le prehodno obdobje, da bojo v 
meni spet oživela želja po slišanju česa novega, še neslišanega, 
morda. Navkljub temu, da sem pospravil mizo, nisva navezala 
pravega stika, še vedno sva odtujena in svinčnik le počasi 
pušča svoje sledi. Lahko bi bil vesel, da je tista vseobsegajoča 
občutljivost malo popustila, a vem, da se ne smem utopiti v 
stanju vseenosti, niti se nočem. Kaj sploh hočem in koliko 
truda sem pripravljen vložiti v izmišljeni cilj? Še čevelj se ne 
obuje brez muje, jebena muja povsod, muja bo vse zaribala. 
Cilj bo uresničen takrat, ko bo seštevek muj enakovreden 
teži cilja. Postaviti si cilj in odnehati, preden je stoodstotno 
dosežen, saj ne težim k popolnosti; ko vidim, kako zadeve 
potekajo, me ne zanimajo več. 
Dragi Marko, napisal sem ti kar nekaj iztočnic, bolj tebi v 
pomoč, kakor pa da bi pričakoval odgovor nanje. Še vedno 
imam zasilni izhod, ki ga lahko uporabim ali pa tudi ne. Zasi-
lec pa so tvoja pisma izpred skoraj štiridesetih let, ki si mi jih 
pisal iz Banjaluke in lahko primerjam tvoj razvoj, pogledam 
lahko, če še vedno misliš isto, morda pa v zadnjem pismu 
potegnem skupaj kakšne zaključke in upam, da je ključ še 
vedno uporaben. Papir naj bi prenesel vse, midva pa sva tudi 
že toliko utrjena in ustrojena, da čeprav koža še ni čisto čez 
in čez podplat postala, še vedno loviva znake z antenicami v 
glavah in sva zadovoljna ob sleherni potrditvi najinih domnev 
o slehernem dogodku, dogajanju v zunanjosti, ki je vedno le 
odslikava notranjosti. Toliko ti imam sporočiti tokrat. Sem 
se spomnil nekega pisemca, ki ga je neka mama pisala sinu k 
vojakom, že zelo dolgo je od takrat. Pismo se je glasilo približno 
takole: dragi moj sine, kaj posebnega ti nimam za pisati, po 
novem letu sta umrli dve v naši fari, Zakrašnica in pa Trdin-
ka. Kadar ti bo hudo, pa moli, mama. Lepo te pozdravljam z 
netapeciranega križa, 
Zlatko
Kdor ob Marku Dergancu pomisli samo na Butnsk alo ali dovtipe, ki si jih je v TV-oglasih za 
loterijo izmenjeval z Rozo, zgreši bistvo. Tudi njegovemu dopisovalcu, Zlatku Zajcu, bi pridevnik 
Zakladko pritkanili le oni, ki jim pogled nikdar ne splava onkraj okvira televizije. Seveda je v 
teh konfekcijskih etiketah nekaj resnice, toda njuna pisma razkrivajo širše razsežnosti njunih 
mnogoterih talentov: Zajc se v njih riše kot človek zemlje in drobnih užitkov, Derganc kot 
iskalec globljih uvidov nebesnega prostranstva – v vseh pomenih vseh besed. Za dolgoletna 
prijatelja je bila dopisovalska pustolovščina ena izmed mnogih, v katero sta se pognala. 
Manj na vrat na nos kot v mladosti, a še vedno rahlo zaletavo in nepozorno – dovolj, da sta 
občutno prekoračila predpisano mero znakov. Zato si sklepno dejanje njune korespondence 
preberite na spletni strani www.pogledi.si.
☛
Zlatko Zajc
16
Iz očI v očI
 10. decembra 2014
Dragi brat Zlatko!
Človek naj bi bil stičišče zemlje in neba. Nekoga bolj pri-
vlači nebo, drugega zemlja, tretjega oboje hkrati, večina pa 
je prepuščena na milost in nemilost tokovom in valovom 
podzavestnega oceana. Ti si bolj zemeljski, tako v odnosu do 
materialnih stvari kot v subtilnem zaznavanju skrivnostnega 
utripanja notranjih zakonitosti narave. V tem pogledu si bolj 
ozemljen kot jaz, če ozemljenost moškega bitja razumemo 
kot dobro poznavanje funkcioniranja v nekem prostoru in 
času. Naravna, intuitivna ozemljenost je brez dvoma biološka 
domena ženske. Jaz, kot dvojno zračno znamenje, sem bil od 
nekdaj povsem neozemljen, ujetnik fantazmagorij, kot sem 
se včasih hvalil. Torej sanjač. 
Ker sem se pri stari mami naučil brati in delno tudi pisati še 
pred vstopom v osnovno šolo, se je precejšnja brezbrižnost do 
teh dveh veščin pozneje prenesla tudi na odnos do vseh ostalih 
predmetov in se kmalu izoblikovala v ne tako osamljen odpor 
do šolskega sistema, ki sem ga že takrat dojemal kot povsem 
nepotrebno prisilo. To občutenje do vsakršne od zunaj vsiljene 
discipline, predpisov, pravil, zapovedi in prepovedi v okviru 
družbenega sistema, v katerem sem odraščal in v katerem še 
vedno živim, se je z nekaj zunanjega glanca ohranilo vse do 
današnjih dni in upam, da me bo spremljalo vse do zadnjega 
diha, pravzaprav izdiha. Ta odpor je v bistvu upor proti indok-
trinaciji, postopni implantaciji matrice, ki je temelj razvoja tako 
imenovane osebnosti, brezpogojno vpete v mrežo družbenih 
normativov, pogojene in vzgojene v ubogljivega, zanesljivega, 
uporabnega in z lahkoto vodljivega mutanta, robotskega klona, 
ki naj bi predstavljal zgledno, družbeno priznano človeško 
bitje. To je sociološka pogojenost, ki ti jo privzgojijo, z rojstvom 
pa prineseš s seboj še astrološko, ki je najmanj pomembna, 
gensko, ki se prikrade skozi očetovo in materino rodbinsko 
linijo in se delno izraža skozi tistih nekaj odstotkov zavedanja, 
večina pa je skrita v daleč dominantnejši podzavesti, skupaj z 
vsemi potlačenimi vzorci travmatičnih izkušenj, bolečine, jeze, 
sovraštva in zamer, vključno z neštetimi strahovi, predsodki 
in fobijami. In kot četrta je tu pogojenost s celotno človeško, 
živalsko in rastlinsko eksistenco ali, če hočeš, evolucijo, in 
kraljestvo mineralov s skalami na čelu nikakor ni izvzeto. 
Ta zadnja, pravzaprav prva pogojenost, je vsem dobro znano 
Jungovo kolektivno nezavedno. In vse te pogojenosti tvorijo 
vsebino našega uma. 
Z umom kot vrhunskim biološkim inštrumentom-raču-
nalnikom ni nič narobe, če ga uporabljaš kot pripomoček za 
določene operacije, komunikacijo in umetniško izražanje. 
Pri vsem tem je rahlo srhljivo, da zdajle, ko ti pišem tole 
pismo, ki spominja na sociološko-psihološki traktat, upo-
rabljam kar dva računalnika, notranjega in zunanjega. Če 
bi ti pisal klasično pismo, bi uporabljal samo notranjega, če 
bi obvladala telepatijo, bi se pa vse zmenila na preprost in 
eleganten način, brez kakršnihkoli organskih ali anorganskih 
pripomočkov. In ker mi ga je tale zunanji služabnik začel 
kar naenkrat srati, rohneti in brneti, ga bom za nekaj časa 
preprosto izključil, pa bo mir. Ko bomo nekoč sposobni to 
narediti tudi z notranjim služabnikom, bomo resnični go-
spodarji, ne sebe ali svoje usode, ampak celotne eksistence, 
celotnega univerzuma, saj kot ego-um ali nekakšno sebstvo 
ne bomo več obstajali. 
Trenutno pa smo mi služabniki in um je naš kruti gospodar. 
Situacija je tragikomična: gospodarja ni doma, služabniki se 
pa v nedogled prepirajo, kdo bo prevzel vlogo gospodarja. Zdaj 
zapoveduje eden, nato spet drugi pa tretji in četrti … popolna 
zmeda, norišnica, brezup. Takšno je naše življenje na periferiji, 
na površju, na obodu kroga. Tam vlada nori um z egom kot 
svojim namišljenim središčem. Seveda obstaja pravo središče 
tega kroga, na katerega smo povsem pozabili. To središče 
je identično z osjo pri kolesu ali z očesom ciklona … tam je 
mir, tišina, blaženost, blagoslov … tam je naš pravi dom. Na 
obodu pa divjajo viharji shizofrenega uma, ki je vzrok za vse 
človekovo trpljenje, ki je povsem iluzorno, a nujno potrebno, 
da se kot tako prepozna, zapusti in preusmeri vso energijo 
pozornosti proti središču, ki je edino resnično. 
In ja, Zlatko, nobena sprememba ni možna, dokler se isto-
vetimo z vso to gromozansko vsebino uma, z vso to neskončno 
in mrtvo preteklostjo, ki nas premetava po razburkanem 
površju oceana eksistence. In ker smo oboje, obod in center 
kroga, zunanjost in notranjost, um in ne-um, delovanje in 
nedelovanje, nevedneži in vedeži, speči in prebujeni bude, 
se včasih zgodi, da smo za nekaj hipov v centru, ko imamo 
bežen preblisk popolne praznine, odsotnosti vsakršne misli, 
skrbi za prihodnost, obtoževanja za pretekle dogodke, ko ni 
časa, ker se um za trenutek ustavi, ko občutimo okus sedanjega 
trenutka, ki je večnost, ko popolnoma sproščeni počivamo v 
svojem bitju, mirni, spokojni, izpolnjeni, srečni … in že nas 
posrka nazaj na periferijo, na obod, na površje reke, kjer nas 
spet zajame močan tok misli, želj, občutenj, spominov, skrbi 
in strahov, nervoze in tesnobe. In tako krožimo, se spuščamo, 
dvigamo in spet krožimo, dokler nam nekega lepega dne ne 
poči film, zbolimo, znorimo ali nam pade, kot praviš, opeka na 
glavo ali pa se začnemo zaletavati v skalo. V vsakem primeru, 
slej ko prej, dosežemo točko, s katere ni vrnitve, ko življenje 
postane povsem brez smisla, ko ugotoviš, da vseskozi ponavljaš 
ene in iste vzorce, ko se vrstijo razočaranja ob vsakem dose-
ženem cilju, ob vsaki izpolnjeni želji, ko dojameš prefrigano 
igro iluzornega ega, ko se počutiš ogoljufanega, ponižanega 
in razžaljenega; in za vse to moraš biti zelo inteligenten, sen-
zibilen in iskren. Takrat ti dejansko ne preostane drugega kot 
samomor (kot edina možnost v očeh eksistencialistov) ali pa 
spontan zasuk za 180 stopinj v smeri proti centru. 
Vsi pravi, iskreni iskalci resnice, smisla življenja, boga, 
končne osvoboditve, razsvetljenja, ime ni važno, so praviloma 
prišli do točke, kjer so drugi storili samomor, izbrali iluzorno 
smrt, oni pa so stopili na pot, ki vodi v edino pravo smrt, to 
je smrt vsega neresničnega, kar je tvorilo njihovo dotedanjo 
osebnost z lažnim egom na čelu. 
Večina ljudi (t. i. množice) povsem normalno funkcionira 
v zunanjem, materialnem svetu, prepojenim z vso dosedanjo, 
tako imenovano civilizacijsko vsebino, prepričana, upajoča, 
slepo verujoča, tako rekoč hipnotizirana z brezštevilnimi 
oblikami vsemogočne magije velikih bratov, zavezana kulturni 
tradiciji, uradnim religijam, političnim sistemom, ideologi-
jam in v zadnjem času globalnemu božanstvu potrošniške 
blaznosti in resničnostnih spektaklov. Nekateri med njimi, 
zasičeni, utrujeni, razočarani in naveličani neprestanega 
pehanja za materialnimi dobrinami, prestižem, slavo, slo 
po moči in oblasti, se zatečejo v drugo skrajnost, duhovnost, 
askezo, osamo meditacije, v eskapizem, daleč stran od ponorele 
množice. Prej so hlepeli po materialnem, zdaj po spiritualnem 
svetu. Sami ne doživijo nikakršne spremembe ali notranje 
transformacije, spremeni se le področje njihovega pohlepa. 
Slej ko prej se bodo zafrustrirani in zdolgočaseni, po zakonu 
inercije urinega nihala, po kateri deluje tudi naš um, vrnili v 
ponoreli svet lažnega blišča.
In kje sva midva, dragi Zlatko? Niti v množici niti med iskalci 
resnice, ampak nekje vmes. To je dobro izhodišče. Skrajnosti 
so nevarne in neproduktivne, saj sva jih kar nekaj skusila. Z 
leti, če imaš srečo, se ustališ nekje v sredini in se po potrebi, če 
te prime, podaš med ljudi, med prijatelje, v sorodno družbo, 
potem pa spet v samoto, v intimo, v naravo … vase.
Vesel pozdrav,                       
Mark o
P . S.: Služabnik mi ga spet serje …
Dragi Marko,
pismo, ki si mi ga napisal, sem prebral do zdaj le enkrat. 
Splošen vtis pa je takšen: še vedno letiš po zraku, po nedoumlji-
vih rovih uma, ki se bolj dotika neba kot zemlje. Pravzaprav 
je čisto vseeno, ko približno razčistiš z majcenim svetom, v 
katerem živiš, če se opiraš na nekakšen um, ki te zavaja, izziva, 
včasih potrjuje, ali pa se spustiš na tla, zemljo, prst, blato in 
v stanju mirovanja, strmenja in čudenja tenko prisluškuješ 
neslišnemu odtekanju tistega, kar imenujemo čas. Štirideset 
let je minilo, kot bi prdnil v škaf, ta škaf in prdec sta tvoja, ti 
pa si ju pobral od deda, kot še marsikaj drugega, dobrega in 
slabega, prtljaga prednikov, ki se nam posmehujejo iz temnih 
ogledal. Butnskala: vrzi v ogenj prav vse, vključno s predniki, 
potem pa se poženi v ogenj še ti. To, kar je minilo, pa je pustilo 
brazde in brazgotine, odprte rane, tudi na pokrajini in krajih, 
kaj šele na, v in pri ljudeh. 
Ne, da se ne znajdem, nočem se znajti v tem bliskajočem 
vsakdanu, opremljenem z očesnimi vtisi, ko od odvečnosti 
prekipevajo v piskru lobanje in se kot rumenkasta pena tra-
pastih misli, kot sluz cedijo prek robov še znosnega. Če poe-
nostavim, velikokrat se mi zdi, da sem še vedno isti, ne bom 
napisal tepec, ker to nikoli nisem bil, razen kadar so me strasti 
pahnile v bebava stanja in položaje, isti občutljivež, mimoza za 
lasten izbor čustvovanj in neobčutljiv, kamnit za vsiljevanja 
tujih izkrivljenih misli. Izkrivljenim mislim pa sem sleherni 
dan izpostavljen, ko oči blodijo po straneh časopisja in so spet 
na paši velikega zaslona. Ne vem, zakaj ljudje dopuščamo 
razširjanje bolnih misli in zamisli izbrancem, ki si domišljajo, 
da zastopajo tebe ali mene. Upam, da bo to vse, kar se mi je 
zapisalo o politiki. Sem ravno toliko okužen, da brez tega, da 
bi mi misli blodile po teh področjih, preprosto ne gre. 
Potem se pa zalotim, ko ne gledam televizije in poslušam 
dogodke in odmeve po radiu. Mašenje in zapolnjevanje 
praznine, ki naj bi bila končni cilj modrecev, mi, tudi jaz?, 
pa se bojimo praznine in niča, ki je en samcat izhod. Ta-
kole sam sem še najbližje stanju, ki bi ga lahko imenoval, 
kako naj mu rečem, da bo prav?, ko sem sam v vsem in 
vse v meni. Največkrat se mi po sreči ali po milosti pripeti 
približno takole: vročina naj bi bila malo čez 20 stopinj 
Celzija, da sem lahko le v gatah, v stolu, pred leseno steno 
svoje hiše, gledajoč tja proti bližnjemu gozdu, pa kakšen 
metulj, mlada mačka morda, pa ptice neutrudno iščejo 
kaj za v kljun in vmes kaj zapojo, pa muhe sem ter tja, pa 
čmrlj debelo brenči, se listje v brezvetrju ustavi in na nebu 
razpada oblaček, jaz pa ždim in sleherni opravek se lahko 
odloži in skrbi ni nobene, so rekli murnov glasovi. Takšno 
početje bi lahko ponavljal v nedogled, in ko bi me morda 
nekoč zajela utrujenost pri ponavljanju takšnega početja, 
bi roka sama poiskala mrzel vrat steklenice s pivom. Čemu 
ne piva, zakaj pa bi ga, svoboda do sebe samega ne sme 
biti vprašljiva. Nisem se odrekel opoju, ki si ga včasih kot 
razkošje privoščim, da izginjam malo drugače kot prejle 
v izseku pokrajine. Vem pa, da je bil opoj v mlajših letih 
ščit, ki je varoval mehko in razčustvovano notranjost in 
dajal pogum za zbližanja s podobno mislečimi in čutečimi 
ljudmi – in zbirka najinih ščitov je bogata, napolnila bi večji 
razstavni prostor. Se v pisanje sami štulijo nešteti prizori 
najine preteklosti, polzijo in se nalagajo v spomin. Kateri 
je bolj pomemben, kateri več tehta, česa se spomniš ti in če 
je moj spomin tudi varljiv, me zanima. Zdaj ko so vsaj večje 
strasti po vsej verjetnosti za nama, bi lahko nekoč neobre-
menjeno pregledala seštevek najinih ostankov. A je bilo tako 
ali drugače, kdo ima prav, ko je pa vseeno. Različnih snovi 
pa je precej več kot za podaljšan partizanski boj, še dobro, 
da je manjkala kri, to pa je že zadeva najine pregovorne 
miroljubnosti in odsotnosti globlje hudobije. 
Že dolgo nikogar ne sovražim, morda sploh nisem zares 
nikoli, tistim, ki jih ne maram, ne dovolim vstopa v glavo, 
pa je urejeno, da le ohranjam svoj brezdelni mir. Zdaj ko 
se oziram nazaj, na pretečena desetletja, se vse prevečkrat 
čutim ogoljufanega, predvsem zato, ker je vse, kar je bilo, 
vključno s tistim, kar ni bilo, tako nesramno hitro zbrzelo 
skozi mene in največkrat mimo mene. Če že sem kaj ujel, so 
bile to črepinje, ki pa jih nikoli ne bom niti poskušal sestaviti, 
saj mi zmanjkuje časa in že zelo dolgo vem, da ne bom niti 
pospravil svoje pisalne mize s številnimi predali, kjer se med 
drugimi papirji in okruški moje zgodovine skrivajo tudi tvoja 
pisma iz vojske. Zdaj se nam zdi to nepomembno, a je v tistem 
času, ko smo morali oditi v neznane kraje, med neznane in 
tuje ljudi in tam preživeti deset odstotkov svojega mladega 
življenja, takrat je bilo hudo breme in edini izhod je vodil skozi 
psihiatrične ustanove tistega režima. Je rekel neki primarij 
Blažu, da naj resno pomisli, da tisti, ki se dela norega, je po vsej 
verjetnosti tudi usekan. Usekanost pa je le drugačnost, ki se 
je tako ali tako ne da znebiti in jo počasi človek jemlje kot del 
svoje nezamenljive osebnosti, ki jo je skupaj zgnetlo okolje, 
pa predniki itn. Tako smo se pač naredili in kdo je najbolj 
kriv, se ne da odgovoriti, Tito, starši, sošolci, vino, šmarnica, 
tobak, slovenstvo, zatohli vpliv Avstrijcev, socializem, druga 
svetovna vojna, ljubezni in pohota, mozolji … 
Najbolj trapasto pa je, da se človek ne more spremeniti, 
razen če mu pade opeka na glavo. Ne gre in ne gre, brodimo po 
lastni (pa še ta lastnina je začasna) blatni lužici, se kobacamo 
in poskušamo postaviti na zadnje okončine, polni sklepov: od 
jutri pa bo drugače! Sam veš, da ne gre, kot bi bili dokončani 
že ob samem rojstvu. Kdo si ne želi, da bi bil dober, plemenit, 
lep tako in drugače, skladen s sabo in okolico? Mislim, da si 
večina ljudi tega želi. Pogled nekaj metrov od sebe pa ponuja 
popolnoma drugačen prizor, ko se svojemu plemenu lahko 
le posmehujem, če že ne privoščljivo režim. Pa še ta smeh in 
režanje imata trpek in kiselkast okus. 
Zdaj ko nekaj jamram o minljivost, o odtekanju časa, pa 
se vseeno zavedam, da sva midva in pa še kdo na boljšem, 
saj nismo izgorevali v tovarnah ali kakšnih drugih mučnih 
procesih, ki se jim reče delo, čas smo si privoščili z veliko 
žlico in ga tudi z isto merico odmetavali. Sicer pa že dolgo 
trdim, da so pregovori imenitna stvar, le da jih je treba prav 
razvozlati in tako tudi razumeti. Že dolgo vem, da je čas zlato, 
in to le takrat, ko ga porabiš zase, za tiste, ki jih imaš rad ali 
le za preprosto zretje v širni svet majhnega obzorja. Zlato pa 
vsekakor ni naporno upogibanje hrbtenice pod težo težkega 
krampa ali kakšnega drugega pripomočka, ki ne prinaša in ne 
povzroča prav nobenega užitka. Odveč je misel, da bi moralo 
biti to kratko bivanje tukaj eno samo veselje in užitek, saj je 
človek to zapravil z izgonom iz raja, ko je prijel v roke motiko 
in plug in začel variti pivo. Morda se je začelo takrat, ko je 
premlatil soseda, ki je stopil na njegovo njivo. 
Nekatere stvari in prepričanja pa se navkljub vsemu v ži-
vljenju spreminjajo, mislim na lastnino in posest zemlje. Sem 
opazil pri samem sebi, ko se mi je zdelo trapasto hlepenje po 
hiši, zemlji, lastnini, saj sem se posmehoval drugim. Potem pa 
me je svinjsko zagrabilo hrepenenje po koščku zemlje, to je bilo 
po mojem štiridesetem, kar pripisujem staranju oziroma vse 
večji privlačnosti grude. Veselje in navdušenost nad lastnim 
posestvom sta bila precejšnja. Nekega dne, po tistem, ko je 
bilo moje, sem z mačeto, ki si mi jo prinesel v dar iz Brazilije, 
sekal in klestil grmovje in se je približeval sosed, ki se je želel 
le predstaviti, morda kaj popiti … Medtem ko se je bližal, sem 
zelo resno razmišljal, da me bo napizdil, kaj neki počnem. 
Potem sem se zavedel, da je tudi grmičevje moje in preplavil 
me je val ponosnega lastništva. Le malo pozneje sem si ogle-
doval krajino in resno razmišljal, kaj naj še dokupim, kateri 
travnik in katero vrtačo, da bo tisto moje. Še dobro, da sem se 
ustavil; čeprav sem vedel že prej in vem tudi danes, da zemlja 
ne sme in ne more biti v lasti posameznika, sem obremenjen 
z lastništvom in s skrbjo v zvezi z njim, res pa je tudi, da na 
koščku zemlje dobro uspevajo tudi želje in načrti, ki pa se na 
srečo še najbolje počutijo v varnem zatočišču glave. 
Saj se dobro spominjaš neštetih načrtov že skoraj zgrajenih 
brunaric in podobne navlake, ki sva jo v obilici gojila in zali-
vala v mladosti. Sam sem šel do konca in uresničil del želja in 
sanj in ti povem, da je včasih vse skupaj tudi breme, ki porabi 
precej moči, ta pa je že začela pojemati. Vem, da je marsikaj 
povezano s staranjem, tem neizprosnim proces, ki nadaljuje 
svojo razdiralnost, ne oziraje se na to, koliko se procesu po-
smehujem ali ga dajem v nič. Si lahko izmenjava kaj, kje in 
kako se te reči kažejo v telesu, ki ga grudijo leta. Pravkar sem 
prišel od zobozdravnika, je šel rakom žvižgat še en zob, tako 
se luščimo. Jebenti, pogoltnil (nehote) sem krvav tampon, ker 
imam še mrtev rilec od injekcije. Tako je to. Malce pozneje 
grem v Belo krajino uredit nekaj stvari v zvezi z avtom, nahra-
nit čredo mačk, segret hišo. Zaradi posega v ustno votlino je 
pismo nekoliko krajše in imam v dobrem pol strani, če se mi 
omrtvičeni jezik razveže. Za zdaj pa lep pozdrav,
Zlatk o
Zlatko, dragi brat!
Težka jeba je tole dopisovanje, če si ga preveč jemlješ k srcu. 
Če pa ga sprejmeš kot neobvezno igro, je lahko za pišočega 
povsem znosno, celo navdahnjeno in razkrivajoče. Ker se še 
nisem razblinil v centru svojega bitja, skozi katerega bi se na 
specifičen način izražala vedno sveža univerzalna modrost, 
imam na voljo le celotno, v umu akumulirano preteklost. 
Kakorkoli obračaš, karkoli si izmisliš, analiziraš, včasih z 
globokimi uvidi, z briljantnimi poetičnimi ekspresijami in 
pripovednimi bravurami, z dramatičnimi zasuki in liričnimi 
izlivi, vse ima svoj izvor v preteklosti. S tem hočem reči, da 
vsa t. i. ustvarjalnost, ki izvira iz uma, ni avtentičen izraz na-
šega bitja, ampak skovanka, preplet vsega, kar smo prebrali, 
slišali, videli, skusili, skratka vsrkali, vsak skozi svoj edinstven 
filter uma. To je ozadje povprečne človekove ustvarjalnosti 
na področjih umetnosti, znanosti in filozofije.
Prva misel, ki se je um zave, je jaz sem. Iz te misli izvirajo vse 
nadaljnje misli, ki se v nedogled množijo in potem pomešane 
z mislimi drugih umov v neskončnem številu mrgolijo v etru 
eksistence. Naši možgani so kot antena, ki lovi vse te kratke 
in dolge valove misli na najrazličnejših frekvencah. In prav 
istovetenje z mislimi je tisto, ki ustvarja iluzornega misleca. 
Če se um že v začetku ne bi identificiral s prvo mislijo, bi 
ostal v stanju čiste nedolžnosti, v stanju pred t. i. izgonom iz 
raja. Ko je Adam ugriznil v jabolko znanja, se je prvič zavedel 
samega sebe in se poistovetil s prvo mislijo jaz sem. Rodil se 
je um in z njim vsa nadaljnja kalvarija človekovega padca v 
temo neznanja, ki je vladala kraljestvu materije, vključno z 
izgubo vsakršnega stika s svojim božanskim izvorom. To je 
simbolno prikazano v prejšnjem pismu kot krog in njegov 
center. Obod kroga predstavlja kraljestvo materije, center pa 
raj. Dokler živimo v umu, se zavedamo le oboda, le občasno 
se povsem slučajno lahko zgodi, da pademo v center in smo 
nekaj bežnih trenutkov spet v raju, ne da bi se zavedali, kje 
pravzaprav smo. Prebujeni človek je dokončno prispel nazaj 
v raj, je trdno zasidran v svojem centru, v svoji pravi naravi 
in se svobodno sprehaja gor in dol med centrom in obodom, 
brez najmanjše bojazni, da bi se ga norost zunanjega sveta 
na obodu kakor koli dotaknila. »Živi v tem svetu, vendar ne 
dopusti, da on živi v tebi,« kot je rekel Buda. Kot lotosov cvet, 
ki plava na gladini jezera, ne da bi se ga voda dotaknila. 
Saj tega se zavedaš tudi sam, ne da bi prebiral Budove 
napotke, ko pišeš, da ne dovoliš neumnostim zunanjih one-
snaževalcev vdreti v svoj vsaj približno očiščen prostor. Cena 
samote je le navidezno visoka, saj je samost naša prava narava. 
Ko človek odkrije radost bivanja že samo v tem, da obstaja, 
diha, vidi in sliši, ko zna prisluhniti nezmotljivemu delova-
nju svojega telesa, v katerem trenutno prebiva, ko se začne z 
globoko hvaležnostjo zavedati, da mu je bilo telo poklonjeno 
v dar za bivanje in proslavljanje življenja, ki si ga ni z ničimer 
zaslužil, ko je hvaležen za vsak trenutek, za vsako izkušnjo, ki 
mu pride naproti, naj si bo dobra ali slaba, ko se rodi globoko, 
brezpogojno zaupanje v celotno eksistenco, ko z vso iskreno-
stjo začuti, da sta bila le um in ego, kot njegov lažni center, 
glavna zastrupljevalca in edini prepreki, da bi se vse zgoraj 
našteto lahko izrazilo v polnem razcvetu, se spontano zgodi 
predaja, vedno kot posledica globokega razumevanja, nikdar 
prej. Temu bi lahko rekli tudi zdrs v vseenost, ki ga omenjaš, 
saj se zgodi sam od sebe, brez tvojega sodelovanja. Pravzaprav 
je to popolna opustitev moškega principa samopašnega, ego-
centričnega samopotrjevanja, neprestanega bojevanja s sabo 
in svojo okolico, vmešavanja v skrite zakonitosti univerzuma, 
ki daleč presegajo domet ubogega človeškega uma in prilago-
ditev ženskemu principu prepustitve in voljnega sprejemanja, 
z brezpogojnim zaupanjem v celotno eksistenco. 
Povedano v preprostem ljudskem jeziku je to trenutek, ko 
daš noge narazen, ne da bi se zavedal, kdaj in zakaj se je to 
zgodilo. To so izkusili vsi prebujeni brez izjeme, saj je znana 
kontradikcija, da je vsak napor odveč in le ovira na poti, da se 
z vsakršnim delovanjem le oddaljuješ od sebe, če pa ne vložiš 
vse svoje energije in ne storiš prav vsega, kar je v tvoji moči, se 
ne bo zgodilo nič. In vse to je vsebovano v znanem Jezusovem 
 10. decembra 2014
17
Iz očI v očI
da je manjkala kri, to pa je že zadeva najine pregovorne 
miroljubnosti in odsotnosti globlje hudobije. 
Že dolgo nikogar ne sovražim, morda sploh nisem zares 
nikoli, tistim, ki jih ne maram, ne dovolim vstopa v glavo, 
pa je urejeno, da le ohranjam svoj brezdelni mir. Zdaj ko 
se oziram nazaj, na pretečena desetletja, se vse prevečkrat 
čutim ogoljufanega, predvsem zato, ker je vse, kar je bilo, 
vključno s tistim, kar ni bilo, tako nesramno hitro zbrzelo 
skozi mene in največkrat mimo mene. Če že sem kaj ujel, so 
bile to črepinje, ki pa jih nikoli ne bom niti poskušal sestaviti, 
saj mi zmanjkuje časa in že zelo dolgo vem, da ne bom niti 
pospravil svoje pisalne mize s številnimi predali, kjer se med 
drugimi papirji in okruški moje zgodovine skrivajo tudi tvoja 
pisma iz vojske. Zdaj se nam zdi to nepomembno, a je v tistem 
času, ko smo morali oditi v neznane kraje, med neznane in 
tuje ljudi in tam preživeti deset odstotkov svojega mladega 
življenja, takrat je bilo hudo breme in edini izhod je vodil skozi 
psihiatrične ustanove tistega režima. Je rekel neki primarij 
Blažu, da naj resno pomisli, da tisti, ki se dela norega, je po vsej 
verjetnosti tudi usekan. Usekanost pa je le drugačnost, ki se 
je tako ali tako ne da znebiti in jo počasi človek jemlje kot del 
svoje nezamenljive osebnosti, ki jo je skupaj zgnetlo okolje, 
pa predniki itn. Tako smo se pač naredili in kdo je najbolj 
kriv, se ne da odgovoriti, Tito, starši, sošolci, vino, šmarnica, 
tobak, slovenstvo, zatohli vpliv Avstrijcev, socializem, druga 
svetovna vojna, ljubezni in pohota, mozolji … 
Najbolj trapasto pa je, da se človek ne more spremeniti, 
razen če mu pade opeka na glavo. Ne gre in ne gre, brodimo po 
lastni (pa še ta lastnina je začasna) blatni lužici, se kobacamo 
in poskušamo postaviti na zadnje okončine, polni sklepov: od 
jutri pa bo drugače! Sam veš, da ne gre, kot bi bili dokončani 
že ob samem rojstvu. Kdo si ne želi, da bi bil dober, plemenit, 
lep tako in drugače, skladen s sabo in okolico? Mislim, da si 
večina ljudi tega želi. Pogled nekaj metrov od sebe pa ponuja 
popolnoma drugačen prizor, ko se svojemu plemenu lahko 
le posmehujem, če že ne privoščljivo režim. Pa še ta smeh in 
režanje imata trpek in kiselkast okus. 
Zdaj ko nekaj jamram o minljivost, o odtekanju časa, pa 
se vseeno zavedam, da sva midva in pa še kdo na boljšem, 
saj nismo izgorevali v tovarnah ali kakšnih drugih mučnih 
procesih, ki se jim reče delo, čas smo si privoščili z veliko 
žlico in ga tudi z isto merico odmetavali. Sicer pa že dolgo 
trdim, da so pregovori imenitna stvar, le da jih je treba prav 
razvozlati in tako tudi razumeti. Že dolgo vem, da je čas zlato, 
in to le takrat, ko ga porabiš zase, za tiste, ki jih imaš rad ali 
le za preprosto zretje v širni svet majhnega obzorja. Zlato pa 
vsekakor ni naporno upogibanje hrbtenice pod težo težkega 
krampa ali kakšnega drugega pripomočka, ki ne prinaša in ne 
povzroča prav nobenega užitka. Odveč je misel, da bi moralo 
biti to kratko bivanje tukaj eno samo veselje in užitek, saj je 
človek to zapravil z izgonom iz raja, ko je prijel v roke motiko 
in plug in začel variti pivo. Morda se je začelo takrat, ko je 
premlatil soseda, ki je stopil na njegovo njivo. 
Nekatere stvari in prepričanja pa se navkljub vsemu v ži-
vljenju spreminjajo, mislim na lastnino in posest zemlje. Sem 
opazil pri samem sebi, ko se mi je zdelo trapasto hlepenje po 
hiši, zemlji, lastnini, saj sem se posmehoval drugim. Potem pa 
me je svinjsko zagrabilo hrepenenje po koščku zemlje, to je bilo 
po mojem štiridesetem, kar pripisujem staranju oziroma vse 
večji privlačnosti grude. Veselje in navdušenost nad lastnim 
posestvom sta bila precejšnja. Nekega dne, po tistem, ko je 
bilo moje, sem z mačeto, ki si mi jo prinesel v dar iz Brazilije, 
sekal in klestil grmovje in se je približeval sosed, ki se je želel 
le predstaviti, morda kaj popiti … Medtem ko se je bližal, sem 
zelo resno razmišljal, da me bo napizdil, kaj neki počnem. 
Potem sem se zavedel, da je tudi grmičevje moje in preplavil 
me je val ponosnega lastništva. Le malo pozneje sem si ogle-
doval krajino in resno razmišljal, kaj naj še dokupim, kateri 
travnik in katero vrtačo, da bo tisto moje. Še dobro, da sem se 
ustavil; čeprav sem vedel že prej in vem tudi danes, da zemlja 
ne sme in ne more biti v lasti posameznika, sem obremenjen 
z lastništvom in s skrbjo v zvezi z njim, res pa je tudi, da na 
koščku zemlje dobro uspevajo tudi želje in načrti, ki pa se na 
srečo še najbolje počutijo v varnem zatočišču glave. 
Saj se dobro spominjaš neštetih načrtov že skoraj zgrajenih 
brunaric in podobne navlake, ki sva jo v obilici gojila in zali-
vala v mladosti. Sam sem šel do konca in uresničil del želja in 
sanj in ti povem, da je včasih vse skupaj tudi breme, ki porabi 
precej moči, ta pa je že začela pojemati. Vem, da je marsikaj 
povezano s staranjem, tem neizprosnim proces, ki nadaljuje 
svojo razdiralnost, ne oziraje se na to, koliko se procesu po-
smehujem ali ga dajem v nič. Si lahko izmenjava kaj, kje in 
kako se te reči kažejo v telesu, ki ga grudijo leta. Pravkar sem 
prišel od zobozdravnika, je šel rakom žvižgat še en zob, tako 
se luščimo. Jebenti, pogoltnil (nehote) sem krvav tampon, ker 
imam še mrtev rilec od injekcije. Tako je to. Malce pozneje 
grem v Belo krajino uredit nekaj stvari v zvezi z avtom, nahra-
nit čredo mačk, segret hišo. Zaradi posega v ustno votlino je 
pismo nekoliko krajše in imam v dobrem pol strani, če se mi 
omrtvičeni jezik razveže. Za zdaj pa lep pozdrav,
Zlatko
Zlatko, dragi brat!
Težka jeba je tole dopisovanje, če si ga preveč jemlješ k srcu. 
Če pa ga sprejmeš kot neobvezno igro, je lahko za pišočega 
povsem znosno, celo navdahnjeno in razkrivajoče. Ker se še 
nisem razblinil v centru svojega bitja, skozi katerega bi se na 
specifičen način izražala vedno sveža univerzalna modrost, 
imam na voljo le celotno, v umu akumulirano preteklost. 
Kakorkoli obračaš, karkoli si izmisliš, analiziraš, včasih z 
globokimi uvidi, z briljantnimi poetičnimi ekspresijami in 
pripovednimi bravurami, z dramatičnimi zasuki in liričnimi 
izlivi, vse ima svoj izvor v preteklosti. S tem hočem reči, da 
vsa t. i. ustvarjalnost, ki izvira iz uma, ni avtentičen izraz na-
šega bitja, ampak skovanka, preplet vsega, kar smo prebrali, 
slišali, videli, skusili, skratka vsrkali, vsak skozi svoj edinstven 
filter uma. To je ozadje povprečne človekove ustvarjalnosti 
na področjih umetnosti, znanosti in filozofije.
Prva misel, ki se je um zave, je jaz sem. Iz te misli izvirajo vse 
nadaljnje misli, ki se v nedogled množijo in potem pomešane 
z mislimi drugih umov v neskončnem številu mrgolijo v etru 
eksistence. Naši možgani so kot antena, ki lovi vse te kratke 
in dolge valove misli na najrazličnejših frekvencah. In prav 
istovetenje z mislimi je tisto, ki ustvarja iluzornega misleca. 
Če se um že v začetku ne bi identificiral s prvo mislijo, bi 
ostal v stanju čiste nedolžnosti, v stanju pred t. i. izgonom iz 
raja. Ko je Adam ugriznil v jabolko znanja, se je prvič zavedel 
samega sebe in se poistovetil s prvo mislijo jaz sem. Rodil se 
je um in z njim vsa nadaljnja kalvarija človekovega padca v 
temo neznanja, ki je vladala kraljestvu materije, vključno z 
izgubo vsakršnega stika s svojim božanskim izvorom. To je 
simbolno prikazano v prejšnjem pismu kot krog in njegov 
center. Obod kroga predstavlja kraljestvo materije, center pa 
raj. Dokler živimo v umu, se zavedamo le oboda, le občasno 
se povsem slučajno lahko zgodi, da pademo v center in smo 
nekaj bežnih trenutkov spet v raju, ne da bi se zavedali, kje 
pravzaprav smo. Prebujeni človek je dokončno prispel nazaj 
v raj, je trdno zasidran v svojem centru, v svoji pravi naravi 
in se svobodno sprehaja gor in dol med centrom in obodom, 
brez najmanjše bojazni, da bi se ga norost zunanjega sveta 
na obodu kakor koli dotaknila. »Živi v tem svetu, vendar ne 
dopusti, da on živi v tebi,« kot je rekel Buda. Kot lotosov cvet, 
ki plava na gladini jezera, ne da bi se ga voda dotaknila. 
Saj tega se zavedaš tudi sam, ne da bi prebiral Budove 
napotke, ko pišeš, da ne dovoliš neumnostim zunanjih one-
snaževalcev vdreti v svoj vsaj približno očiščen prostor. Cena 
samote je le navidezno visoka, saj je samost naša prava narava. 
Ko človek odkrije radost bivanja že samo v tem, da obstaja, 
diha, vidi in sliši, ko zna prisluhniti nezmotljivemu delova-
nju svojega telesa, v katerem trenutno prebiva, ko se začne z 
globoko hvaležnostjo zavedati, da mu je bilo telo poklonjeno 
v dar za bivanje in proslavljanje življenja, ki si ga ni z ničimer 
zaslužil, ko je hvaležen za vsak trenutek, za vsako izkušnjo, ki 
mu pride naproti, naj si bo dobra ali slaba, ko se rodi globoko, 
brezpogojno zaupanje v celotno eksistenco, ko z vso iskreno-
stjo začuti, da sta bila le um in ego, kot njegov lažni center, 
glavna zastrupljevalca in edini prepreki, da bi se vse zgoraj 
našteto lahko izrazilo v polnem razcvetu, se spontano zgodi 
predaja, vedno kot posledica globokega razumevanja, nikdar 
prej. Temu bi lahko rekli tudi zdrs v vseenost, ki ga omenjaš, 
saj se zgodi sam od sebe, brez tvojega sodelovanja. Pravzaprav 
je to popolna opustitev moškega principa samopašnega, ego-
centričnega samopotrjevanja, neprestanega bojevanja s sabo 
in svojo okolico, vmešavanja v skrite zakonitosti univerzuma, 
ki daleč presegajo domet ubogega človeškega uma in prilago-
ditev ženskemu principu prepustitve in voljnega sprejemanja, 
z brezpogojnim zaupanjem v celotno eksistenco. 
Povedano v preprostem ljudskem jeziku je to trenutek, ko 
daš noge narazen, ne da bi se zavedal, kdaj in zakaj se je to 
zgodilo. To so izkusili vsi prebujeni brez izjeme, saj je znana 
kontradikcija, da je vsak napor odveč in le ovira na poti, da se 
z vsakršnim delovanjem le oddaljuješ od sebe, če pa ne vložiš 
vse svoje energije in ne storiš prav vsega, kar je v tvoji moči, se 
ne bo zgodilo nič. In vse to je vsebovano v znanem Jezusovem 
spoznanju in priznanju na križu: »Naj se zgodi tvoja volja«, s 
katero se je dokončno predal. In ko smo že pri križu: Jezusa 
so pribili drugi, mi smo se pribili sami in nad nami ne piše 
I.N.R.I., ampak E.G.O.U.M., in njega so sneli prav tako drugi, 
mi se bomo morali sami.
Dragi Zlatko, pišeš mi, da je tole najino pisanje ubralo 
nenavadno pot, ki je najbrž nisva načrtovala. Nenavadno 
in nenačrtovano je dejstvo, da si sploh dopisujeva. To je ta 
večno skrivnostni, nepredvidljivo čudežni šarm življenja, ki 
človeka vedno znova veselo preseneti le v primeru, če umu 
ne pusti do besede. 
Tovariški pozdrav s sosednjega križa.
P . S.: Kuzla, bejž stran! … spi**i, jebemti! … spi**i, sm reku! … 
Dragi Marko,
prekladam se s stola na stol, še nohte sem si prejle poščipal, 
preden sem prižgal služabnika. Nisem navajen v stroj prelivati 
svojih misli, še naravnost v pisalni stroj nisem nikoli zares kaj 
zapisal. Največ sem pisal z nalivnimi peresi, pozneje pa sem 
odkril nizki karo in mehke grafitne minice, da sem potrdil tisto 
staro: svinčnik in papir, če razmažeš, pa je šmir. Na pisalni mizi 
pa imam še vedno peresnik in nekaj peres, za kakšno zares 
imenitno pisanje v slogu lepopisja, ki smo se ga nekoč morali 
učiti, pa ni bilo nič narobe. Imam še nekaj gosjih peres, ki sem 
jih nekoč kupil v Budimpešti, ošiljeno je le eno, a ga že dolgo 
nisem prijel med prste. Sploh pa nič ne pišem, ker pravzaprav 
nimam nič povedati, novega ni nič, staro pa je že tolikokrat 
prežvečeno, da se mi upira. Za zapisovanje in pisanje mi je 
všeč izum Janeza Trdine, ki je v šoli pisal z nohtom kazalca, on 
je sicer počel to zaradi tega, da je prišparal nekaj krajcarjev na 
leto. Trdinovega izuma še nisem preizkusil, najbrž ga bom, le 
noht si moram pustiti rasti. Všeč mi je že misel, kako se prek 
lastnega prsta dogaja povezava med umom in belim papirjem, 
ker je zadeva zastonj, jo vsekakor preizkusim. 
Živimo pač v času, ki je na debelo prekrit z neznanskimi 
množicami besed, pozornost bralca pa je vse bolj omejena, saj 
nam zaradi elektronskih pripomočkov, ki naj bi nas nagradili 
z neznanskimi prihranki časa, tega vedno bolj zmanjkuje, 
dokler ne bo mogočni čas dokončno zadrgnil zanke okrog 
vratu, tudi mojega in tvojega. Nekoč, že dolgo je tega, ko sem 
bil še prepričan, da imam kaj povedati in da to tudi moram, 
sem bil neko poletje visoko v hribih na planini, kjer so se 
pasle predvsem krave, in tudi nekaj koz je bilo tam. Toplo in 
sončno popoldne me je kar samo odvleklo na počasen sprehod 
po deviški pokrajini in skozi njo, ki se je razprostirala tam na 
gozdni meji. Blodil sem počasi, brez sleherne skrbi in brez 
morečih misli o nujnosti nekakšnih opravkov. Naletel sem 
na izdolbeno skalo, ki je bila tam že tisočletja, kot bi ves čas 
čakala, da me vzame v svoje kamnito naročje, kamor sem 
se tudi zleknil in ugotovil, da sva si bila narejena po meri. 
Malo naprej je bila velika skala, tako velika, da so na in po 
njej rasla tudi različna drevesa, predvsem manjše smreke in 
nekaj macesnov. Razmišljal sem o skalah in na misel so mi 
prišli najprej verzi, ki naj bi jih nekdo vklesal v skalo, kamor 
je hodil posedat več desetletij. Verzi so se baje glasili: »Bogu 
bodi hvala in tebi skala, ki si mi ta sedež dala.« 
Prekladal sem tiste verze po buči svoji, nič nisem imel za 
pisat s seboj in prav škoda se mi je zdelo, da jih bom pozabil 
in bo zaradi tega moje življenje osiromašeno. Spomnil sem 
se (med ponavljanjem verzkov, seveda), da imam v žepu 
nožič in sem z njim napisal na sedežno skalo proizvod svoje 
glave in bil pomirjen, rešil sem umotvor in se naprej predajal 
užitkom stapljanja z okolico. Ker pa hudič nikoli ne počiva, 
tudi takrat ni, saj so se zelo kmalu izza Debelega vrha nagnetli 
debeli in razgibani temni oblaki, malo hladneje je zavelo med 
drevesi in že je padlo nekaj debelih dežnih kapelj. Ja, kaj bo 
pa z mojimi verzi, napisanimi narahlo na kamen, dež jih bo 
spral in šli bojo tja, od kjer so prišli: v nič. Sploh ne počasi, 
kar urno sem se spustil po hribu navzdol, z enim očesom 
oprezajoč za oblaki, ki so se že začeli brezsramno pariti med 
seboj, do pastirskega stanu, ki mi je ponudil zavetišče. Vzel sem 
svinčnik in papir, pa hajd med še vedno redke kaplje nazaj v 
hrib, do svoje skale, je že bolj padalo, sem uspel še prepisati 
in se še vedno pravočasno, pred poletno ploho, umakniti na 
gank stana, kjer sem se potem predajal užitkom, ki jih je s 
seboj prinesla poletna nevihta. 
V buči sami pa je takrat dozorelo spoznanje, da če bi imel 
kaj zares pomembnega povedati, bi svoje sporočilo lahko 
vklesal tudi v kamen. Kot vidiš, Dergi, je spoznanje, ki je bilo 
zares osebno, ostalo in se lahko zdaj z njim šopirim. Zaradi 
takšnih spoznanj pa je kdaj v življenju lažje in se lahko ob hu-
dih poplavah mogočih in nemogočih sporočil le nasmehnem, 
največkrat pa še to ne. Ja kdo bo pa vse to prebral, kdo, me prav 
zanima, ko naj bi bilo manj več, kar je v nasprotju z današnjo 
miselnostjo, ki hrepeni po več, več in več, vsega, seveda. Niti 
tega ne vem zagotovo, če je tisto, kar se mi shrani v spomin, 
le moja izbira, ali ga moram sidrati z dodatnimi pomagali, kot 
so mraz, vročina in drugi vremenski vplivi. 
Spomnil sem se neke mrzle in jasne noči, ko sva stopala po 
ledeni cesti z Blok proti Velikim Laščam, najbrž sva zamudila 
edini avtobus. Dolga pot, pod podplati je cvilil sneg, nebo je 
bilo popackano z razkošjem zvezd. Lahko sem stopal in strmel 
v nebo, ki je bilo zelo razločno. Ne spominjam se niti utruje-
nosti, niti žeje, niti kakšnih posebnih skrbi ni bilo, le noge so 
se premikale in navkljub vsemu sva bila vedno bližje cilju, saj 
osemnajst kilometrov niti ni takšna razdalja. Isto pot si enkrat 
prej, v zametih, pregazil sam. Pa razbeljenih in veselih dni na 
otoku Unije, ko si prikorakal z na pol prazno steklenico piva, 
v njem je plavala posušena miš, in ti si rekel: »Če sem popil 
pivo do sem, ga bom pa do konca.« Rečeno, storjeno. Je vse 
to nekakšen utrjevalec spomina? Kdo mi gleda čez ramo, ko 
vem, da sem to sam? 
Prav imaš, ko praviš, da smo enkrat na obodu, tišina in 
mir v središču pa mejita na srečo, ki izgine v trenutku , ko 
se zavemo ali le spomnimo tistega, kar se v danem trenutku 
dogaja. Ni prav, da vaja dela mojstra, saj mojster naredi vajo, 
ki jo je treba v nedogled ponavljati, da bi se približali moj-
strstvu. Pa sem spet pri pregovoru, ki jih kar nekaj pomnim, 
ne vem, kdaj so nam jih vbijali v glave, a tako je bilo v tistih 
prejšnjih časih, ki so naju oblikovali, zaznamovali, ne da bi se 
sploh kdo spraševal o pravilnosti ali nepravilnosti takšnega 
početja. Ali smo sploh prišli kam naprej, če npr. dopuščamo 
živalim čutenje? Zase pa vem, da sem bil in sem še vedno 
celo preveč čuteč do živali, celo bolj kot pa do ljudi. Mislim 
predvsem domače živali, saj z divjimi nimam nobenega stika, 
takšnega mislim, da bi se jih dotikal ali božal, ker se me pač 
bojijo. V zameno za hrano, ki jim jo dajemo, pa pričakujemo 
hvaležnost, navezanost pa je le odvisnost, ki jo zamenjujemo 
z ljubeznijo. Jure Detela, ki so se mu včasih tudi posmehovali 
pri njegovi pretirani vnemi do vsega živega, je bil ne le pred 
časom, ampak popolna izjema, ki potrjuje vsa naša nenapisana 
pravila. Dosleden do smrti. 
Me razpi**ijo ugotovitve zdravojedcev, da meso ni zdravo. 
Vsako meso je prepojeno s strahom in okusom po smrti. Se-
veda ga še vedno jem, kakor tudi kadim, pa popijem kaj, pa 
mi niti ni vseeno za zdravje, a če ga bom kdaj prenehal jesti, 
bom to storil zaradi živali in ne zaradi sebičnega občutka o 
boljšem zdravju. Kako hoditi, se sukati, biti, ne da bi kogarkoli 
prizadel, da, je težko, nemogoče. Tudi v popolni osami, ki si jo 
lahko privoščijo le redki izbranci, saj je plačilo preveliko, da 
bi si ga lahko privoščil sodoben človek. Ali je sodoben človek 
tisti, ki živi prav zdaj, tega niti ne vem, vem pa, da je prav v 
vsakem obdobju naše zgodovine živelo nekaj ljudi, ki so bili 
toliko sodobni, da so bili pred svojim časom in jih okolica ni 
razumela, niti jih ni poskušala razumeti. Izolacija od pobe-
snelega vrtinca je edino, kar nam ostane. Cena samote pa je 
visoka, tako da se lahko le privoščljivo režim neumnostim, ki 
poskušajo vdreti v moj približno očiščen prostor. 
Dragi Dergi, tole najino dopisovanje je ubralo nenavadno 
pot, ki je najbrž nisva načrtovala. Sicer pa so prav vse poti, ki 
naj bi vodile do toplega žarišča vseobsegajočega bistva, prave. 
Kaj pa je umišljeno bistvo, pa pri moji veri (ki je nimam in je 
na žalost nikoli nisem imel) jaz niti ne vem. Tako je, še zase 
ne vem, nekaj posplošeno splošnega me včasih kani tudi za-
liti; da se ne utopim in zadušim, sem se prisiljen premakniti, 
malček višje. Piševa si o vsemu in hkrati o ničemer, kakor dva 
izpiralca zlata, ki vrtita in treseta svoji ponvi, v upanju, da se 
bo med blatom in gruščem kaj zalesketalo in bova lesketajočo 
se najdbo, prej ali pozneje, zamenjala za krajec kruha, ki ga 
zahteva telo. Ne dam, ne bom zamenjal, obdržal bom zase, si 
lahko dopovedujem, a sem že prevečkrat požrl zarečeni kruh. 
Med žvečenjem zarečenega kruha pa sem si že izmišljeval 
opravičila in izgovore, da bi vsaj v lastnih očeh ohranil manj 
umazano lastno podobo, ki je nanesena iz neštetih plasti tre-
nutnih prepričanj in verjetij. Biti ves čas na preži je naporno, 
tolažba o časti pa bedna. Trenutek vdaje ali zdrs v vseenost 
pa je še vedno nekje v prihodnosti, upam, da v zelo daljni. Te 
prav prisrčno pozdravljam, 
tvoj Zlatko
P . S.: Še čisto malo, bo kuzla v rit skakala, že voham njeno 
sapo.
(Nadaljevanje na www.pogledi.si)
18
Zvon
 10. decembra 2014
LAHKO BI BIL TUDI IZ ZLATA,  
A SEM SE ODLOČIL ZA SMREKO
V 
času krize, ko arhitekturni biroji odpuščajo 
projektante in zapirajo vrata, na površje pri-
hajajo nenavadne zgodbe: ena lepših je tista 
o delu Roberta Dolinarja, arhitekta, teologa, 
filozofa, rokodelca, ki se je slovenski javnosti 
približal leta 2011 z večkrat nagrajeno no-
tranjščino kapele na Poljanah. Dolinar, ki svoje projekte z 
motorno žago in dletom večinoma tudi sam izvede, svoje 
globoko poznavanje religij prevaja v subtilne prostore tišine, 
s katerimi zmore nagovarjati tudi prepričane ateiste. Po-
ljanski kapeli (sobi za kontemplacijo) so v zadnjih treh letih 
sledile še štiri nove, dve v Ljubljani, ena na Madžarskem in 
ena v Albaniji. V njih svoj arhitekturni jezik razvija in pili 
kot stari mojstri.
Na katerem projektu trenutno delate?
Pravkar iščem način, kako bi ustavil zidno plesen, ki se 
je nabirala skozi čas. Njeno večbarvno risbo na steni želim 
ohraniti ter jo vključiti v projekt arhitekture. Kot sled življe-
nja, minevanja in spreminjanja. 
V vaših kapelah z vso močjo zažarijo temeljne lastnosti 
posameznih materialov; različno obdelan les, žaganje, pol 
odlomljen pol poliran kamen, suhe rastline itn. Je to zato, 
ker jih obdelate z lastnimi rokami? 
Vse, kar vidim v naravi, se mi zdi lepo. Kaj pa vem, morda 
iščem obraz, ki sem ga imel, preden je nastal svet. Tako je 
pisal W. B. Yeats. Morda zgolj želim priti do esence materije. 
Čeprav vem, da tega nikoli ne bom dosegel, slutim, da je to 
moja pot. 
Vaši prostori so grobi in subtilni hkrati, predvsem pa so 
to prostori, kjer poleg vida sodeluje tudi tip. V kapelah smo 
povabljeni, da se usedemo na tla bosi, da z roko zdrsimo po 
grobi strukturi vrat, še zlata kljuka ni čisto gladka. To v tradi-
cionalnih prostorih krščanskega bogoslužja ni vsakdanje. 
Zanima me vse, kar sodobnemu človeku lahko pomaga. 
Ignacij Lojolski, človek daljnega 16. stoletja, si je postavil 
pravilo tantum quantum. Narediti toliko, kolikor pomaga. 
Nič manj in nič več. Gre za iskanje ravnotežja. Osebno mi 
dekorativizem ni blizu, konceptualizem pa se je izkazal za 
neživljenjskega.   
Lahko arhitektura oz. umetnost človeku pomaga?
Osebno verjamem, da arhitektura, ki nima namena iz-
boljšati kvalitete življenja človeka ali skupnosti, nima no-
benega smisla. Umetnost, ki komentira dogajanje v družbi, 
je najbrž že legitimna, vendar me kot njenega uživalca ali 
odjemalca ne zadovoljuje. Verjamem, da celo krik ni dovolj 
in da umetnost mora iti dlje. 
Na kakšen način je snovanje sakralnega prostora dru-
gačno od snovanja posvetne arhitekture?
Vsak projekt je primer zase. Tako pri snovanju sakralne 
kakor profane arhitekture je vprašanje, koliko sem odprt 
za opazovanje in predvsem poslušanje. Je pa res, da je, kar 
se tiče sakralnega, tu več neznanega in težje opisljivega. 
Vsekakor gre za manj oprijemljivo snov.    
Kaj mora prebivati v arhitektu, da zmore ustvariti sveti 
prostor? Kaj je vaše vodilo, za koga delate – za uporabnika, 
zase, Boga, naravo, naročnika? 
Ne smem moralizirati, kaj bi nekdo moral imeti. Ne glede 
na to, da smo ljudje učljiva bitja, ostajamo pač to, kar smo. 
Možno je sicer, da iz nevernika postanem vernik, možno 
pa je tudi obratno. 
Sam se predvsem poskušam vživeti v uporabnika, 
ki išče prostor, kjer bi se umiril ter tam laže prisluhnil 
sebi in presežnemu znotraj sebe. Opazujem sodobnega 
človeka, ki čuti in včasih tudi izrazi potrebo po meditaciji 
ali molitvi. Da bi lažje vstopil v njegov svet, prebiram 
svete spise. Pomemben je študij izročila in tradicije. Ker 
vse to zahteva veliko časa, sem pri razvoju projektov 
počasen.  
V Londonu ste študirali staroarabski jezik.  
Po študiju arhitekture v Ljubljani in filozofije v Padovi 
sem leta 2007 odšel v London študirat teologijo, kateri se je 
pozneje pridružil še študij islama in staroarabskega jezika. 
Pred tem sem namreč dve leti živel in delal v Albaniji in tam 
spoznaval islam predvsem skozi vsakdanje življenje. Želel 
sem ga razumeti globlje, v Londonu pa je bilo možnosti 
kvalitetnega študija veliko.  
V eni zadnjih številk revije Kunst und Kirche sem zasledila 
fotografijo neke nemške kapele, v kateri so uporabili vašim 
na moč podobne arhitekturne elemente: grobo rezane stolč-
ke, križ, ki se razteza čez celo stranico ... V vaših kapelah je 
nekaj, s čimer bi se očitno lahko istovetili protestanti.
Mislim, da globlje in iskreneje ko grem v raziskovanje 
lastne religije, bližje pridem drugim. Čeprav se zavedam, da 
so drugi svetovi drugačni od mojih pokrajin, odkrivam, da so 
si mistične izkušnje različnih svetovnih religij presenetljivo 
podobne. Mislim, da je po tovrstnem odkritju laže srečati in 
tudi sprejel drugega. Tako počasi pozabljam na predsodke in 
si pustim manj prostora za uničevalne ideologije. S tem tudi 
poza in tudi tekmovanje počasi izgubljata svoj pomen. 
Nekoč ste delali prostor za molitev v azilnem domu, 
kjer molijo ljudje različnih veroizpovedi. Kaj je univerzalno 
vsem? Kako ste to transformirali v prostor?
Ko sem pred desetimi leti prvič prišel v azilni dom, sem 
tam srečal ljudi zelo različnih narodnosti. Imeli pa so eno 
skupno stvar: izkušnjo izgube doma. Pet oseb iz Butana, 
budistov, se je zbiralo pred praznim zidom. Begunci iz mu-
slimanskih dežel so se večkrat na dan shajali k molitvi. 
Glavno vprašanje zame kot arhitekta je bilo, kako tem ljudem 
povrniti vsaj košček, vsaj nekakšen okus doma. 
Robert Dolinar, arhitekt, teolog, filozof, rokodelec
Foto Luka Markež
Lahko razložite nekaj simbolov, ki jih uporabite v kapeli 
– ribo, kroglo, križ?
Nekdo, ki je nekoč nameraval sestaviti leksikon simbo-
lov, je za nasvet vprašal C. G. Junga, gotovo enega največjih 
poznavalcev simbola in nezavednega. Ta mu je odgovoril 
nekako tako: ne delajte tega, preden za vsak simbol ne iz-
date ene knjige. Riba je torej riba. Križ je križ. Vendarle, te 
stvari morda spominjajo še na kaj drugega. Na kaj, to bom 
prepustil drugim. 
V šentviški kapeli osnovne šole Alojzija Šuštarja ste 
naredili čudovita vratca tabernaklja, perforacija na lesu je 
obrtniško nedoumljiva, prav sublimno lepa. 
V jutrih se tabernakelj napolni s svetlobo edinega okenca 
na fasadi in jo nato oddaja vso noč. Seveda bi bil ta prostor 
najsvetejšega lahko tudi iz zlata, tako kot običajno, vendar 
sem se odločil za smreko. Že prej omenjeni svetnik iz Loyole 
je poudarjal, naj Boga iščemo v vseh stvareh. In verjel je, 
da ga je tam mogoče tudi najti. Mene pa je zanimalo, kaj je 
znotraj lesa, kaj biva pod površino.  
Albanska kapela pa se v nasprotju z ostalimi odpira 
navzven. Zakaj?
Drug naročnik, druga kultura, drugačna skupnost. Dru-
gačna klima, drugačna orientacija, drugačni vetrovi, drugač-
na svetloba, barva neba. Glavni izziv zadnjega albanskega 
projekta sem videl v vprašanju, kako odpirati kapelo, ki smo 
jo postavili med notranje dvorišče šole, dvorišče na drugi 
strani nasproti upravnim stavbam in šest metrov visokim 
zidom italijanskega konzulata. 
Namesto tlakovanja dvorišča pred upravnim delom smo 
posadili dvanajst oljk. Tako se pogled iz kapele ustavi na 
petdeset let starem drevesu na vrtu, mimo debla in skozi 
veje pa spolzi naprej v nasad. Nova zasnova hkrati zakrije 
neprijeten pogled na visoke zidove ter upravne stavbe. Z vrta 
v notranjost kapele prihaja luč mediteranskega sonca. Ta se 
odbija od glinenih tal, se ujame pod zakrivljenim stropom 
ter prši po površinah in stenah prostora. 
Je kapela v obliki sobe znotraj večje stavbe, ki ni name-
njena bogoslužju, v zgodovini arhitekture običajna stvar 
ali je to nov arhitekturni tip?
Živimo v času, ko so vsaj na Zahodu množične verske 
prireditve postale prej izjema kot pravilo. Po začetkih, ko 
je bilo krščanstvo vera katakomb in hišnih cerkva, ter po 
stoletjih gradnje katedral se očitno spet vračamo v čase 
manjših skupnosti. Manj je potrebe po večjih prostorih 
srečevanja, velike cerkve pa so postale turistične atrakcije ter 
zakladnice zgodovine umetnosti. Čudoviti muzeji. Hkrati pa 
ljudje, vrženi med razrahljane medsebojne odnose in zasuti 
z vsakdanjimi obveznostmi, danes morda bolj kot kdajkoli 
prej iščemo prostore počitka in umiritve. Arhitektura pa naj 
bi v vsaki dobi odgovarjala na potrebe človeka …      
Bi se strinjali z mislijo angleškega arhitekta Quinlana 
Terryja, da »vse do danes ni v zgodovini sveta človek še 
nikoli tako odkrito in silovito in v celoti zavračal Boga« in da 
»nam kovine, steklobeton in plastika, dvigala z električnim 
pogonom, umetna razsvetljava in klimatizacija omogočajo 
nebrzdano in nenadzorovano svobodo, čemur nismo več 
Kapela OŠ Alojzija Šuštarja.  
Šentvid, Ljubljana, 2014  
(Robert Dolinar v ospredju)
Detajl tabernaklja v Šentvidu
Živimo v času, ko so vsaj na 
Zahodu mnoŽične verske 
prireditve postale prej iZjema 
kot pravilo. po Začetkih, 
ko je bilo krščanstvo vera 
katakomb in hišnih cerkva, ter 
po stoletjih gradnje katedral 
se očitno spet vračamo v čase 
manjših skupnosti. manj je 
potrebe po večjih prostorih 
srečevanja, velike cerkve 
pa so postale turistične 
atrakcije ter Zakladnice 
Zgodovine umetnosti. 
JanJa Brodar 
 10. decembra 2014
19
Zvon
LAHKO BI BIL TUDI IZ ZLATA,  
A SEM SE ODLOČIL ZA SMREKO
vse to zahteva veliko časa, sem pri razvoju projektov 
počasen.  
V Londonu ste študirali staroarabski jezik.  
Po študiju arhitekture v Ljubljani in filozofije v Padovi 
sem leta 2007 odšel v London študirat teologijo, kateri se je 
pozneje pridružil še študij islama in staroarabskega jezika. 
Pred tem sem namreč dve leti živel in delal v Albaniji in tam 
spoznaval islam predvsem skozi vsakdanje življenje. Želel 
sem ga razumeti globlje, v Londonu pa je bilo možnosti 
kvalitetnega študija veliko.  
V eni zadnjih številk revije Kunst und Kirche sem zasledila 
fotografijo neke nemške kapele, v kateri so uporabili vašim 
na moč podobne arhitekturne elemente: grobo rezane stolč-
ke, križ, ki se razteza čez celo stranico ... V vaših kapelah je 
nekaj, s čimer bi se očitno lahko istovetili protestanti.
Mislim, da globlje in iskreneje ko grem v raziskovanje 
lastne religije, bližje pridem drugim. Čeprav se zavedam, da 
so drugi svetovi drugačni od mojih pokrajin, odkrivam, da so 
si mistične izkušnje različnih svetovnih religij presenetljivo 
podobne. Mislim, da je po tovrstnem odkritju laže srečati in 
tudi sprejel drugega. Tako počasi pozabljam na predsodke in 
si pustim manj prostora za uničevalne ideologije. S tem tudi 
poza in tudi tekmovanje počasi izgubljata svoj pomen. 
Nekoč ste delali prostor za molitev v azilnem domu, 
kjer molijo ljudje različnih veroizpovedi. Kaj je univerzalno 
vsem? Kako ste to transformirali v prostor?
Ko sem pred desetimi leti prvič prišel v azilni dom, sem 
tam srečal ljudi zelo različnih narodnosti. Imeli pa so eno 
skupno stvar: izkušnjo izgube doma. Pet oseb iz Butana, 
budistov, se je zbiralo pred praznim zidom. Begunci iz mu-
slimanskih dežel so se večkrat na dan shajali k molitvi. 
Glavno vprašanje zame kot arhitekta je bilo, kako tem ljudem 
povrniti vsaj košček, vsaj nekakšen okus doma. 
Robert Dolinar, arhitekt, teolog, filozof, rokodelec
Foto Luka Markež
Foto Boštjan kikeLj Foto roBert DoLinar
Lahko razložite nekaj simbolov, ki jih uporabite v kapeli 
– ribo, kroglo, križ?
Nekdo, ki je nekoč nameraval sestaviti leksikon simbo-
lov, je za nasvet vprašal C. G. Junga, gotovo enega največjih 
poznavalcev simbola in nezavednega. Ta mu je odgovoril 
nekako tako: ne delajte tega, preden za vsak simbol ne iz-
date ene knjige. Riba je torej riba. Križ je križ. Vendarle, te 
stvari morda spominjajo še na kaj drugega. Na kaj, to bom 
prepustil drugim. 
V šentviški kapeli osnovne šole Alojzija Šuštarja ste 
naredili čudovita vratca tabernaklja, perforacija na lesu je 
obrtniško nedoumljiva, prav sublimno lepa. 
V jutrih se tabernakelj napolni s svetlobo edinega okenca 
na fasadi in jo nato oddaja vso noč. Seveda bi bil ta prostor 
najsvetejšega lahko tudi iz zlata, tako kot običajno, vendar 
sem se odločil za smreko. Že prej omenjeni svetnik iz Loyole 
je poudarjal, naj Boga iščemo v vseh stvareh. In verjel je, 
da ga je tam mogoče tudi najti. Mene pa je zanimalo, kaj je 
znotraj lesa, kaj biva pod površino.  
Albanska kapela pa se v nasprotju z ostalimi odpira 
navzven. Zakaj?
Drug naročnik, druga kultura, drugačna skupnost. Dru-
gačna klima, drugačna orientacija, drugačni vetrovi, drugač-
na svetloba, barva neba. Glavni izziv zadnjega albanskega 
projekta sem videl v vprašanju, kako odpirati kapelo, ki smo 
jo postavili med notranje dvorišče šole, dvorišče na drugi 
strani nasproti upravnim stavbam in šest metrov visokim 
zidom italijanskega konzulata. 
Namesto tlakovanja dvorišča pred upravnim delom smo 
posadili dvanajst oljk. Tako se pogled iz kapele ustavi na 
petdeset let starem drevesu na vrtu, mimo debla in skozi 
veje pa spolzi naprej v nasad. Nova zasnova hkrati zakrije 
neprijeten pogled na visoke zidove ter upravne stavbe. Z vrta 
v notranjost kapele prihaja luč mediteranskega sonca. Ta se 
odbija od glinenih tal, se ujame pod zakrivljenim stropom 
ter prši po površinah in stenah prostora. 
Je kapela v obliki sobe znotraj večje stavbe, ki ni name-
njena bogoslužju, v zgodovini arhitekture običajna stvar 
ali je to nov arhitekturni tip?
Živimo v času, ko so vsaj na Zahodu množične verske 
prireditve postale prej izjema kot pravilo. Po začetkih, ko 
je bilo krščanstvo vera katakomb in hišnih cerkva, ter po 
stoletjih gradnje katedral se očitno spet vračamo v čase 
manjših skupnosti. Manj je potrebe po večjih prostorih 
srečevanja, velike cerkve pa so postale turistične atrakcije ter 
zakladnice zgodovine umetnosti. Čudoviti muzeji. Hkrati pa 
ljudje, vrženi med razrahljane medsebojne odnose in zasuti 
z vsakdanjimi obveznostmi, danes morda bolj kot kdajkoli 
prej iščemo prostore počitka in umiritve. Arhitektura pa naj 
bi v vsaki dobi odgovarjala na potrebe človeka …      
Bi se strinjali z mislijo angleškega arhitekta Quinlana 
Terryja, da »vse do danes ni v zgodovini sveta človek še 
nikoli tako odkrito in silovito in v celoti zavračal Boga« in da 
»nam kovine, steklobeton in plastika, dvigala z električnim 
pogonom, umetna razsvetljava in klimatizacija omogočajo 
nebrzdano in nenadzorovano svobodo, čemur nismo več 
kos. Naš bog sta cenena, pa zato malo trajna gradnja ter 
maksimalni profit«?
Vsaj kar se tiče zahodnega sveta, ima Terry najbrž prav. 
Renesansa je človeka postavila v središče, razsvetljenstvu 
in veri v človeški razum sta sledila industrializacija ter ne-
izmerno hiter tehnološki napredek. Moderni človek vse 
analizira, ker verjame, da je vse mogoče razložiti. 
Z novimi pridobitvami pa se je posameznik postopoma 
oddaljil od narave. Tisto, kar je bilo skozi stoletja skrivnostno, 
smo izrinili iz svojega vsakdana. Pridih svetega, ki je bil prej 
prisoten v vseh kulturah, je izginil. Boga ni več in ni več 
svetov onkraj. Mircea Eliade govori o modernem človeku 
kot o nereligioznem bitju. Sodobna arhitektura je hote ali 
nehote proizvod tega časa.
Sodobne stavbe so strašno generične. Smo bogatejši kot 
naši predniki, pa na neki način gradimo slabše.
Predvsem gradimo hitreje. Zahtevamo, da bi se to, kar si 
bomo zaželeli jutri, uresničilo že danes. Ne vem, če vemo, 
kaj bi radi. Tudi podiramo hitreje. V tem smislu so časi 
gotovo drugačni. In ko tudi sam nasedem potrošniški lo-
giki, imam kot arhitekt predvsem veliko možnosti, da bom 
zgradil slabo hišo.  
Več let ste živeli v Albaniji in tudi v Angliji. Kako bi opi-
sali razliko v duhovnosti teh dveh narodov? In tisto, ki jo 
čutite vmes, doma?
Vsaka dežela in vsaka kultura ima svojo zgodovino, lastno 
zgodbo in z njo tudi probleme. Tudi o tem bi se lahko po-
govarjala ure in ure. Če pa strnem primerjavo domovine z 
deželami, v katerih sem živel vsaj nekaj let, potem mi pride 
na misel, da mi morda nekoliko preveč kompliciramo. Tudi 
kar se tiče izražanja religioznega. Po eni strani hitro sodimo, 
po drugi pa težko sprejmemo kritiko. 
Materialnost in telesnost vam očitno nista tuji. 
Krščanstvo govori o inkarnaciji božjega duha v svet mate-
rialnega. O tem, da je šele človeško telo pravi tempelj duha. 
Zanima me arhitektura kot zgodba, v kateri se znajdete doma. 
Prostor, kjer si upate biti to, kar v resnici ste. In kaj mislite, 
bi bilo za ustvarjalca arhitekture lepše, kot da se ta vsaj za 
trenutek lahko dotakne vaše duše?
Kakšen prostor, atmosfero, trenutek potrebujete, da 
začutite stik z Bogom, ali da se čutite scela povezanega s 
stvarstvom? Kako vzdržujete duhovno kondicijo?
Rad imam naravo. Veliko tečem. Enkrat na leto si privo-
ščim osem dni tišine.
Nekoč sva želela iskati Plečnikove vzporednice v lite-
raturi …
Saj res! Odlična ideja.
… kaj berete?
Pesmi iz zbirke Tvoja imena Gorazda Kocijančiča. Pred 
tednom dni sem se tretjič čudil Jančarjevemu Pogledu an-
gela. Lepoti jezika, ki teče kot reka. Jezik, ki ga vidim v 
krošnjah dreves. Ko sem pred dnevi odhajal iz Anglije, sem 
si v bukvarni kupil predavanja, ki jih je John Ruskin imel 
na oxfordski univerzi v drugem semestru leta 1870. Namen 
mojega potovanja na Otok je bil ogled neke cerkve iz obdobja 
viktorijanske gotike, zgrajene leta 1871. Torej zdaj berem 
Ruskinova razmišljanja o svetlobi …   
V Manchester so vas povabili, da jim pomagate prenoviti 
to stavbo. To je za vas velik preskok v merilu. Za kakšno 
nalogo gre?
Da, res je preskok v merilu kakor tudi v kulturi, načinu 
razmišljanja. Tega se močno zavedam. Gre za veliko cerkev 
iz obdobja t. i. viktorijanske gotike, neogotike. Stoji na kraju, 
ki je bilo nekdaj središče industrije ter delavskega razreda, 
danes pa je sredi stavb in kampusov treh univerz, z odličnim 
glasbenim konservatorijem, politehniko, arhitekturo itn. Tu 
je denimo študiral Norman Foster. 
V tej cerkvi se zdaj ob nedeljah zbere med 300 in 400 
študentov, ki prihajajo iz zelo različnih kultur, pravzaprav 
s celega sveta. Že dlje časa je obstajala želja, da bi notra-
njost cerkve preuredili in izboljšali, saj ta liturgično ni več 
ustrezna. Je pa državni spomenik prvega reda in nanjo so 
vsi zelo ponosni. S tem gotovo vstopam v zanimivo kulturo, 
Angleži namreč ljubijo tradicijo, hkrati pa dajejo prostor 
nebotičnikom, ki imajo celo tla in strope iz stekla. Ker je 
projekt še zelo na začetku, o njem ne bi rad preveč govoril. 
Upam le, da bom naročnikom lahko na tak ali drugačen 
način pomagal.  ¾
Kapela OŠ Alojzija Šuštarja.  
Šentvid, Ljubljana, 2014  
(Robert Dolinar v ospredju)
Osrednji prostor šentviške kapele
Notranjščina kapele v Skadru, Albanija
Detajl tabernaklja v Šentvidu
Živimo v času, ko so vsaj na 
Zahodu mnoŽične verske 
prireditve postale prej iZjema 
kot pravilo. po Začetkih, 
ko je bilo krščanstvo vera 
katakomb in hišnih cerkva, ter 
po stoletjih gradnje katedral 
se očitno spet vračamo v čase 
manjših skupnosti. manj je 
potrebe po večjih prostorih 
srečevanja, velike cerkve 
pa so postale turistične 
atrakcije ter Zakladnice 
Zgodovine umetnosti. 
Foto Luka Markež
20
Zvon
 10. decembra 2014
Kdo izgubi, Ko se izgubi bralec?
Raziskava Knjiga in bralci 5 je pokazala, da kljub številnim spodbudam število bralcev 
slovenskih knjig upada. Še zlasti med tradicionalnimi bralci: izobraženci.
Andrej BlAtnik
T
uje študije o založništvu ugotavljajo, da so zanj 
potrebna interdisciplinarna znanja in veščina 
urejanja sorazmerij med njimi. Ne le zato, ker se 
študij in znanost o založništvu pojavljata šele v 
zadnjih desetletjih, temveč ker so knjige izdelek, 
ki od nekdaj združuje vrsto znanj in veščin. 
Samo Rugelj je zelo živ dokaz te teze: diplomant farmacije, 
magister ekonomije in doktor knjigarstva je hkrati teoretik 
in praktik založništva, solastnik in sodirektor podjetja in 
(tudi) založbe UMco, med drugim izdajatelja Bukle. 
Založniki veljajo za »trgovce kulture« in Rugelj čas, ko sta 
se ta dva pojma začela razhajati (kljub študijam staroste slo-
venske založniške vede Martina Žnideršiča ni ravno splošno 
znano, da sta bila trdno povezana že v socializmu, veliko-
krat zasledimo prepričanja, da je bilo tedaj vse založništvo 
državno regulirano in financirano), umešča v konec devet-
desetih, na »prvo pomembno križišče, kjer sta se slovenski 
knjižni trg in slovenska knjižna kultura razcepila« (str. 27). 
Takrat se nadomeščanje zmanjšane prodaje posameznega 
knjižnega naslova s povečevanjem števila izdanih naslovov 
najbolj razmahne in produkcijski in recepcijski standardi se 
drastično spremenijo. 
Rugelj ugotavlja, da se »slovensko založništvo sedaj na-
haja tudi v obdobju t. i. menjave generacij, torej notranjega 
vsebinskega prestrukturiranja, saj panogo ob koncu svoje 
delovne kariere počasi zapuščajo še zadnji uredniki starega 
kova, ki so se prvenstveno vsebinsko ukvarjali s knjigami, 
na drugi strani pa vanjo prihajajo novi kadri, ki knjige gle-
dajo tudi veliko bolj v tržnem kontekstu« (str. 86). Letošnji 
Schwentnerjev nagrajenec Zdravko Duša, eden teh 'zadnjih 
urednikov starega kova', je začetek preobrazbe opisal z raz-
liko med oblikovanjem programa in urejanjem posameznih 
knjig. Pri slednjem pogled na celovitost intelektualne krajine, 
v katero knjiga vstopa, postane manj pomemben; še zlasti 
kadar so knjige za objavo izbrane po nevsebinskih kriterijih, 
se uredniško delo velikokrat spremeni v (bolje ali slabše 
opravljeno) storitev, ki ne prinaša tradicionalne verifikacije 
knjižne vsebine, češ da je zrela za vstop v javnost, ampak 
presojo o tej zrelosti prepušča odzivu, ki nastopi po objavi.
Odvisne in neodvisne založbe
Za vsaj boljše razumevanje, če že ne urejanje slovenskega 
knjižnega polja Rugelj ponuja več tipologij. Po sorodnostih 
združi bralce, knjigarne in založbe, slednje po tipu knjig, ki 
jih izdajajo, a za stanje na knjižnem trgu je nemara usodnejša 
delitev na odvisne in neodvisne založbe. Ne od kake ideo-
loške zunanje sile, kakor bi to delitev razumeli po starem 
besednjaku, temveč na tiste, ki nimajo lastnih knjigarn, 
in tiste, ki jih imajo. Knjigarne postajajo pri prodaji knjig 
vse pomembnejši dejavnik, saj zastopniška prodaja izumi-
ra, direktna prodaja prek spleta in na dogodkih pa se šele 
uveljavlja (in omejitve Zakona o enotni ceni knjige ji niso v 
pomoč, lahko pripomnimo – knjigarnam pa). 
Lastniško povezavo med različnimi členi v komunika-
cijskem krogu knjige tuja strokovna literatura razume kot 
znak založniške nerazvitosti (spomnimo se, da so bili prvi 
založniki hkrati tudi tiskarji, uredniki in knjigotržci svojih 
izdaj!) in v slovenskem položaju, kjer založniki z lastnimi 
knjigarnami daleč največ prodajo v teh knjigarnah, nekateri 
pa knjig drugih založb sploh ne prodajajo, je zavedanje, da je 
tako tudi drugje po nekdanji Vzhodni Evropi, pičla tolažba. 
Tudi iz te delitve izhaja polarizacija slovenskega založniške-
ga polja na komercialni in kulturni del, ki sta oba, vsak po 
svoje, prvi s knjižničnim odkupom, drugi prek subvencij, v 
veliki meri odvisna od javnih sredstev. Izgubljeni bralec na 
več mestih analizira, kako vse pomembnejši distribucijski 
center in kupec postanejo knjižnice, in opozarja tudi, da to 
Rugljeva knjiga je izhodišče, 
ob kateR em bi lahko začeli 
svojo dejavnost misliti in 
pRemišljati v maR sikateR i s 
knjižnimi vsebinami povezani 
dejavnosti, zlasti pa v 
tistih, ki se lokaliziR ajo v 
slovenskem jeziku.
do boli MisliTi. izruTi TeMo.
Najnovejši izbor pesmi Toneta Pavčka bo verjetno vsaj za zdaj tudi definitivni – pred nas 
prihaja namreč v klasični zbirki Kondor, kjer tovrstni izbori že kanoniziranih ustvarjalcev 
praviloma obveljajo za najbolj referenčne.
MAtej krAjnc
K
o govorimo o poeziji Toneta Pavčka, govori-
mo po navadi o poeziji vitalizma, optimizma 
in tozadevne refleksije, vendar dobijo vse te 
oznake pri podrobnem branju njegovega opusa 
precej bolj kompleksne podpomene, kot se 
zdi na prvi pogled. Pavčka se spominjamo kot 
lovca rim, spominjamo se ga kot gromoglasnega interpreta 
lastnih pesmi, tudi kot večnega ohranjevalca otroškosti v 
svojem opusu za mlade in najmlajše, literarna zgodovina pa 
ga kar prevečkrat pušča v dveh predalih: »murnovskem« in 
že omenjenem za otroke in mladino. 
Zanimivo je, da je le redkokateri literarni zgodovinar do 
zdaj resnično definiral t. i. »poezijo za otroke in mladino« 
in jo uvrstil ob bok t. i. »resnemu« opusu. To se ne zgodi 
niti v pričujoči izdaji: »resne« pesmi so nujno ločene od 
tistih drugih. Razumemo sicer namen takega izbora: pri 
kvantiteti (in kvaliteti) Pavčkovega pesniškega opusa bi obe 
plati njegovega pesniškega značaja segli verjetno nekam do 
tisoč strani ali čez, vendar bi v prihodnosti veljalo začeti z 
združevanjem enega in drugega; tu seveda nikakor ne gre 
zgolj za Pavčka.
koraki
Vsak od »pesnikov štirih«, skupine, v kateri je Pavček 
v petdesetih letih 20. stoletja vidneje stopil na literarno 
sceno, je imel svoje pesniško »ozadje«: Kovič se je zgledoval 
po simbolizmu in eksistencializmu francoskih ter nemških 
pesnikov, Zlobec italijanskih, Menart je izhajal iz (neo)ro-
mantike angleškega 19. stoletja in reistične satire francoskih 
in angleških pesnikov 20. stoletja, Pavček pa je v svoji poeziji 
spočetka izkazoval izročilo ruskih pesnikov, zlasti Jesenina 
in pa slovenske moderne, predvsem Murna in Ketteja. Zlasti 
v Pesmih štirih spoznamo Pavčka kot človeka, ki išče naravo 
kot bivanjsko in hkrati tudi kot pesniško osmislitev. 
Še v prvi samostojni zbirki, Sanje živijo dalje (1958), je 
to izročilo močno prisotno, vendar pa se že nakazuje tudi 
temnejša plat Pavčkovega pesniškega značaja, srečanje in 
tuhtanje o realnosti življenja, ki je še vedno kipeče, a že 
begavo in v svoji kipečnosti tudi ujeto (Ujeti ocean). Kdor 
je bil presenečen nad ujetostjo Pavčkovega oceana, je ver-
jetno zgolj bežno preletel pesem Očetu v Pesmih štirih. Da, 
Pavček načeloma ves čas svojega pisanja sporoča bralcem, 
da je vredno živeti, stati in obstati, vendar jim sporoča tudi, 
da to nikakor ni lahko. Pavčkovo »živeti« je tudi »preživeti« 
(Živeti, Glagoli), a ne z resignacijo, pač pa, ker je vsaka druga 
možnost še bolj temna, ker človeški značaj ni značaj brez-
izhodnosti in obupa, čeravno ga pozna in (nikoli resnično 
ne) dojame, pač pa gre za borbeni značaj, za značaj obstoja, 
»ruvanja teme«. 
»Biti« je največja vrednota, četudi se nekateri eksistencia-
listi in avantgardniki s tem morda ne bi strinjali: čemu »biti« 
za vsako ceno, bi se vprašali. Medtem ko je denimo Kovičeva 
pesniška ontologija morda najbolje opisana v zadnji kitici 
njegove uvodne pesmi iz Pesmi štirih (Bela pravljica), namreč 
s tesnobno podobo stopinje, gazi v snegu, na katero vedno 
znova pada sneg, nekakšna intelektualna recepcija stvarnosti 
torej, gre pri Pavčku venomer za stoičnost, v kateri sanje živijo 
dalje, tudi v njegovih najboljših (in najtemnejših) knjigah, 
od Zapisov prek Poganskih hvalnic do Dediščine (1972–1983). 
V njih stojijo in obstojijo njegova človeška (in pesniška) 
iskanja, dvomi, ki se vedno znova iztekajo v »glagole«, le da 
na koncu tega stoji največja osebna tragedija – izguba sina. 
Dediščina tako, v pogledu sežetja minljive bivanjskosti in 
pesniške moči sprejemanja življenja, ki gre naprej, zares 
ostaja Pavčkova osrednja zbirka. 
Čemu sta ravno bolečina in tragedija tisti, ki v veliki večini 
primerov dokončno izoblikujeta kakovostno podobo opusa 
določenega umetnika? Drugače vprašano: čemu s pesmimi 
tragedije in bolečine pesnik po navadi ustvari tudi svoja naj-
boljša in najbolj antologijska dela? Odgovor je verjetno prav 
ta: zaradi te bolečine in tragedije. Samo resnični umetniki jo 
znajo osmisliti v tragično, a veličastno obeležje lastne poeti-
ke. Tudi pesmi obupa pri Pavčku niso pesmi obupovanja in 
brezizhodnosti, pač pa lakmusov papir njegove človeške in 
pesniške drže, ki jo vedno znova predvideva in zapisuje in 
pri tem ne prelomi »programskosti« svojega pisanja, rdeče 
niti, ki jo zapiše v Glagolih in v Živeti. V Dediščini objavi 
pesem Še enkrat glagoli in z njo znova potrdi tisto, kar je 
že zapisal v prvi pesmi in kar v pričujočem izboru stoji na 
zadnjih platnicah (Živeti). 
Postdediščina
Po vsem tem ni več dvoma, kako je s stoičnostjo pri Pavčku. 
Bivanjskost je zanj danost, v katero ne podvomi niti v časih 
najhujših bivanjskih kriz. Navidezna resignacija iz druge 
kitice pesmi Živeti, v kateri skorajda predvidi prihajajočo 
tragedijo, se osmisli v borbeno stoičnost iz zadnjih dveh 
verzov. Ta je pri Pavčku najizrazitejša – Zlobec jo skoraj pra-
viloma zre skoz prizmo dvoedine ljubezni, kot sam zapiše, in 
življenjske udarce osmišlja tudi ali zlasti z bližino ljubljene 
žene, Menart se zateče v satiro, Kovič pa o bivanjski pro-
blematiki govori skoz simbolizem. Podobno je denimo pri 
Svetlani Makarovič, katere bivanjskost je vedno prikazana z 
medbesedilnimi (zaklinjevalnimi) obrazci, če pod to lahko 
štejemo slog in ritem ljudske pesmi … in seveda ontološki 
posmeh v brk smrti in drugim nevšečnostim, ki tudi Menartu 
ni tuj (Post festum). 
V postdediščinskih pesmih se Pavček precej vrača k 
minevanju, čeprav ne programsko kot denimo Fritz (ki 
prav tako nikoli ne opusti življenja na račun resignacije 
ali podložnosti bolečini, pač pa se satirično nonšalantno 
in pesniško presežno loteva banalnosti življenja in smr-
ti), na plano pa vse do zadnje zbirke vse bolj spet prihaja 
»murnovski« pol iz Pesmih štirih in Sanj. Z izjemo Ujetega 
oceana in posameznih drugih pesmi se Pavček formalno 
drži »tradicije«, če s tem imenom poimenujemo spoštovanje 
ter ohranjanje rime in ritma, a hkrati oboje preoblikuje v 
svoj značilen ritem »gromoglasnega pripovedovanja«, ki 
nam je najbolj znan iz otroških in poznejših pesmi. V ob-
dobju 1972–83 je to »eksistencialistični« ritem; to naj v tem 
kontekstu pomeni, da ga narekuje vsaka pesem posebej, da 
se rima ne podreja pesmi in da je tudi struktura ritmično 
nekoliko bolj razvezana. 
Vedno iti naprej
Izbor je opravil in spremno besedo napisal dr. Matjaž 
Kmecl; v njej je tudi podrobneje opisal Pavčkov pesniški 
značaj in njegova obdobja. Zbirko pesmi seveda lahko od-
prete kjerkoli in si iz priloženega izberete pesmi (zaporedja 
...), ki jih boste brali (kako jih boste brali ipd.). Vendar se za 
popolno razumevanje pesniškega značaja (in navsezadnje 
tudi razvoja) posameznega pesnika (ne zgolj Pavčka) splača 
ubrati v Kondorju začrtano kronološko pot. Tudi tematska je 
zelo dobra (kot so to v Jubilejni zbirki ob Pavčkovi osemde-
setletnici pri Mladinski knjigi začrtali v knjigi Samo tu lahko 
živim, tematskem izboru Petra Kolška). Vendar je zanimivo 
opazovati, kako kmečki fant, ki veže klasje, postane z me-
glico izkušenj in bolečine odet ontolog, sicer vitalist, kot bi 
kdo bržčas zapisal, a tak, ki je vedno z eno nogo v pasti, ve 
pa in tudi čuti, da mora vedno iti naprej. Bržčas zato Pavček 
ni nikoli prenehal s pisanjem. Kar pomeni, da ni nujno, da 
pesnika pesmi na neki točki zapustijo ali pa začnejo krožiti. 
No ja, krožiti morda, a z izkušnjo več … in s spomini, tudi 
bolečimi, iz katerih vedno znova zrastejo nova poglavja. ¾
tone pavček
Eh, srce ti moje 
ljubljeno
Mladinska knjiga 
(zbirka Kondor)
Ljubljana 2014,  
416 str., 29,95 €
Foto Jože Suhadolnik
bivanjskost je za pavčka 
danost, v kateR o ne 
podvomi niti v časih 
najhujših bivanjskih kR iz.
 10. decembra 2014
21
Zvon
Kdo izgubi, Ko se izgubi bralec?
Raziskava Knjiga in bralci 5 je pokazala, da kljub številnim spodbudam število bralcev 
slovenskih knjig upada. Še zlasti med tradicionalnimi bralci: izobraženci.
Andrej BlAtnik
T
uje študije o založništvu ugotavljajo, da so zanj 
potrebna interdisciplinarna znanja in veščina 
urejanja sorazmerij med njimi. Ne le zato, ker se 
študij in znanost o založništvu pojavljata šele v 
zadnjih desetletjih, temveč ker so knjige izdelek, 
ki od nekdaj združuje vrsto znanj in veščin. 
Samo Rugelj je zelo živ dokaz te teze: diplomant farmacije, 
magister ekonomije in doktor knjigarstva je hkrati teoretik 
in praktik založništva, solastnik in sodirektor podjetja in 
(tudi) založbe UMco, med drugim izdajatelja Bukle. 
Založniki veljajo za »trgovce kulture« in Rugelj čas, ko sta 
se ta dva pojma začela razhajati (kljub študijam staroste slo-
venske založniške vede Martina Žnideršiča ni ravno splošno 
znano, da sta bila trdno povezana že v socializmu, veliko-
krat zasledimo prepričanja, da je bilo tedaj vse založništvo 
državno regulirano in financirano), umešča v konec devet-
desetih, na »prvo pomembno križišče, kjer sta se slovenski 
knjižni trg in slovenska knjižna kultura razcepila« (str. 27). 
Takrat se nadomeščanje zmanjšane prodaje posameznega 
knjižnega naslova s povečevanjem števila izdanih naslovov 
najbolj razmahne in produkcijski in recepcijski standardi se 
drastično spremenijo. 
Rugelj ugotavlja, da se »slovensko založništvo sedaj na-
haja tudi v obdobju t. i. menjave generacij, torej notranjega 
vsebinskega prestrukturiranja, saj panogo ob koncu svoje 
delovne kariere počasi zapuščajo še zadnji uredniki starega 
kova, ki so se prvenstveno vsebinsko ukvarjali s knjigami, 
na drugi strani pa vanjo prihajajo novi kadri, ki knjige gle-
dajo tudi veliko bolj v tržnem kontekstu« (str. 86). Letošnji 
Schwentnerjev nagrajenec Zdravko Duša, eden teh 'zadnjih 
urednikov starega kova', je začetek preobrazbe opisal z raz-
liko med oblikovanjem programa in urejanjem posameznih 
knjig. Pri slednjem pogled na celovitost intelektualne krajine, 
v katero knjiga vstopa, postane manj pomemben; še zlasti 
kadar so knjige za objavo izbrane po nevsebinskih kriterijih, 
se uredniško delo velikokrat spremeni v (bolje ali slabše 
opravljeno) storitev, ki ne prinaša tradicionalne verifikacije 
knjižne vsebine, češ da je zrela za vstop v javnost, ampak 
presojo o tej zrelosti prepušča odzivu, ki nastopi po objavi.
Odvisne in neodvisne založbe
Za vsaj boljše razumevanje, če že ne urejanje slovenskega 
knjižnega polja Rugelj ponuja več tipologij. Po sorodnostih 
združi bralce, knjigarne in založbe, slednje po tipu knjig, ki 
jih izdajajo, a za stanje na knjižnem trgu je nemara usodnejša 
delitev na odvisne in neodvisne založbe. Ne od kake ideo-
loške zunanje sile, kakor bi to delitev razumeli po starem 
besednjaku, temveč na tiste, ki nimajo lastnih knjigarn, 
in tiste, ki jih imajo. Knjigarne postajajo pri prodaji knjig 
vse pomembnejši dejavnik, saj zastopniška prodaja izumi-
ra, direktna prodaja prek spleta in na dogodkih pa se šele 
uveljavlja (in omejitve Zakona o enotni ceni knjige ji niso v 
pomoč, lahko pripomnimo – knjigarnam pa). 
Lastniško povezavo med različnimi členi v komunika-
cijskem krogu knjige tuja strokovna literatura razume kot 
znak založniške nerazvitosti (spomnimo se, da so bili prvi 
založniki hkrati tudi tiskarji, uredniki in knjigotržci svojih 
izdaj!) in v slovenskem položaju, kjer založniki z lastnimi 
knjigarnami daleč največ prodajo v teh knjigarnah, nekateri 
pa knjig drugih založb sploh ne prodajajo, je zavedanje, da je 
tako tudi drugje po nekdanji Vzhodni Evropi, pičla tolažba. 
Tudi iz te delitve izhaja polarizacija slovenskega založniške-
ga polja na komercialni in kulturni del, ki sta oba, vsak po 
svoje, prvi s knjižničnim odkupom, drugi prek subvencij, v 
veliki meri odvisna od javnih sredstev. Izgubljeni bralec na 
več mestih analizira, kako vse pomembnejši distribucijski 
center in kupec postanejo knjižnice, in opozarja tudi, da to 
vpliva na višanje cen knjig. Paradoks, da je v načelno tržnem 
gospodarstvu knjiga vse bolj predmet javnega dostopa in 
še zmeraj v veliki meri tudi javnega financiranja, bi morali 
snovalci slovenske kulturne politike vzeti v obzir bolj resno 
kot doslej. Ta paradoks podčrtuje dejstvo, da se v knjižno-
proizvodni verigi prihodki na enoto časa povečujejo hkrati 
z oddaljevanjem od neposrednega ustvarjanja. 
Rugelj se posveti tudi cilju petsto knjig v domači knjižnici, 
ki ima po ameriški raziskavi pomemben vpliv na izobrazbo 
otrok v tem domu – analiza Mihe Kovača pa kaže, da Slovenci 
po tem merilu zaostajamo za skoraj vsemi državami, kjer so 
raziskovali domače knjižnice. Za rahljanje mnenja, da so do 
tega stanja pripeljali le zunanji vzroki, gre udeležencem v 
slovenskem knjižnem polju priporočiti branje tistih strani v 
knjigi, ki analizirajo preobrat v politiki prikazovanja filmov 
v Ljubljani (str. 131–144): prenos skrbi s celotne ponudbe na 
zgolj peščico komercialnih filmov, ki naj bi ustvarili večino 
prihodka, je pripeljal do velikega upada skupnega kinoobiska. 
Fenomen »dolgega repa«, opazen v slovenskem in svetovnem 
založništvu – s to razliko, da je na majhnih trgih finančni 
učinek izteka tega repa skoraj zanemarljiv.
knjige in čevlji
Pomembno poglavje za slovensko (ne le kulturno) politi-
ko je tisto o stanju slovenščine kot (pop)kulturnega jezika. 
Rugelj opozarja npr. na usihanje profesionalnega prevajanja 
filmov in televizijskih oddaj, izginjanje slovenskih fizičnih 
nosilcev filmov, naraščajoče branje v angleščini in posledično 
slovensko pisanje določenih žanrov, recimo fantazije, skoraj 
zgolj v angleščini. 
Kadar je debata nanesla na znameniti DZS-jevski borbeni 
klic knjiga je čevelj, ki naj bi pokazal, da gre le za enega od 
številnih potrošnih predmetov brez posebnega statusa, so 
me kolegi ekonomisti opozarjali, da gre založništvu kot 
industriji pravzaprav dobro, saj ga ščiti protekcionistični 
dejavnik jezika. Kitajci ne bodo pisali slovenskih knjig, 
kakor namesto Mure šivajo Bossove obleke, in tudi kitaj-
skih romanov ne bomo uvažali, kakor uvažamo čevlje. 
Raziskava Knjiga in bralec 5 kaže, da so bili preveč skeptični 
do globalne konkurenčnosti – branje v angleščini izrazito 
narašča, zlasti branje e-knjig, ki jih je mogoče dobiti ce-
neje oziroma po tisti ceni, ki jo je pripravljeno plačati 96 
odstotkov njihovih bralcev: zastonj. Ob idejah, da javno 
sofinanciranje domače ustvarjalnosti pomeni nepošteni 
damping pri rečeh, ki naj jim vlada trg (zaslediti jih je celo 
v glasovih zaposlenih v javnem knjižnem sektorju!), bo ta 
trend brez dvoma naraščal.
To pa zastavlja nove preizkušnje poljem, ki so širša od 
knjižnega. Izgubljeni bralec ni slaba novica le za založniški 
biznis. Spremenjeno medijsko obnašanje do knjige, ki ne pri-
naša le kvantitativnega zmanjšanja (Rugelj navaja raziskavo, 
ki je pokazala, da se je število časopisnih člankov, povezanih 
z literaturo, med 1993 in 2008 zmanjšalo za 40 odstotkov), 
temveč tudi kvalitativno (analizo in vrednotenje zamenjuje 
reprezentacija, velikokrat povsem tržno usmerjena in celo 
prepisana iz promocijskih materialov), bo vplivalo tudi na 
njihovo usodo. Zasebni mediji se usmerjajo v poslovni načrt 
»iz rok v usta« in ga uresničujejo po načrtu »širimo, kar bralci 
želijo«, ta strategija pa vse bolj določa tudi delovanje javnih 
zavodov. Ko nacionalna televizija (v nasprotju z nacionalnim 
radiem!) reprezentaciji knjige namenja minimalne finančne, 
terminske in kreativne vložke, sama briše razliko med sabo 
in kot-da-slovenskimi komercialnimi televizijami, pa tudi 
tujimi, ki se potrošniku za zdaj še približujejo s slovenjenjem 
vsebin. (Velikokrat se zdi, kot da s strojnim prevajanjem.) 
Rugljeva knjiga je izhodišče, ob katerem bi lahko začeli 
svojo dejavnost misliti in premišljati v marsikateri s knji-
žnimi vsebinami povezani dejavnosti, zlasti pa v tistih, 
ki se lokalizirajo v slovenskem jeziku. A najverjetneje do 
tega ne bo prišlo. Ne le zato, ker se odvajamo misliti svoje 
dejavnosti vseh vrst, tudi zato, ker bi moral razmislek seči 
dlje od zagotavljanja trenutnega profita, h kateremu nas 
usmerja družbeno zapovedani egoizem. Znano srednjee-
vropsko zgodbo o psu, ki slastno liže kri s pile, ne da bi v 
užitku opazil, da ta kri priteka iz njegovega lastnega jezika, 
je z založnikov mogoče razširiti tudi na slovensko medijsko 
krajino. In še kam. ¾
Samo Rugelj 
Izgubljeni bralec
Založba Litera  
(zbirka Nova znamenja)
Maribor 2014,  
276 str., 16,90 €
Foto Leon Vidic
Rugljeva knjiga je izhodišče, 
ob kateR em bi lahko začeli 
Svojo dejavnoS t miSliti in 
pRemišljati v maRSikateR i S 
knjižnimi vSebinami povezani 
dejavnoS ti, zlaSti pa v 
tiStih, ki Se lokaliziR ajo v 
SlovenSkem jeziku.
do boli MisliTi. izruTi TeMo.
Najnovejši izbor pesmi Toneta Pavčka bo verjetno vsaj za zdaj tudi definitivni – pred nas 
prihaja namreč v klasični zbirki Kondor, kjer tovrstni izbori že kanoniziranih ustvarjalcev 
praviloma obveljajo za najbolj referenčne.
štejemo slog in ritem ljudske pesmi … in seveda ontološki 
posmeh v brk smrti in drugim nevšečnostim, ki tudi Menartu 
ni tuj (Post festum). 
V postdediščinskih pesmih se Pavček precej vrača k 
minevanju, čeprav ne programsko kot denimo Fritz (ki 
prav tako nikoli ne opusti življenja na račun resignacije 
ali podložnosti bolečini, pač pa se satirično nonšalantno 
in pesniško presežno loteva banalnosti življenja in smr-
ti), na plano pa vse do zadnje zbirke vse bolj spet prihaja 
»murnovski« pol iz Pesmih štirih in Sanj. Z izjemo Ujetega 
oceana in posameznih drugih pesmi se Pavček formalno 
drži »tradicije«, če s tem imenom poimenujemo spoštovanje 
ter ohranjanje rime in ritma, a hkrati oboje preoblikuje v 
svoj značilen ritem »gromoglasnega pripovedovanja«, ki 
nam je najbolj znan iz otroških in poznejših pesmi. V ob-
dobju 1972–83 je to »eksistencialistični« ritem; to naj v tem 
kontekstu pomeni, da ga narekuje vsaka pesem posebej, da 
se rima ne podreja pesmi in da je tudi struktura ritmično 
nekoliko bolj razvezana. 
Vedno iti naprej
Izbor je opravil in spremno besedo napisal dr. Matjaž 
Kmecl; v njej je tudi podrobneje opisal Pavčkov pesniški 
značaj in njegova obdobja. Zbirko pesmi seveda lahko od-
prete kjerkoli in si iz priloženega izberete pesmi (zaporedja 
...), ki jih boste brali (kako jih boste brali ipd.). Vendar se za 
popolno razumevanje pesniškega značaja (in navsezadnje 
tudi razvoja) posameznega pesnika (ne zgolj Pavčka) splača 
ubrati v Kondorju začrtano kronološko pot. Tudi tematska je 
zelo dobra (kot so to v Jubilejni zbirki ob Pavčkovi osemde-
setletnici pri Mladinski knjigi začrtali v knjigi Samo tu lahko 
živim, tematskem izboru Petra Kolška). Vendar je zanimivo 
opazovati, kako kmečki fant, ki veže klasje, postane z me-
glico izkušenj in bolečine odet ontolog, sicer vitalist, kot bi 
kdo bržčas zapisal, a tak, ki je vedno z eno nogo v pasti, ve 
pa in tudi čuti, da mora vedno iti naprej. Bržčas zato Pavček 
ni nikoli prenehal s pisanjem. Kar pomeni, da ni nujno, da 
pesnika pesmi na neki točki zapustijo ali pa začnejo krožiti. 
No ja, krožiti morda, a z izkušnjo več … in s spomini, tudi 
bolečimi, iz katerih vedno znova zrastejo nova poglavja. ¾
Foto Jože SuhadoLnik
22
Zvon
 10. decembra 2014
ALJOŠA KARAMAZOV 
SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA
Devetnajstega oktobra je minilo trideset let od smrti Marka Slodnjaka (1946–1984), enega 
ključnih akterjev, če ne kar najpomembnejšega intelektualca slovenskega gledališča med 
letom 1973, ko se je prvič podpisal kot lektor pod krstno uprizoritev Šeligove historije Kdor 
skak, tisti hlap v Eksperimentalnem gledališču Glej, in predčasnim odhodom iz življenja 
desetletje pozneje, ko je bil dramaturg in lektor v Slovenskem mladinskem gledališču.
Janez PiPan
V 
Mladinskem se je zaposlil leta 1981, pred tem 
pa je enako »službo« opravljal v Mestnem 
gledališču ljubljanskem. Tja je prišel iz Gle-
ja. Vendar pa Slodnjak po izobrazbi ni bil 
poklicni dramaturg; študiral je slavistiko in 
primerjalno književnost. Na poti v zrelo ži-
vljenje je tako sprva sledil velikim, včasih nemara že kar 
prevelikim očetovim stopinjam (njegov oče je bil eden naj-
večjih slovenskih literarnih zgodovinarjev in slavistov dr. 
Anton Slodnjak), toda v nekem trenutku je podvomil o tej 
poti, se ustrašil suverene gazi, ki jo je očetova znanstvena 
avtoriteta utirila na polju slovenske kulturne zgodovine, zato 
je odstopil, pustil študij, šel drugam, sledil svoji generaciji 
po številnih novih kraljevskih smereh vzponov, padcev in 
sestopov, najprej pa se je vrnil k svoji delovni mizi in prebral 
slovensko in svetovno književnost, pa tudi vse drugo, kar 
sodi zraven, še zlasti zgodovino. Čeprav se je še v poznejših 
letih občasno navduševal nad zamislijo, da bi opravil kakšen 
izpit, ali pa je le popuščal pred nenehnim nagovarjanjem in 
prošnjami (»Daj, Mare, diplomiraj že končno!«), se je vedno 
našel kak izgovor za ponovni odlog. Ni bilo enostavno oditi 
na izpit na Filozofsko fakulteto, če si se pisal Slodnjak in si 
»študiral« že več kot petnajst let. Študija ni dokončal. 
MOLČeČ, a izReDnO PRODORen
Toda Marko Slodnjak je bil vse prej kot faliran študent 
in kavarniški debater, kakršnih je v »postrevolucijskih« 
sedemdesetih mrgolelo po mračnih in neznosno umazanih 
ljubljanskih pivnicah. Njegovo znanje je bilo doktorsko, nje-
gova vednost enciklopedična; v tem pogledu ni popuščal ne 
sebi ne drugim. Toda nič manj globoki niso bili niti dvomi, 
ko je bilo treba to vednost posredovati javnosti. Besede so 
mu šle težko na papir. Prispevke za gledališke liste je vedno 
oddajal po zadnjem trenutku, ko so se tiskarski stroji že vrteli. 
Zadnjo noč jih je dobesedno izrezal, iztrgal iz svojega telesa in 
jih zjutraj še vse krvave odnesel v tiskarno. Oblikovalci, stavci 
in tiskarji so bili razumevajoči, ker so bili teksti kratki. Bralci 
pa smo jih doživljali kot pomensko gosto nasičeno poezijo v 
prozi, včasih tudi kot psalme nenadnih nočnih razodetij ali 
kot fragmente zelo intimne filozofske govorice, ki se ne oglaša 
kot obvezno navodilo za množično razumevanje, temveč – 
če si sposodim besede iz Šeligove proze v Molčanjih – kot 
z bodečim dratom zvezan molk, kot molčanje, ki brez diha 
tam nekje na robu tiska čaka svojega bralca, morda enega, ki 
bo znal priti zraven in noter. Treba se je bilo naučiti brati ta 
molk, te ogorke misli in čustvovanj, te heraklitske fragmente, 
ki so bolj kot na dramaturške analize uprizorjenih besedil 
spominjali na pesniške spovedi ob novem, drugačnem, zelo 
osebnem branju dramske klasike in sodobnosti, na branja, 
ki so eksistencialne in politične ostrine dramskega gradiva 
vedno naseljevala z bolečimi intimnimi izkušnjami, na ta 
način pa markirala tudi fokus gledalčevega pogleda pri 
recepciji gledaliških uprizoritev. 
Enako molčeč je bil Slodnjak tudi na vajah, z izjemo 
uvodnih dramaturških razčlemb. Na vaje ni hodil redno. 
Včasih ga ni bilo naokoli tudi po mesec dni, potem pa je 
prišel nenapovedano, sredi prizora, posedel nekaj minut v 
dvorani, iznenada pa diskretno pomahal v pozdrav in brez 
besed odšel. Takšna gesta je vedno sprožila izredno in splo-
šno mobilizacijo. Igralci, ki so se še mučili z memoriranjem 
besedila, so ga naslednji dan znali brezhibno, uprizoritev, ki 
se je še opotekavo zatikala, je nenadoma stekla. Podoben 
učinek so imele tudi njegove »spovednice« – Slodnjak je 
imel namreč navado, da se je z igralci, ki so imeli težave z 
razumevanjem in interpretacijo vlog, vedno pogovoril na 
samem, brez prisotnosti režiserja, v položaju, ki je omogočil 
intimne besede in atmosfero absolutnega medsebojnega 
zaupanja. Blaž Lukan, ki je v knjigi Slovenska dramaturgija: 
dramaturgija kot gledališka praksa (2001) doslej najceloviteje 
raziskal in analiziral Slodnjakove dramaturške prispevke za 
slovensko gledališče, je njegovo praktično dramaturgijo ozna-
čil kot »intimno« in »osebnoizpovedno«, saj se »bolj kakor s 
konkretnimi dramaturškimi izdelki […] izraža s preprosto, a 
temeljno dramaturgovo navzočnostjo« (str. 198–199). V tem 
je nemara bistvo: Marko Slodnjak je soustvarjal uprizoritve 
na način, da je preprosto »bil tu«, sodelavci pa smo njegovo 
»tubit« čutili tudi takrat, ko je bil drugje, po kakšnih drugih 
opravkih.
POTeze za SLOVenSKO 
GLeDaLiŠKO zGODOVinO
Marko Slodnjak je kot intelektualec zrasel iz uporniškega 
duha generacije '68, še bolj pa tiste, ki se je uprla na začetku 
sedemdesetih let 20. stoletja. Bolj kot političen protest je 
bil to upor kulture, silovita eksplozija svobodne domišljije 
(»L'imagination au pouvoir!«), ki se je je oprijel ne ravno 
posrečen vzdevek ludizem. V tem gibanju se je Slodnjak de-
javno angažiral z željo, da bi preraslo v zavezujočo družbeno 
gesto. Bil je v uredništvih Tribune in Problemov; za obe pu-
blikaciji je tudi pisal aktualne kulturnopolitične komentarje. 
Medtem ko so njegovi tovariši prebirali Sartra, Foucaulta, 
mladega Marxa, Lukácsa, Marcuseja, Goldmanna, Derridaja, 
Althusserja, Lévi-Straussa in Lacana, nekoliko starejši pa 
»odkrivali« Heideggra; se eni navduševali nad bojevitimi 
govori »rdečega« Rudija Dutschkeja, Jerryja Rubina in Daniela 
Cohn-Bendita, drugi pa se vse bolj »potapljali« v Castanedo, 
je Slodnjak (podobno kot Jančar v Mariboru) pisal o koroških 
Slovencih, o manjšini, ki je bila takrat tarča agresivne ger-
manizacije in ji je grozilo izumrtje. Dokler je tako, je menil, 
slovensko nacionalno vprašanje ni in ne more biti rešeno 
(kot so trdili Speransovi marksisti), temveč si mora narod, 
če parafraziram Pirjevca, znova zastaviti ključna vprašanja 
o samem sebi. Toda: poštar je iz Beograda prinesel zloglasno 
Titovo pismo, padel je Kavčič, oblast pa je v Sloveniji prevzela 
reakcionarna in represivna komunistična frakcija. Ko je Slo-
dnjak dobil mandat za sestavo novega uredniškega odbora 
Problemov, partija pa ga je zavrnila, ker je za člana predlagal 
tudi Dušana Pirjevca in Tarasa Kermaunerja, je protestno 
izstopil iz uredništva, novo zatočišče pa našel v gledališču, 
v Gleju, na robu, kjer je svoboda še živela.
Slodnjakovo umetniško vodenje Eksperimentalnega 
gledališča Glej med letoma 1973 in 1979 je velika zgodba, 
ki jo bo šele treba napisati. Njegova iniciativa, da repertoar 
oblikujejo skoraj izključno s krstnimi uprizoritvami slo-
venskih del, ima značaj suverenega gledališkega programa, 
ki nima primerjave v vsej slovenski gledališki zgodovini. 
Slodnjak je bil prepričan, da je treba z neusmiljenimi očmi 
in umom sodobnosti znova prebrati slovensko klasiko in 
jo tudi uprizarjati, po generacijah velikih dramatikov prej-
šnjega desetletja (Smoleta, Kozaka, Strniše, Zajca, Rožanca, 
Zupana, Jovanovića itn.) pa mora z odra spregovoriti tudi 
nova generacija njegovih vrstnikov. Začel jih je nagovarjati 
k pisanju dramatike (podoben koncept je pri umetniškem 
vodenju tako Gleja kot Mladinskega ubral tudi Dušan Jova-
nović), bdel je nad njihovimi »ustvarjalnimi stiskami«, bral 
osnutke in prve verzije, popravljal, sugeriral, svetoval, priga-
njal … V Gleju se je na ta način dejansko rodila nova, čeprav 
heterogena skupina dramskih avtorjev: Rudi Šeligo (Kdor 
skak, tisti hlap; Šarada), Milan Jesih (Limite; Grenki sadeži 
pravice; Brucka ali obdobje prilagajanja), Pavel Lužan (Živelo 
življenje Luke D.; Srebrne nitke), Janko Messner (Pogovori v 
maternici koroške Slovenke), Jure Obrški/Zoran Hočevar 
(Potepuhi). Ne gre pozabiti tudi legendarnega Spomenika G. 
(po drami Bojana Štiha) in Zornove dramatizacije romana S 
poti Izidorja Cankarja (po istem romanu je Slodnjak pozneje 
napisal scenarij za Klopčičev film Iskanja). 
Tudi v Mestnem gledališču ljubljanskem, kamor so ga po-
vabili v drugi polovici sedemdesetih, je Slodnjak nadaljeval z 
vpoklicem in novačenjem že uveljavljenih in novih avtorjev. 
Svojo prvo dramo je na njegovo vztrajno nagovarjanje na-
pisal Drago Jančar; takrat je še nosila naslov Profesor Arnož 
in njegovi, uprizorjena pa bi morala biti v MGL. Jančar se 
spominja številnih poglobljenih pogovorov s Slodnjakom, 
ki mu je dal na voljo tudi stanovanje v družinski hiši na 
Marko Slodnjak, intelektualec zrasel iz uporniškega duha generacije '68
Večni poti, da bi po »begu« iz Maribora lahko v miru pisal. 
Vprašanje je, ali bi brez Slodnjakove pobude sploh pisal 
drame, se spominja Jančar v zasebni korespondenci. Arnož 
je bil predviden za udarno slovensko sezono 1980/81, ki sta 
jo iz klasičnih (Cankarjevi Hlapci) in novih besedil koncipi-
rala Slodnjak in njegova kolegica Mojca Kreft, vendar so jo 
vodstvo gledališča in »samoupravni organi« zavrnili. Zaradi 
tega se je Slodnjak »odpovedal delovnemu mestu drama-
turga-lektorja« in v odpovedi med drugim zapisal: »Svojega 
dela ne morem videti v gledališču, ki v svoj repertoar noče 
zapisati slovenskih gledaliških del, za katerih pridobitev 
in ohranitev sem si prizadeval v kratkem času službovanja 
pod to streho.« Če bi tisto sezono uresničili, bi brez dvoma 
(p)ostala zgodovinska in bi ljubljansko Mestno gledališče 
katapultirala k vrhu tedanjega jugoslovanskega teatra, saj 
so bili poleg Jančarja in Cankarja v načrtu še Jovanovićevi 
Karamazovi, nova drama Milana Dekleve, tudi Šnajderjev 
Hrvaški Faust in Smoletova Antigona, ki jo je Slodnjak za-
upal meni kot mlademu in še malo izkušenemu režiserju. 
Velika gesta, zame. Diletantska samoupravljavska histerija, 
provincialna samozadostnost in zadrta policijsko-politična 
topoumnost so idejo zatrle v kali. 
iGRanJe z OGnJeM
V Mladinskem gledališču sva tri leta (vmes sem odslužil 
enoletno vojaščino) sedela za isto mizo v majhni pisarnici, 
z nama pa je bil seveda tudi Jovanović. Kaj vse je bilo tam 
izrečeno in večinoma žal tudi za vedno izgubljeno! Zato se 
na koncu tega že kar preveč lapidarnega zapisa o nekdanji 
pričujočnosti Marka Slodnjaka v slovenskem gledališču ne 
morem izogniti osebni refleksiji. Spoznal sem ga leta 1977 
na vajah za Hiengov Večer ženinov v MGL, na katerih sem 
sedel kot asistent po študijski dolžnosti (režiral je Zvone 
Šedlbauer), gledal in – molčal. Takrat še nisem veliko ko-
municiral z okoljem. V naslednjih letih sem ga srečeval v 
dinamičnih in tudi zgovornih Jovanovićevih ekipah. Začel 
sem poslušati. Prvi mi je ponudil samostojno režijo v Gleju, 
Zupanove Zapiske o sistemu, 1978/79. Začela sva se pogovar-
jati, vse pogosteje tudi v njegovi domači knjižnici na Streliški 
ulici v Ljubljani. Postal je tudi »moj« dramaturg. V tistem 
času mi je prišlo na misel, da bi v Gleju režiral že dvajset let 
prepovedano in zaplenjeno Rožančevo Toplo gredo. Zbrala 
sva vse gradivo, tudi besedilo sva nekje staknila, Slodnjak 
pa je prepričal avtorja, da gremo skupaj v to »provokacijo«. 
Z Rožancem sta angažirala odvetnike, ki so sprožili posto-
pek za umik prepovedi, kar je zelo razjezilo gospodarje na 
CKZKS, SZDL, pa tudi UJV. Igrali smo se z ognjem. Grdo so 
nas nadrli in še tesneje zaklenili Toplo gredo. Ko sem se 
leta 1983 vrnil z vojaške tlake in nisem vedel, kako in kaj, 
mi je najprej pomagal poiskati stanovanje, potem pa tudi 
meni dal ključe družinske vikend hiše v Preddvoru, kjer 
sem lahko v miru pripravljal dramatizacijo Kocbekovega 
Strahu in poguma. Moja zamisel s Kocbekom ga je silovito 
vznemirila in navdušila. Pisal je pesnikovi vdovi Zdravki in 
jo prepričal, da nama je kljub še vedno močnim strahovom 
omogočila vpogled v Kocbekove dnevnike, ki jih do takrat 
razen agentov Udbe najbrž ni bralo prav veliko ljudi. Branje 
rokopisa je šlo počasi, zato sva prihajala dan za dnem, do-
kler se gospa Zdravka tega ni naveličala in naju z zajetnim 
pokom prašnih zvezkov poslala v fotokopirnico. Še vedno 
nekje hranim tiste kopije. 
ŽRTVOVanJe-za-niČ
Osemnajstega oktobra 1984, dan pred njegovo smrtjo, 
smo imeli v Mladinskem premiero Filipčičeve Bolne neve-
ste, pri kateri se Slodnjak ni počutil dobro. Nekaj dni pred 
premiero je nastala skupinska fotografija ekipe, na kateri je 
njegov pogled obrnjen stran, drugam, v odsotnost. Ni bil več 
z nami. Kratek zapis v gledališkem listu je naslovil »Nova 
čvekarija«, se z njim distanciral, se odvrnil. (Podpisal ga je z: 
»M. S. – lektor v SMG«.) To ni bilo (več) njegovo gledališče, 
delo pri uprizoritvi je vzel le še kot službeno obveznost. 
Povprečni premieri je po običaju sledila razposajena zaba-
va, ki jo je Slodnjak hitro zapustil. Pred odhodom je odprl 
vrata v gostilniško sobo, kjer je bilo separirano naše omizje. 
Pogledal je vame s svojimi vedno široko odprtimi očmi, se 
obrnil in odšel. Naslednjega dne ga ni bilo več. Smrt Marka 
Slodnjaka je bila prva huda in neodpravljiva poškodba mo-
jega življenja. Za dolgo, v določenem smislu pa za vedno, 
sem ostal sam.
Slodnjakova vloga v nemirnih procesih pomembnega ob-
dobja modernega slovenskega teatra je solidno evidentirana. 
O njem so poleg Lukana pisali Taras Kermauner, Boris A. 
Novak, Dušan Jovanović, Rudi Šeligo, Matjaž Kmecl, Mojca 
Kreft, Aleš Berger, Jernej Novak in drugi. Z Ivom Svetino sva 
zbrala in uredila knjigo Slodnjakovih spisov, ki je z naslovom 
Bolečina in moč izšla leta 1990 v Knjižnici MGL; napisala 
sva tudi kolikor mogoče izčrpni spremni besedi. Prvi in 
zadnji gledališki spis v knjigi se nanašata na dve Šeligovi 
drami, Kdor skak, tisti hlap in Ana. S Šeligovim dramskim 
opusom (ob njem pa z režiserjem Dušanom Jovanovićem) 
je Slodnjakovo gledališko delo odločilno povezano, še več: 
zdi se, kot da je Marko Slodnjak, ki bi mu lahko bilo ime tudi 
Aljoša Karamazov, s svojim življenjem delil usodo Šeligovih 
fiktivnih junakinj, ki se vedno žrtvujejo za stvari tega sveta 
ali so zanj, za nič, preprosto samo pogubljene. Tudi Slodnja-
kovo dramaturgijo Lukan definira kot žrtvovanje-za-nič, s 
tem pa je najbrž mišljeno neko samorazsejanje dramaturga 
po stvareh predstav in življenju njihovih protagonistov, 
Foto dokumentacija dela
Besede so mu šle težko na 
papir. prispevke za gledališke 
liste je vedno oddajal po 
zadnjem trenutku, ko so 
se tiskarski stroji že vrteli. 
zadnjo noč jih je doBesedno 
izrezal, iztrgal iz svojega 
telesa in jih zjutraj še vse 
krvave odnesel v tiskarno.
Marko Slodnjak je SouStvarjal 
uprizoritve na način, da je 
preproSto »bil tu«, Sodelavci 
pa SMo njegovo »tubit« čutili 
tudi takrat, ko je bil drugje, 
po kakšnih drugih opravkih.
 10. decembra 2014
23
Zvon
ALJOŠA KARAMAZOV 
SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA
Devetnajstega oktobra je minilo trideset let od smrti Marka Slodnjaka (1946–1984), enega 
ključnih akterjev, če ne kar najpomembnejšega intelektualca slovenskega gledališča med 
letom 1973, ko se je prvič podpisal kot lektor pod krstno uprizoritev Šeligove historije Kdor 
skak, tisti hlap v Eksperimentalnem gledališču Glej, in predčasnim odhodom iz življenja 
desetletje pozneje, ko je bil dramaturg in lektor v Slovenskem mladinskem gledališču.
Problemov, partija pa ga je zavrnila, ker je za člana predlagal 
tudi Dušana Pirjevca in Tarasa Kermaunerja, je protestno 
izstopil iz uredništva, novo zatočišče pa našel v gledališču, 
v Gleju, na robu, kjer je svoboda še živela.
Slodnjakovo umetniško vodenje Eksperimentalnega 
gledališča Glej med letoma 1973 in 1979 je velika zgodba, 
ki jo bo šele treba napisati. Njegova iniciativa, da repertoar 
oblikujejo skoraj izključno s krstnimi uprizoritvami slo-
venskih del, ima značaj suverenega gledališkega programa, 
ki nima primerjave v vsej slovenski gledališki zgodovini. 
Slodnjak je bil prepričan, da je treba z neusmiljenimi očmi 
in umom sodobnosti znova prebrati slovensko klasiko in 
jo tudi uprizarjati, po generacijah velikih dramatikov prej-
šnjega desetletja (Smoleta, Kozaka, Strniše, Zajca, Rožanca, 
Zupana, Jovanovića itn.) pa mora z odra spregovoriti tudi 
nova generacija njegovih vrstnikov. Začel jih je nagovarjati 
k pisanju dramatike (podoben koncept je pri umetniškem 
vodenju tako Gleja kot Mladinskega ubral tudi Dušan Jova-
nović), bdel je nad njihovimi »ustvarjalnimi stiskami«, bral 
osnutke in prve verzije, popravljal, sugeriral, svetoval, priga-
njal … V Gleju se je na ta način dejansko rodila nova, čeprav 
heterogena skupina dramskih avtorjev: Rudi Šeligo (Kdor 
skak, tisti hlap; Šarada), Milan Jesih (Limite; Grenki sadeži 
pravice; Brucka ali obdobje prilagajanja), Pavel Lužan (Živelo 
življenje Luke D.; Srebrne nitke), Janko Messner (Pogovori v 
maternici koroške Slovenke), Jure Obrški/Zoran Hočevar 
(Potepuhi). Ne gre pozabiti tudi legendarnega Spomenika G. 
(po drami Bojana Štiha) in Zornove dramatizacije romana S 
poti Izidorja Cankarja (po istem romanu je Slodnjak pozneje 
napisal scenarij za Klopčičev film Iskanja). 
Tudi v Mestnem gledališču ljubljanskem, kamor so ga po-
vabili v drugi polovici sedemdesetih, je Slodnjak nadaljeval z 
vpoklicem in novačenjem že uveljavljenih in novih avtorjev. 
Svojo prvo dramo je na njegovo vztrajno nagovarjanje na-
pisal Drago Jančar; takrat je še nosila naslov Profesor Arnož 
in njegovi, uprizorjena pa bi morala biti v MGL. Jančar se 
spominja številnih poglobljenih pogovorov s Slodnjakom, 
ki mu je dal na voljo tudi stanovanje v družinski hiši na 
Marko Slodnjak, intelektualec zrasel iz uporniškega duha generacije '68
Večni poti, da bi po »begu« iz Maribora lahko v miru pisal. 
Vprašanje je, ali bi brez Slodnjakove pobude sploh pisal 
drame, se spominja Jančar v zasebni korespondenci. Arnož 
je bil predviden za udarno slovensko sezono 1980/81, ki sta 
jo iz klasičnih (Cankarjevi Hlapci) in novih besedil koncipi-
rala Slodnjak in njegova kolegica Mojca Kreft, vendar so jo 
vodstvo gledališča in »samoupravni organi« zavrnili. Zaradi 
tega se je Slodnjak »odpovedal delovnemu mestu drama-
turga-lektorja« in v odpovedi med drugim zapisal: »Svojega 
dela ne morem videti v gledališču, ki v svoj repertoar noče 
zapisati slovenskih gledaliških del, za katerih pridobitev 
in ohranitev sem si prizadeval v kratkem času službovanja 
pod to streho.« Če bi tisto sezono uresničili, bi brez dvoma 
(p)ostala zgodovinska in bi ljubljansko Mestno gledališče 
katapultirala k vrhu tedanjega jugoslovanskega teatra, saj 
so bili poleg Jančarja in Cankarja v načrtu še Jovanovićevi 
Karamazovi, nova drama Milana Dekleve, tudi Šnajderjev 
Hrvaški Faust in Smoletova Antigona, ki jo je Slodnjak za-
upal meni kot mlademu in še malo izkušenemu režiserju. 
Velika gesta, zame. Diletantska samoupravljavska histerija, 
provincialna samozadostnost in zadrta policijsko-politična 
topoumnost so idejo zatrle v kali. 
IGRANJE Z OGNJEM
V Mladinskem gledališču sva tri leta (vmes sem odslužil 
enoletno vojaščino) sedela za isto mizo v majhni pisarnici, 
z nama pa je bil seveda tudi Jovanović. Kaj vse je bilo tam 
izrečeno in večinoma žal tudi za vedno izgubljeno! Zato se 
na koncu tega že kar preveč lapidarnega zapisa o nekdanji 
pričujočnosti Marka Slodnjaka v slovenskem gledališču ne 
morem izogniti osebni refleksiji. Spoznal sem ga leta 1977 
na vajah za Hiengov Večer ženinov v MGL, na katerih sem 
sedel kot asistent po študijski dolžnosti (režiral je Zvone 
Šedlbauer), gledal in – molčal. Takrat še nisem veliko ko-
municiral z okoljem. V naslednjih letih sem ga srečeval v 
dinamičnih in tudi zgovornih Jovanovićevih ekipah. Začel 
sem poslušati. Prvi mi je ponudil samostojno režijo v Gleju, 
Zupanove Zapiske o sistemu, 1978/79. Začela sva se pogovar-
jati, vse pogosteje tudi v njegovi domači knjižnici na Streliški 
ulici v Ljubljani. Postal je tudi »moj« dramaturg. V tistem 
času mi je prišlo na misel, da bi v Gleju režiral že dvajset let 
prepovedano in zaplenjeno Rožančevo Toplo gredo. Zbrala 
sva vse gradivo, tudi besedilo sva nekje staknila, Slodnjak 
pa je prepričal avtorja, da gremo skupaj v to »provokacijo«. 
Z Rožancem sta angažirala odvetnike, ki so sprožili posto-
pek za umik prepovedi, kar je zelo razjezilo gospodarje na 
CKZKS, SZDL, pa tudi UJV. Igrali smo se z ognjem. Grdo so 
nas nadrli in še tesneje zaklenili Toplo gredo. Ko sem se 
leta 1983 vrnil z vojaške tlake in nisem vedel, kako in kaj, 
mi je najprej pomagal poiskati stanovanje, potem pa tudi 
meni dal ključe družinske vikend hiše v Preddvoru, kjer 
sem lahko v miru pripravljal dramatizacijo Kocbekovega 
Strahu in poguma. Moja zamisel s Kocbekom ga je silovito 
vznemirila in navdušila. Pisal je pesnikovi vdovi Zdravki in 
jo prepričal, da nama je kljub še vedno močnim strahovom 
omogočila vpogled v Kocbekove dnevnike, ki jih do takrat 
razen agentov Udbe najbrž ni bralo prav veliko ljudi. Branje 
rokopisa je šlo počasi, zato sva prihajala dan za dnem, do-
kler se gospa Zdravka tega ni naveličala in naju z zajetnim 
pokom prašnih zvezkov poslala v fotokopirnico. Še vedno 
nekje hranim tiste kopije. 
ŽRTVOVANJE-ZA-NIČ
Osemnajstega oktobra 1984, dan pred njegovo smrtjo, 
smo imeli v Mladinskem premiero Filipčičeve Bolne neve-
ste, pri kateri se Slodnjak ni počutil dobro. Nekaj dni pred 
premiero je nastala skupinska fotografija ekipe, na kateri je 
njegov pogled obrnjen stran, drugam, v odsotnost. Ni bil več 
z nami. Kratek zapis v gledališkem listu je naslovil »Nova 
čvekarija«, se z njim distanciral, se odvrnil. (Podpisal ga je z: 
»M. S. – lektor v SMG«.) To ni bilo (več) njegovo gledališče, 
delo pri uprizoritvi je vzel le še kot službeno obveznost. 
Povprečni premieri je po običaju sledila razposajena zaba-
va, ki jo je Slodnjak hitro zapustil. Pred odhodom je odprl 
vrata v gostilniško sobo, kjer je bilo separirano naše omizje. 
Pogledal je vame s svojimi vedno široko odprtimi očmi, se 
obrnil in odšel. Naslednjega dne ga ni bilo več. Smrt Marka 
Slodnjaka je bila prva huda in neodpravljiva poškodba mo-
jega življenja. Za dolgo, v določenem smislu pa za vedno, 
sem ostal sam.
Slodnjakova vloga v nemirnih procesih pomembnega ob-
dobja modernega slovenskega teatra je solidno evidentirana. 
O njem so poleg Lukana pisali Taras Kermauner, Boris A. 
Novak, Dušan Jovanović, Rudi Šeligo, Matjaž Kmecl, Mojca 
Kreft, Aleš Berger, Jernej Novak in drugi. Z Ivom Svetino sva 
zbrala in uredila knjigo Slodnjakovih spisov, ki je z naslovom 
Bolečina in moč izšla leta 1990 v Knjižnici MGL; napisala 
sva tudi kolikor mogoče izčrpni spremni besedi. Prvi in 
zadnji gledališki spis v knjigi se nanašata na dve Šeligovi 
drami, Kdor skak, tisti hlap in Ana. S Šeligovim dramskim 
opusom (ob njem pa z režiserjem Dušanom Jovanovićem) 
je Slodnjakovo gledališko delo odločilno povezano, še več: 
zdi se, kot da je Marko Slodnjak, ki bi mu lahko bilo ime tudi 
Aljoša Karamazov, s svojim življenjem delil usodo Šeligovih 
fiktivnih junakinj, ki se vedno žrtvujejo za stvari tega sveta 
ali so zanj, za nič, preprosto samo pogubljene. Tudi Slodnja-
kovo dramaturgijo Lukan definira kot žrtvovanje-za-nič, s 
tem pa je najbrž mišljeno neko samorazsejanje dramaturga 
po stvareh predstav in življenju njihovih protagonistov, 
Foto dokumentacija dela
ROJSTVO TRAGEDIJE 
IZ DUHA NARODA
Brez mita ni tragedije. Mit je (po Nietzscheju) »strnjena 
podoba sveta, ki ne more brez čudeža, strnitve pojava 
(...) Šele z mitom obdano obzorje sklene celotno kultur-
no gibanje v enoto.« Zaradi tega je mit tisti enkratni in 
neponovljivi dogodek, ki je pomagal oblikovati evropsko 
zavest. Prešeren v Novi pisariji zapiše: 
Romance zdaj pojejo in balade,
tragedija se tudi nam obeta,
sonete slišim peti pevce mlade.
A ne ve, da je Linhart že 1780 napisal Miss Jenny Love, 
ki se uvršča v sam vrh viharniške dramatike in (četudi 
napisana v nemščini) je prva slovenska trauerspiel. Pre-
šeren tudi sam načrtuje »kranjsko romantično tragedijo«, 
a napiše epsko pesnitev Krst pri Savici.
Tragedija se je rodila iz duha glasbe, nam je Nietzsche 
razkril skrivnost rojstva gledališča v delu Rojstvo tragedije 
iz duhá glasbe. Slovensko gledališče se je rodilo v letu 
francoske revolucije - rodilo se je iz svetlobe razuma, 
razsvetljenstva in njegovih treh zapovedi, na katerih 
temelji sodobna Evropa: bratstvo, enakost, svoboda. Zato 
bi lahko rekli, da se je pri Slovencih tragedija, bolje je reči 
žaloigra, rodila iz duhá naroda, ko se je začel prebujati in 
si ustvaril daljni cilj: samostojno državo. 
Slovenci imamo svoje mite: od Kralja Matjaža, Petra 
Klepca, Črtomira in Bogomile, do Martina Krpana, Lepe 
Vide, tudi Cankarjevi junaki so postali miti. Slovenski 
miti so izdelek naše literature in ne zgodovine. Tako je 
tudi Tugomer otrok prvih začetkov naše dramatike. In 
ima kar dva očeta: Jurčiča in Levstika. Poglavje zgodovine 
slovenske dramatike okoli leta 1875 je razburljivo. Levstik 
je v svojem Popotovanju od Litije do Čateža (1858) zapisal 
nekaj tehtnih misli o (prihodnji) slovenski dramatiki. 
Nekoliko resignirano je ugotovil, da slovenski literaturi 
za pisanje dramskih iger manjka pravzaprav vse: zgo-
dovinska podlaga, jezik in gledališče. Z ustanovitvijo 
Dramatičnega društva 1867 se je začela profesionalizacija 
našega gledališča in dramatike; bili so ustvarjeni temelji, 
na katerih smo začeli stavbarji jezika in duhá zidati svoj 
Talijin hram. 
Tugomer, lik slovenskega junaka iz 10. stoletja, ko naj 
bi Slovenci še imeli svoje plemstvo in smo se pogumno 
uprli Frankom, je bil primeren lik, da se je Josip Jurčič lotil 
podviga napisati prvo »pomembnejšo slovensko tragedijo« 
(Matjaž Kmecl), ki naj bi upoštevala klasične zapovedi za 
pisanje kraljice vseh literarnih zvrsti. Poskusil je z verzi, 
a mu ni šlo, zato je verze prelil v prozo, a vsi ti poskusi 
niso bili všeč tedanjim presojevalcem literarnih zadev, 
predvsem Levstiku, tistemu Levstiku, ki so ga zmerjali s 
psom, sam sebe pa je poimenoval za slovenskega Spartaka. 
Tako se je zgodil, morda bi danes nekateri rekli, postmo-
dernistični preobrat: Levstik, ki je bil velikokrat gorák 
Jurčiču in ga celo zmerjal z nemškutarjem, je v jambskih 
verzih napisal »svojo« žaloigro o slovenskem plemenskem 
junaku Tugomerju. Igro je »očistil« prav tistega, za kar je 
v Popotovanju menil, da nam (še) manjka, in besedilo 
poskušal »uskladiti« z zakonitostmi klasične evropske 
tragedije, prav s tistim, s čimer se je trudil že Jurčič! 
Sporočilo Tugomerja je bilo jasno: Slovenci smo se (že) 
v 10. stoletju uprli Frankom, bili smo pripravljeni na žrtve, 
kot leta 1941, vodilo tedanjih slovenskih vojščakov je bila 
slovenska suverenost, ki smo jo dejansko (zgodovinsko in 
ne le literarno) uresničili šele čez tisoč let. Tako da bi v tem 
primeru lahko celo pritrdili osamosvojitvenemu geslu, da 
so se nam uresničile tisočletne sanje! Vendar, Tugomer je 
tragičen junak, je junak v pomenu tradicionalnega junaka 
evropske novoveške literature, kar pomeni, da junak mora 
propasti, medtem ko njegova ideja živi dalje in končno, 
četudi čez tisočletje, zmaga.
Taras Kermauner je leta 1991 zapisal, da bi se morala 
vsaka generacija »opredeliti« do Tugomerja, ki je prerasel 
v mit, in v »praksi« preizkusiti, ali je to še »njen« junak 
ali se je dokončno že spremenil v okamnelo soho. Četudi 
je od prve uprizoritve Tugomerja (27. 9. 1919) minilo pet 
let manj kot stoletje, to verjetno ne more biti temeljni 
razlog, da se bomo to zimo na odru ljubljanske Drame 
srečevali z »našim« Tugomerjem. Saj se lahko vprašamo: 
Je danes, ko imamo svojo državo, Tugomer še lahko naš, 
slovenski plemenski junak, saj nismo več pleme!, ali je 
le (še) Tisti, ki meri žalost, kot je naslovil svojo igro, 1991 
premierno uprizorjeno v Mestnem gledališču ljubljan-
skem, Vili Ravnjak?
Naj bo tako ali drugače, naj bo Tugomer še vedno naš 
junak ali samo tragični lik, ki je bil vreden upesnitve 
in danes ponovne uprizoritve brez vsakršnih pietetnih 
razlogov, je nesporno dejstvo, da sta se Jurčič in Levstik, 
tako kot pred njima že Prešeren, in pred vsemi Linhart, 
zavedala, da na začetku jezika, gledališča, naroda (ki ni več 
pleme) stoji tragedija. Kot je (sicer nekoliko muzealsko) 
dejstvo tudi, da je edini ohranjeni filmski posnetek naše 
prve poklicne igralke Marije Vere v vlogi stare Vrze, Tu-
gomerjeve babice, iz leta 1947, ko je bila 25. 10. premiera 
Tugomerja v ljubljanski Drami. Ta mogočna, naša edina 
evropska igralka, tedaj stara 58 let, je izgovorila zaključne 
verze tragedije: 
Vi samogoltni, krvogledi Nemci!
Volkovi gorski vi, nikoli siti!
Lokajte krv, ki ste jo pretočili,
zaklavši talov dvajset in osem, 
ubivši meni tužne tri sinove, 
državo porobivši nam slovensko,
kateri bila kneginja sem jaz. ¾
Tugomer, režija Diego de Brea, SNG Drama Ljubljana, 2014 (na sliki Branko Šturbej v naslovni vlogi)
IVO SVETINA
Foto Peter uhan
24
Zvon
 10. decembra 2014
TEMNI 
ANGEL 
USODE
Eno od nesporno velikih, lahko bi tudi 
rekli zadnjih imen, ki vešče krmarijo skozi 
tradicionalno in sodobno moč glasbenega 
rockovskega izražanja, je vsekakor Mark 
Lanegan, ki je nedavno izdal album, 
naslovljen Phantom Radio.
miroslav akrapović
K
o se analitiki, arhivarji in biografi novejše rock-
ovske zgodovine zmrdujejo nad novodobnim 
pomanjkanjem poetičnosti in melodičnosti 
popularne glasbe, nemalokrat nostalgično obu-
jajo zadnje veliko rockovsko gibanje, grunge. 
Včasih se zdi, da v takšnem obravnavanju po-
pularne glasbe vedno obstaja nevarnost pristranskosti, ki je 
soodvisna od simpatij do dveh nespornih glasbenih veličin 
tega »preteklega« glasbenega obdobja – skupin Nirvana in 
Pearl Jam. Preteklega v narekovajih zato, ker so že dolgo pred 
tem, ko so se v medijih prvič pojavile grungeevske besedne 
zveze, ki niso več pomenile le volnene jope gozdarjev iz seat-
telskega hribovja, še kako bili dejavni glasbeniki in glasbene 
skupine, ki so pomembno vplivali na tisti zvok, ki sta ga po-
tem v medijsko razvpitem obsegu širili že omenjeni Nirvana 
in Pearl Jam. Pa tudi zato, ker so taisti glasbeniki in glasbene 
skupine s svojim altruističnim udejstvovanjem neprekinjeno 
nosili slavo rockovskega izraza brez kakršnegakoli skliceva-
nja na žanrsko predalčkanje, glamur glasbenih nagrad ali 
hlastanja za visokimi nakladami prodanih nosilcev zvoka. 
Nekateri to slavo prenašajo na nove rockovske rodove tudi 
danes. To počno posamično ali skupinsko, v visoki tehnološki 
resoluciji novodobnih simbiotičnih prijemov ali primarno, 
na tisti prvinski, ogoleli način podoživljanja bluesa in rocka 
v vsej njuni poetski širini. Eno zadnjih velikih imen, ki vešče 
krmarijo skozi tradicionalno in sodobno moč glasbenega 
rockovskega izražanja, je vsekakor Mark Lanegan. Danes 
kot solistični jezdec skozi čustveno prerijo svojega bujnega 
podoživljanja slehernega dneva, nekoč kot frontman kultnih 
grungeevskih pionirjev, skupine Screaming Trees. 
kao TiČNa DUŠa – NEUsaHlJivi vir Nav DiHa
Pionirstvo skupine je mišljeno le pogojno, kajti ko je sku-
pina Screaming Trees leta 1986 objavila prvenec, mini album 
Clairvoyance, o grungeu kot glasbenem žanru, ki bo skrajnji 
ameriški zahod, višinski del Kalifornije, epicenter Microsofta 
in Nintenda, povzdignil na rockovski olimp, ni bilo ne duha 
ne sluha. Sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja je celotna 
ameriška popularna rockovska glasba doživljala podtalno 
preobrazbo, ki so jo povzročili »širokopasovni« premiki 
neodvisnega glasbenega založništva. Tako se je nekje na pol 
poti med zapuščino punka in ameriškega hard cora pojavila 
cela plejada glasbenih izvajalcev, ki so svojo bridko, ostro, 
hrupno in nemalokrat agresivno godbo uspešno umirili v 
globinah tradicionalne kitarske glasbe, ki je bila najbližje 
izraznosti folka, bluesa in rocka. 
To je bilo tudi glasbeno obdobje, ki se ga marsikateri 
kronist in soudeleženec spominja kot najbolj zamolčan del 
rockovske zgodovine. Daleč od sija in blišča stadionskih 
reflektorjev, ki so skozi medijski pomp žanr rocka reflek -
tirali na zastarel način, so vznikala nova glasbena imena, 
katerih drznost v izvedbi, altruizem v klubskem povezova-
nju in družbenopolitična ozaveščenost so bili sorazmerni 
s spoštljivostjo in, lahko bi temu rekli, naklonjenostjo do 
glasbene tradicije rocka. 
V takšnem obdobju skupina Screaming Trees objavi 
dva velika albuma – Even If And Especially When (1987) in 
Buzz Factory (1989), ki sta spremenila krajino takratnega 
razumevanja in dojemanja psihedeličnega garažnega rocka. 
V svojem brezkompromisnem glasbenem slogu, ki tako v 
zvočnem kot tudi liričnem smislu predstavlja redkost na 
takratni glasbeni sceni, so Screaming Trees skupina, ki ji 
glasbeni kritiki in poznavalci napovedujejo pestro disko-
grafsko prihodnost in uspešnost. A pod enim pogojem: 
popolnim nadzorom Laneganove duševne kaotičnosti. 
Slednja je neusahljiv vir glasbenih idej, ustvarjalnega zagona 
in poetičnega vrtinca, a hkrati – posebno v času Lanegano-
ve odvisnosti od alkohola in narkotikov – največja ovira 
skupinskemu uspehu. 
Toda v trenutku, ko skupina Screaming Trees prestopi 
rubikon visokonakladnega založništva in v entuziastičnem 
navalu seattelske rockovske scene čez noč podpiše pogodbo 
z založbo Epic, se zdi Markova odvisnost najmanjše zlo na 
poti k pričakovanemu uspehu. 
Scenosled albumov Uncle Anesthesia (1991), Sweet Obli-
vion (1992) in Dust (1996) je globoko začrtal brazde takrat 
že razvpitega in globalno prepoznavnega grungea, četudi 
so bili Screaming Trees s svojim poglabljanjem v zapuščino 
psihedelije in folka najdlje od vseh iz emtivijevskega zvez-
dniškega kroga. 
Iz tistega časa odmeva tudi primerjalna ugotovitev, ki 
so jo lansirala najbolj ostra peresa glasbenega novinarstva. 
Slednja pravi, da je morda hudičevo res, da je Nirvana naj-
bolj pomembno rockovsko ime na prelomu osemdesetih 
in devetdesetih; Pearl Jam so morda res najbolj popularni; 
ampak Screaming Trees imajo najboljšega pevca, čigar iz-
raznost rockovskega baritona presega vse klubske beznice 
zahodne ameriške obale. Morda res, a še vedno premalo za 
obstoječe skupinsko udejstvovanje, ki ga bodo Screaming 
Trees sporazumno zaključili leta 2000. 
koT NiCk CavE v NaJBolJŠiH lETiH
Vse ostalo, kar sledi, je Mark Lanegan v neštetih glasbenih 
reinkarnacijah in različicah, od katerih so najbolj všečne 
solistične studijske ekshibicije. Doslej jih je Lanegan nani-
zal devet, z nujnim poudarkom, da njegovi prvi solistični 
albumi – The Winding Sheet (1990), Whiskey for the Holy 
Ghost (1994), Scraps at Midnight (1998), I'll Take Care of 
You (1999) – datirajo še v čas aktivnega delovanja skupine 
Screaming Trees. 
Prelomni album njegove solistične glasbene kariere je 
vsekakor album Blues Funeral iz leta 2012. Psihoblues, kakor 
smo novinarji najlažje ali najkrajše poskušali opisati vse glo-
bine Laneganove duhovne izraznosti, je tudi najbolj priročen 
opis tega pogojno rečeno pogrebnega rockovskega tihožitja. 
Lanegan kot temni angel usode, ki se še kako drži zdavnaj 
osmišljene ugotovitve o slehernem življenju posameznika, ki 
nikoli ni tako veliko ali globoko, da ne bi šlo v eno steklenico. 
Steklenico, v kateri se lahko potopijo leta in leta jezdenja skozi 
zlomljena srca, ali steklenico, ki bo na naslednjo obalo prinesla 
sledi avtorjevega introvertiranega sveta, kljubujočega lastni 
zmedenosti čustev in misli. Živeti s takšno strastjo življenje 
na odru in za njim, ko bežne luči, ki osvetljujejo vse brazde 
Laneganovega obraza, ugasnejo, je dokaz trdoživosti, ki jo 
premorejo le redkokateri današnji nosilci rockovske izraznosti. 
Morda je eden izmed njih tudi Nick Cave. 
Toda če je Cave danes na najboljši poti, da postane Leonard 
Cohen alternativnih vzvodov v popularni glasbi, potemtakem 
je Mark Lanegan več kot Nick Cave iz tistih prejšnjih časov 
razuzdanih rojstnodnevnih zabav in tistih najboljših letin, 
ki so bile posejane s slabimi semeni. To vedo tudi tisti, ki so 
se kadar koli »dotaknili« temnega angela z namenom, da jih 
njegova bližina navdihne. 
arHETipski Zvok kUlTNEGa
In sodeč po tako dolgem premoru v lastni solistični ka-
rieri – pred tem je Lanegan izdal albuma Field Songs (2001) 
in Bubblegum (2004) –, je bilo takšnih veliko. Album Blues 
Funeral seveda vleče rdečo nit iz skupinskih blues sessions 
gostovanj ali dopolnilnih kolaboracij – od Josha Homma, 
Isobel Campbell in Soulsavers pa vse do Grega Dullia in 
Unkle. Zato je bil morda upravičen strah, da bomo po izidu 
naslednika iz lanskega leta, albuma Imitations, in ljubljan-
skem gostovanju kot poslušalci dlje časa ostali brez novih 
posnetkov. A nas je Mark Lanegan to jesen pomiril z morda 
najbolj nekonvencionalnim albumom v svoji več kot tride-
setletni glasbeni karieri.
Najprej je z virtuoznim spremljevalnim Bandom ob-
javil omejeno izdajo minialbuma No Bells On Sunday (le 
15.000 kopij), temu pa je jeseni sledil še studijski celove-
čerec Phantom Radio. Okostje albuma Phantom Radio je 
uspel ustvariti na mobilni aplikaciji Funk Box, ki je (med 
drugim) sposobna poustvariti arhetipski zvok kultnega 
Rolanda 808. Lirično globoko zasidran v klavstrofobičnost 
vsakega od prihodnjih dni, je Mark Lanegan vnovič pokazal 
in dokazal, da je skladateljska enostavnost in preprostost 
melodičnih transformacij, ki bodo še dolgo krojile blues rock 
prihodnjih generacij, odvisna le od človeškega faktorja. Od 
karizmatičnega umetnika, ki nenehno hodi po robu, vselej 
dovolj zavesten, da si s sposobnostjo svoje prirojene intuicije 
to pot tudi spesni. ¾
Mark Lanegan Band
Phantom Radio
Založba Vagrant, 
2014
S takšno StraStjo živeti 
živLjenje na odru in za njiM , 
ko Bežne Luči, ki oSvetLjujejo 
vSe Brazde Laneganovega 
oBraza, ugaS nejo, je dokaz 
trdoživoSti, ki jo preMorejo Le 
redkokateri današnji noS iLci 
rockovSke izraznoS ti. 
FENOMEN ZvITOrEpEc
Pisalo se je leto 1952, v Veliki Britaniji je princesa Elizabeta postala angleška kraljica, v Ameriki 
je general Eisenhower zmagal na predsedniških volitvah, v Argentini je umrla Evita Peron, v 
Sloveniji pa se je rodil – Zvitorepec.
iZTok siTar
r
ojstvu Zvitorepca, ki ni potekalo brez porodnih 
krčev (še par let pred tem je bil strip v novem 
družbenem redu kot produkt dekadentnega ka-
pitalizma namreč nezaželen, kar je takrat pome-
nilo toliko kot prepovedan, po Titovi »zavrnitvi« 
Stalina, ko se je Jugoslavija zaradi ruskih sankcij in 
rožljanja z orožjem odprla proti Zahodu, pa je skozi velika vrata 
na nezloščen parket socialnega realizma vstopil tudi strip), je 
botrovalo – naključje. Pri novoustanovljenem tedniku 
Slovenskega poročevalca, PPP (Poletove podobe in 
povesti), ki ni bil več namenjen samo suhoparnim 
družbenopolitičnim dogodkom in socialistični 
stvarnosti, ampak predvsem zabavi, so namreč 
za zadnjo, otroško stran naročili Disneyjev strip, 
ki pa je med potjo obtičal nekje na carini, kar se-
veda v tistih časih ni bilo nič nenavadnega, zato so 
hišnemu ilustratorju Mikiju Mustru naročili, naj v 
slogu basni nariše podoben živalski strip, 
vendar z avtohtonimi slovenskimi junaki, 
s katerimi se bodo mladi bralci lahko 
poistovetili. 
premeteni lisjak v družbi 
požrešnega volka in 
bistrega želvaka
Tako je nastala urbana le-
genda o premetenem lisjaku 
Zvitorepcu, ki sta se mu v na-
slednjih epizodah pridružila še 
požeruški volk Lakotnik in modri želvak 
Trdonja. Čeprav je bil prvotno strip na-
menjen otrokom, pa so ga z enakim 
navdušenjem (ali pa še raje) prebirali 
njihovi starši, naveličani socialistične 
stvarnosti in delovnih petletk, kar 
je s pridom izkoristil tudi Muster, 
ko je predvsem za moško publiko 
vnesel v strip tudi precej razgaljene 
lepotičke. Sicer pa se je bralcem najbolj 
prikupil prav robustni Lakotnik, ki je 
čisto po kmečko ljubil ženske, jedačo in pijačo 
in se skorajda v vsaki epizodi bodisi spogledoval s prsatimi de-
kleti ali mastil s kranjskimi klobasami, ki jih je obilno zalival z 
dolenjskim cvičkom, pa naj se je zgodba dogajala v starem Rimu, 
na Divjem zahodu ali na Luni. 
Muster, ki je bil sam tudi scenarist vseh stripov, je namreč po 
krajših uvodnih zgodbah, ki so se, kot se za basni pač spodobi, 
dogajale izključno v gozdu in bližnji vasi z lokalnimi protagonisti, 
lokacijo pustolovščin prenesel tudi v bolj eksotične kraje; tako je 
leta '54 poslal Zvitorepca v saharsko Afriko, vendar pa je moral 
zaradi dušebrižniških napadov na strip (kar seveda ni bila samo 
slovenska ali celo socialistična posebnost, ampak globalen pojav 
tistega časa), ker da kvari mladino in odvrača ljudi od branja 
knjig, zgodbo predčasno zaključiti in je nadaljeval z rotmanovsko 
slikanico Tivolski junaki, ki pa ni mogla nadomestiti dinamike 
stripa, zato je po poplavi protestnih pisem bralcev z zahtevami 
za vrnitev priljubljenega junaka po koncu slikanice nadaljeval 
z Zvitorepčevimi afriškimi pustolovščinami in strip je izhajal 
nepretrgoma do konca leta '73, ko je izšla zadnja epizoda. 
Žanrsko, pa tudi kvalitativno, so Zvitorepčevi stripi izredno 
raznoliki, Muster se je posvetil širokemu spektru pustolovskih, 
zgodovinskih in fantazijskih tem, ki jih je obilno začinil s humor-
jem, med najboljše sodijo zgodovinske štorije, v katerih se vesela 
trojka s pomočjo časovne ure znajde v srednjem veku (Trubadurji, 
1957; Na grmado, 1970; Med Turki, 1972), starem Rimu (Gladiator, 
1966) in celo prazgodovini (Kamena doba, 1962; Prazvitorepec, 
1967), pa pustolovske, v katerih odkriva svet (Zvitorepec v Afriki, 
1954) in domovino (Trije hribolazci, 1955) ter fiktivne otoke 
(Čudežni otok, 1956; Gusarji, 1958) in seveda nepogrešljive kav-
bojske zgodbe (Na Divjem zahodu, 1955; Črni kavboj, 1956; Rdeči 
kanjon, 1969). Mustrove zgodbe odlikuje čvrsta dramaturgija, ki 
nas z vrsto zapletov in nepričakovanimi obrati ter humornimi 
vložki do konca drži v napetosti, ki se seveda zaključi s srečnim 
koncem, neredko začinjenim z duhovito domislico. 
mednarodni stripovski incident
Čeprav se Muster v svojih stripih ni ukvarjal s politiko, pa je 
enkrat le prišlo manjšega političnega incidenta, namreč v času 
Sputnika in vesoljske tekme med velesilama je narisal epizodo Na 
Luno (1959), v kateri trojica prijateljev na poti proti Zemljinemu 
 10. decembra 2014
25
Zvon
KOT NICK CAVE V NAJBOLJŠIH LETIH
Vse ostalo, kar sledi, je Mark Lanegan v neštetih glasbenih 
reinkarnacijah in različicah, od katerih so najbolj všečne 
solistične studijske ekshibicije. Doslej jih je Lanegan nani-
zal devet, z nujnim poudarkom, da njegovi prvi solistični 
albumi – The Winding Sheet (1990), Whiskey for the Holy 
Ghost (1994), Scraps at Midnight (1998), I'll Take Care of 
You (1999) – datirajo še v čas aktivnega delovanja skupine 
Screaming Trees. 
Prelomni album njegove solistične glasbene kariere je 
vsekakor album Blues Funeral iz leta 2012. Psihoblues, kakor 
smo novinarji najlažje ali najkrajše poskušali opisati vse glo-
bine Laneganove duhovne izraznosti, je tudi najbolj priročen 
opis tega pogojno rečeno pogrebnega rockovskega tihožitja. 
Lanegan kot temni angel usode, ki se še kako drži zdavnaj 
osmišljene ugotovitve o slehernem življenju posameznika, ki 
nikoli ni tako veliko ali globoko, da ne bi šlo v eno steklenico. 
Steklenico, v kateri se lahko potopijo leta in leta jezdenja skozi 
zlomljena srca, ali steklenico, ki bo na naslednjo obalo prinesla 
sledi avtorjevega introvertiranega sveta, kljubujočega lastni 
zmedenosti čustev in misli. Živeti s takšno strastjo življenje 
na odru in za njim, ko bežne luči, ki osvetljujejo vse brazde 
Laneganovega obraza, ugasnejo, je dokaz trdoživosti, ki jo 
premorejo le redkokateri današnji nosilci rockovske izraznosti. 
Morda je eden izmed njih tudi Nick Cave. 
Toda če je Cave danes na najboljši poti, da postane Leonard 
Cohen alternativnih vzvodov v popularni glasbi, potemtakem 
je Mark Lanegan več kot Nick Cave iz tistih prejšnjih časov 
razuzdanih rojstnodnevnih zabav in tistih najboljših letin, 
ki so bile posejane s slabimi semeni. To vedo tudi tisti, ki so 
se kadar koli »dotaknili« temnega angela z namenom, da jih 
njegova bližina navdihne. 
ARHETIPSKI ZVOK KULTNEGA
In sodeč po tako dolgem premoru v lastni solistični ka-
rieri – pred tem je Lanegan izdal albuma Field Songs (2001) 
in Bubblegum (2004) –, je bilo takšnih veliko. Album Blues 
Funeral seveda vleče rdečo nit iz skupinskih blues sessions 
gostovanj ali dopolnilnih kolaboracij – od Josha Homma, 
Isobel Campbell in Soulsavers pa vse do Grega Dullia in 
Unkle. Zato je bil morda upravičen strah, da bomo po izidu 
naslednika iz lanskega leta, albuma Imitations, in ljubljan-
skem gostovanju kot poslušalci dlje časa ostali brez novih 
posnetkov. A nas je Mark Lanegan to jesen pomiril z morda 
najbolj nekonvencionalnim albumom v svoji več kot tride-
setletni glasbeni karieri.
Najprej je z virtuoznim spremljevalnim Bandom ob-
javil omejeno izdajo minialbuma No Bells On Sunday (le 
15.000 kopij), temu pa je jeseni sledil še studijski celove-
čerec Phantom Radio. Okostje albuma Phantom Radio je 
uspel ustvariti na mobilni aplikaciji Funk Box, ki je (med 
drugim) sposobna poustvariti arhetipski zvok kultnega 
Rolanda 808. Lirično globoko zasidran v klavstrofobičnost 
vsakega od prihodnjih dni, je Mark Lanegan vnovič pokazal 
in dokazal, da je skladateljska enostavnost in preprostost 
melodičnih transformacij, ki bodo še dolgo krojile blues rock 
prihodnjih generacij, odvisna le od človeškega faktorja. Od 
karizmatičnega umetnika, ki nenehno hodi po robu, vselej 
dovolj zavesten, da si s sposobnostjo svoje prirojene intuicije 
to pot tudi spesni. ¾
Fenomen Zvitorepec
Pisalo se je leto 1952, v Veliki Britaniji je princesa Elizabeta postala angleška kraljica, v Ameriki 
je general Eisenhower zmagal na predsedniških volitvah, v Argentini je umrla Evita Peron, v 
Sloveniji pa se je rodil – Zvitorepec.
IZTOK SITAR
r
ojstvu Zvitorepca, ki ni potekalo brez porodnih 
krčev (še par let pred tem je bil strip v novem 
družbenem redu kot produkt dekadentnega ka-
pitalizma namreč nezaželen, kar je takrat pome-
nilo toliko kot prepovedan, po Titovi »zavrnitvi« 
Stalina, ko se je Jugoslavija zaradi ruskih sankcij in 
rožljanja z orožjem odprla proti Zahodu, pa je skozi velika vrata 
na nezloščen parket socialnega realizma vstopil tudi strip), je 
botrovalo – naključje. Pri novoustanovljenem tedniku 
Slovenskega poročevalca, PPP (Poletove podobe in 
povesti), ki ni bil več namenjen samo suhoparnim 
družbenopolitičnim dogodkom in socialistični 
stvarnosti, ampak predvsem zabavi, so namreč 
za zadnjo, otroško stran naročili Disneyjev strip, 
ki pa je med potjo obtičal nekje na carini, kar se-
veda v tistih časih ni bilo nič nenavadnega, zato so 
hišnemu ilustratorju Mikiju Mustru naročili, naj v 
slogu basni nariše podoben živalski strip, 
vendar z avtohtonimi slovenskimi junaki, 
s katerimi se bodo mladi bralci lahko 
poistovetili. 
Premeteni lisjak v družbi 
požrešnega volka in 
bistrega želvaka
Tako je nastala urbana le-
genda o premetenem lisjaku 
Zvitorepcu, ki sta se mu v na-
slednjih epizodah pridružila še 
požeruški volk Lakotnik in modri želvak 
Trdonja. Čeprav je bil prvotno strip na-
menjen otrokom, pa so ga z enakim 
navdušenjem (ali pa še raje) prebirali 
njihovi starši, naveličani socialistične 
stvarnosti in delovnih petletk, kar 
je s pridom izkoristil tudi Muster, 
ko je predvsem za moško publiko 
vnesel v strip tudi precej razgaljene 
lepotičke. Sicer pa se je bralcem najbolj 
prikupil prav robustni Lakotnik, ki je 
čisto po kmečko ljubil ženske, jedačo in pijačo 
in se skorajda v vsaki epizodi bodisi spogledoval s prsatimi de-
kleti ali mastil s kranjskimi klobasami, ki jih je obilno zalival z 
dolenjskim cvičkom, pa naj se je zgodba dogajala v starem Rimu, 
na Divjem zahodu ali na Luni. 
Muster, ki je bil sam tudi scenarist vseh stripov, je namreč po 
krajših uvodnih zgodbah, ki so se, kot se za basni pač spodobi, 
dogajale izključno v gozdu in bližnji vasi z lokalnimi protagonisti, 
lokacijo pustolovščin prenesel tudi v bolj eksotične kraje; tako je 
leta '54 poslal Zvitorepca v saharsko Afriko, vendar pa je moral 
zaradi dušebrižniških napadov na strip (kar seveda ni bila samo 
slovenska ali celo socialistična posebnost, ampak globalen pojav 
tistega časa), ker da kvari mladino in odvrača ljudi od branja 
knjig, zgodbo predčasno zaključiti in je nadaljeval z rotmanovsko 
slikanico Tivolski junaki, ki pa ni mogla nadomestiti dinamike 
stripa, zato je po poplavi protestnih pisem bralcev z zahtevami 
za vrnitev priljubljenega junaka po koncu slikanice nadaljeval 
z Zvitorepčevimi afriškimi pustolovščinami in strip je izhajal 
nepretrgoma do konca leta '73, ko je izšla zadnja epizoda. 
Žanrsko, pa tudi kvalitativno, so Zvitorepčevi stripi izredno 
raznoliki, Muster se je posvetil širokemu spektru pustolovskih, 
zgodovinskih in fantazijskih tem, ki jih je obilno začinil s humor-
jem, med najboljše sodijo zgodovinske štorije, v katerih se vesela 
trojka s pomočjo časovne ure znajde v srednjem veku (Trubadurji, 
1957; Na grmado, 1970; Med Turki, 1972), starem Rimu (Gladiator, 
1966) in celo prazgodovini (Kamena doba, 1962; Prazvitorepec, 
1967), pa pustolovske, v katerih odkriva svet (Zvitorepec v Afriki, 
1954) in domovino (Trije hribolazci, 1955) ter fiktivne otoke 
(Čudežni otok, 1956; Gusarji, 1958) in seveda nepogrešljive kav-
bojske zgodbe (Na Divjem zahodu, 1955; Črni kavboj, 1956; Rdeči 
kanjon, 1969). Mustrove zgodbe odlikuje čvrsta dramaturgija, ki 
nas z vrsto zapletov in nepričakovanimi obrati ter humornimi 
vložki do konca drži v napetosti, ki se seveda zaključi s srečnim 
koncem, neredko začinjenim z duhovito domislico. 
Mednarodni stripovski incident
Čeprav se Muster v svojih stripih ni ukvarjal s politiko, pa je 
enkrat le prišlo manjšega političnega incidenta, namreč v času 
Sputnika in vesoljske tekme med velesilama je narisal epizodo Na 
Luno (1959), v kateri trojica prijateljev na poti proti Zemljinemu 
satelitu naleti na sovjetsko vesoljsko patruljo, kjer jih zaslišujejo 
ruski medvedi. Sovjetska ambasada v Beogradu je uradno pro-
testirala proti prikazovanju Rusov kot medvedov , Muster pa je 
neugodno situacijo briljantno rešil v naslednjem nadaljevanju, 
v katerem je poslal Zvitorepca k Američanom, ki jih je upodobil 
kot opice. Rusi so bili s tem zadovoljni, Američani pa tako in tako 
niso brali stripa, zato je bil ta mednarodni stripovski incident v 
času hladne vojne uspešno rešen. 
Čeprav so zgodbe povsem domišljijske, pa je narisal tudi nekaj 
družbeno angažiranih stripov , v katerih se ukvarja s perečimi 
vprašanji tistega časa, ki so presneto aktualni tudi danes, denimo 
ekološki problemi in skrb za okolje (Skok v prihodnost, 1971) ali 
avtomobilsko divjanje po cestah (Za volanom, 1970). Najbolj 
intrigantna pa je zgodba Novogradnja (1963) – v šestdesetih in 
sedemdesetih letih je bil slovenski nacionalni šport gradnja lastne 
hiše in vsak, ki je imel vsaj kos zemlje, se je s pomočjo izjemno 
ugodnih kreditov ukvarjal s to popoldansko rekreacijo, pri kateri 
so mu nesebično pomagali sosedje, prijatelji in sodelavci (kar 
jim je pozneje seveda vrnil z delom pri njihovih hišah). Muster 
v stripu na duhovit in satiričen način prikazuje vse zgode in ne-
zgode tega podviga, od dela na črno do podkupovanja državnih 
uradnikov in pomanjkanja gradbenega materiala, ki se, jasno, 
za vse konča srečno, Lakotnik dobi svojo hišo, bralci pa eno 
najboljših epizod v seriji. 
Trdna zgodba z zapletom in razpletom, sočnimi dialogi 
v zdaj že malce arhaičnem jeziku in zanimiva izbira 
domišljijskih tem so atributi, zaradi katerih več kot pet-
deset let stari stripi navkljub računalniškim igricam 
in internetu še vedno navdušujejo mularijo, pa tudi 
starejše bralce, ki vedno znova segajo po Zvitorepče-
vih ponatisih. Po premierni objavi v Tedenski tribuni 
(kakor se je leto po ustanovitvi preimenoval tednik 
PPP) je bila večina epizod ponatisnjena v prvi slovenski 
reviji s stripi, ki se je imenovala seveda po Zvitorepcu 
(1966–1973), v osemdesetih letih (1981–1988) je Ciril 
Gale izdal serijo v petinštiridesetih zvezkih, ki jih 
je spotoma zbral še v osmih knjigah (1986–1990), v 
letih 2005 in 2006 pa so lahko bralci Dela ob časopisu 
kupili tudi šestnajst mehko vezanih albumov Zvitorepčevih 
dogodivščin. V si ponatisi pa so imeli veliko pomanjkljivost, 
namreč, nikoli niso bile objavljene vse epizode, poleg tega 
pa niso izhajale kronološko. Da tega, da so v Galetovi 
zbirki izhajali stripi, ki jih sploh ni narisala mojstrova 
roka, ampak mladi, še neafirmirani anonimni risarji 
(eden takih je bil, denimo, Davor Glavota iz Osije-
ka), ki so stare epizode, za katere ni bilo mogoče 
dobiti originalov , iz porumenelih časopisov preri-
sovali na paus in iz razkošnih originalov naredili 
sterilne kopije, sploh ne omenjam. 
Na tankem robu med 
umetnostjo in kičem
S pričujočo enajsto knjigo, zadnjo iz Zbirke 
Mikija Mustra (2010–2014), v kateri je tudi podroben 
slikoven pregled vseh izdaj ne samo stripov , pač pa tudi 
knjig in podlistkov (in precej skop izbor člankov o Mustru), 
pa smo končno dobili celoten Zvitorepčev opus z vsemi 
originalnimi epizodami in v kronološkem zaporedju.
Likovno lahko Zvitorepčev opus razdelimo v dve fazi, 
disneyjevsko (1952–59) in kellyjevsko (1960–1973), po dveh 
ameriških avtorjih, ki sta najbolj vplivala na Mustrovo risbo. 
Odlikuje jo dinamična in brezhibna animacija ter filigransko 
natančna perorisba z uporabo rastra, ki jo proti koncu petdesetih 
let zamenja z razkošnejšim čopičem, se otrese vseh nepomemb-
nih detajlov in se posveti izključno figuri. Po drugi strani pa je 
Muster vedno hodil po tankem robu med umetnostjo in kičem, 
v katerega je nemalokrat prav pošteno zabrodil, zaradi česar so 
ga tudi akademski kolegi gledali precej postrani, kulturniška 
srenja pa ga je bolj ali manj ignorirala. To je razvidno predvsem v 
prenekaterih barvnih naslovnicah, ki jih je narisal v zadnjih letih 
za dotično zbirko, barvnih stripih (Martin Krpan, 1997), še bolj 
pa v njegovih knjižnih ilustracijah za otroke (denimo slikanica 
Deklica, 1998) z lutkastimi glavami in sladkobnimi barvami ali 
v političnih karikaturah, ki jih je risal za Mag (1995–1999) in 
Reporter (2008–2010). 
Muster je sicer dober portretni karikaturist z zelo dobro karak-
terizacijo likov , v umetniškem smislu pa zaradi kičaste izvedbe s 
kričavimi barvami, ki jih še potencira z zadušljivim senčenjem 
s suhimi barvicami, njegove karikature nimajo večje vrednosti, 
sploh če jih primerjamo z mojstrskimi risbami Hinka Smrekarja 
ali lucidnimi karikaturami Tomaža Lavriča. Zaradi tega Muster 
tudi ni prejel kakšnih eminentnejših nagrad na področju kulture, 
čeprav bi si jih zaradi ponarodelega Zvitorepca vsekakor zaslužil, 
sicer pa se sam Muster nikoli ni kaj dosti oziral na uradna pri-
znanja – največja nagrada zanj so bralci, ki vedno znova berejo 
njegove stripe. ¾
Miki Muster
Miki, Zbirka Miki 
Muster 11
Buch, Ljubljana 2014
272 str., 25 €
Trdna zgodB a s sočni Mi 
diaLogi v zdaj že MaLce 
arhaičneM jeziku in zaniM iva 
izBira doMišLjijskih TeM so 
aTriBuTi, zaradi ka Terih več 
koT peTdeseT LeT sTari s Tripi 
navkL juB računaL niškiM 
igricaM in inTerneT u še 
vedno navdušujejo MuLarijo, 
pa Tudi sTarejše BraLce.
26
Zvon
 10. decembra 2014
Usoda serije v rokah gledalca
Gledalec danes hoče delati svojo televizijo, njegovim željam pa se še najbolj ažurno in 
zavzeto prilagajajo ponudniki videa na zahtevo, ki iščejo inovativne načine pridobivanja novih 
naročnikov in ohranjanja starih.
Tina Bernik
T
radicionalni gledalec je izumirajoča žival. Seveda 
se bodo še našli takšni, ki bodo pred televizi-
jo potrpežljivo čakali, da bo na spored prišla 
njihova priljubljena TV-serija, oddaja ali film, 
vendar pa se njihovo število z leti vztrajno krči 
na račun povečevanja števila tistih, ki od 21. 
stoletja pričakujejo bistveno več. Današnji gledalec hoče 
želene televizijske oziroma videovsebine gledati, kjerkoli 
in kadarkoli želi, zaradi razvoja sodobnih tehnologij pa si 
takšne želje lahko tudi uresniči. Časi, ko je pred televizijo 
sedela celotna družina, najmlajši med družinskimi člani pa je 
trpel bridko usodo daljinskega upravljavca in je lastnoročno 
pretikal gumbe med tistimi petimi programi, ki so bili na 
voljo, so že zdavnaj mimo, počasi pa izginja tudi skupinsko 
gledanje televizije. Naša odvisnost od televizijskega progra-
miranja postaja vse manjša, želja po lastnem sestavljanju 
sporeda pa vse večja. 
Televizije se zahtevam gledalcev in njihovi potrebi po 
osebnem programiranju lahko prilagajajo samo s časovnim 
zamikom, ki po navadi omogoča prevrtavanje do treh dni v 
preteklost, ponudniki videa na zahtevo (video on demand 
– VOD) pa svojim uporabnikom omogočajo, da si svojo 
televizijo ustvarjajo popolnoma sami, in to kadar hočejo 
in kjerkoli hočejo. Video na zahtevo omogoča nelinearno 
posredovanje in ogledovanje filmov, TV-serij in drugih vi-
deovsebin prek spleta, kar pomeni, da te niso predvajane 
ob točno določenem času, ampak gledalec sam izbere, kdaj 
in kaj točno hoče videti. Edina pogoja sta (če je določena 
VOD-platforma v njegovi državi seveda na voljo) internetna 
povezava in naročnina oziroma plačilo za posamezne oglede, 
vse drugo pa je prepuščeno videotekam, ponudnikov videa 
na zahtevo ter okusu uporabnikov.
Slovenija premajhna za velike
Uporabnik/gledalec ima večjo moč kot kadarkoli, njegov 
okus pa na VOD-platforme ne vpliva samo v smislu tega, kaj 
bodo ponujale v svojih videozbirkah, ampak tudi v tem, da so 
nekateri ponudniki videa na zahtevo v poplavi VOD-servisov, 
ki jih je samo v Evropi kakih 3.000, začeli ustvarjati lastne, 
ekskluzivne vsebine, med katerimi sta najdlje šla Netflix 
in Amazon v sklopu svojega naročniškega paketa Amazon 
Prime. Amazon Prime in Netflix v Sloveniji in še marsikje 
drugje po Evropi nista dostopna zaradi fragmentiranega 
trga, nič manj pa ju od širjenja na druge trge ne odvrača 
dejstvo, da je lansiranje VOD-platforme v novih državah 
drag podvig. 
Čeprav je Netflix že dočakalo tudi nekaj članic Evropske 
unije, ki se jim bo v prihodnosti gotovo pridružila še kakšna 
(pred nekaj meseci ga je recimo končno dočakala Francija), 
Slovenija po vsej verjetnosti še dolgo, še bolj verjetno pa 
nikoli ne bo ena od njih, saj smo zanj enostavno premajhni. 
Vendar pa to še ne pomeni, da nenavzočnost Netflixa, Ama-
zona in podobnih ustavi iznajdljivejše gledalce, ki hočejo 
biti seznanjeni z njihovo produkcijo. Nekateri zaobidejo 
tehnične ovire in se do želene VOD-platforme z nekaj truda 
prebijejo prek drugih »kanalov«, nekateri iz različnih in za-
konsko spornejših (spletnih) virov črpajo samo posamezne 
videovsebine, tretji pa počakajo, da ekskluzivne vsebine tujih 
VOD-ponudnikov in kabelskih televizij (predvsem serije) 
pridejo na domači trg, kjer so dostopne prek videozbirk naših 
VOD-ponudnikov ali prek domačih televizij, ki so pri ponudbi 
aktualnih serij še najmanj ažurne od vseh platform. 
netflix: gledalec naj gleda serijo, 
kadar hoče in kolikor hoče
Dejstvo je, da se bitka za gledalce med največjimi ponu-
dniki videa na zahtevo v ZDA zdaj bije na področju proi-
zvajanja lastnih TV-serij, razlog za to pa je dokaj preprost. V 
množici platform za pretakanje video vsebin, ki se s svojimi 
Naša odvisNost od 
televizijskega programiraNja 
postaja vse maNjša, želja 
po lastNem sestavljaNju 
sporeda pa vse večja. 
svojska, edinsTvena osebnosT
Sredi novembra se je v Ljubljani mudil veliki Jean-Louis Comolli, filmski teoretik (pisec in 
urednik slovite francoske revije Cahiers du cinéma) in praktik (režiser filmov La Cecilia, 
Mozartov koncert). Ob njegovem obisku je izšel slovenski prevod dela Film proti spektaklu. 
Comolli je resnično svojska osebnost filmskega sveta, eden redkih teoretikov, ki artikulacijo 
lastne misli nadaljuje ne samo v domeni dokumentarnega, temveč tudi igranega filma.
DeniS Valič
Š
e do nedavnega je bil manko temeljnih del s po-
dročja filmske misli in teorije v slovenskem je-
ziku resnično kričeč. Slovenska kinoteka je bila 
dolgo pravzaprav edini založnik, ki se je načrtno 
in kontinuirano posvečal izdajanju tovrstnih del 
(seveda je treba omeniti tudi založbo UMco, ki pa 
je bila usmerjena predvsem v domačo filmsko publicistiko). 
Nato pa je leta 2010 z izdajo slovenskega prevoda dela Kaj 
je film?, zbirke esejev Andréja Bazina, ki veljajo za enega 
ključnih prispevkov k razvoju sodobne filmske misli, v ring 
vstopila tudi revija Kino! ter v naslednjih nekaj letih s svojim 
delovanjem dodobra utrdila, prevetrila in poživila domači 
prostor filmske misli in teorije. 
Premišljenost njenega pristopa k izdajanju tovrstnih del 
je nedavno znova stopila v ospredje, saj nas je revija Kino! 
presenetila z izdajo še precej svežega dela Jean-Louisa Co-
mollija, knjige Film proti spektaklu (Cinéma contre spectacle, 
2009; prevod Katja Kraigher in Nil Baskar, slednji je tudi avtor 
spremne študije), ki prinaša tako avtorjev premislek razvoja 
filmske misli v zadnjih nekaj desetletjih in njenih glavnih 
etap kot tudi prodorno analizo aktualnih razmer na podro-
čju avdiovizualne produkcije in današnjega statusa filmske 
podobe. A ne le to: izdajo slovenskega prevoda tega dela so 
nadgradili in hkrati zaokrožili z organizacijo avtorjevega 
obiska (in kot je pri gostih, ki so tako ali drugače povezani s 
francoskim kulturnim prostorom, že utečena praksa, se jim 
je kot sogostitelj pridružil Francoski institut Charles Nodier 
iz Ljubljane), med katerim je ta ne le osebno pospremil spla-
vitev sveže publikacije, pač pa se je slovenskemu občinstvu 
predstavil tudi kot avtor filmskih del.
Družbeni eksperiment na filmu
Pravzaprav je v tem pogledu resnično svojska, skoraj edin-
stvena osebnost. Namreč, če danes ni več tako presenetljivo, da 
mislec Comollijevega kova, »hard core« teoretik, »akademik«, 
na polju dokumentarnega filma nastopi tudi kot ustvarjalec 
(ne nazadnje bi lahko rekli, da pri tem nadaljuje z artikulacijo 
svoje teoretske misli, le da to počne v drugem mediju), pa smo 
v domeni igranega filma tovrstnim obiskom priča le redko-
kdaj in izjemoma. Seveda, res je, da so številni Comollijevi 
kolegi iz kroga revije Cahiers du cinéma, tako tisti starejše (E. 
Rohmer in J. Rivette) kot mlajše generacije (A. Téchiné in O. 
Assayas), s svojimi igranimi deli pustili izjemen pečat, a na 
ravni artikulacije filmske misli Comolliju nihče ne seže niti do 
gležnjev. Nasprotno pa je Comolli, ki je kot ustvarjalec svojo 
filmsko pot začel prav v domeni igranega filma, s celovečernim 
prvencem La Cecilia (1975) filmski zgodovini zapustil zani-
miv eksperiment, v katerem so se utelesile nekatere težnje 
tiste dobe. V delu, ki pripoveduje zgodbo o izkušnji večje 
skupine italijanskih anarhistov, delavcev in kmetov s konca 
19. stoletja (1890 so se zbrali na pobudo anarhista Giovannija 
Rossija, ki mu je tedanji brazilski kralj Pedro II. podaril večji 
kos zemlje), odločenih, da sredi Brazilije izpeljejo družbeni 
eksperiment (poskus udejanjenja samooskrbujoče se družbe, 
utemeljene na popolni enakopravnosti vseh članov in ideji 
neposredne demokracije brez vodij ali centralne oblasti), je 
Comolli udejanjil nekatere izmed svojih »teoretskih« zastav-
kov (predvsem postopke oz. elemente, ki so bili namenjeni 
rušenju iluzije resničnosti v filmu, od uporabe citatov iz mi-
litantnih spisov ali pamfletov, ki so nadomestili dialoge, pa 
vse do neposrednega snemanja zvoka na terenu in uporabe 
neprofesionalnih igralcev), hkrati pa je med snemanjem tudi 
sam izvedel družbeni eksperiment, saj je celotna filmska eki-
pa v času (močno podaljšanega) snemanja živela po načelih 
skupine, katere zgodbo so uprizarjali. Z leti je celoten projekt 
na svojski način postal legendaren in tako je Comollijev film 
v Franciji nedavno doživel ponovno distribucijo ter posebno 
DVD-izdajo. 
Pozneje se je Comolli kot filmski ustvarjalec razvijal in 
zorel prvenstveno v domeni dokumentarnega filma, kjer 
je ustvaril nekaj ključnih del, brez dvoma pa najsiloviteje 
izstopa niz dokumentarcev – med njimi na primer tudi 
Marseille proti Marseillu (Marseille contre Marseille, 1996) 
ter Marseille z očeta na sina (Marseille de père en fils, 1989) –, 
posvečen njegovemu rojstnemu mestu, Marseillu, v katerem 
razstavi in razgali tako figure kot mehanizme, ki obvladujejo 
javni prostor in javne institucije v tem mestu. V Slovenski 
kinoteki smo si lahko ogledali nekaj njegovih novejših del, 
od Mozartovega koncerta (Le Concerto de Mozart, 1997), 
fascinantnega vpogleda v »drugačni« proces branja in ra-
zumevanja Mozartovih notnih zapisov, kroniko projekta 
Michela Portala, v kateri v filmsko podobo z vso silovitostjo 
vstopi dimenzija časa, prek Comollijevega videnja zgodovine 
dokumentarnega filma, ki ga poda v svojem najnovejšem 
delu z naslovom Dokumentarni film – fragmenti zgodovine 
(Cinéma documentaire, Fragments d’une histoire, 2014), 
pa vse do dokumentarnega portreta Jean-Louisa Comollija 
z naslovom Snemati, da bi videli (Filmer pour voir), ki ga je 
ustvarila Ginette Lavigne (2013).
Brezkompromisna opozicija 
– film proti spektaklu
Čeprav je Comolli resnično vsestranska in kompleksna 
osebnost, pa se vendarle zdi, da ima v tej celoti največjo 
težo njegova refleksija o filmu in avdiovizualni podobi, 
zato se velja znova vrniti k tej, v grobem zarisati pot, ki jo 
je prehodila, in pri tem izpostaviti njene glavne etape. Za-
četek njenega postopnega in premišljenega razvoja v času 
se začne sredi šestdesetih let, ko je Comolli na povabilo E. 
Rohmerja postal sodelavec revije Cahiers du cinéma in jo 
po 1966 – ko je znotraj revije prišlo do silovitega razkola, ki 
se je razpletel prav z Rohmerjevim odstopom in Comolli-
jevim prevzemom uredniškega mesta, na katerem vztraja 
do 1978 – kot urednik tudi vodil. Nekatera izmed besedil, 
ki jih je v tem času napisal za revijo – na primer Tehnika 
in ideologija ter Film/ideologija/kritika –, so naletela na 
izjemen odziv in danes veljajo za temeljna dela svojega 
obdobja na področju filmske misli in teorije. Bil je tudi 
eden ključnih avtorjev prelomnega kolektivnega teksta 
Mladi g. Lincoln ter ena ključnih figur v razvoju marksi-
stičnega teoretskega pristopa k filmu po revolucionarnem 
maju '68 (ob Jeanu Narboniju, Sergeu Daneyju, Pascalu 
Bonitzerju in Jean-Pierru Oudartu). Pozneje so sledile še 
knjige Telo in kader (Corps et cadre, 2012), Videti in moči 
(Voir et pouvoir, 2004) ter Film proti spektaklu, ki ji brez 
dvoma pripada vloga njegovega osrednjega teoretskega 
besedila.
To delo se od večine njegovih knjižnih izdaj loči že po sa-
mem naslovu. Namreč, če je pri ostalih v naslov vedno posta-
vil neko dvojico, pri kateri sta si bila pola oziroma kategoriji 
komplementarni, pa tokrat v oči bode konfliktno razmerje 
med kategorijama, njuna brezkompromisna opozicija – film 
proti spektaklu! Ko smo ga vprašali, zakaj je svojo prakso, ki 
se je zdela že skoraj utečena, tako nedvoumno prekinil in ali 
ga je pri tem vodila detekcija radikalno spremenjenih razmer, 
na katere je hotel opozoriti, zaznavanje drugačnosti sveta, v 
katerem danes živimo, ali pa je hotel prosto izrazito to, da 
je svojo teoretsko in družbeno držo zaostril, jo radikaliziral, 
nam je ponudil tak odgovor: »Izhajal sem iz ugotovitve, da 
je film postal bojišče, na katerem se odvija oster, oborožen 
spopad, prava vojna. Gre torej za vojno, ki se primarno odvija 
v času in film v njej sodeluje. Morda bo bolj jasno, če rečem, 
da gre za vojno okrog trajanja, v kateri so se na eni strani 
znašli avtorji, ki bi si želeli, da bi bil njihovim zgodbam in 
likom dan ves potrebni čas, da se v celoti ter brez preskokov 
in prehitevanj razvijejo, na drugi pa so tisti, ki v filmu vidijo 
le potrošno blago, zato bi filmska dela radi še bolj zgostili in 
skrčili. Frontna črta je dolga in na njej so se znašle tudi druge 
kategorije, fetišizacija, zasičenost, razmerje med vidnim 
in nevidnim v podobi ... Skratka, opraviti imamo z vojno, 
v kateri si naproti stojita avtor na eni strani in spektakel 
na drugi. In prav na to se mi je zdelo nujno opozoriti že s 
samim naslovom.« 
Ujetniki svete zveze
Če se danes ozremo okrog sebe, nam ni potreben prav 
velik napor, da bi ugotovili, kako že prav dobesedno živimo 
sredi podob, kako je naš svet postal svet podob, monitorjev, 
displejev, panojev ... Toda prav tako ni mogoče spregledati, 
da so te podobe vse bolj fragmentarne, delne. »Natanko 
tako,« nam pritrdi Comolli, »lahko bi rekli, da smo priča 
udejanjenju svete zveze med spektaklom in potrošnim 
blagom, potrošništvom, ki jo je že konec šestdesetih let 
napovedal in analiziral Guy Debord v svojem delu Družba 
spektakla. In prav ta zveza je tista, ki vlada svetu, v katerem 
živimo. Kapital je končno našel ultimativno orožje svoje 
nadvlade.«
Naj bo ta kratki uvod v Comollijevo filmsko misel, ki je 
osupljivo obsežna in kompleksna, a hkrati tudi lucidna, 
konkretna in skoraj intuitivno dojemljiva, vabilo in napotilo 
k nadaljnjemu branju. Zdaj ko je pred nami tudi slovenski 
prevod njegovega ključnega dela, knjige Film proti spektaklu, 
je izgovorov preprosto zmanjkalo. ¾
Jean-Louis Comolli, francoski pisatelj, urednik in filmski režiser
Foto Matej Družnik
Seveda, reS je, da So številni 
Comollijevi kolegi iz kroga 
revije CahierS du Cinéma 
S Svojimi igranimi deli 
puStili izjemen pečat, a na 
ravni artikulaCije filmSke 
miSli Comolliju nihče ne 
Seže niti do gležnjev.
 10. decembra 2014
27
Zvon
Usoda serije v rokah gledalca
Gledalec danes hoče delati svojo televizijo, njegovim željam pa se še najbolj ažurno in 
zavzeto prilagajajo ponudniki videa na zahtevo, ki iščejo inovativne načine pridobivanja novih 
naročnikov in ohranjanja starih.
Tina Bernik
T
radicionalni gledalec je izumirajoča žival. Seveda 
se bodo še našli takšni, ki bodo pred televizi-
jo potrpežljivo čakali, da bo na spored prišla 
njihova priljubljena TV-serija, oddaja ali film, 
vendar pa se njihovo število z leti vztrajno krči 
na račun povečevanja števila tistih, ki od 21. 
stoletja pričakujejo bistveno več. Današnji gledalec hoče 
želene televizijske oziroma videovsebine gledati, kjerkoli 
in kadarkoli želi, zaradi razvoja sodobnih tehnologij pa si 
takšne želje lahko tudi uresniči. Časi, ko je pred televizijo 
sedela celotna družina, najmlajši med družinskimi člani pa je 
trpel bridko usodo daljinskega upravljavca in je lastnoročno 
pretikal gumbe med tistimi petimi programi, ki so bili na 
voljo, so že zdavnaj mimo, počasi pa izginja tudi skupinsko 
gledanje televizije. Naša odvisnost od televizijskega progra-
miranja postaja vse manjša, želja po lastnem sestavljanju 
sporeda pa vse večja. 
Televizije se zahtevam gledalcev in njihovi potrebi po 
osebnem programiranju lahko prilagajajo samo s časovnim 
zamikom, ki po navadi omogoča prevrtavanje do treh dni v 
preteklost, ponudniki videa na zahtevo (video on demand 
– VOD) pa svojim uporabnikom omogočajo, da si svojo 
televizijo ustvarjajo popolnoma sami, in to kadar hočejo 
in kjerkoli hočejo. Video na zahtevo omogoča nelinearno 
posredovanje in ogledovanje filmov, TV-serij in drugih vi-
deovsebin prek spleta, kar pomeni, da te niso predvajane 
ob točno določenem času, ampak gledalec sam izbere, kdaj 
in kaj točno hoče videti. Edina pogoja sta (če je določena 
VOD-platforma v njegovi državi seveda na voljo) internetna 
povezava in naročnina oziroma plačilo za posamezne oglede, 
vse drugo pa je prepuščeno videotekam, ponudnikov videa 
na zahtevo ter okusu uporabnikov.
Slovenija premajhna za velike
Uporabnik/gledalec ima večjo moč kot kadarkoli, njegov 
okus pa na VOD-platforme ne vpliva samo v smislu tega, kaj 
bodo ponujale v svojih videozbirkah, ampak tudi v tem, da so 
nekateri ponudniki videa na zahtevo v poplavi VOD-servisov, 
ki jih je samo v Evropi kakih 3.000, začeli ustvarjati lastne, 
ekskluzivne vsebine, med katerimi sta najdlje šla Netflix 
in Amazon v sklopu svojega naročniškega paketa Amazon 
Prime. Amazon Prime in Netflix v Sloveniji in še marsikje 
drugje po Evropi nista dostopna zaradi fragmentiranega 
trga, nič manj pa ju od širjenja na druge trge ne odvrača 
dejstvo, da je lansiranje VOD-platforme v novih državah 
drag podvig. 
Čeprav je Netflix že dočakalo tudi nekaj članic Evropske 
unije, ki se jim bo v prihodnosti gotovo pridružila še kakšna 
(pred nekaj meseci ga je recimo končno dočakala Francija), 
Slovenija po vsej verjetnosti še dolgo, še bolj verjetno pa 
nikoli ne bo ena od njih, saj smo zanj enostavno premajhni. 
Vendar pa to še ne pomeni, da nenavzočnost Netflixa, Ama-
zona in podobnih ustavi iznajdljivejše gledalce, ki hočejo 
biti seznanjeni z njihovo produkcijo. Nekateri zaobidejo 
tehnične ovire in se do želene VOD-platforme z nekaj truda 
prebijejo prek drugih »kanalov«, nekateri iz različnih in za-
konsko spornejših (spletnih) virov črpajo samo posamezne 
videovsebine, tretji pa počakajo, da ekskluzivne vsebine tujih 
VOD-ponudnikov in kabelskih televizij (predvsem serije) 
pridejo na domači trg, kjer so dostopne prek videozbirk naših 
VOD-ponudnikov ali prek domačih televizij, ki so pri ponudbi 
aktualnih serij še najmanj ažurne od vseh platform. 
netflix: gledalec naj gleda serijo, 
kadar hoče in kolikor hoče
Dejstvo je, da se bitka za gledalce med največjimi ponu-
dniki videa na zahtevo v ZDA zdaj bije na področju proi-
zvajanja lastnih TV-serij, razlog za to pa je dokaj preprost. V 
množici platform za pretakanje video vsebin, ki se s svojimi 
bogatimi zbirkami filmov in televizijskih serij med sabo niso 
bistveno razlikovale, čeprav so nekatere od njih s posame-
znimi studii sklepale pogodbe za ekskluzivno predvajanje 
določenih vsebin, se je Netflix leta 2011 odločil, da se bo od 
drugih ločil tudi tako, da bo serije začel ustvarjati sam. In 
dve leti pozneje zadel v polno. Da je odkril izvrsten recept 
za pridobivanje novih naročnikov in ohranjanje starih, ki 
prispevajo približno osem dolarjev na mesec, je bilo jasno 
že po prvi ustvarjeni seriji. 
Večkrat nagrajena, kritiško opevana ter z zvezdniškimi 
igralci in režiserji ovenčana politična dramska serija Hiša 
iz kart (House of Cards), v kateri imata glavni vlogi Kevin 
Spacey in Robin Wright, producira pa jo David Fincher, je 
prevzela gledalce, Netflix pa je poleg tega, da je ustvaril 
odlično dramo, svoje uporabnike navdušil še z inovativno, 
predvsem pa izjemno pogumno metodo plasiranja serije. 
Namesto da bi tedensko predvajal posamezne dele, je v 
skladu z razvojem gledalskih navad, ki zahtevajo vedno 
večjo avtonomijo pri sistemu ogleda videovsebin, ponudil 
vseh trinajst delov prve sezone naenkrat, s tem pa izpolnil 
ključne potrebe sodobnega gledalca. Ta si je serijo lahko 
ogledal v enem dnevu, lahko si je privoščil zgolj en del na 
mesec, ali pa si je, kar je bilo tudi najpogosteje, serijo ogledal 
v enem tednu, po dva ali tri dele na dan. 
Taktika, v skladu s katero se je na Netflixu zvrstilo že kar 
nekaj serij, med njimi črna komedija Oranžna je nova črna 
(Orange is the New Black, 2013–), grozljivka Hemlock Grove 
(2013–), obujeni mockumentarec Odbita rodbina (Arrested 
Development, 2003–), se je obrestovala. Raziskava, ki so jo 
opravili med spletnimi uporabniki, je namreč pokazala, 
da so bile za več kot 40 odstotkov Netflixovih naročnikov 
izvirne vsebine srednje do izjemno pomembne pri njihovem 
odločanju o tem, ali bodo še naprej plačevali naročnino, več 
kot 60 odstotkov pa jih je redno spremljalo izvirno Netflixo-
vo produkcijo, ki sicer predstavlja le majhen del v njihovi 
gromozanski videoteki. Netflix ima zdaj po svetu več kot 50 
milijonov naročnikov, ki se, tudi na račun vstopa na nove 
trge, še vedno množijo, njihov pristop pa so prevzeli tudi 
nekateri drugi ponudniki videovsebin, ki si lahko privoščijo 
lastno produkcijo, kot so na primer Hulu, Yahoo, Microsoft 
in Sony ter seveda Amazon, ki je upoštevanje želja gledalcev 
pripeljal na popolnoma novo raven. 
amazon: o usodi serije naj odloča gledalec
Omenjeni spletni trgovski velikan se je v ustvarjanje la-
stnih TV-serij vključil dokaj pozno, z njimi pa pod imenom 
Amazon Originals obogatil svojo zbirko Amazon Instant 
Video, v kateri v sklopu naročniškega paketa Amazon Prime 
za 99 dolarjev na leto ponuja več kot 20 tisoč serij in pet tisoč 
filmov. Na eni strani z željo, da bi rad materializiral ideje za 
filme in serije, nagovarja nadobudne ustvarjalce ter jih po-
ziva, naj pošljejo svoje scenarije ali videokoncepte, ki, če so 
odobreni za razvoj, za začetek dobijo deset tisoč dolarjev, na 
drugi pa moč odločanja o tem, kaj se bo dejansko realiziralo, 
v veliki meri prepušča svojim uporabnikom. »Povejte, kaj si 
mislite. Mi poslušamo,« sporočajo na svojih spletnih straneh, 
na katerih gledalcem v brezplačen ogled ponujajo na ogled 
pilote, iz katerih bodo morda nastale TV-serije. Morda zato, 
ker je njihova prihodnost odvisna od števila in odziva tistih, 
ki so si ogledali pilote, ter seveda tega, kako so jih ocenili in 
komentirali. Amazon pri merjenju priljubljenosti določenega 
pilota in pri projekcijah o uspehu serije upošteva vrsto raz-
ličnih dejavnikov, ki se vrtijo predvsem okrog gledalcev in 
njihovega odziva. Takšno metodo je prvič preizkusil lani ter 
v oceno in komentiranje ponudil kar 14 pilotov, od katerih 
jih je le pet dobilo zeleno luč, v začetku letošnjega leta je bilo 
pilotov deset, (potrjenih pa šest), v začetku druge polovice 
tega leta, ki ji lahko rečemo kar tretja pilotna sezona, je bilo 
pilotov pet (v serijo bodo razvili dva), v četrti pilotni sezoni, 
ki se je pravkar začela, pa bodo Amazonovi uporabniki oce-
njevali sedem pilotov. Brez dvoma gre za zanimiv pristop, je 
pa vprašanje, ali prepuščanje odločitev gledalcem prinaša tudi 
kakovostno produkcijo oziroma ali bodo serije poleg visoke 
gledanosti in večjega števila naročnikov dosegle tudi kritiški 
uspeh in navdušenje strokovne javnosti, ki je, kot kaže za zdaj, 
Amazon v nasprotju z Netflixom še ni prepričal. ¾
Ron Perlman je, potem ko se je poslovil od serije Sinovi anarhije (Sons of Anarchy, 2008–) televizije FX, prestopil k 
Amazonu, gledalci pa so po ogledu pilotnega dela letos prižgali zeleno luč za snemanje serije Hand of God.
Oranžna je nova 
črna je sklenila 
že dve sezoni in 
velja za enega 
najuspešnejših 
izvirnih projektov 
Netflixa.
Naša odvisNost od 
televizijskega programiraNja 
postaja vse maNjša, želja 
po lastNem sestavljaNju 
sporeda pa vse večja. 
svojska, edinsTvena osebnosT
Sredi novembra se je v Ljubljani mudil veliki Jean-Louis Comolli, filmski teoretik (pisec in 
urednik slovite francoske revije Cahiers du cinéma) in praktik (režiser filmov La Cecilia, 
Mozartov koncert). Ob njegovem obisku je izšel slovenski prevod dela Film proti spektaklu. 
Comolli je resnično svojska osebnost filmskega sveta, eden redkih teoretikov, ki artikulacijo 
lastne misli nadaljuje ne samo v domeni dokumentarnega, temveč tudi igranega filma.
To delo se od večine njegovih knjižnih izdaj loči že po sa-
mem naslovu. Namreč, če je pri ostalih v naslov vedno posta-
vil neko dvojico, pri kateri sta si bila pola oziroma kategoriji 
komplementarni, pa tokrat v oči bode konfliktno razmerje 
med kategorijama, njuna brezkompromisna opozicija – film 
proti spektaklu! Ko smo ga vprašali, zakaj je svojo prakso, ki 
se je zdela že skoraj utečena, tako nedvoumno prekinil in ali 
ga je pri tem vodila detekcija radikalno spremenjenih razmer, 
na katere je hotel opozoriti, zaznavanje drugačnosti sveta, v 
katerem danes živimo, ali pa je hotel prosto izrazito to, da 
je svojo teoretsko in družbeno držo zaostril, jo radikaliziral, 
nam je ponudil tak odgovor: »Izhajal sem iz ugotovitve, da 
je film postal bojišče, na katerem se odvija oster, oborožen 
spopad, prava vojna. Gre torej za vojno, ki se primarno odvija 
v času in film v njej sodeluje. Morda bo bolj jasno, če rečem, 
da gre za vojno okrog trajanja, v kateri so se na eni strani 
znašli avtorji, ki bi si želeli, da bi bil njihovim zgodbam in 
likom dan ves potrebni čas, da se v celoti ter brez preskokov 
in prehitevanj razvijejo, na drugi pa so tisti, ki v filmu vidijo 
le potrošno blago, zato bi filmska dela radi še bolj zgostili in 
skrčili. Frontna črta je dolga in na njej so se znašle tudi druge 
kategorije, fetišizacija, zasičenost, razmerje med vidnim 
in nevidnim v podobi ... Skratka, opraviti imamo z vojno, 
v kateri si naproti stojita avtor na eni strani in spektakel 
na drugi. In prav na to se mi je zdelo nujno opozoriti že s 
samim naslovom.« 
Ujetniki svete zveze
Če se danes ozremo okrog sebe, nam ni potreben prav 
velik napor, da bi ugotovili, kako že prav dobesedno živimo 
sredi podob, kako je naš svet postal svet podob, monitorjev, 
displejev, panojev ... Toda prav tako ni mogoče spregledati, 
da so te podobe vse bolj fragmentarne, delne. »Natanko 
tako,« nam pritrdi Comolli, »lahko bi rekli, da smo priča 
udejanjenju svete zveze med spektaklom in potrošnim 
blagom, potrošništvom, ki jo je že konec šestdesetih let 
napovedal in analiziral Guy Debord v svojem delu Družba 
spektakla. In prav ta zveza je tista, ki vlada svetu, v katerem 
živimo. Kapital je končno našel ultimativno orožje svoje 
nadvlade.«
Naj bo ta kratki uvod v Comollijevo filmsko misel, ki je 
osupljivo obsežna in kompleksna, a hkrati tudi lucidna, 
konkretna in skoraj intuitivno dojemljiva, vabilo in napotilo 
k nadaljnjemu branju. Zdaj ko je pred nami tudi slovenski 
prevod njegovega ključnega dela, knjige Film proti spektaklu, 
je izgovorov preprosto zmanjkalo. ¾
Jean-Louis Comolli, francoski pisatelj, urednik in filmski režiser
Foto Matej Družnik
28
Literatura
 10. decembra 2014
Praš te vila
AgAtA tomAžič
O
bstaja neskončno mnogo praštevil, nikoli ne 
pozabi tega. Že Evklid je to dokazal, pa ni imel 
računalnika,« je rekla in se mu spodbudno 
nasmehnila. Naslonila se je na podboj vrat 
in si z eno roko poravnala lepe, dolge, rjave 
lase. V drugi je držala srebrn pladenj, na njem 
pa mali čajnik, skodelico in sladkornico. Vabljivo je vse to 
držala pred sabo in čakala, da bo vstal in ji pladenj vzel iz 
roke. Lahnemu nasmešku niti za hip ni dovolila zapustiti 
obraza, ljubkega in gladkega, čeravno ne več mladega. On 
pa je sedel in jo gledal, odsotno razcepljen med številke na 
računalniškem zaslonu in vonj po vaniljevem čaju, ki je 
priplaval do njegovih nosnic. 
»In tudi mame ni imel, ki bi mu kuhala čaj,« je mehko 
dodala, nato pa zavzdihnila, napol trpko, a obenem zadovolj-
no, kot da je žrtvovanje sladko in jo navdaja z zavedanjem, 
da je za čudovitega sina, kakršnega je vzgojila, vredno cele 
noči kuhati čaj, ki mu bo bistril um med poglabljanjem v 
matematične probleme. 
Odložila je pladenj poleg tipkovnice in ga pobožala po 
laseh. Rjavih, srednje dolgih, čeravno ne več prav gostih. 
Pogledal jo je s pordelimi beločnicami in brž je zamežikala, 
da se ji rdečina ne bi vtisnila v spomin in bi si pozneje kaj 
očitala. Razmaknil je ustnice, spodnja je mlahavo trzala, naj-
brž bi rad utrl pot besedam, razprl jih je še za kak milimeter, 
da se je videla vrsta (ne prav belih) zob. Gledal je vanjo in 
zeval kot še ne docela operjen ptič, ki bi rad poletel iz gnezda, 
a bi ga polet lahko stal življenja, strmoglavil bi na cestišče, 
kjer bi takoj v naslednjem hipu čezenj zapeljal avtomobil in 
ga sploščil v kazalko za knjige, ali pa bi treščil kakšni igrivi 
mladi mački pred gobec, ki bi ga valjala med zobčki kar tako, 
za zabavo, dokler mu ne bi pregriznila vratu in ga naposled – 
najbrž tudi za zabavo – mrtvega in mrzlega odvrgla v kakšen 
grm. Obležal bi napol golokožen, gnusen, grd in mrzel, še 
preden bi mu krila toliko zrasla, da bi se dvignil nad vso to 
plehkost cest, avtomobilov in mačk. Ja, mačk še posebno. 
Te so za negodnega mladiča najnevarnejše. 
Položila mu je prst na ustnice in počasi zdrsela z njim 
navzdol po bradi. »Pssst,« je rekla, »ne pozabi na Marina 
Mersenna, ljubi.«
Marin Mersenne najbrž prav tako ni imel mame, ki bi 
ga bodrila s skodelicami čaja, oči pa je imel bržčas enako 
utrujene, saj jih je napenjal v soju sveč, sklanjal se je nad 
brezkončne izračune in iz svežnjev papirja je naposled vstalo 
genialno spoznanje – tako, ki mu je zagotovilo nesmrtnost. 
Vsaj v znanstvenih krogih (in to je navsezadnje edino, kar 
šteje) so ga še stoletja po smrti poznali zavoljo skovanke 
'Mersennovo število'. Francoski menih iz sedemnajstega 
stoletja, čigar tuzemski ostanki so že dolgo gnojili drevesa 
na kakšnem samostanskem vrtu, se je z močjo svoje pameti 
(in z zmagoslavjem volje, kajti preračunati in prečrtati je 
moral morje številk) zasadil v zavedanje slehernega malce 
bolj naokrog ozirajočega se ali kar častihlepnega študenta 
matematike, ki je svoje možganske vijuge vsaj za nekaj časa 
odločil vpreči v eno samo dejavnost: odkritje največjega 
praštevila.
Zadnji srečnež se je v matematično zgodovino vpisal 
pred nekaj leti, Indijec s fakultete za informatiko v Kerali, 
je prispeval tole ljubko formulo: dve na dvaintrideset mili-
jonov petsto dvainosemdeset tisoč šeststo sedeminpetdeset 
minus ena.     
Praštevila nimajo drugega delitelja razen enke in samega 
sebe. Pravzaprav so na veke vekov obsojena na nekakšno 
osamljenost, z nikomer se ne družijo, nihče jih ne razume, 
skupni imenovalci so jim španska vas, vedno znova se vračajo 
k enki, materi vseh števil. Nepravilna so in kar nekako pokve-
čena, nobene simetrije ni v njih. Če trije prijatelji, denimo, za 
opravljeno delo dobijo sto sedemindvajset denarnih enot, se 
utegne zgoditi, da se bodo na smrt sporekli, kako si bodo vsoto 
delili, kajti ne morejo je razdeliti na enakomerne dele, celo 
če si pomagajo z žepnim računalnikom, sto sedemindvajset 
deljeno s tri porodi čudno številko z neskončno decimalkami, 
ki se kot zamera vlečejo daleč naprej. 
Štefan v tako zadrego ne bi mogel zaiti, kajti ni imel dveh 
prijateljev, s katerima bi se skregal zaradi delitve zaslužka, 
nikakršnih težav ne bi imel, ker mu vsote ne bi bilo treba 
deliti, nobenega opravila se ne bi lotil v španoviji s tovarišem, 
ljudje so podla bitja, ki te izdajo, ko to najmanj pričakuješ, 
varovati se je treba njihove škodoželjnosti in pohlepa, ki 
brizgneta na plano, ko si še v sanjah ne bi mislil. Izdajo te in 
potem boli. Skeli in peče še dolgo časa, kdor zaupa, za svojo 
lahkomiselnost drago plača, spoznanje, da si vedno in vsakič 
znova sam na svetu, ni poceni. Nekateri se do njega doko-
pljejo prej, drugi pozneje, nekatere stre in sami prostovoljno 
izstopijo iz igre, ki se ji reče življenje, kar je pravzaprav spet 
nekoliko lahkomiselno in trapasto, ker so si napihovali obete 
in delali račune brez krčmarja, pa jih je potem udarilo. Štefan 
je bil hvaležen, da ga je mama posvarila pred vsem tem, da je 
do tega spoznanja prišel tako rekoč poceni. Hvaležnost ji je 
lahko izkazoval le tako, da se je po svojih najboljših močeh 
trudil vpisati v anale matematike.  
Zjutraj ga je na mizi v kuhinji čakala skodelica tople, dišeče 
cikorije in kos kruha. »Iz pirine moke, z bučnimi semeni, ki 
spodbudijo možgansko aktivnost,« je rekla mama in se mu 
nasmehnila, nato pa sedla na drugo stran mize in ga gledala 
izza svojih zlatih očal. Lase si je spela v figo in Štefan si je 
moral priznati, da je njena naravna, nepotvorjena lepota 
najgloblja. Skromnost je najlepši naravni okras in je vre-
dna več kot vsa šminka in puder, ki rabita le za prekrivanje 
bistva, je rada povedala mama in Štefan se je z njo globoko 
strinjal. Nikoli ne zaupaj dekletu z naličenim obrazom, mu je 
govorila, takšna dekleta nekaj skrivajo, in po vsej verjetnosti 
je to kakšna huda hiba, pohlep, pohota ali kratko in malo 
pomanjkljiva inteligenca. 
Štefanu so se materina svarila potrdila najmanj enkrat, 
nekoč v prvih letih študija se je eno takih deklet, brhka sve-
tlolaska (šele mnogo pozneje ga je prešinilo spoznanje, da 
si je lase gotovo pobelila) z ustnicami barve svežih jagod, s 
katero se je srečeval vsako jutro na avtobusu, kruto poigralo 
z njim. Zrlo je vanj iz dneva v dan, zunaj se je prebujal dan in 
v avtobusu je mrgolelo potnikov, ona pa je vstopila vsakič na 
isti postaji in se vedno postavila tako, da je lahko gledala vanj. 
Štefan se je nelagodno presedal, bilo mu je neprijetno, zdelo 
se mu je, da vsi vidijo, kako ga gleda. Najprej je poskušal njen 
pogled odmisliti, obračal se je stran in bolščal v drevesa ob 
poti in sive stavbe pa avtomobile, ki so brzeli mimo avtobusa, 
in še celo za pretrgano belo črto na cestišču se mu je uspelo 
prepričati, da je zanimivejša od dekleta, ki je nepremično 
strmelo vanj. Toda vse zaman, njen pogled je bil prisesan nanj 
in Štefan je bil vsakič znova že po nekaj minutah poražen v 
njeni igri, igri mačke z golim ptičjim mladičem. 
Po kakšnem tednu ali dveh se mu je začela prikazovati v 
sanjah, njene polne ustnice so se razpirale in se mu ponujale 
kot sveže jagode z materinega vrta, nekajkrat se jim je, speč, 
a čudno buden, približal in zagrizel vanje, dotlej neznana 
toplota se mu je razlezla po telesu in ugodje je zajelo tudi 
njegovo mednožje, sledovi nočnih užitkov so bili zjutraj na 
rjuhah in njegovi pižami z medvedki, ki jo je moral v tistem 
času nenormalno pogosto prati, in to tako, da mama ne bi 
ničesar posumila, včasih je vstal kar sredi noči in v umivalnik 
v kopalnici nerodno zbasal hlače ter s še nerodnejšimi gibi z 
milom drgnil mesto, kjer se stikata hlačnici. Potem je odšel 
v spalnico, mokre hlače pa odložil na stol poleg postelje, da 
bi se do jutra posušile; še sreča, da je bilo zgodnje poletje 
in da je topel zrak opravil svoje. Štefan je medtem ležal na 
rjuhi, gnus ga je oblival in vlekel si je zgornji del pižame, 
da je pokril svoj ud. Groza ga je spreletela ob misli, kaj bi 
se zgodilo, če bi takrat v njegovo sobo vstopila mama, tako 
kot je počenjala včasih, ko je bil Štefan še majhen in so ga 
tlačile more. Slišala je čisto vsak njegov krik in prihitela, da bi 
odgnala pošasti, ki so mu odjedale spanec. Da, tako dobra je 
bila, da ni pomišljala vstajati niti v najbolj gluhem mraku, še 
več: Štefanu se je pogosto zdelo, da ga je mama nežno stresla 
in prebudila, še preden so se mu pošasti v njegovih sanjah 
režeče začele približevati. Edina možna razlaga je bila, da je 
bila tudi ona v njegovih sanjah in je še pravi čas posredovala. 
In tega se je spominjal še leta pozneje, takrat, ko je v njegove 
sanje vdiralo to dekle z avtobusa, pred katero je bila mama 
očitno brez moči, saj ga ni mogla odrešiti ponižanja, ki ga je 
občutil vsakič, ko se je prebudil z mokrimi hlačami. Morda 
pa je bila resnica še hujša, morda pa je Štefan svojo mamo 
pregnal iz sanj in mu zato ni več mogla pomagati, morda si 
je dekleta sočnih rdečih ustnic celo sam želel in ga vabil v 
svoje sanje, če so to sploh bile še sanje? 
Štefana je razjedala krivda, izdal je materino požrtvoval-
nost in zdaj trpi; drugega si ni zaslužil, brez dvoma si je sam 
priklical dekle z avtobusa, po pravici povedano so mu sanje 
deloma prijale in tako je v tistem času ob večerih legal k po-
čitku s sladostrastno mešanico slabe vesti in pričakovanja: 
bo to noč spet prišla? Ko je mama po običajnem poljubčku 
za lahko noč ugasnila luč na njegovi nočni omarici in odšla 
iz sobe, pa se je zdrznil v grozi: je mogoče, da je zmožen take 
dvoličnosti, take nizkotne izdaje? Najbolj ga je peklilo, kako 
sam je bil v tem, nikomur ni mogel zaupati, s čim se bojuje 
– se pravi, ni mogel zaupati mami, saj je razen s poštarjem, 
ostarelo prodajalko v trgovini na njihovi ulici in drugimi 
priložnostnimi znanci le redko načenjal pogovor. Klepeta-
nje tjavendan je izguba časa, ki je za ljudi, obdarjene s tako 
izjemnim umom, kakršen je tvoj, vse preveč dragocen, mu 
je govorila mama. Spodobi se, da ga usmeriš v resno delo in 
iznajdeš kaj človeštvu koristnega, kot so na primer praštevila, 
ne pa da ga tratiš z ljudmi, ki tega niso vredni. 
Štefan se je vsega tega zavedal in vsa mamina navodila 
dosledno upošteval, vse do tistega nesrečnega dne, ko se je 
na avtobusu prvič zazrlo vanj dekle z jagodnimi ustnicami. 
Takrat pa je, nemočen, sledil nečemu silnejšemu, nečemu, 
česar se ni mogel otresti, vse šibkejši je postajal in grozilo 
je, da bo izgubil bitko. Ko se je zunaj večerilo, je postajal še 
redkobesednejši kot po navadi, odvračal je pogled in se izmi-
kal materini roki, ki ga je od časa do časa prišla pogladit po 
glavi, medtem ko se je sklanjal nad študijsko literaturo. Kaj 
ti je, ga je spraševala mama in skrb je tudi njenemu obrazu 
vtisnila pečat, kar pa ni bilo nič v primerjavi s Štefanom, ki 
je bil iz tedna v teden bolj bled in udrtih oči. Misel na stra-
hovito izdajstvo mu ni dala miru in naposled se je domislil, 
da se bo dekleta z jagodnimi ustnicami otresel edino, če ne 
bo spal. 
Bedel je več noči zapored, da ga ne bi odneslo v tisto 
prečudno območje med spancem in budnostjo, v katerem 
je užil toliko sladkosti, ki pa so ga vse bolj odmikale od tiste, 
ki si ni zaslužila, da bi jo tako zapustil, od tiste, ki se je tako 
nesebično razdajala zanj in je bilo zato edino primerno, da 
jo ima najrajši: od mame. 
Nato pa se mu je nekega jutra, tik zatem, ko so ugasnile 
zvezde in je mrzli zrak pretrgalo krakanje prve vrane, utrnila 
odrešilna misel: ne bo se več vozil z avtobusom! To je pome-
nilo, da se je moral na predavanja odpraviti dobre pol ure 
prej, kar je mami razložil z besedami, da mu jutranja svežina 
dobro dene, da ga prebudi in da potem laže razmišlja. 
Ko se je prvič sprehodil od njunega predmestja do četrti s 
fakultetami, mu je bilo, kot da bo vsak hip vzletel, počutil se 
je lahnega in osvobojenega, nič več predirnih pogledovanj 
dekleta z jagodnimi ustnicami, nič več hromečega nelagodja, 
ki je proti koncu že začenjalo groziti, da se bo sprevrglo v 
tisto toploto, ki se je širila po vsem telesu in nazadnje polotila 
mednožja ... Če bi se mu tisto pripetilo na avtobusu, bi se res 
ne vedel več kam dati, je pomislil Štefan in globoko vdihnil 
zrak ter hitreje stopil. 
Tisto leto se je še posebno imenitno odrezal pri izpitih, 
čisto pri vseh si je prislužil desetko in še leta zatem si je v 
duhu lahko pričaral ponosni izraz na maminem obrazu, ko 
ji je ob koncu študijskega leta pokazal indeks. Njena sreča 
in topli objem, s katerim ga je nagradila, sta mu potrdila 
pravilnost njegove odločitve: nikoli več na avtobus, kjer 
mrgoli čudnih ljudi, še posebno deklet. 
Sčasoma si je spet upal na avtobus, a je iz previdnosti raje 
gledal v tla ali – še bolje – bral študijsko literaturo. Res, nje-
gov čas je bil dragocen in nikakor ga ni kazalo zapravljati za 
spogledovanje ali, bognekdaj, klepetanje z dekleti. A četudi 
bi spet katera začela svojo igro, bi bil Štefan zdaj močnejši 
in bi se ji znal postaviti po robu, vstal bi s sedeža ali odločno 
odkorakal iz njenega risa, ne bi ji dovolil, da ga trpinči tako 
kot prva. Samoobvladovanje in neomajna volja sta najmoč-
nejše, kar premore človek, je Štefanu razložila mama kmalu 
po incidentu z dekletom jagodnih ustnic, kdor se ima ves 
čas v oblasti, se mu nikoli ne bo zgodilo, da bo skrenil s poti 
in s svojimi dosežki se bo zapisal v zgodovino.
Štefana je pri tem najbolj ganilo, da je mamina razlaga 
zadela točno na tisto mesto, ki ga je še vedno skelelo, ona pa 
mu je s svojim nasvetom nanj privila blagodejno hladilno 
Praštevila so ena od zgodb 
avtorice agate tomažič, 
ki bodo v Prvi Polovici 
Prihodnjega leta izšle Pri 
založbi goga v kratkoProzni 
zbirki z naslovom 
neznosna Privlaćnost 
jaPonskega dresnika.
 10. decembra 2014
29
Literatura
Praš te vila
a čudno buden, približal in zagrizel vanje, dotlej neznana 
toplota se mu je razlezla po telesu in ugodje je zajelo tudi 
njegovo mednožje, sledovi nočnih užitkov so bili zjutraj na 
rjuhah in njegovi pižami z medvedki, ki jo je moral v tistem 
času nenormalno pogosto prati, in to tako, da mama ne bi 
ničesar posumila, včasih je vstal kar sredi noči in v umivalnik 
v kopalnici nerodno zbasal hlače ter s še nerodnejšimi gibi z 
milom drgnil mesto, kjer se stikata hlačnici. Potem je odšel 
v spalnico, mokre hlače pa odložil na stol poleg postelje, da 
bi se do jutra posušile; še sreča, da je bilo zgodnje poletje 
in da je topel zrak opravil svoje. Štefan je medtem ležal na 
rjuhi, gnus ga je oblival in vlekel si je zgornji del pižame, 
da je pokril svoj ud. Groza ga je spreletela ob misli, kaj bi 
se zgodilo, če bi takrat v njegovo sobo vstopila mama, tako 
kot je počenjala včasih, ko je bil Štefan še majhen in so ga 
tlačile more. Slišala je čisto vsak njegov krik in prihitela, da bi 
odgnala pošasti, ki so mu odjedale spanec. Da, tako dobra je 
bila, da ni pomišljala vstajati niti v najbolj gluhem mraku, še 
več: Štefanu se je pogosto zdelo, da ga je mama nežno stresla 
in prebudila, še preden so se mu pošasti v njegovih sanjah 
režeče začele približevati. Edina možna razlaga je bila, da je 
bila tudi ona v njegovih sanjah in je še pravi čas posredovala. 
In tega se je spominjal še leta pozneje, takrat, ko je v njegove 
sanje vdiralo to dekle z avtobusa, pred katero je bila mama 
očitno brez moči, saj ga ni mogla odrešiti ponižanja, ki ga je 
občutil vsakič, ko se je prebudil z mokrimi hlačami. Morda 
pa je bila resnica še hujša, morda pa je Štefan svojo mamo 
pregnal iz sanj in mu zato ni več mogla pomagati, morda si 
je dekleta sočnih rdečih ustnic celo sam želel in ga vabil v 
svoje sanje, če so to sploh bile še sanje? 
Štefana je razjedala krivda, izdal je materino požrtvoval-
nost in zdaj trpi; drugega si ni zaslužil, brez dvoma si je sam 
priklical dekle z avtobusa, po pravici povedano so mu sanje 
deloma prijale in tako je v tistem času ob večerih legal k po-
čitku s sladostrastno mešanico slabe vesti in pričakovanja: 
bo to noč spet prišla? Ko je mama po običajnem poljubčku 
za lahko noč ugasnila luč na njegovi nočni omarici in odšla 
iz sobe, pa se je zdrznil v grozi: je mogoče, da je zmožen take 
dvoličnosti, take nizkotne izdaje? Najbolj ga je peklilo, kako 
sam je bil v tem, nikomur ni mogel zaupati, s čim se bojuje 
– se pravi, ni mogel zaupati mami, saj je razen s poštarjem, 
ostarelo prodajalko v trgovini na njihovi ulici in drugimi 
priložnostnimi znanci le redko načenjal pogovor. Klepeta-
nje tjavendan je izguba časa, ki je za ljudi, obdarjene s tako 
izjemnim umom, kakršen je tvoj, vse preveč dragocen, mu 
je govorila mama. Spodobi se, da ga usmeriš v resno delo in 
iznajdeš kaj človeštvu koristnega, kot so na primer praštevila, 
ne pa da ga tratiš z ljudmi, ki tega niso vredni. 
Štefan se je vsega tega zavedal in vsa mamina navodila 
dosledno upošteval, vse do tistega nesrečnega dne, ko se je 
na avtobusu prvič zazrlo vanj dekle z jagodnimi ustnicami. 
Takrat pa je, nemočen, sledil nečemu silnejšemu, nečemu, 
česar se ni mogel otresti, vse šibkejši je postajal in grozilo 
je, da bo izgubil bitko. Ko se je zunaj večerilo, je postajal še 
redkobesednejši kot po navadi, odvračal je pogled in se izmi-
kal materini roki, ki ga je od časa do časa prišla pogladit po 
glavi, medtem ko se je sklanjal nad študijsko literaturo. Kaj 
ti je, ga je spraševala mama in skrb je tudi njenemu obrazu 
vtisnila pečat, kar pa ni bilo nič v primerjavi s Štefanom, ki 
je bil iz tedna v teden bolj bled in udrtih oči. Misel na stra-
hovito izdajstvo mu ni dala miru in naposled se je domislil, 
da se bo dekleta z jagodnimi ustnicami otresel edino, če ne 
bo spal. 
Bedel je več noči zapored, da ga ne bi odneslo v tisto 
prečudno območje med spancem in budnostjo, v katerem 
je užil toliko sladkosti, ki pa so ga vse bolj odmikale od tiste, 
ki si ni zaslužila, da bi jo tako zapustil, od tiste, ki se je tako 
nesebično razdajala zanj in je bilo zato edino primerno, da 
jo ima najrajši: od mame. 
Nato pa se mu je nekega jutra, tik zatem, ko so ugasnile 
zvezde in je mrzli zrak pretrgalo krakanje prve vrane, utrnila 
odrešilna misel: ne bo se več vozil z avtobusom! To je pome-
nilo, da se je moral na predavanja odpraviti dobre pol ure 
prej, kar je mami razložil z besedami, da mu jutranja svežina 
dobro dene, da ga prebudi in da potem laže razmišlja. 
Ko se je prvič sprehodil od njunega predmestja do četrti s 
fakultetami, mu je bilo, kot da bo vsak hip vzletel, počutil se 
je lahnega in osvobojenega, nič več predirnih pogledovanj 
dekleta z jagodnimi ustnicami, nič več hromečega nelagodja, 
ki je proti koncu že začenjalo groziti, da se bo sprevrglo v 
tisto toploto, ki se je širila po vsem telesu in nazadnje polotila 
mednožja ... Če bi se mu tisto pripetilo na avtobusu, bi se res 
ne vedel več kam dati, je pomislil Štefan in globoko vdihnil 
zrak ter hitreje stopil. 
Tisto leto se je še posebno imenitno odrezal pri izpitih, 
čisto pri vseh si je prislužil desetko in še leta zatem si je v 
duhu lahko pričaral ponosni izraz na maminem obrazu, ko 
ji je ob koncu študijskega leta pokazal indeks. Njena sreča 
in topli objem, s katerim ga je nagradila, sta mu potrdila 
pravilnost njegove odločitve: nikoli več na avtobus, kjer 
mrgoli čudnih ljudi, še posebno deklet. 
Sčasoma si je spet upal na avtobus, a je iz previdnosti raje 
gledal v tla ali – še bolje – bral študijsko literaturo. Res, nje-
gov čas je bil dragocen in nikakor ga ni kazalo zapravljati za 
spogledovanje ali, bognekdaj, klepetanje z dekleti. A četudi 
bi spet katera začela svojo igro, bi bil Štefan zdaj močnejši 
in bi se ji znal postaviti po robu, vstal bi s sedeža ali odločno 
odkorakal iz njenega risa, ne bi ji dovolil, da ga trpinči tako 
kot prva. Samoobvladovanje in neomajna volja sta najmoč-
nejše, kar premore človek, je Štefanu razložila mama kmalu 
po incidentu z dekletom jagodnih ustnic, kdor se ima ves 
čas v oblasti, se mu nikoli ne bo zgodilo, da bo skrenil s poti 
in s svojimi dosežki se bo zapisal v zgodovino.
Štefana je pri tem najbolj ganilo, da je mamina razlaga 
zadela točno na tisto mesto, ki ga je še vedno skelelo, ona pa 
mu je s svojim nasvetom nanj privila blagodejno hladilno 
obvezo, kot da bi zaslutila, kaj se vrtinči po njegovih mislih, 
ki jih tisti čas ni hotel deliti z njo. Skrivnosti je imel in skriv-
nosti bi ga bile skoraj ločile od nje, ona pa je v svoji neskončni 
dobroti in pronicljivosti doumela, s čim se bojuje, in mu je 
ponudila roko, da bi mu olajšala hojo in ga nežno usmerila 
na pravo pot. Štefan je bil ganjen in moral si je priznati, da 
so bili njegovi dvomi neutemeljeni: čeravno je mater za tisto 
temačno obdobje svojega življenja pregnal iz svojih sanj, mu 
je zdaj sporočala, da je še vedno tukaj. 
Odtrgal je sredico kruha in si jo nadrobil v skodelico kav-
nega nadomestka. Čez materin obraz na drugi strani mize 
je hušknil nasmeh, kot pri dobro uigranem obredu je z roko 
segla po skorji, ki je Štefan ni maral, in jo počasi ponesla k 
ustom. »Danes je poseben dan,« je rekla, nato pa brž vstala in 
se obrnila, kot bi pred sinom hotela nekaj prikriti. Štefan je 
bil zbegan, kaj mu skriva? V trenutku se mu je naredila kepa 
v grlu in cikorija, tako dobra in sladka, kot jo zna pripraviti 
samo mama, mu je le stežka zdrknila po grlu. 
»Ka-ka-ka-kšen po-po-po-seben dan?« je zajecljal. 
»Ah, ne skrbi, dragi moj, boš že pravočasno videl, jaz vse 
vem,« se je zasmejala mama in ga pobožala po glavi. 
Toda Štefanu so se njene ustnice, s katerimi mu je, tako 
kot vsako jutro, ko je odhajal na delo na inštitut, odtisnila 
poljubček na lice, zdele mrzle in trde. Spomin nanje ga je 
preganjal cel dan, večkrat se je med računanjem zdrznil, 
ko pa je v času kosila prišel v menzo in je bila na jedilniku 
hladna solata z govedino, se je moral dobesedno prisiliti, da je 
hrano spravil po požiralniku. Hlad govedine ga je spominjal 
na toge, hladne mamine ustnice in bil je prepričan, da to ni 
dobro znamenje. 
Strah mu je zadrgnil telo in po kosilu je samo še tiho ždel 
v svoji pisarni, nič več ni mogel delati. Kaj če ...? Kaj, če je 
mama ...? Ne, to ni bilo mogoče, to se nikakor ni moglo zgo-
diti, si je odgovarjal na vprašanje, ki ga niti v duhu ni upal 
izgovoriti do konca. Pogledoval je na uro na računalniku in 
z vsako višjo številko je njegova bojazen dobivala otipljivejše 
oblike, v glavi si je izmišljal opravičila in razlage, za katere si 
je naposled moral priznati, da nobena ni bilo kaj prida in da 
bo, če ne bo šlo drugače, krivdo pač priznal. Zgodi se, tudi 
najboljšimi in tistim z najmočnejšo voljo. Spet je popustil, 
a le za hip, in zdaj bo dosledno hodil po svoji poti, z odloč-
nim korakom in pogledom, uprtim naravnost v številke, v 
praštevila. Samo njim se bo posvetil in nikoli več se ne bo 
spozabil, kakor se je prejšnji teden, ko je ... 
Štefan si je pokril veke z dlanmi in poskušal umiriti drge-
tanje svojih misli. Pa ni šlo. To je torej to. Vedel je, da bo svoje 
dejanje obžaloval. In zdaj je napočil ta trenutek, ko bo treba 
polagati račune. Za svojo nepremišljenost in šibkost duha, 
ki sta ga prejšnji teden tako zahrbtno spodnesli v samoob-
vladanju in ga napeljali, da je izmenjal par besed z mlado 
raziskovalko. Dekle, ki se je šele pred kratkim zaposlilo na 
inštitutu, je imelo dolge rjave lasje in mil, čisto nič spogledljiv 
pogled, s katerim ga je samo lahno oplazilo in plaho vprašalo, 
če sme v menzi sesti poleg njega. Štefan ji tega ni mogel odreči, 
bila je tako nenarejena in nebogljena s svojim nenaličenim 
obrazom. Tudi ona je sramežljivo gledala v tla in z ničimer ni 
zbujala pozornosti, s prosojno kožo, drobno postavo in strogo 
začesanimi lasmi pa je v Štefanu prej kot strast prebudila 
željo, da bi jo zaščitil. Ni se zdela po mačje plenilska in niti 
sledu prostaškosti ni bilo na njej, pa je Štefan mimogrede 
spregledal nevarnost. Čeravno se je med njima vzpostavil le 
površinski stik in je prehranjevanje minilo v vljudnostnem 
kramljanju, se Štefan tisto popoldne po kosilu ni več mogel 
pripraviti k nobenemu delu. Misli so mu begale in neprestano 
mu je pred očmi vstajala podoba mlade raziskovalke. Ni se 
dala odgnati, skoraj tako, kot si je leta nazaj njegove noči 
prisvojilo predrzno dekle z jagodnimi ustnicami. 
Štefan se je zavedal, da je zagrešil hudo napako in da bo 
spet trajalo dolgo, da jo bo izbrisal. Vedel pa je tudi, da o tem 
materi ne more zaupati in da je tokrat zavoljo lahkomiselno-
sti in vasezaverovanosti, ki ga je zaslepila, da je spregledal 
nevarnost, postavil še eno pregrado v svojem odnosu do 
nje. In to ga je morilo najbolj od vsega. Ni mogel verjeti, da 
bo moral še enkrat skozi ves pekel čustev, od slabe vesti do 
občutka izdajstva in ničvrednosti, prav tako kot prvič, le da 
se je to popoldne pridružil še strah, da mama tokrat vse ve 
in da ga le še slaba ura loči od trenutka, ko bo stal pred njo 
tako rekoč gol, goličav v svoji nebogljenosti, ona pa bo imela 
vso pravico, da ga tokrat izdatno kaznuje tudi za prvič.
S težkimi koraki je stopal proti domu in imelo ga je, da bi 
se ustavil v bližnjem parku, tam sedel na klop in opazoval 
mimoidoče, pa je vedel, da nima smisla, da le odlaga gro-
zljivo sodbo. Poravnal si je plašč in klobuk in s tresočo se 
roko pozvonil. Sekunde so se odštevale počasi, bilo je, kot 
bi skozi peščeno uro odtekale skale, ki se ne morejo preriniti 
po zoženem delu, potne srage so mu stopile na čelo in pod 
klobukom si je popravil lase, ki so se prilepili nanj. Vse bom 
priznal, takoj ko mi bo odprla vrata, se je nazadnje odločil in 
bil je olajšan kot zločinec, ki ga po dolgih letih skrivanja in 
trepetanja ob vsakem zvonjenju na domačih vratih naposled 
odkrijejo, pa se ves radosten preda. 
Vrata so se odprla in na pragu je stala mama s torto z 
enainštiridesetimi svečkami. 
»Vse najboljše, Štefan, danes je tvoj rojstni dan – in še 
enainštirideset let imaš, kar je praštevilo!« je zažgolela mama 
in ga poljubila. 
Napetost je popustila, stresel se je, kot bi se v njegovem 
drobu sprožila nevidna vzmet, oklenil se je mame z obema 
rokama in visel na njej, glavo pa naslonil na njeno ramo in 
brisal lica, po katerih so polzele solze, v mehko tkanino njene 
domače halje. Mama, ena sama. Ena je mama in ena je ena, 
mama vseh praštevil, edina deliteljica in zaupnica. Štefan 
je še globlje zaril glavo v gube njene halje in podrgetaval od 
joka sreče. ¾
Foto Wikimedia Commons
30
KritiK a
 10. decembra 2014
Knjiga …
V upanju na še kakšen zadnjič 
Milan Dekleva: Benetke, zadnjič. Cankarjeva založba, 
Ljubljana 2014, 185 str., 22,95 €
Zgradba proznih 
besedil navadno 
predvideva neko 
ozadje oziroma ku-
liso, ki bolj ali manj 
aktivno zaznamuje 
prvi plan, v katerem 
se običajno znajde 
osebna izkušnja. Kot 
eno najpogostejših 
ozadij se pojavlja 
obravnava zgodovin-
skega obdobja, ki je 
pomenljivo tudi za 
zdajšnjost; na ta ali 
oni način, ali pa ki 
potrebuje novo osmi-
šljenje in osvetlitve. 
Podobno je v 
romanu Milana Dekleve Benetke, zadnjič, kjer je ljube-
zenska zgodba Andreja (matematik) in Nataše (pianistka) 
postavljena v čas med vojnama, na območju Slovenije ter 
Italije. Osebna zgodba v prvem planu je nekoliko mlačna; 
Andrej in Nataša se še zadnjič srečata, da bi videla, ali po 
številnih pretresih vendarle še čutita naklonjenost drug 
do drugega. Predvsem kadar se pripoved odvija skozi 
Natašine oči, je slogovno preobložena in zasičena s senti-
mentom; pogrešamo koncizen, živahen in gibek jezik, ki 
smo ga vajeni iz Deklevove poezije. 
V poglavjih, kjer je fokalizator Andrej, najdemo več 
presenetljivih metafor in več življenjskosti, vendar pa 
nas klišeji zadenejo z druge smeri. Andrej, ki se spominja 
Nataše z začetka razmerja, jo slika tipizirano in ji odvze-
ma subjektivnost: Nataša je zgolj ženska – očarljivo lepa, 
spogledljiva, skrivnostna; usodna. To interpretacijo lika 
znotraj romana podpira prej omenjeni sanjav, bohoten 
slog, iz katerega veje poskus imitiranja t. i. ženske pisave. 
Povrhu tega poskuša Nataša svojo nenadno eksisten-
cialno stisko, ko ji je zaradi slovenskega porekla onemo-
gočeno nastopanje po Evropi, rešiti prek ljubimkanja z 
nacisti, torej na tipičen »ženski« način. Na drugi strani se 
Andrej ukvarja z logiko, z matematiko, ki velja za skrajno 
moško področje, ko podleže slabosti, je ta slabost hazar-
diranje, pregovorna moška pregreha. Psihološki zlom 
doživi, ko ga izženejo iz kluba, ker je Slovenec. Pridruži se 
komunistom.
Nataša in Andrej se torej znajdeta vsak na svojem 
političnem bregu, zgodovina pa vdre v odnos na točki, ko 
se junaka znajdeta v eksistencialni stiski. Žal je ta vdor ne-
prepričljiv. Na noben način ni bilo nujno izbrati prav tega 
obdobja; podobno bi se lahko zgodba odvijala v katerem-
koli politično nevarnem času. 
Hkrati obdobje kot tako ni nikakor prevprašano in 
Dekleva ne ponudi novih perspektiv ali možnih branj zgo-
dovine, ravno nasprotno. S svojim pisanjem še poglablja 
ustaljeni sistem vrednot. Fašiste sprejme kot ultimativno 
zlo, komuniste postavi pod drobnogled in do njih vzposta-
vi mlačen odnos: podpre odpor, zavrne način. 
Dodatno potrjevalno deluje vložena zgodba pisatelja 
Ernesta in pesnika Eugenia, za katera Dekleva precej na 
silo poišče prostor v pripovedi. Literata sta nekakšna 
komentatorja polpretekle zgodovine, ki na teoretski ravni 
razpravljata o strahu, izkušnjah z bojišč, pomenu spomina 
ipd. Sprva učinkujeta zadovoljivo, ker nenavadno ostro 
zarežeta v ljubezensko zgodbo junakov iz »prvega plana«, 
zdi se celo, da morda pripadata nekemu drugemu času 
(morda celo ontološkemu redu, morda onadva pišeta 
Andrejev in Natašin glas), ki je bližji sedanjosti. Čeprav se 
šele pozneje izkaže, da ni tako (v Andrejevo in Natašino 
zgodbo se vpišeta kot poslušalca njenega koncerta), pa 
sem že po nekaj straneh dobila občutek, da sta Eugenio in 
Ernest pravzaprav le orodje, ki naj pomaga teoretsko osve-
tliti družbene probleme, zaradi česar delujeta papirnato in 
nenaravno, skorajda kot karikaturi. 
Posebej problematičen je tovrsten odnos do zgodovine 
v romanu zato, ker gre za poglabljanje simptomatične-
ga odnosa do zgodovinskega obdobja, preko katerega 
– očitno – ne moremo seči. Dekleva s svojim romanom 
še utrjuje sprejeta stališča do dogajanja med vojnama 
(in nakazuje enak odnos do dogodkov med in po vojni). 
Pričakovala bi … več. 
Anja Radaljac
Knjiga …
Zgodovina mostov 
Tone Partljič: Sebastjan in most. Beletrina, Ljubljana 
2014, 470 str., 29,99 €
Sebastjan in most je predvsem dokaz Partljičevega 
enciklopedičnega poznavanja zgodovine Maribora z 
začetka 20. stoletja, kjer ni prepuščen naključju niti 
najbolj marginalen in na videz nepomemben lik ali 
dogodek. A takšen balzacovski zamah se ne ustavlja 
niti pred osnovami gradnje mostov, poznavanjem 
takratne medicinske vede in značilnostmi mestnega 
in vaškega življenja.
Želja, da bi Partljič verodostojno predstavil življenje 
inženirja mostov Sebastjana Gorjupa tako temelji zla-
sti na opisovanju zgodovinskega kolorita. Ta se v tekst 
pretihotapi tudi skozi še tako vsakdanje pogovore, ki 
pa se vendarle ne morejo otresti kakšnega adaptira-
nega citata iz zgodovinskega učbenika. Če bi poskušal 
privesti na plano sicer nekoliko zastarelo teorijo o 
estetski, etični ter spoznavni funkciji literature, bi 
Partljič zadnjo tretjino naloge gotovo opravil z odliko. 
Kakšna pa je usoda estetskega in etičnega vidika?
Dialogi kljub preštevilnim informacijam ne zveni-
jo papirnato. Avtor je našel ravno pravšnje registre, 
ki uspejo odslikati govorčevo pokrajinsko ozadje ter 
psihološki oris, največkrat s komaj vidno stilizacijo. 
Le dejstvo, da ima množica pogovorov izobraževalno 
funkcijo, nekoliko bije v oči.
Prepričljivi so tudi vrinjeni publicistični teksti ter 
Sebastjanovo poročilo o nastajanju Starega mostu ter 
drugih dogodkih v Mariboru. Tretjeosebni pripovedo-
valec zgodbo podaja v enakomernem ritmu, organizi-
rano ter v izčiščenem jeziku. Le na nekaj mestih smo 
priča kakšnemu poetično obarvanemu odlomku, ki se 
ne uspe otresti pretirane vznesenosti. Pisatelj se ne 
poslužuje posebnih jezikovnih sredstev in tako zgod-
bo posreduje karseda stvarno. Vsakršen dogodek je 
vselej v mejah objektivnega, s tem pa v tandemu s prej 
opisanimi značilnostmi jezika, niti ne želi ponuditi 
posebnega estetskega doživljala, zanima ga predvsem 
golo dogajanje.
Tako se zdi, da Partljičev roman sloni predvsem na 
želji po dodatni osvetlitvi burnega zgodovinskega ob-
dobja med leti pred začetkom prve svetovne pa vse do 
začetka druge svetovne vojne, ki to obdobje največkrat 
popolnoma zasenči.
V splošnem je še najbolj prisotno mnenje, da je 
vojna pač velika morija, ki z žrtvami ne prizanaša 
niti svojemu zaledju. A vojna je potisnjena v ozadje, 
dogajanje med njo je malodane izpuščeno, z njeni-
mi neposrednimi posledicami pa se liki srečajo le 
priložnostno. Ali je mogoče razumeti, da je 20. stoletje 
ena velika vojna zgodba? Tisti, ki ji ne podležejo na 
bojišču, jih uničijo hude psihične težave, rak in celo 
tehnološki napredek, ki Sebastjana v gradbeni nesreči 
stane noge, še tako čudovito zgrajen most pa je napo-
sled še najbolj primeren za krvavo bojišče in številne 
samomorilce.
Prav prispodoba mostu je tista, ki ji avtor podeli 
najočitnejšo čezzgodovinsko funkcijo. Pustimo ob 
strani Sebastjanovo ortodoksno vero v to, da je edini 
pravi most kamniti, kot nekakšno inženirjevo stro-
kovno mnenje, saj zveni pretirano in prisiljeno. Še 
posebno ker ta vera zveni kakor blodnje, ki izrisujejo 
psihološki in izvedenski profil človeka, ki ne bi bil 
sposoben prenoviti niti brvi čez potoček v Gačniku 
(ki mu prav tako uspe). Sebastjana smo ujeli v iskanju 
večnega miru in povezanosti, iskanju za to primernega 
gradbenega materiala (torej kamna), ki pa se ga nihče 
več ne poslužuje. 
A naposled gre za vprašanje brez pravega odgovo-
ra. Rušijo se takšni in drugačni mostovi – v nasprotju 
s pravljico o treh prašičkih se s skoraj najdaljšo zgo-
dovino ponaša mariborski most iz lesa, medtem ko 
je čudo Sebastjanovega inženirskega dela iz kovine 
v imenu vojne primoran porušiti prav njegov sin, ki 
je nekoč sanjal, da bo (kakor oče) tudi sam gradbeni 
inženir.
Sebastjan in most ne poskuša pripisovati odgovor-
nosti, temveč tako narode kakor tudi posameznike 
obsoja na nemoč, četudi so v areni življenja. Nejasen 
in težko razložljiv tok zgodovine pokosi tako male-
ga človeka kakor vladarje. Nič novega, morebiti le v 
oziru, da je usoda pri Partljiču ljudi pomorila ali vsaj 
izčrpala še pred začetkom druge svetovne vojne.
Aljaž Krivec
Knjiga …
Trpljenje, hrepenenje, lakota
Branka Jurca: Pot v svobodo. Spremna beseda Jožica 
Čeh Steger. Založba Litera, Maribor 2014, 315 str., 23,60 €
Branka Jurca 
je vsem poznana 
predvsem kot 
odlična pisateljica 
otroške in mladin-
ske književnosti. 
Knjižice, kot so Ko 
zorijo jagode, Uhač 
in njegova drušči-
na ter Vohljači in 
prepovedane skriv-
nosti, spadajo med 
klasike slovenske 
mladinske književ-
nosti, ki so jih brale 
generacije pred 
mano, ki smo jih z 
užitkom prebirali 
mi, otroci pa jih 
berejo še danes. A nekoliko manj znano je, da je Branka 
Jurca svoje pisateljevanje začela s kratko prozo za odrasle. 
Leta 1945 je namreč izdala zbirko kratkih taboriščnih 
zgodb z naslovom Pod bičem, dobrih deset let pozneje pa 
še eno zbirko kratkih zgodb in novel z naslovom Stekleni 
grad. Nova zbirka Pot v svobodo, ki jo je uredila Jožica Čeh 
Steger, prinaša sedem do danes zgolj revijalno objavljenih 
zgodb, vseh devet novel iz zbirke Pod bičem ter štiri iz 
zbirke Stekleni grad. 
Če mladinski opus Branke Jurca odlikujejo navihane in 
napete, včasih poučne, pogosto pa zelo zabavne zgodbe, 
polne domišljije, so njene kratke zgodbe pravo nasprotje. 
Bralec bo ob branju nove zbirke najprej deležen zgodbe o 
Koruzovi Lujzi s Krasa, ki se komajda preživlja s prekup-
čevanjem, hrepeneča po možu, ki naj bi se zdaj zdaj vrnil 
z Amerike, a naposled izve, da ga je zasulo v rudniku. 
Deležen bo zgodbe o Primorcu, ki so ga zaradi političnega 
delovanja izgnali iz Maribora, njegova žena, visoko nose-
ča, pa se odloči za splav, saj bi le tako lahko odšla z njim na 
pot – a kaj ko zaradi postopka umre. Potem je tu še mož, ki 
se po desetih letih vrne iz zapora ter ugotovi, da ima žena 
drugega in da se njegova hči prodaja, pa mestna Vanica, ki 
neskončno hrepeni po možu, pri roki pa je zgolj poročeni 
Pavle, ki se je na koncu ustraši. Nato sledi ponatis desetih 
zgodb, ki se vse odvijajo v taboriščih, cikel pa prepričljivo 
odpre zgodba o okupaciji Maribora. Taboriščne zgodbe so 
si med seboj precej podobne, saj obravnavajo dinamične 
odnose med ujetnicami, ki jih pesti neskončna lakota: ena 
izmed junakinj za nekaj fig proda uhane, pa ji kljub temu 
umre otrok, spet druga sodeluje z upravnico taborišča, da 
jo na koncu sojetnice ubijejo, tretjim je skupna njihova 
odločnost ter neizmerna želja po preživetju in uporu. 
Potem je tu še zgodba o nesrečno zaljubljeni gospodični, 
ki se odloči ohraniti svojo čistost in se svojemu izbrancu 
ne preda, o dveh dekletih, ki se odločita zapustiti svojega 
fanta oziroma moža, nazadnje pa lahko preberemo še 
zgodbo o propadlem zakonu dveh starcev, ki se do smrti 
ne pobotata.
Ob prebiranju zbirke Pot v svobodo bo bralcu posta-
lo jasno, zakaj Branka Jurca spada v sam vrh slovenske 
mladinske književnosti in zakaj ne slovi kot predstavnica 
socialnega realizma ali kot pisateljica druge svetovne 
vojne. No, kdor posebej uživa v socialnem realizmu in 
zgodbah iz taborišč ter se je njenih klasikov že »preobje-
del«, bo v delih Branke Jurce gotovo užival, saj sta njen 
slog in jezik res izjemna, ravno prav narečna, žargonska in 
arhaična, da ustvarita tisto pravo vzdušje. A vseeno bi si 
upal trditi, da je prava vrednost zbirke pravzaprav drugje, 
v njenem strokovnem doprinosu literarni vedi, o čemer 
ne nazadnje priča tudi razmeroma obsežna spremna 
študija urednice. Pomen pisateljic za literarno zgodovino, 
njihov položaj v družbi, vloga žensk v drugi svetovni vojni 
ter feministične in emancipatorne težnje glavnih junakinj 
so vse »vroče« teme sodobne literarne vede. In Branka 
Jurca s svojo kratko prozo brez dvoma predstavlja gradivo 
za številne nadaljnje študije in razprave.
Blaž Zabel
Kino …
Komu zvoni?
Gozdovi so še vedno zeleni (Die Wälder sind noch grün). 
Režija: Marko Naberšnik. Avstrija, Slovenija, 2013, 107 min. 
Ljubljana, Maribor, Celje, Koper, Kranj, Novo mesto, Kolosej 
in Planet Tuš
Če kaj, potem je Marko Naberšnik s svojima dvema 
celovečercema, Petelinjim zajtrkom (2007) in Šanghajem 
(2012), pokazal, da pozna skrivnost, kako zlesti pod kožo 
domačemu gledalcu – celo tistemu, ki se ob besedni zvezi 
»slovenski film« sicer samo kislo namrdne. Nismo pa 
vedeli, da ima fant kaj tehtnega ponuditi tudi onim dru-
gim, ki ob teh istih dveh filmih vihajo nos spričo njune 
komercialnosti. Zdaj vemo.
Ideja za film Gozdovi so še vedno zeleni je prišla z 
avstrijske strani (Avstrija je tudi večinski koproducent), 
k režiji pa je bil povabljen Naberšnik, ki je sodeloval tudi 
pri pisanju scenarija. Smo na Soški fronti, visoko v gorah. 
V majhni gorski opazovalnici, ki krije hrbet topniški 
enoti nižje spodaj, so trije vojaki. Življenje jim teče mirno, 
skoraj spokojno, v lagodnem sosledju vsakdanjih opravil. 
Vojno v vsej njeni grozoti gledalci začutimo šele, ko se na 
postojanko nenadoma vsuje toča topovskih izstrelkov, 
ki enemu od vojakov zvrtajo luknjo v trebuh, stotniku 
Kopetzkemu odtrgajo nogo, mladi vojak Lindner, novinec 
na fronti, pa ostane sicer v enem kosu, a nebogljen in 
prestrašen v trojni vlogi pogrebca, negovalca in vojaka, ki 
brani postojanko. Edina povezava dveh preživelih s sve-
tom pod gozdno mejo je vojaški telefon, katerega zvonec, 
ki vsake toliko predirno zareže v zloveščo tišino, noče in 
noče prinesti odrešitve. 
V tem majhnem, komornem, čemernem filmu Naber-
šnika, od katerega smo vajeni barvitih, živahnih podob, 
zgovornih likov in prijaznih zgodb, sploh ni mogoče 
prepoznati. Fotografija je pridušena in motna, reducirana 
na sivorjave odtenke, oblikovana po modelu obledele 
sepia fotografije, ki je bila v rabi ob koncu 19. in v začetku 
20. stoletja. Ker z izjemo nekaj začetnih kadrov v filmu ni 
dramatičnega dogajanja, se režiser osredotoča na ustvar-
janje tesnobne atmosfere in obraze, ki jih zajema v velike 
plane; tu je zdaj glavno bojišče, kjer se strah bije s pogu-
mom, gnus s človečnostjo, dostojanstvo s ponižanjem, 
življenje s smrtjo. Igra je pridušena in nežno niansirana, 
a da bi film, ki v tolikšni meri stavi na igralca, zlezel še 
nadstropje višje, umanjka kak pribitek igralske karizme. 
V odsotnosti dramatičnih scen režiser sicer zelo statične 
kadre razgibava z manipulacijo fokusa, pa tudi s prehaja-
njem med zavetjem interjerja, ki je polje miru in tišine, 
in prepišnostjo eksterierja z natančno oblikovano zvočno 
pokrajino, v kateri se zvoki narave mešajo z bobnenjem 
vojne v dolini. 
Tik pred odjavno špico se zgodi še grob rez v seda-
njost, ki naj bi intimno dogajanje postavil v širši druž-
benozgodovinski kontekst in gledalca tesneje povezal z 
zgodovinsko temo filma – ne nujno najbolj posrečena, 
čeprav razumljiva poteza, glede na to, da gre za prispevek 
k obeležju stoletnice prve svetovne vojne. Naberšnik je 
vsekakor dokazal, da zna narediti zelo soliden umetniški 
film, čeprav me daje občutek, da tega večavtorskega pro-
jekta nikoli ne bo vzel povsem za svojega.
Špela Barlič
 10. decembra 2014
31
KritiK a
Knjiga …
Trpljenje, hrepenenje, lakota
Branka Jurca: Pot v svobodo. Spremna beseda Jožica 
Čeh Steger. Založba Litera, Maribor 2014, 315 str., 23,60 €
Branka Jurca 
je vsem poznana 
predvsem kot 
odlična pisateljica 
otroške in mladin-
ske književnosti. 
Knjižice, kot so Ko 
zorijo jagode, Uhač 
in njegova drušči-
na ter Vohljači in 
prepovedane skriv-
nosti, spadajo med 
klasike slovenske 
mladinske književ-
nosti, ki so jih brale 
generacije pred 
mano, ki smo jih z 
užitkom prebirali 
mi, otroci pa jih 
berejo še danes. A nekoliko manj znano je, da je Branka 
Jurca svoje pisateljevanje začela s kratko prozo za odrasle. 
Leta 1945 je namreč izdala zbirko kratkih taboriščnih 
zgodb z naslovom Pod bičem, dobrih deset let pozneje pa 
še eno zbirko kratkih zgodb in novel z naslovom Stekleni 
grad. Nova zbirka Pot v svobodo, ki jo je uredila Jožica Čeh 
Steger, prinaša sedem do danes zgolj revijalno objavljenih 
zgodb, vseh devet novel iz zbirke Pod bičem ter štiri iz 
zbirke Stekleni grad. 
Če mladinski opus Branke Jurca odlikujejo navihane in 
napete, včasih poučne, pogosto pa zelo zabavne zgodbe, 
polne domišljije, so njene kratke zgodbe pravo nasprotje. 
Bralec bo ob branju nove zbirke najprej deležen zgodbe o 
Koruzovi Lujzi s Krasa, ki se komajda preživlja s prekup-
čevanjem, hrepeneča po možu, ki naj bi se zdaj zdaj vrnil 
z Amerike, a naposled izve, da ga je zasulo v rudniku. 
Deležen bo zgodbe o Primorcu, ki so ga zaradi političnega 
delovanja izgnali iz Maribora, njegova žena, visoko nose-
ča, pa se odloči za splav, saj bi le tako lahko odšla z njim na 
pot – a kaj ko zaradi postopka umre. Potem je tu še mož, ki 
se po desetih letih vrne iz zapora ter ugotovi, da ima žena 
drugega in da se njegova hči prodaja, pa mestna Vanica, ki 
neskončno hrepeni po možu, pri roki pa je zgolj poročeni 
Pavle, ki se je na koncu ustraši. Nato sledi ponatis desetih 
zgodb, ki se vse odvijajo v taboriščih, cikel pa prepričljivo 
odpre zgodba o okupaciji Maribora. Taboriščne zgodbe so 
si med seboj precej podobne, saj obravnavajo dinamične 
odnose med ujetnicami, ki jih pesti neskončna lakota: ena 
izmed junakinj za nekaj fig proda uhane, pa ji kljub temu 
umre otrok, spet druga sodeluje z upravnico taborišča, da 
jo na koncu sojetnice ubijejo, tretjim je skupna njihova 
odločnost ter neizmerna želja po preživetju in uporu. 
Potem je tu še zgodba o nesrečno zaljubljeni gospodični, 
ki se odloči ohraniti svojo čistost in se svojemu izbrancu 
ne preda, o dveh dekletih, ki se odločita zapustiti svojega 
fanta oziroma moža, nazadnje pa lahko preberemo še 
zgodbo o propadlem zakonu dveh starcev, ki se do smrti 
ne pobotata.
Ob prebiranju zbirke Pot v svobodo bo bralcu posta-
lo jasno, zakaj Branka Jurca spada v sam vrh slovenske 
mladinske književnosti in zakaj ne slovi kot predstavnica 
socialnega realizma ali kot pisateljica druge svetovne 
vojne. No, kdor posebej uživa v socialnem realizmu in 
zgodbah iz taborišč ter se je njenih klasikov že »preobje-
del«, bo v delih Branke Jurce gotovo užival, saj sta njen 
slog in jezik res izjemna, ravno prav narečna, žargonska in 
arhaična, da ustvarita tisto pravo vzdušje. A vseeno bi si 
upal trditi, da je prava vrednost zbirke pravzaprav drugje, 
v njenem strokovnem doprinosu literarni vedi, o čemer 
ne nazadnje priča tudi razmeroma obsežna spremna 
študija urednice. Pomen pisateljic za literarno zgodovino, 
njihov položaj v družbi, vloga žensk v drugi svetovni vojni 
ter feministične in emancipatorne težnje glavnih junakinj 
so vse »vroče« teme sodobne literarne vede. In Branka 
Jurca s svojo kratko prozo brez dvoma predstavlja gradivo 
za številne nadaljnje študije in razprave.
Blaž Zabel
Kino …
Komu zvoni?
Gozdovi so še vedno zeleni (Die Wälder sind noch grün). 
Režija: Marko Naberšnik. Avstrija, Slovenija, 2013, 107 min. 
Ljubljana, Maribor, Celje, Koper, Kranj, Novo mesto, Kolosej 
in Planet Tuš
Če kaj, potem je Marko Naberšnik s svojima dvema 
celovečercema, Petelinjim zajtrkom (2007) in Šanghajem 
(2012), pokazal, da pozna skrivnost, kako zlesti pod kožo 
domačemu gledalcu – celo tistemu, ki se ob besedni zvezi 
»slovenski film« sicer samo kislo namrdne. Nismo pa 
vedeli, da ima fant kaj tehtnega ponuditi tudi onim dru-
gim, ki ob teh istih dveh filmih vihajo nos spričo njune 
komercialnosti. Zdaj vemo.
Ideja za film Gozdovi so še vedno zeleni je prišla z 
avstrijske strani (Avstrija je tudi večinski koproducent), 
k režiji pa je bil povabljen Naberšnik, ki je sodeloval tudi 
pri pisanju scenarija. Smo na Soški fronti, visoko v gorah. 
V majhni gorski opazovalnici, ki krije hrbet topniški 
enoti nižje spodaj, so trije vojaki. Življenje jim teče mirno, 
skoraj spokojno, v lagodnem sosledju vsakdanjih opravil. 
Vojno v vsej njeni grozoti gledalci začutimo šele, ko se na 
postojanko nenadoma vsuje toča topovskih izstrelkov, 
ki enemu od vojakov zvrtajo luknjo v trebuh, stotniku 
Kopetzkemu odtrgajo nogo, mladi vojak Lindner, novinec 
na fronti, pa ostane sicer v enem kosu, a nebogljen in 
prestrašen v trojni vlogi pogrebca, negovalca in vojaka, ki 
brani postojanko. Edina povezava dveh preživelih s sve-
tom pod gozdno mejo je vojaški telefon, katerega zvonec, 
ki vsake toliko predirno zareže v zloveščo tišino, noče in 
noče prinesti odrešitve. 
V tem majhnem, komornem, čemernem filmu Naber-
šnika, od katerega smo vajeni barvitih, živahnih podob, 
zgovornih likov in prijaznih zgodb, sploh ni mogoče 
prepoznati. Fotografija je pridušena in motna, reducirana 
na sivorjave odtenke, oblikovana po modelu obledele 
sepia fotografije, ki je bila v rabi ob koncu 19. in v začetku 
20. stoletja. Ker z izjemo nekaj začetnih kadrov v filmu ni 
dramatičnega dogajanja, se režiser osredotoča na ustvar-
janje tesnobne atmosfere in obraze, ki jih zajema v velike 
plane; tu je zdaj glavno bojišče, kjer se strah bije s pogu-
mom, gnus s človečnostjo, dostojanstvo s ponižanjem, 
življenje s smrtjo. Igra je pridušena in nežno niansirana, 
a da bi film, ki v tolikšni meri stavi na igralca, zlezel še 
nadstropje višje, umanjka kak pribitek igralske karizme. 
V odsotnosti dramatičnih scen režiser sicer zelo statične 
kadre razgibava z manipulacijo fokusa, pa tudi s prehaja-
njem med zavetjem interjerja, ki je polje miru in tišine, 
in prepišnostjo eksterierja z natančno oblikovano zvočno 
pokrajino, v kateri se zvoki narave mešajo z bobnenjem 
vojne v dolini. 
Tik pred odjavno špico se zgodi še grob rez v seda-
njost, ki naj bi intimno dogajanje postavil v širši druž-
benozgodovinski kontekst in gledalca tesneje povezal z 
zgodovinsko temo filma – ne nujno najbolj posrečena, 
čeprav razumljiva poteza, glede na to, da gre za prispevek 
k obeležju stoletnice prve svetovne vojne. Naberšnik je 
vsekakor dokazal, da zna narediti zelo soliden umetniški 
film, čeprav me daje občutek, da tega večavtorskega pro-
jekta nikoli ne bo vzel povsem za svojega.
Špela Barlič
Kino …
Karakter v žanrskih okvirih
Amaterji (Kraftidiote). Režija: Hans Petter Moland. 
Norveška, Švedska, Danska, 2014, 116 min. Kolosej, 
Komuna, Ljubljana
Dejstvo, da so prav skandinavski Amaterji prevzeli vlogo 
enega prvih filmov z letošnjega Liffa, ki je pristal v redni 
kinodistribuciji, bi lahko presenetilo mnoge. Film ni prejel 
prestižnih festivalskih nagrad in kljub pretežno naklonje-
nim ocenam ga ne moremo imeti za kritiško ali komercial-
no uspešnico. A vendar je tu še neka druga perspektiva, ki 
nam Amaterje prikaže v povsem drugačni luči.
V njih namreč lahko povsem upravičeno vidimo tudi 
enega tistih izdelkov, ki gledalca posrečeno opomnijo 
na  eno temeljnih resnic kinematografske izkušnje: na 
to, da se v kinu »na prvi pogled« prav veliko videti ne da, 
da nam tovrstni pristop prej zakrije kot razkrije ključne 
elemente za »branje« filmskega dela. Za pristop k Amater-
jem se podatek o festivalskih nagradah izkaže za povsem 
neuporabnega. Tudi ime Hans Petter Moland le redkim 
pove kaj več – jih na primer spomni na njegov celovečerni 
prvenec Nič stopinj kelvina (Zero Kelvin, 1995), s katerim 
je v San Sebastianu osvojil posebno omembo. Zato pa o 
Amaterjih veliko več pove podatek, ki ga je običajno treba 
iz materialov šele razbrati: da so Amaterji vzorčen prime-
rek danes izjemno priljubljene skandinavske kriminalke. 
Fenomen »nacionalnega žanra« je prav na terenu evrop-
skih kinematografij naletel na izjemno plodna tla, saj se je iz 
spoja med značilnostmi nacionalnega karakterja in žanrsko 
obarvano produkcijo že v preteklosti porodila cela vrsta 
nacionalno toniranih žanrov, kot na primer italovestern in 
komedija »all'italiana« , francoski kriminalni film iz obdobja 
poetičnega realizma, britanska grozljivka iz poznih petde-
setih in šestdesetih let (t. i. hammer horror) ter ne nazadnje 
tudi jugoslovanska partizanska epopeja. V drugi polovici de-
vetdesetih pa se je z deli, kot so danski Pusher (1996), švedski 
Lovci (Jägarna, 1996) ter – sicer pogojno, a zakaj pa ne – von 
Trierjeva televizijska serija Kraljestvo (Riget, 1994–1997), 
porodila še skandinavska kriminalka. Ta delno sicer resda 
odstopa od preostalih utelešenj tega fenomena, saj imamo 
pri »skandinavskem« opraviti z nadnacionalno oznako. A v 
praksi se to odrazi bolj ali manj le skozi premik z značilnosti 
nacionalnega karakterja na denimo pomembnejšo vlogo 
geografskih značilnosti regije, ki si jo delijo skandinavski na-
rodi. Zato pa velja pri skandinavski kriminalki kot specifično 
morda izpostaviti veliko večjo vlogo televizijske produkcije 
pri uveljavitvi tega fenomena v mednarodnem prostoru. Od 
že omenjenega Kraljestva pa vse do sodobnejših serij, kot 
sta Most (Broen, 2011–) in Umor (Forbrydelsen, 2007–2012), 
so tovrstne serije postale pomembne ne le zaradi izjemne 
priljubljenosti na obeh straneh Atlantika, pač pa tudi niza 
nacionalnih priredb, ki so jih spočele.
A vrnimo se k Amaterjem. Če nam žanrske opredelitve 
oz. umestitve v kontekst omenjenega fenomena ne uspe 
razbrati iz filmografskih podatkov, ki so nam na voljo, 
pa nam jasen namig o tem ponudi že uvodni niz kadrov. 
Čeprav v teh ni najti praktično nobenega izmed tistih 
elementov, ki sodijo med konvencionalne opredelitve 
žanra (od ikonografskih do vpeljave zločina kot gibala 
dogajanja), pa nam da Hans Petter Moland z domiselnimi 
namigi in s spretnim ustvarjanjem značilne atmosfere 
takoj vedeti, v kakšen žanr vstopamo. Domiselni monta-
žni rezi in prehodi ostrino v led ujete pokrajine prenesejo 
v bližino likov, v tisti skoraj slepeči belini krajine pa nena-
doma kriče izstopi madež krvavo rdeče barve.
Amaterji, ta zgodba o sleherniku, ki ga bolečina izgube 
najbližjega, sina, ter tisti žgoči občutek krivice privedeta 
do tega, da postane morilski stroj, nas tudi sicer navdušijo 
predvsem z natančnostjo, ekonomičnostjo in ekspresiv-
nostjo režije. Prav poseben pečat pa delu – in ne nazadnje 
tudi samemu žanru – daje tisti značilni preplet črnega hu-
morja in človeške bolečine. V tem pogledu velja izpostavi-
ti prizor, ko starša (s tokrat genialno izbranim Stellanom 
Skarsgardom, čigar brezizrazni obraz nenadoma postane 
podoba viharja čustev) prideta v mrtvašnico, da bi iden-
tificirala truplo sina. Molandova režija je premišljena, 
hladna in zadržana, like, njihove gibe in poglede odmerja 
in zarisuje s skoraj kirurško natančnostjo. Vidimo starša, 
kako okamnela in obnemela strmita v sinovo truplo. 
Kamera nepremično vztraja, ko prične mrliški oglednik z 
nerodnimi gibi in ob srhljivo škripajočem mehanizmu po-
časi dvigati ležišče, na katerega je položen sin. Molandovo 
vztrajanje seže preko vseh meja pričakovanega, prizor 
pa dobi dvojni, a nasprotujoči si značaj – je tako srhljivo 
resen kot tudi groteskno komičen.
Denis Valič
Koncert …
Romantični kvartet
Musica cubicularis: Živa Ciglenečki, violina; Domen 
Marinčič, violončelo; Edoardo Torbianelli, klavir; 
Tomaž Sevšek harmonij. Harmonia concertans – stara 
glasba na Novem trgu, Atrij ZRC SAZU, 25. 11. 2014
Cikel koncertov Harmonia concertans – stara glasba na 
Novem trgu se posveča stari glasbi, ki jo nosilec programa, 
ansambel Musica cubicularis, predstavlja v historično raz-
gledanih interpretacijah. Te izhajajo predvsem iz uporabe 
(replik) izvirnih glasbil ter natančnega študija zgodovin-
skih virov, ki poročajo o nekdanji izvajalski praksi, od 
pozne renesanse do zgodnjega 20. stoletja – časa, ki nam 
je zapustil tudi prve posnetke glasbe na zgodnjih nosilcih 
zvoka (fonografskih valjih in gramofonskih ploščah). 
Historična izvajalska praksa je »sveta vrednota«, ki jo 
večina današnjih raziskovalcev in izvajalcev »stare glasbe« 
uveljavlja pri interpretiranju glasbe vključno s poznim 
barokom, torej glasbo sredine 18. stoletja. 
V zadnjih letih pa se uveljavlja miselnost, ki je ta 
pristop razširila tudi na glasbo klasicizma in romantike, 
vse do začetka 20. stoletja – na obdobje, ki smo dolgo časa 
naivno imeli za tako bližnjega sodobnosti, da smo spre-
gledali marsikatero posebnost izvajalske prakse glasbe 
poznega 18. in celotnega 19. stoletja. V tej luči je tudi Mu-
sica cubicularis tokrat pripravila izbor glasbe fin de siècla, 
s katerim so sklenili že četrto sezono cikla.
Pregled salonske glasbe, ki nas prestavi v čas pred pribli-
žno stoletjem, so začeli z enostavčnim, a vsebinsko bogatim 
Kvartetom v g-molu za violino, violončelo, harmonij in 
klavir Jeana Sibeliusa. Sledil je Trio št. 3 v G-duru za vio-
lončelo, harmonij in klavir Augusta Reinharda. Cantilene 
(Schlichte Weise) in Aubade (Morgenständchen) iz zbirke 
Silhuete, op. 29 Sigfrida Karg-Elerta smo slišali v izvedbi 
pianista Edoarda Torbianellija in Tomaža Sevška na harmo-
niju. Karg-Elertova slogovno prepoznavna glasba je zvenela 
nežno, občutljivo in povedno. Violinistka Živa Ciglenečki se 
je kot temperamentna solistka z lepo oblikovanim tonom 
in izraznim fraziranejm izkazala v Marche religieuse de 
Lohengrin iz Wagnerjeve opere, ki ga je za violino, harmo-
nij in klavir priredil Sain-Saëns. Tomaž Sevšek je izvedel 
Huldigung (alla Richard Strauss) iz Karg-Elertove zbirke 
Portreti od Palestrine do Schönberga, op. 101 za harmonij 
solo. Z attaco je sledila Velika fantazija za salonski orkester, 
inštrumentalni povzetek iz opere Ariadna na Naksosu 
Richarda Straussa, ki ga je pripravil Émile Tavan.
Violinistka Živa Ciglenečki je pokazala dovršeno tehni-
ko tako v pasažah kot tudi v ustrezno umeščenih porta-
mentih. Domen Marinčič, ki smo ga najbolj vajeni slišati 
na violi da gamba z glasbo renesanse in baroka, je tokrat 
dokazal svojo vsestranskost in očaral z interpretacijami 
romantičnega repertoarja na violončelu. Tomaž Sevšek je 
ansambelski part harmonija oblikoval nekoliko inertno, 
vendar dovolj diskretno, kot solist pa je žal predstavil pre-
cej kratko, čeprav očarljivo interpretirano skladbo. Edoar-
do Torbianelli, ki je že večkrat nastopil pred slovenskim 
občinstvom, je izjemno razgledan in muzikalen pianist. Z 
dovršeno artikulacijo, prefinjenim oblikovanjem tona in 
izjemnim fraziranjem pripelje svojo igro do popolnosti. 
Diskreten, a zanesljiv spremljevalec v trenutku postane 
izrazit solist, ki neverjetno zbrano, a vendar sproščeno 
nadzoruje svoj temperament in ga pretaka v vrhunsko 
klavirsko igro.
Vodilo ansambla je bilo historično avtentično ter slogov-
no korektno interpretiranje glasbe. Tega so se lotili z muzi-
kološko raziskavo pisnih virov in z natančnim analitičnim 
poslušanjem zgodnjih, skoraj 100 let starih posnetkov soro-
dnega repertoarja. Kakovosti izvedb je seveda pripomoglo 
dejstvo, da so člani ansambla igrali na avtentičnih glasbilih 
– na violini in violončelu s črevnatimi strunami, na klavirju 
znamke Blüthner (1856) in harmoniju znamke Mustel 
(1897). Rezultat je bila izjemna pričevalnost njihovega 
muziciranja, ki je zaradi tehnične in slogovne ustreznosti 
izbranim delom vdihnila izjemno življenjskost.
Tomaž Gržeta
32
PersP ektive
 10. decembra 2014
RokohitRska inventuRa
anej korsika
i
nventura je nujno zlo. Nihče se je ne veseli, saj po definiciji 
prinaša obilico zapletov in kopico scefranih živcev. Je 
nekaj, kar nam je hkrati neskončno blizu in neskončno 
daleč – kar ti nikoli ni ušlo, tega pač ne moreš nikoli ujeti. 
Prav v tej vrzeli, ki to ni, se bohoti neizprosna in nečimrna 
matrona, Inventura. Delavke in delavci v potu svojega 
obraza mrzlično tekajo sem ter tja, primerjajo neprimerljivo 
in upogibajo hrbet pod njenim grozljivim glasom: »Če knjižno 
stanje ne ustreza dejanskemu, toliko slabše za dejansko stanje!« 
Inventura je močno spekulativno nabita in prisotna v vseh 
najpomembnejših filozofskih tokovih. Je strašansko zagonetna 
igra, v kateri človek ne more nikoli zmagati, saj se (morda prav 
zaradi tega) bori proti samemu sebi, proti svoji lastni predstavi 
sveta. Sveta, kot bi moral biti. 
Vendar svet seveda ni takšen, kot bi moral biti. Knjigovodska 
ideja 100 nalivnih peres se zlomi ob 99 dejanskih nalivnih pere-
sih. O tem, da gre tu za zoprn kratek stik, za izgubo v prevodu, 
za hrošča, so se strinjali že najimenitnejši umi človeštva. Kako 
pa se lotiti razhroščevanja, še vedno ostaja veliko vprašanje. Ob 
tem nam je lahko v uteho, da na primer Immanuel Kant, ki je 
dejansko zelo malo potoval, knjigovodsko pa objadral celotno 
zemeljsko oblo, pravi, da takšno razhroščevanje sploh ni mogoče. 
Da lahko nekaj vemo le o knjigovodskem stanju, dejansko pa 
nam ostaja nespoznavno. Nekaj pa je jasno: če kaj, inventura ni 
zero-sum-game, stvari se pač ne izidejo.
Preživetvena inteligenca
Resnici na ljubo so poslovne inventure le prve v seriji, ko 
opravimo z njimi, na nas iz zasede planejo vsakovrstne inventure. 
Med bolj melodično zvenečimi inventurami, čeprav ima v praksi 
praviloma prav ušesa parajoče učinke, je rebalans proračuna. 
Primerjavi tega, kako so se obnašali in kako bi se morali obnašati, 
so v času obdarovanja podvrženi otroci, lahko pa tudi starši, 
odvisno pač od vzgoje; kot vemo, je za dobrega vzgojitelja/-ico 
značilno, da je vzgajan/-a tudi sam/-a. Vedno več pa je družin, ki 
jih – ne samo decembra, ampak vsak mesec znova – doleti srhljiva 
inventura in vrvohodstvo med tem, kar je na račun, in tem, kar 
je treba plačati. Čeprav se kot družba, predvsem pa njen politični 
vrh, do najšibkejših obnašamo skrajno surovo in brezbrižno, je 
te brezbrižnosti hipoma konec, ko nekdo več ne zmore plačevati 
položnic – takrat država nemudoma in sistematično da vedeti, 
da na svoje ljudi vendarle ni pozabila. 
Obstaja več vrst inteligence (četudi se zdi, da ljudje na vodilnih 
položajih ne posedujejo nobene izmed njih), a preživetvena je ne-
dvomno ena najtežjih. Le redki so primeri, v katerih so posledice 
tako usodne, kot pa v primeru, ko 15 nujno potrebnih hlebcev 
kruha ne postane tudi 15 dejanskih hlebcev kruha. O tem, kako 
kompleksna je ta inteligenca, priča primer nekega britanskega 
ministra, ki je pred leti zabavljal na račun pokojnin, češ kaj se 
pa greste, saj niso tako nizke! Ko je sprejel izziv, da s povprečno 
pokojnino (ta je v Veliki Britaniji za skoraj 25-odstotkov nižja 
od minimalne plače) preživi en mesec, je hitro trčil ob gromki 
smeh Inventure. Ministru je uspelo s pokojnino svojih drža-
vljanov preživeti le slab teden, kako in kaj s preostalimi tremi 
tedni, mu seveda ni bilo treba ugotoviti. Vse to kaže na izredno 
nizko stopnjo preživetvene inteligence dotičnega. V resnici je 
ministrova inteligenca na slabi četrtini inteligence povprečnega 
britanskega upokojenca. Pri tem se zastavlja vprašanje, kakšne 
rezultate bi dobili, če bi ta žlahten eksperiment izvajali tudi na 
mednarodni ravni. Kako inteligentni bi bili slovenski ministri 
in ministrice?
knjigovoditi samega sebe!
Vsekakor naš kratek izlet ne bi bil popoln, če ne bi omenil še 
tistih zadnjih inventuric, ki zasoplo pritečejo na peron izteka-
jočega se leta in za las ujamejo njegov vlak. Te nas kot nadležne 
muhe začnejo obletavati dobesedno pet pred dvanajsto in od 
nas terjajo makrospremembe na mikronivoju. So miselna karta 
novega leta oziroma ponovno spisano knjigovodsko stanje. Tako 
se v alkoholni sopari in neobvladljivem žlobudranju zadnjih 
izdihljajev starega leta pojavijo in visoko nad zbrane dvignejo 
plemenite zaprisege. Končno spet nastopi dan, ko so dovoljene 
sanje, ko ta beseda za kratek čas izgubi svoj običajni R. To je čas 
velikih preobrazb! Še do nedavnega strastni kadilec se priduša, 
da je zdaj, po dvajsetih letih, nastopil trenutek, ko njegova pljuča 
ne bodo več abonirana na tobačno industrijo. Debeluh se v mislih 
enkrat za vselej poslovi od nežnih trenutkov bližine, ki so mu 
jih do zdaj nudile blazine fotelja. S čela mu spolzi debela kaplja 
potu, ko s tesnobo v mislih uzre, kako kot parna lokomotiva, 
rdeče pihajoč, grize v hrib. Spet tretji, človek globokega grla, zdaj 
zatrjuje, da se za živega več ne dotakne kapljice alkohola. Vse tri 
obsijejo žarki januarskega jutra, potem ko pokadijo zadnjo ciga-
reto, pojedo zadnji kolaček in spijejo zadnji kozarec, omahnejo 
v spanec pravičnega. Obred, ki ga ponovijo vsako leto. 
Vendar se knjigovodenje samega sebe naslednje jutro ne 
konča, nasprotno, njegovo kolesje spet neusmiljeno zarjove. 
Ponovno se začne nora dirka med tem, kar je treba storiti, in tem, 
kar je bilo dejansko storjeno. Človeška družba je prestreljena z 
različnimi funkcijami, ki nenehno preverjajo, ali smo naredili 
tisto, kar bi morali. Od osnovnošolskega učitelja do davčne in-
špektorice, od direktorice do sanitarnega inšpektorja. Za naš čas 
pa je značilno in se pričakuje, da je človek tako ali tako samemu 
sebi najboljši pes čuvaj. Ob tem nam nesebično priskočijo na 
pomoč tudi korporacije in njihove produktivnostne aplikacije. 
Različni podjetniški guruji in TV-ekonomisti pa nam neumorno 
razlagajo, da moramo biti inovativni, kot ujede nenehno na preži 
za novimi tržnimi nišami in nasploh zvedavi glede tega, kje iz 
sočloveka iztisniti še kakšen kovanec več. Ob takšnih pogojih 
nam izdelano podjetje lahko praktično samo skoči iz glave, tako 
kot je Atena v polni bojni opremi iz Zevsove glave. Vse drugo so 
posledice slabega knjigovodenja.
ebola in evtanazija
Ob vprašanju, po čem si bomo zapomnili leto 2014, Organi-
zacija združenih narodov ponuja tri predloge. Letošnje leto je 
namreč posvetila malim otoškim državam v razvoju, družin-
skemu kmetovanju in kristalografiji. Morda na otoku Vanuatu 
obstaja družinska kmetija, kjer se v prostem času ukvarjajo s 
kristalografijo, morda pa tudi ne. Vsekakor bi bil svet, v katerem 
bi si letošnje leto zapomnili po teh treh rečeh, lepši. Vendar ni 
in si ga ne bomo. 
Februarja je izbruhnila in še vedno traja največja epidemija 
ebole v človeški zgodovini. Do zdaj je bilo okuženih že več kot 
14.000 ljudi, za posledicami okužbe pa je umrlo približno 6.000 
ljudi. Ebola je bila več mesecev abstrakten medijski fenomen, 
tako rekoč knjigovodska ebola; res je, da so za njo umirali povsem 
konkretni ljudje iz mesa in krvi, vendar o njih nismo izvedeli 
ničesar. Med vrsticami je bilo mogoče vedno znova razbrati, da 
gre pač za nerazvite države, češ, kaj drugega pa lahko pri njih 
pričakujemo. Aroganca je izpuhtela, ko je ebola pripotovala v 
Španijo in ZDA, takrat so žrtve dobile obraze, imena in priimke 
in njihova okužba je bila prikazana kot to, kar v resnici je – sr-
hljiv položaj, v katerem se je znašel posameznik/-ica, in s tem 
povezana odgovornost širše družbe. Španski primer se je srečno 
izšel, v ZDA pa je ena oseba podlegla okužbi. Po zadnjem štetju 
sta za ebolo umrla 6.402 človeka. Knjigovodsko gledano naj bi 
si bili ljudje med seboj enakopravni in uživali enake pravice 
in dolžnosti, nihče ni več ali manj vreden zaradi svoje rase, 
političnega prepričanja, veroizpovedi or so the story goes. Ob 
rokohitrski inventuri lahko vidimo, da je smrt 1 Američana v 
resnici neznansko pomembnejša in bolj tragična kot pa smrt 
6.401 za ebolo obolelega iz Liberije, Slonokoščene obale, Gvineje, 
Nigerije in Malija. 
Pri Američanu knjigovodsko in dejansko stanje sovpadata, 
pri Afričanih pa se za 6.401 v knjigah zavedenih v resničnem 
življenju znajde samo en. Februarja se je zgodila še ena pomemb-
na stvar, tokrat ne izbruh, ampak zavestna odločitev. Belgija je 
postala prva država na svetu, ki je legalizirala evtanazijo na smrt 
bolnih bolnikov katerekoli starosti. Februarski izbruh ebole 
in uzakonitev evtanazije sta resnični pokazatelj stanja sveta, v 
katerem živimo, sta primer dvojnih meril, ki so v tem svetu eno 
in edino merilo. Sta časovni stroj našega časa. Belgijski Bruselj 
in liberijsko Monrovio sicer loči samo en časovni pas, natanko 
isti kot nas in Veliko Britanijo. Vendar se, ko ga prestopimo in 
prepotujemo slabih 7.000 kilometrov, ki ločujejo obe prestolnici, 
vseeno znajdemo v časovnem stroju, saj se razlike lahko merijo 
kvečjemu v letih oziroma desetletjih. 
V Belgiji se lahko v smrtonosni situaciji, ki nam prinaša samo 
trpljenje, odločimo, da končamo svoje življenje. Ob tem nam 
stoji ob strani celotna družba in vse njeno znanje. V Liberiji je, 
v smrtonosni situaciji, nemogoče odločati o tem, kako ne kon-
čati svojega življenja. Ob tem nam stoji nasproti celotna družba 
in njeno pomanjkanje, ne samo znanja, ampak vsega. Družba 
izobilja nam ponuja izhod, družba pomanjkanja je brezizhodna. 
»Če knjižno stanje ne ustreza dejanskemu, toliko slabše za de-
jansko stanje!« ¾
Človeška družba je prestreljena 
z razliČnimi funkcijami, ki 
nenehno preverjajo, ali smo 
naredili tisto, kar bi morali. 
od osnovnošolskega uČitelja 
do davČne inšpektorice, od 
direktorice do sanitarnega 
inšpektorja. za naš Čas pa je 
znaČilno in se priČakuje, da je 
Človek tako ali tako samemu 
sebi najboljši pes Čuvaj.