CDaljc.)
„Praša li ga (budočnika) tujec: »Stanuje li le note v tej ulici i v kojej tiiši? „Naj pervi odgovor je lakonički „Niet". Ga tujec še dalje nadleguje, pokaže s rokoj v bližan zlicu k ta-mošnemu budočniku. Seže li pao tujec v ar-žel, ali v roci pokaže kakvu grivenku (10 kopek), sdaj to leno truplo na enkrat oživi pa tujcu prav prijazno postreže. Zdaj pričakuje budočnik pa tudi dopolnenje svojega pra-vičnoga upanja, da pače tudi oponine s ponižnim „Na vedke"! pozablivoga tujca na njegovo dolžnost. — Da v ruskej vsak tirja i vzeme za napitek, mislim de ni neznano. #) Alj narodna razlika je med Petrogradskim moskovskim izvožčikom. Petrogradski izvožčik polizan od evropejske omike prosi mično šeptaje: „Na čaj", Moskvičanpak pošteno „na vodke" ! —
Ko jo Bog svet stvaril, ga jc hotel obljuditi, stvari razne narode, ko jc vse bogato oskrbi; po takem tudi Ruse, jim da mnogo sveta, i na njem vsega obilo. Bog popita vse narode vsakoga posebc, jc li zadovoljen? Vsi odgovorijo, da imajo do volje; kader pak Rusa popita, privzdigne Rus šapku (kapu) i pošepeče : »Na vodke, gospod!«
(Narodna ruska poredko.)
Zevsema značajnoga obraza v vsi h ruskih mestih sosebno pak v Moskvi, je izvožčik. Velkorus je rodjen vozač. Za jahanje ni tako stvarjen; prostoga mužika boš (izuzemši ko-zake (redkoma na konji vidil, ali u veštini voženje prekosi vse druge narode ! Cvet i venec ruskih vezačev pak je izvožčik. — Mili-ega, priljudniega, prekanjeniega, urniegako-jona ne naideš na širokim daljnem svetu, kakor je ruski izvožčik! Nar pred je on kao predjasnik prikareti (kočii) kaknoga plemiča. To je n jegova prva učilnica. Tukaj vidiš 10—12 letnoga dečka celi den, v veselej družbi tudi veči del noči na ednem prednih konjev sedeti; on ti jede, pije, igra, spava na konji, jednoj besedoj, on i njegov konj sla po pravem samo edna edinka. Kolikokrat sem takše dečke v mrazi 18—20 stopnic na konji celo sladko spavati vidil! — Ino kako že tak dečko vozi! Kako terdno sedi v sedli, kako umno, kako točno vlada oba svoja konja v vsakej priložnosti zraven toga de venomer brzo dirjata! — 17 do 18 let star se že naprej pomekne za pravoga kočiaša, da sedi predi na vozi, ali pak postave izvožčikom sprava u službi pri bogatiem izvožčiku, dokler si toliko ne pri-štedi i pridobi, da si sam konje i drožke, za zimu pak sani kupi. — Od sdaj živi po pravem samo na svojem ožkem prednent sedali na drožkah ali šenih. On i njegov konj živita
izvožčik u drožkah seboj vozi. V Moskvi i 1'etrogradu so zraven dnevih tudi ponočni iz-vožčiki, ki se celu noč od 10. do 5. po ulicah okoli vozijo. Po navadi se dva izvožčika stovaršita, oba imata 3 konje, ti se tako vrstijo, da se vsaki konj vsikdar tretji den po-čine. O 5. zjutroma pridejo močni izvožčiki na dvorišče stanovitih kabakov (krčma), tukaj so duhovni, ki sdaj vstanejo, pak pijo vsi skuper prav po volji svoj čaj, edino kar čez den toploga zavžijo. Zato od 5. do 7. ne naideš nikakih drožk na cestah. — Niedne vrste ljudje ni so tako blagomili, potrplivi, priljudni ko je izvožčik. Idi snažno oblečen mož po ulici, pak se samo enkrat ozri, le pripravi se cela rajda izvožčikov te kmali napače, ki naj priljudnie svoju službo ponujajo; naj veče na-tečanje je med njimi, ali nikdar ne bo eden druga psoval, nikdar eden druga se dotaknil, lotil ali ga vnesrečil. V obče je vozničtvo v Petrogradu i Moskvi od varovčie ugledno (iz-verstno; izgledno) nadčuvano, to nadčuvanje je brez vsmilenja ostro. Kočiaša alj izvožčika, ki koga smertno povozi, ali samo rani, drugi voz poškodi, hipoma vjemejo, o prvem pri-godku ga nesproslivo med vojake uvrstije, o drugih prigodkih ga telesno kaznijo, konja pak vsikdar zgubi; ti se pošle varovčii ter se med vojničke konje odda.
(Dalje sledi.)
Odgovorni vrednik: Dragotin Me/ccr. — Založnik in tiskar Jožef lilaznik.		
	Vradni list št. 71.	-^—
St. 9143.
Razglas.
(189.) 1
Naslednje se vsled visociga denarstvinega ministerstva 8. t. m. št. 14733 visoki patent 7. t. m. občno razglasi, s kterim se n. v. določbe zastran neposrednjih (nepremenljivih) davkov za upravno leto 1852 razpišejo.
C. k. davkno vodstvo v Ljubljani 16. Otobra 1851.
Gustav grof Chorinskg 1. r. c. k. poglavar.
Mi Franc Jožef Pervi, po Božji
milosti cesar Avstrijanski; kralj Ogcrski in Češki, kralj Lombardski in Beneški, Dalmatinski, Hrvaški, Slavonski, Gališki, VJadi-mirski in Ilirski, kralj Jeruzalemski i. t. d., nadvojvoda Avstrijanski, velki vojvoda To-skanski in Krakovski; vojvoda Lotarinski, Sol-nograški, Štajerski, Koroški, Ivrajnski in Bu-kovinski; velki knez Erdeljski; mejne grof Moravski; vojvoda Gornje- in Oolnje-Siležki, Modenski, Parmezanski, Piačenski in Kva-stalski, Osvetimski in Zatorski, Tešinski, Fri-
ski; mejni grof Gornje - in Dolnje-Lužiški in Istrijanski; grof Hohenembski, Feldkirchski, Bregenski, Sonnenberški i. t. d. gospod mesta Teržaškega, Kotora in Slovenske meje, velki vojvoda vojvodine Serbske i. t. d. i. t. d.
Glede na potrebšine deržave, ki nastopijo v upravnem letu 1852, spoznamo za dobro, po zaslišanju Našega ministerskega zbora in deržavnega svetvavstva sledeče odločbe izdati:
1.	V upravnem letu 1852 se imajo zeml jišni (gruntni) davek, davek od poslopij, pridob-nina in dohodnina (davek od dohodkov) s pri-kladi k tem dačam vred v tej izmeri in po teh odločbah odrajtati, ki so bile za upravno leto 1851 predpisane, kolikor Naš nasoči patent kaj druzega ne zapove.
2.	Kronovinam, v kterih se zemljišni davek po iznajdkih stanovitnega katastra nalaga, se za upravno leto 1852 priverstijo krono vina Siležka in Dalmatinska, po tem mesto Krakovsko in Krakovska okolica s tim pristavkom, da se ima ondi redni zemljišni davek s šestnajst odstotki čistega katastralnega doneska izmeriti.
3.	Ko se je stanovitni kataster v Iirakovu in Krakovski okolici vpeljal , se bodo na mesti doslej obstavših, pod poprejšno vlado vpeljanih neposrednjih dač, tudi'ostali pod 1) našteti neposredriji davki po odločbah za Ga-licio veljavnih jemali.
4) Ker se na Ogerskem, Erdeljskem, Her-vaškem, Slavonskem, v Serbski vojvodini in
Temeškem Banatu dela provizorija zemljiške ga davka v tekočem upravnem letu še niso mogle do konca dognali, se imajo v teh deželah po Našem sklepe 2. novembra 1850 za tekoče upravno leto zavkazani neposrednji davki tudi v upravnem letu 1852 poberali.
5. V lombardo-beneškem kraljestvu se imajo neposrednji davki po odločbah Našega patenta 11. aprila 1851 v tisti izmeri poberati, ki za celo upravno leto 1852 pride.
Našemu ministru dnarstva je naloženo, te zaukaze izpeljati.
Dano v Našem poglavitnem in prestolnem mestu Dunaju 7. oktobra v letu tisuč osent sto eden in petdesetem, Našega cesarjevanja v tretjem letu.
Franc .Jožef, s. r.
Schivarzenbcrg, s. r. F. Krauss, s. r.
Po najvišjem zavkazu : Ransonnet s. r. ministerskega zbora kancelijski vodja.
St. 2253.
Oznanilo.
(190.) 1
Podpisani predstojnik deželne sodnije da na znanje, do bodo po prepisu 40. red. kaz. pravde porotniki za četerto porotno sejo v Ljubljani, katera se 17. novembra 1.1. začne, dan 20. oktobra t. 1. zjutraj ob desetih v sodnici deželne sodnije v očitni seji po srečku vzdignili. — V Ljubljani 9. Oktobra 1851.
K o r 1 žlahtni P e 11 e n e g g.
goji med vradnimi urami tukaj pregledati, in da, ako hi bil ti ali uni zaderžan sam k dražbi priti ali bi ne hotel ustmeno ponudbo storili, mu je ludi prosto, pred začetkom dražbe na 15 kr. koliku pisano ponudbo vložiti.
Najem velja za eno leto, in kdor to reč prevzame, mu je prosto, ponudbo po lastnem prevdarku storiti, ker si poterjenje pogodbe na vsako vižo priderži.
C. k. ekspositura na Savi. Litija 19. oktobra 1851.
Št. 10481. Proglas. (l 93.) C 1
Visoko c. k. deželno sodništvo v Ljubljani je z ukazom od 14. oktobra t. 1. št. 4 i80 Antona Cibarja izMatenji vasi za zapravljivca spoznati za dobro spoznalo.
To se s pristavkom sploh naznani, da se mu je gospod Janez Gams iz Loke za varha dal. C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice. Ljubljana 18. oktobra 1851.
Heinricher s. r.
St. 9111.
Razpis konkurza. o®*Oci
V krajnski kronovinije spraznjena stopnja okrajnega komisarja druzega razreda, s plačo letnih 800 gold. Kdor se za to stopnjo ali za konceptnega adjunkta z pripomočkom 400 ali 300 gold. oglasi, ima svojo osvedo-čeno prošnjo, ako jev deržavni službi, neposredno po predstojništvu vradnije in na vsako vižo do 15. prihodnjega mesca pri deželnem poglavarstvu vložiti.
Ljubljana 10. oktobra 1851.
Gustav grof Chorinskg, r. s. deželni poglavar.
st.270/3282. Oznanilo dražbe. u»«Oci
V četertek 30. oktobra t. I. dopoldne med deveto in dvanajsto uro bo v vradnem poslopju c. k. ekspositure na Savi v Litii nova javna dražba za najem fadijovlaka na Prusnikovem vodotoču na Savi z kmetijo vred, ki je zraven.
K tej dražbi se povabi vsak, kogar volja je to reč prevzeti po ukazu častitega c. k. stavbinega vodstva od 13. t. m. št. 3185 s pristavkom, da se zamorejo bolj natanjki po-
Št. 2974.
Oznanilo.
(186.) 3
Visoko c. k. vodstvo za občenje, II. oddelk je z visocim razpisom od 24. septembra t. 1. št. 10687 sklenulo med Ljubljano in Mestre na poti skoz Podvelb, Romans in Codroipo vsakdajno ježno pošlo s 15. I. m. vstanoviti.
Ta ježna pošta bo iz Ljubljane po prihodu vozovlaka za ljudi iz Dunaja, zjutraj o pol šestih odrinula in vedno drugi dan potem ob 8 zjutraj v Meslre dospela. Iz Mestre odrine vsak dan po prihodu I. vozovlaka iz Verone o pol dvanajstih dopoldne, in bo v Ljubljano vsakbart drugi dan tri četert na štiri popoldne dospela. Po tej pisemski poštni zvezi se ne ponudi samo za Dunaj, kakor središče, ampak posebno tudi za Budapešt, Berno, Prago, Oraž-dane in Berolin druga vsakdanja priložnost, dopisave brez zastanka razpošiljevati v naj daljše kraje Italije, in zrase ravno ti dobiček v nasprotnej poti; sicer se zamorejo dopisave na tako vižo iz Poljskega in Ruskega , potem iz Galicije, Pešta, Požuna za Italije namenjene, ravno tako, kakor dopisave iz Italije za poprej imnnovane dežele in tudi Sedmo-graškega in Valaškega za celih 24 ur popred razpošiljati.
Ravno tako tudi tiste dopisave, ki se tukej po peti uri zvečer na pošto dajo, 12 ur popred na odločenb mesto dospe.
Kar se s tem sploh naznani.
C. k. poštno vodstvo.
Ljubljana 6. obtobra 1851.
Hojfmann s. r.