Posamezna Številka 40 vinarjev. Siev. m v Liminam, v sredo, dne 23. milja tm •ftLOVfiNEG« velja H POai en dan odloga, da tačas uredim svoje cerkvene zadeve. Nič, »Pa naj me tačas,'/ dejal sern, »stražijo vojaki!* Tudi nič. Vse zastonj! 3e barbari bi dovolili vsaj to, da si vzamem za pot vsaj najpotrebnejše parilo seboj, kojega si sedaj nisem mogel vzeti, ker mi kaj takega ni prišlo niti na misel, potem ko sta me vojaka nalagala, da bom samo nekaj podpisal in bom ob 2—"J popoldne doma. Tu pa mi je vendar rekel, naj pošljem po obleko koga, ker da mi do jutri še lahko prinese. Se aem hotel prositi, naj me pusti, ker &<:rn hi bil avest, da absolutno ničesar niv.em zakrivil, kar bi moglo dati le najmanjši povod za kako internacijo, pa bilo je vse zaman. Konamlant mi i<- pokazal vrata, fiel h<;m, in zdelo sc mi je, da mi nekaj pravi notri, da ne ne bom več vrnil, če pridem v Sardinijo. ! <;daj pa rni je obenem Švignil v glavo ludi aklep, trden in močan, da moram zbež/Mi, naj velji kar hoče, S tern iklepom vem utopil k nodu^itelju, mu povedal, kaj je /. meno1 ter da bom na vnak na^in f.knša! pobeg niti. Vabil trm ludi njega. a niemn •<■ i' zdelo Ui i>reve' dr/no. seveda vse potrebne predpogoje: može najprej na profesorskih stolicah, visoke po svojih zmožnostih in iskreno udane znanosti, ki jo zastopajo in poglabljajo; sredstva, da se lahko nemoteno more ž njimi vršiti vsestransko znanstveno delo; ljudstvo, ki se zaveda, kaj je vsakemu narodu vseučilišče in ki je radi tega nanje ponosno in vedno pripravljeno, negovati je z vsemi močmi. Tako vseučilišče bo gotovo tudi svojo drugo nalogo lepo vršilo: znalo bo dajati narodu pomočnikov na vseh straneh uprave, vzgoje in gospodarskega življenja. Vseučilišče postane narodu vse, njegov duh, njegovo srce in zgodovina njegovega življenja! Ko se vsega tega zavedamo, moremo tudi vedno bolj ceniti tiste svoje prijatelje, ki so nam do sem pomogli. Ko bi bratskega srbskega naroda ne bilo, bi bih še vedno tam, kjer zdihujejo Lužiški Srbi; ko bi nje, ga ne bilo, bi se šopirili Lahi po Ljubljani, ter vganjali proti nam orgije preganjanja, kakor jih vganjajo proti Hrvatom na Reki, v Zadru in Šibeniku ter proti Slovencem v Gorici; ko bi njega ne bilo, bi slovenska Koroška še vedno ječala v okovih nemškega nasilja in bi morda tudi naš Bled in naša Gorenjska imela Laha na svojem tilniku; ko bi njega ne bilo, bi tudi najbrž tiste discipline in tistega reda ne bilo, ki ga v svojo srečo in svojo veliko zadovoljstvo opazujemo v vojaških vrstah po Slovenskem: in konečno ko bi r"ega ne bilo. bi bilo tudi vseučilišče v Liubljani še vedno le sen. kakor nam je bde sen že skozi sto let. Koliko velikih dobrot nam donaša strnienost z brati, ki so jih tujci neprestano črnili pred nami! Sedaj pa jih gledamo tako velike in plemenu.e in požrtvovalne! Bolj. ko jh sooznavamo. bolj jih cenimo in liubimo, bolj se čut mo ene ž n'imi! Prepad, pa ki ie nastal med tujci in nami, nostaja vedno večji. Naj bo! Nsbče izmed nas ne želi več. da bi snet kedaj tujec preko njega k nam dchajrl! Vseuč^iš^e v I iublj?r-i bo brate SHS čudovito združilo. Ravno zato, ker se čutimo vsi kot en naror1, bo tudi vsem bodisi na katedrah bodisi v s'ušgteljstvu v isti meri odprto, kakor je odprto vsem ono v Zagrebu in ono v Belgradu. Tako je bilo vedno mišl eno! Predavalr.i iezik ic lahko slovenski ali srhohrvatski. Zato ra ne bedo Slovenci kot taki prav nič oškodovani; obratno, še neizmerno pridobijo, ker jim bodo s stališča popolne enakopravnosti pota odprta na vsa vseučilišča v državi SHS. Pogoji za kar največji razvoi so nam odslej čimbolj ugodni. N kdar bi tc-t5? ne imeli niti pri najbolj idealni rešitvi nekda- njega avstrijskega problema v smislu federativno med seboj zvezanih narodnih držav. Ogromno dela čaka sedaj vse, ki sc bodo posvetili realizaciji našega vseučili-ščnega zakona. Problem, kako dijakom preskrbeti stanovanja in prehrane; kako profesorjem priboriti primerno streho za nemoteno znanstveno delo, ki je tako tesno vezano ž njih osebo; problem, kako dobiti prostore za fakultetne prostore, za predavanja in razne institutske vaje čaka na rešitev. In da pri sedanjih razmerah v Ljubljani ni lahek ta problem, je vsakemu znano. A vse bo treba napraviti. Prepričani smo, da bo šlo. Mnogo lažje, ko do sedaj, ko smo šele proti cilju stremili. Sedaj smo že na cilju, kjer sc bo poslopje zidalo. Če so zadevni činitelji s tolikim navdušenjem hodili po poti k cilju celo tedaj, ko so se jim drugi rogali, češ, kaj vseučilišče v kmečko vas kakor ie Ljubliana, bodo isti s trikratnim veseljem delali, ko stojijo že na trdnem zagotovljenem temelju. Velika odgovornost pa lega sedaj na ves narod, bo li vreden pokl:ca. ki ga dobiva s svoi'm vseučiliščem? Kdor pozna resno sveto volio mož. ki so narodu •vri^rivliali not do vse"čili*čn. tudi ob tem vornšaniu ne bo zbegal. Mi smo r>re-nričf-ni. da bodo i Slovenci i ves trošmeni narod srr^li biti na vseučilišče v Liubljani nonosni. Razvoj in čas bo to dokazal! ffllroo^a prgpdba z SI vrnite Rissčrlfo. Lpu. St. Germaln, 21. julija. (PRT.) Mirovna pogodba z Nemško Avstrijo obsega v glavnem naslednje določbe: Povračilo in poprava. Kako vsoto in v kakih obrokih bo Nemška Avstrija izplačala v tridesetih letih kot vojno odškodnino, bo določil), komisija za obnovo, ki jo predvideva mirovna pogodba z Nemčijo. Ta komisija lo dognala najprej vsoto, ki jo mora Nemška Avstrija v letih 1919—19.21 plačati v zlatu, v blacru, ladjah, vrednostnih papirjih in trupih vrednole.h Komisija se bo ozirala na gospodarski in finančni položaj Nem-; -ke Avstrije ter na njeno zmanjšano pla-i čilno zmožnost samo tako dolgo, dokler ! so njen položaj bistveno ne izpremeni Nemška Avstrija mora odstopiti vse po-; morske ladje in nadomestiti vse povzro-i čene izgube zaveznih in pridruženih dr- žav na rečnih ladjah, toda samo v toliko, v kolikor oddaja ladij ne presega 20%; ladijskega parka, ki ga je imela meseca novembra 1918. Nadalje mora nadomestiti stroje in druge sestavne dele, pri čimur se bo oziralo na sedanjo desorgunlzacljo njene industrije. Zaenkrat mora oddati vrhutega G000 molznih krav, '2000 glav. mlade goveje živine, 100 bikov, 3000 telet, 2000 glav plemenske živine, 2000 plemenskih konj, 1000 ovac in 1000 pltanih preši-čev. Vsa ta živina se razdeli po določenem ključu med Srbijo in Romunijo. Končno mora Nemška Avstrija oddati tudi še ji nedoločeno količino popolnoma izdelanega pohištva. — Za petletno dobo mora Nemška Avstrija priznati za veznim in pridruženim vladam opcijsko pravico glede lesa, železa in magnezita. Finančni pogoji. Za vse obveznosti, ki izvirajo iz mirovne pogodbe, se stavi hipoteka na vse državno imetje in na državne dohodke. Hipoteke sc razdole med države, katere prevzamejo ozemlja bivše monarhije. Ne-vknjižene predvojne dolgove razdeli obnovitvena komisija po soudeležbi posameznih ozemelj med one državne dohodke let 1911—1913, ki jih smatra za pravično merilo delazmožnosti teh ozemelj. Vojna posojila se ožigosajo. Drugo države, iz-vzernški Nemško Avstrijo, nimajo niknkih obveznosti napram lastnikom vojnih posojil na onih ozemljih, toda te državo in njih državljani, ki so lastniki državnih posojil, tudi nimajo ničesar zahtevati od Nemške Avstrije. Za vojna posojila v prejšnjem ozemlju je odgovorna le Nemška Avstrija Vsaka država ohrani državno lastnino, ki se nahaja na njenem ozemlju. Kar prejmejo države, izvzemši Nemško Avstrijo, na ta način, se vknjiži v njih breme na obnovitveni račun Nemške Avstrije, odtegnejo pa se od drurih držav prevzeti dolgovi, v kolikor odgovarjajo izdatkom, ki po jih potrosile za to državno posest. Nadalje preide deželno, občinsko, šolsko in bolniško imetje. l:,kr>r tudi gozdovi nekdanje kraljevine Poljske br1 v'no v posest novih drŽav. Hazentega se bo dogovorili komisija udeleženih držav o vseh finančnih vprašanjih, ki morajo bj'i rečena vsled razpada blv"e monarhije in vsled reorganizacije državnih dolgov in vser-a dc-nnr. tvn, kakor stoji v mirovni pogodbi. Če ne pride 'io spore ruma oli če se pritoži ena udel«->e-,P, držav o n-pravičnem postopanju «v iih drža'.! in nov, ustanovi obnovitvena komisija raz :odi.?če. proti čigar odločitvi ni priziva. Proti večeru je šlo že, ko mi prine-e strežnica nekaj perila z doma, nekaj kruha in 80 lir denaria. Potem mi pravi, naj se preoblečem. »Toda kje? Tukaj v veži se ne morem, ko je polno ljudi in vojakov!« ; Nato pravi eden vojakov, da je ena soba \ prazna in lahko tam storim to. Šel sem tedaj notri in rekel onima dvema, naj počakata zunaj, in zaprl sem vrata. Soba je bila prostorna s 3 ali 4 dvojnimi okni, a brez omrežja. Okra tako visoka, da bi se prav lahko .pihnilo' venkaj. To sem vid-jl z enim samim pogledom. Nato sem se se-zul in začel metati obleko raz sebe pa se na novo opravljati. In že je bilo to delo opravljeno; žc sem začel gledati skozi ckno in meriti s pogledom, kako ie visoko do tal ter kaka je steza, ki pelje navkreber gori proti glavni cesti, katero preseka nekako v sredi Podgrada; da skoro sem začel že potihem odpirati notranje okno, ko zaškripljejo vrata in me pokličejo, ter na-znan'jo, da moram zopet v • stanzo- h komandantu. Nataknem brž čevlje in grem Komandant me vpraša za moj rojstni kraj ler za ime in priimek očeta in matere. Ja/ mu povem in grem zopet nazaj. Pri vratih rečem strežnici in vojaku, naj še počaksta nekoliko, ker še nisem vsega dovršil. Stopim torej v sobo in zaprem zopet vrata Tedaj pa — sedaj ali niko!i! — zmaknem čevlje i/, nog, povijem pelerino in jo denem pod pazduho, čevlip pa v roko, odprerr okno fboioo in sveti križ božji: Pumf!« ... pa sem bil na tleh. Nato pa v dir bos, 'car so me noge nesle. Za pogled naza ni bilo časa. Še-le. ko oridrvim do tja, predno pride stranska pot na glavno cesto, se nenadoma ozrem nazaj in vidim — hvala Bogu! — še nobenega ni za menoj! V trenutku ri nataknem čevlje in že sem dirial naprej čez cesto mimo hiš in vrtov. Čevlje sem si moral natakniti, predno sem pribe-žal na c^sto sredi hiš, ker ie bilo tu dosti -'rugih vojakov in Ijudij, in bi bilo gotovo zelo sumljivo, če bi me videli bežati v salonski suknji, pa bosega in s čevlji v roki ter zvito pelerino pod pazdt^o. Imel sem srečo. Po nekaj skokih sem se zalete! v neka viata m izgini! za njimi. Nato pa vik-Hi v hiši: »Pobegnil, skrijte, rešite mc!-'n ne da bi kdo kaj odgovoril, odprla se je pred Mano neka odprtina, in ;az sem padci doli v klet — čemu mi bodo v temi siop-niice — in obležal na kupčku krompirja. Zdajci je zazvonilo avemarijo . . , Omahnil sem. Nato pa se parkrat globoko od-dahml, kajti bilo mi je. kot da kleolje Vog-r.lkov Jože ali Pužmanov Francelj koso na meni, potem pa sem potegnil vun zlomljeno veržinko, jo zapali! in po malem kadil. Med tem pa je na?'.cl doli v hiši kara-binijerov a'arm, direndaj, prava babilonska zmešnjava. Vse je tekalo semtertja. Na avtomobil. na bicikle! V hiše. po stanovanjih! In pretaknili so in preiskali vse hiše in stanovanja po bližnji okolici; tudi nri ta-mošnjem gospodu so vohali povsod, tudi po svinjaku in v stranišču. Seveda po neumnosti, kajti jaz bi k niemu gotovo ne bd pribežal, če bi ga tudi bolie ocznal. "'aker ga poznam. Tudi nedaleč r>d mene ie b:lr čuti stopanje in frfotanie ter puhanjc avtomobila. ki ie šinil doli v Hari'e. da se za:lraži'j moie stanovanje. A mene niso našli, ki stm med tem mirno -.puhal« cigaro in delal načrte, kako naj ponoči uidem, kajti do dneva ne. smem biti tukaj; to sem vedel dobro. Med tem se ie zunaj storila trda noč, ki je napravila tudi konec preiskovanju. Vse ic pot hnilo in kakor zamrlo. Le straže so hodile po cesti. Tedaj sem prišel jaz na površje, se potihem splazil v spremstvu »očetovega sina« venkaj in izginil v noč med kamenjem, grmič-jem in drevjem, ne da bi bil t\id' !e enkrat stopil na cesto, odkoder so se slišali sem-tertja kaki koraki. Moj tovariš me je spremljal nekaj časa v gotovi oddaljenosti, a sva kmalu tako zaostala in zabredla v hosti, da sva se popolnoma izgubila. Nisem ga videl več; ostal sem sam in kretal semtertia, tako, da nazadnje sam nisem več vedei. kje da sem. Zato sem skušal v smeri, po kateri sem pnšel, iti naza', da bi prišel v bližino ceste in se tam o: ;ent'ral. Prišel sem že bhzu, a tu sem začui stopinje. Nekdo je h^du po cesti. Ker se m, ie zceio, da i* tudi on nc- začut:! — bila s'a morda tud-. dva — n so šle stcpiiije v smeri proti mer.:, sem tiho fU nd brž nekaj korakov nazaj .i se sknl poten za neko grmos-e. £r;tga, tudi dveh te ne bi bal iicoh .rci> n-h, aii morebi.na raba orožja ak 3 ie la*ka straža, t« rni ie nareko»?!a pre vi Ir.ost. A glej! teh m sli te bil menda tudi nasprotnik, kaiti stop^r.ie vo se začele oddaljevati in utihnile »o. Bankovci. Vse nanovo nastale države morajo brezpogojno tekom dveh mesecev na svojem ozemlju nahcjajoce sc bankovce žigosati in jih tekom 12 mesecev zamenjati za lasten denar. Denar, ki sc vzame iz prometa, se mora oddati obnovitveni komisiji, Avstro-ogrska banka se. ima takoj likvidirati. Bankovcc, nahajajoče se dne 15. junija 1919 v inozemstvu, prevzameta Nemška Avstrija in Ogrska same. Vsaka država obdrži pa svojem ozemlju sc naha. jajoči drobiž. Civilni in vojaški upokojenci starega cesarstva, ki so si na podlagi tc pogodbe pridobili drugo državljanstvo ali si ga še pridobe, nimajo glede svoje pokojnine cd Nemške Avstrije ničesar terjati. — Promet. Izprememba prvega načrta Črtanje konkurenčne prepovedi. Udeležba na konferenci določitve novega podonavskega režima. Internacionaliziranje renskega, menskega in donavskega prekopa. Črtanje splošnih določb o pripustitvi železniških 2gradb. Pritegnitev Mora ve in Dije v podonavski režim. Nove obmejne železniške postaje med Nemško Avstrijo in aliiranimi in asociiranimi državami, kakor tudi poslovanje med obmejnimi postajami, se določijo potom dogovora udeleženih postajnih trprav. Ako ne pride do sporazuma, določijo aliirane in asociirane države stro-kovnjaško komisijo, v kateri bo zastopana Nemška Avstrija. Ako se dotikajo privatne železnice bivše monarhije več državnih ozemelj, naj se izvede administrativna jn tehnična organizacija teh omrežij potom dogovora teh družb z udeleženimi državami. Ako se ne bo možno sporazumeti in ako pride med odkupi do kakih sporov, odloča razsodišče, ki ga imenuje svet zveze narodov. Italija mora 5 let potem, ko obvelja mirovna pogodba, od Nemške Avstrije zahtevati graditev resehenske in predelske železnice. Stroške plača Italija, vendar pa odloči od zveze narodov imenovano razsodišče, koliko teh stroškov •ma Nemška Avstrija povrniti Italiji. Teritorialne določbe. Neizpremenjene ostanejo določbe prvega načrta, ki sc tičejo tirolskih meja, tako da pripade Italiji vsa južna Tirolska do Brennerja. Na Koroškem se ustanovi nov glasovalni pas, ki bo bistveno obsegal celovško kotlino in ki bo šel južno po grebenu Karavank. To ozemlje bo ločeno po črti, ki gre od Rožeka, po sredi Vrbskega jezera, nato po Jezernici, Glini in Krki v dva dela. Za vsak del se ustanovi glasovalna komisija, v kateri bo poleg zastopnikov velesil v južnem delu jugoslovanski, v severnem delu pa nemško-avstrijski zastopnik. Najprej se bo glasovalo tri mesece potem, ko stopi v veljavo mirovna pogodba, v južnem delu in sicer po okrajih, ne po občinah. Ako izpade glasovanje v korist Nemški Avstriji, tedaj pripade tudi drugi del brez glasovanja Nemški Avstriji, Ako pa se odloči južni del za Jugoslavijo, tedaj se izvede glasovanje tri tedne nato tudi v severnem delu. Na Štajerskem je mirovna konferenca ttgovore nemško-avstrijske delegacije zavrnila. Tu bodo ostale meje neizpreme-njene. Nemško zapadna Ogrska pripade povečini Nemški Avstriji, tako da dobi Nemška Avstrija Šopronj in Nežidersko jezero, ne pa Št. Gotarda, Subotišča, železnice iz Bratislave v Čcmo. Mošonje in Ogrskega Starega grada. Meje proti Čehoslovaški so v toliko Tzpremenjenc, da meja ne teče na levem bregu Moravč nego sredi reke, tako da je Nemški Avstriji omogočena paroplovba. Calmov (Hohenaul in Pernital (Bernhardts-tal) se priznata Nemški Avstriji, pravtako tudi večji del sodnih okrajev Vitoraz (Wei-tra) in Lišov (Litschau). Drugim ugovorom nemško-avstrijske delegacije glede meja proti Čehoslovaški niso ugodili. Skupni rezultat napram nesprejemljivim pogojem z dne 2. junija kaže te-le, pravzaprav za Nemško Avstrijo neznatne uspehe: 1. ljudsko glasovanje v najvažnejšem delu Koroške; 2. privzetek Nemške zapadne Ogrske, vendar na eni strani brez ljudskega glasovanja, ki ga je predlagala Nemška Avstrija, na drugi strani pa brez vzhodnega dela mošonjskega komitala; 3. dostop Nemške Avstrije do reke Morave v Nižji Avstriji; 4. utesnitev ozemlja, ki bi ga imela oddati Nem. Avstrija po načrtu od 2. junija, nahajajočega se v sodnem okraju Valčice (Feldiberg), v katerem leži železniška proga Nikolsburg-Rreclava (l.unden-burgi: 5. utesnitev ozemlja, ki bi ga morala Nemška Avstrija oddati v severno za-padnem delu Nižje Avstrije in sicer v sodnih okrajih Skremolice fSchrems), Gmunt (Gmiind) in Vitoraz (Wcitra), najbrž da je možno obvladati železniški progi Gmunt-Budjejevice in Gmunt-Trebenj, pri čemur ostane Nemški Avstriji večji del vitoraške-ga okraja. HBfiftB •• SSouenca"! Hmeriški Interesi na Češkem in » Jugoslaviji. NAPAČNA ITALIJANSKA POLITIKA. Edinost, z dne 17. t. m. prinaša pod gornjim naslovom, sledeči, deloma od cenzure pobeljen članek: Pod tem naslovom piše včer, »Seco-lo«: Iz Pariza poročajo, d* proučuje komisija ameriških inženirjev, ki jo je imenovala belgrajska vlada, zgradbo novih jugoslovanskih železnic. Prva. skupina ameriških bankirjev je prevzela zgradbo in delovanje teh prog, a druga skupina je prevzela srbske in hrvatske plovne družbe na Donavi. Čehoslovaška vlada je dovolila železniško koncesijo družbi »Commercial Corporation of America«, ki se ustanovi v Pragi s kapitalom desetih milijonov kron, z akcijami po 500 kron, katerih vzamejo štiri praške banke do 550. Družba bi bila podružnica trgovske družbe, ki obstoji pod istim imenom v New Yorku, in razpolaga z glavnico ipiliiona šterlingov. Prva vest, piše »Sccolo«, dokazuje, kako sledi od blizu Amerika gospodarskemu razvoju Jugoslavije in kako ga podpira. Druga vest pa dokazane, da je Amerika neposredno interes.rana ra procvitu čchoslovaških financ. Obe vesti pa dokazujeta, kako je delo razširitve ameriškega vpliva na Balkan aktivno in dobro pre. mišljeno. Toliko bolje zn Amerikance, če jih je vojna prepričala o potrebi ustanovitve plodne vzajemnosti med starim in novim kontinentom. Tem bolje za nas, če Amerika poskrbi, da postavi pred vrata naših tržišč bogate in dobro stoječe narode, s katerimi bomo vendar morali živeti v dobrih trgovinskih odnošajih. Drugi so vzroki, radi katerih čitamo podobne vesti z zelo melanholičnim občutkom. Jugoslovansko-ameriško skupno industrijsko delovanje pomenja tudi skupno politično delovanje. Med razpravo o usodi Reke se predsednik Wilson ni toliko oziral samo na 14 točk; on je vpošte-val tudi pogodbo med newyorškimi bankirji in belgrajsko vlado o zgradbi jugoslovanskih železnic. In mi nismo dobili Reke, Tittoni bo lahko zadovoljen, če se mu posreči, da reši tam še kak košček ita. lijanstva. Slaba je tolažba za naše razočaranje, če se objokujemo kot žrtve ameriškega trgovskega duha. Toda kakšna in kolika je odgovornost tistih, ki so nas do včeraj zastopali na konferenci, ker niso znali predvidevati in preprečiti ameriške pozicije! Za koliko je naše neznanje prekašalo tujo zvitost! Vsi narodi so prišli na konferenco s 14. Wilsonovimi načeli in še s čim drugim; ne znam, če z več ali z manj, ali gotovo s čim slabšim. Mi smo prišli s strategičnimi vzroki, vsebovanimi v londonskemu dogovoru; Amerikanci z gospodarskimi vzroki, vsebovanimi v belgrajskih pogodbah. Zakaj bi se sedaj škanda-lizirali, če so ameriški gospodarski vzroki zmanjšali zmago narodnostnih načel samih, katerim smo mi v neki m^ri postavili nasproti naše strategične vzroke? Na tem polju je diskusija nemogoča; treba iskati drugo polje. Naši voditelji so do včeraj samo politizirali, slabo politizirali. Ko so tej politiki hoteli dati stvarno vsebino, so pa postali enostranski; v kompleksu praktičnih vprašanj, iz katerih se mora danes sestavljati politika velesile, niso videli samo na eno stran: teritorialno. Dobiti čim več mogoče zemlje, iskati sigurnost države v teritorijalnem povečanju, k večjemu v kaki vojaški zvezi, — evo, to je italijanska politika na mirovni konferenci! Dve poti sta se odpirali naši delegaciji, preden je odšla na konferenco, v reševanju vseh italijanskih problemov. Ali privezati nase Srbijo s tem, da bi prevzeli obvezo, gotovo težavno, ali nemogočo, da ji omogočimo gospodarski razvoj in to z dvema dobičkoma: 1, lažja rešitev izključno italijanskih vprašanj nam v prid.; 2. ustvarjenje interesnih struj med Italijo in Jugoslavijo, ki sc vkljub šc večjim težavam ustvarjajo med Jugoslavijo in Ameriko — ali pa delati v industrijalnih, financijalnih in trgovskih ameriških krogih na to, da sc Amerika sklone, da naredi v Italiji to, kar dela v Jugoslaviji, da išče v naši hiši primerna tla za koristno delovanje za obe državi, in sicer s trojnim uspehom za nas: 1. razširitev obzorja našega gospodarskega življenja; 2. ustvarjenje tako trdnih vezi med Združenimi državami in nami, da se zagotovi v reševanju naših vprašanj podpora ali vsaj nevtralnost ameriške vele-vlasli. Prejšnja vlada ni izbrala ne. prve ne druge poti. Lahko bi ji bil odprl oči Vcsnič — čigar industrijska prijateljstva so znana — ko je šel v Ameriko! Lahko bi jim bili odprli oči ameriški industrijalci, ko so šli v Jugoslavijo! Gospoda Orlando in Son-nino nista šla ne v Washington ne v Belgrad. V štirih letih nista našla drugega nego Oulx, Radi njiju moramo ugotovili. da niso naša narodnostna vprašanja še rešena in da jc naš svetovni položaj med najslabšimi. Hoteli bi biti gotovi, da bi postali, nc veselejši, temveč manj žalostni, da naša nova misija ubere novo pot. Rešiti se morajo zelo težka vprašanja še razun jadranskega. Tukaj jc kolonijalno vprašanje, vprašanje Male Azije, vprašanje zvez. Ta vprašanja ne bodo zadovoljivo rešena, čc naše zastopstvo pozabi, da so v diplomatskih pogajanjih najgotovejša oporišča, ki so nastala iz vzajemnosti interesov, in da je politično - vojaška zveza tem močnejša, čim se ustvarijo med zavezniki tudi gospodarski odnošaji, da povzročijo pri vsakem zavezniku vtisk celo prepričanje, da bi, v potrebi, vsak s tem, da brani interese svojega zaveznika, branil .-oje lastne interese. (P. P.) Nova vlada čehoslovaške republike. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Brno, 14. julija- Vlada., na čelu katere, je. stal od prvih dni čehoslovaške republike dr. Kramaf, znani voditelj čehoslovaškega naroda., ki je bil med vojsko obsojen od avstrijskega vojnega sodišča na smrt, a potem pomiloščen na petnajst let težke ječe, je po osmih mesecih vodstva, usode novo republike odstopila, ko je dosedanji notranji minister Švehla kot zastopnik dr. Kramafa podal demisijo vlade. Česar pred tem časom nikdo ni pričakoval, sc je izvršilo. Dve sovražni si stranki — delavska (soc. demokratična in češka socijalna) ter kmetska (čehoslovaška republikanska stranka) sta se združilL da sestavita novo vlado. SocijaLno demokratska stranka je izšla iz občinskih volitev, katere sicer ne morejo biti popolno merilo za moč političnih strank, kot. najštevilnejša stranka. Vsled tega ji je pripadel tudi ministrski predsednik, naslednik dr. Kramafa. Določili so Vlastimila Tu-sarja, dosedanjega poslanika čehoslovaške republike, kateremu je, bila poverjena sestava nove vlade. Po daljših pogajanjih je bila vlada sestavljena tako, da so zastopani v njej soc. demokrati (4), agrarci (4), češki socialisti (3), Slovaki (2), češki naprednjaki (1) in eden, ki ne pripada nobeni stranki. V vladi ostane devet dosedanjih ministrov, šest je novih, odpadlo pa je ministrstvo brez resorta dr. Hrubana (češka ljudska stranka). Med devetimi starimi ministri zamenjata dva svoj resort. Bivši minister javnih del Sta-nek je imenovan za ministra, za pošto in brzojav, dosedanji minister tega resorta Stfibrny pa je prevzel železnice. Od novih ministrov je Vlastimil Tusar soc. demokrat. Svojo karjero je začel s tem, da je postal od trgovskega pomočnika deželni tajnik socijal. dem. stranke na Češkem; od tu je prišel v Brno kot glavni urednik dnevnika »Rovnost«. Bil je moravski deželni poslanec in državni poslaneec v dunajskem parlamentu. Po prevratu ob ustanovitvi republike je postal njen poslanik na Dunaju, od koder je bil poklican, da sestavi sedanjo vlado. Antonin Hampl, novi minister javnih del, je tajnik organizacije tovarniških delavcev. Je istotako soc. domokrat. DoyrŠil je obrtno šolo v Pragi. Dr. Frnntišek Veselv, novi minister pravosodstva, je prevzel ta resort po dr. Soukupu (soc. demokrati On je ndvokat v Benešovem na Češkem. Pripada napredni stranki, ki se približuje socializmu. Trgovinski minister dr. Ferdinand Hoidler je zastopnik češke socijaltje stranke, skupine okolu tednika »Češkč Demokra-tie«. Po ministru dr. Vrbenskem je prevzel ministrstvo prebrane Slovak Fe-dor Hondek, trgovec iz Bužomberka, na Slovaškem. Novi finan. minister je dr. Ciril Hor&Čo.k (agrarec), profesor na češki univerzi v Pragi, kjer je predaval narodno gospodarstvo, Dosedaj je bil predsednik finančnega odbora narodne skupščine in je tudi sodeloval pri dosedanjih finančnih reformah, katero jo izvedel dosedanji finančni minister dr. Pašin. Po prevratu je takoj vstopil v agrarno stranko in piše v agrarnem dnevniku »Venkov«. Sz zasedenih tolminskih fTrvfrno poro f 11 o »Slovenca«.) Koncem meseca junija 1919. Prijatelj našega lista jc prejel od svojih, ki žive v okupiranih tolmnskih hribih, sledeče zanimivo poročilo: Zapela bi Ti f>esem ptičkov v kletki, ono neskončno eno »Ujetega ptiča tožba«, pa saj jo menda čuješ — slutiš ... še bolj je naša žalostna ... Ni le to, da peti v tugi ne moremo, nam so vzeli šc pesmi, ko so nas odtrgali od naših središč. Kaj pa ho« čemo brez dušne hrane? Ali naj se tolažimo z njihovim najnovejšim D' Annun-zijem? Obupali bi včasih, a le včasih... Poleg našega hotenja nam vlivajo v hrepeneča srca ti kulturonosci največ tolažbe. Pa veš s čim? S svojo brezprtmer-no omejenostjo, nadutostjo, s pravo, res. nično vero v svoje junaštvo in sploh z vsemi neumnostmi, s katerimi jih je dobri Bog obdaroval resnično v najvišji meri. Veruj, da nam njihova popolnost v vseh bedastočah daje najsigurneje za. upanje v naše skorajšnje osvobojenje. Človeku se o tako revnih duševnih obzorjih komaj sanja. Hvala Tebi Bože, da se njihovi -hrabri«, »kulturni« in »človekoljubni« čini trt diskorši liudem gabijo. Nekateri duševni revčki, njih vredni dru* govi, pač šc verujejo v njihovo popolnost, blagohotnost in vse lastnosti, ki se v prelepem Dantejevem jeziku tako blago-* zvočno glase, vendar je teh smeti malo, zelo malo, komaj posamezniki v vaseh,jj/. še vedno preveč. Mnogokrat je človSr žalosten, obupan zaradi njih. Posebno one laži-inteligencc v trgih da bi ne bUof V podrobnostih so sedaj začeli nekam manj oblastno taktiko junakov, a ne boj sc tega, ker prave taktike diploma* tov 99 odstotkov teli ljubljencev solnca, ld pa jim malokrat razsvetli njih trdoglavost, ne pozna kljub njihovemu tozadevnemu svetovnemu slovesu, kljub slavnema Mah chiavelliju. Mi smo vsi doma, sploh v naši dolin! do zdaj še ni bilo internacije. Nas so sic«r že hoteli parkrat internirati, pa so se vedno premislili. Nekaj mescev smo imeli stalne raporte . . . zaradi propagande. Delaj, kjer moreš za naše odrešenje) Delajte vsi, ne pozabite nas! Srčno po* zdravljamo vsi, sicer tužni, a š e strelcL* Dopisnikova pripomba: Kakor ja videti, so naši ljudje v zasedenem ozemlja kljub pritisku še vedno polni samozavesti in odločne volje, ter z neomej^him za* uparojem gledajo v bodočnost. To bodi tudi nam, ki trepečemo za našo solnčno Goriško, v tolažbo. Po drugi strani naj pat to ponosno in zavedno zadržanje našega goriškega ljudstva nas podžiga, da na« pnemo vse sile, da zastavimo vse moči, da rešimo biser svoje domovine, \ --" Goriški Isepraci v Zgor. Savinjski, dolini. (Izvirno poročilo »Slovenca«j , V r b o v e c, 19. julija 1918, Število tukajšnjih goriških begun« cev se je znatno skrčilo, odkar ste zadnji* krat o nas čuli. Do lanske spomladi nas jej bilo okrog 1300; potem so se pa začeli mnogi vračati v porušene domove. Neka* teri so si za silo popravili hišo ali hlev, drugi so si pripravili kako italijansko barako, toda udobnega bivanja nima nihče. Ampak lastna hišica, lastna voljica. Vsw ga skupaj se je vrnilo tekom lanskega in letošnjega leta okrog 700 ljudi. Oni, ki imajo doma posestva in polja, so se vrnili skoro vsi, drugi so z malimi izjemami še tu. Po porazu Italijanov oB Bo» či koncem leta 1017. so srca naših ljudi vriskala veselja: domovina zopet prosta, zopet osvobojena. In upali so, da za vedno, Pa jc prišel preobrat, pa je prišlo gorje. Mesto svobode in ujedinjenja je prinesel naši solnčni Goriški italijansko okupacijo. Toda našega duha to ni uklonilo. Vera V zmago pravice je bila v nas tako silna, da niti za hip.nismo dvomili, da bo mora! Italijan čimprej nazaj. Zato smo z vsem svojim žarkim goriškim ognjem prazno-' vali slavlje osvoboditve in ujedinjenja. Pa so prišle tužne vesti iz Pariza, pa je prišel črni dan. Naša srca so drhtela v moreči grozi, mnogi, premnogi so plakali, drugim so se krčilo pesti v neukročenem gnjevu. Obupali pa nismo, ker vemo: naše Pri-morje, naše Goriško mora postati svobodno, mora biti naše! Domačin! umevajo težko preizkušnjo, bi je prišla nad nas in sočuvstvu-.iejo z nami. Kakor smo se mi brez pridržka radovali z njimi, ko so se otresli nemške pesti in so postali svobodni državljani v svoji lastni jugoslovanski državi, tako tudi oni vedno r. vso ogorčenostjo protestirajo proti italijanski pohlepnosti. VrSilo se jo tudi v /gornji Savinjski dolini že večje, število zborovanj, na katerih smo odločno protestiral? proti italijanski nasilnosti. Vsi ti shodi so bili sijajno obiskani. Zadnje tako zborovanje se je vršilo na. binkoštni ponedeljek v Vrbovcu na prostem. Zbralo se je nad 500 ljudi ter so bili domačini v pretežni večini. Hvala Vam, SavfnjČnnt, za Vašo naklonjenost v na^em težkem boju I Godi se nam beguncem še razmeroma dobro. One družine, ki so navezane samo na. begunsko podporo, izhajajo vslerl draginje seveda prav težko, družine z dela/možnimi člani imajo pa ugodnejšo stališče.. Skoraj vse delazmožne osebe imajo stalen reden zaslužek. Največ jih je zaposlenih pri mirenski »Čevljarski zadrugi«, ki ima okrog 100 nastavljencev. Vojaškega dela sedaj seveda ni, zato se pa pridno izdeluje vsakovrstne civilne Čevlje, od trpežnih delavskih do najelegantnejših iz ševro. Večje število beguncev dela tudi pri oskrbništvu gornjegrajske graščine. Nekateri begunci-čevljarji pa delajo tudi na svojo roko in prodajajo svoje izdelke tja doli do Bosne. Glede begunske podpore nam gre mozirska politična ekspozitura kulantna na roko in ji moramo biti za to samo hvaležni. Vzdrževalna komisija v Celju pa nas je presenetila z nekim prav neprijaznim sklepom. Vse prošnje begunskih družin za vojaško vzdržcvalnino je zavrnila z motivacijo, da jim ne pritiče vojaška vzdrževalnimi, ker imajo begunsko podporo. To je pa že nekoliko preveč birokratično. Ali mislijo gospodje, da more družina, ki ima svojega vzdržcvatelja pri vojakih ali v ujetništvu, izhajati samo z begunsko podporo pri sedanji draginji? Dve kroni na osebo? to jc vendar premalo. Kakor vemo pozitivno, stoji deželna komisija v Ljubljani v tem oziru na bolj človekoljubnem stališču. Nekoliko več socialnega čuta bi gospodje v Celju pač lahko imeli, in tudi dvomimo, če si bodo na ta način priborili kakšno posebno priznanje. Z Goriškega prihajajo vesti, da je naše ljudstvo neomajno in polno vere v skorajšnjo rešitev. Italijani postajajo nezadovoljni in se jih polašča vedno hujše domotožje. Vrnitev pa ni priporočljiva, ker ni tam skoro nič zaslužka. 11 Zagreb! Dne 24. julija se bliža, a le se niso prijavili vsi oni, ki so namenjeni tja. Storite to nemudoma, da bomo lahko ukrenili vse potrebno. Nudi se nam izredna prilika, da lahko pogledamo malo v svet. Izmed krasot Zagreba bomo posetili šctališče »Maksimir«, ki se odlikuje po svoji lepoti in idiličnosti. Dne 3, avgusta popoldan bo tam velika ljudska veselica. Vspored bo raznovrsten, za kar bratje Hrvatje že sedaj kar najmarljivejše skrbe. Gotovo je, da je marsikomu težko žrtvovati ono vsoto denarja, ki jo bo porabil na potu. Pa po dolgi vojni, ko je moral vsakdo zelo stiskati, trpliva tak izlet, kot se nam nudi ravno sedaj, le osvežujoče na vsakega. Ne pozabimo, da so tudi bratje in Sestre iz Hrvatskega prišli k nam, da nas spoznajo, mi jim vračamo njih obisk in se hočemo tam spoznati še bolj, ko bodo zastopani od vseh strani. Dne 2. avgusta dopoldne ob pol 11. uri se odpeljemo z južnega kolodvora, vrnemo se v ponedeljek dopoldne. Vožnja bo stala za tja in nazaj nekaj čez 30 kron. Želi se udeležbe, Kolikor mogoče v narodnih nošah. Vsak si mora do časa preskrbeti potno izkaznico {legitimacijo!, da ne bo med potom kake sitnosti. Za prenočišča in obed bo vse do časa preskrbljeno. Natančnejši vspored slavnosti objavimo v prihodnjih dneh. Prijave sprejema samo še do 24, julija Jugoslovanska Strokovna Zveza, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna, II. nadstr. Razna poroCita. Priznanje srbskim vojakom. LDU Beograd, 22. julija. Iz Pariza poročajo z dne 16. t, m.: Vrhovni poveljnik zavezniških armad maršal Foch je poslal majorju Stojanoviču, ki je poveljeval srbskemu oddelku, kateri se je udeležil parade 14. julija v Parizu nastopno pismo: Maršal Foch, vrhovni poveljnik zavezniških armad gospodu majorju Stojanoviču. Čast mi je dati Vam na znanje čestitke vlade francoske republike srbskemu oddelku, ki je dne 14. julija defiliral pod Vašim poveljstvom v Parizu, kateri slavi sedaj zmagoslavje. Posebno mi je prijetno, da k tem čestitkam lahko pridružim še svoje osebne čestitke z izrazom žive hvaležnosti za Vaše delo, katero ste izvršili Z Vašimi četami v triumf zavezniške stvari. — Foch. Izpraznitev Temešvara. LDU Temešvar, 22. julija. Jugoslovanski tiskovni urad se preseli iz Temešvara v Beškerek, kjer započne svoje delo 23. t. m. LDU Beograd, 22. julija. Predvčerajšnjim je prišel v Temešvar romunski minister prosvete v spremstvu lugoškega velikega župana in še nekaterih romunskih višjin častnikov. Razgovarjali so se s poveljnikom srbske posadke v Temešvaru glede prevzetja Temešvara po Romunih, kakor tudi o vseh vprašanjih, ki so v zvezi s predajo mesta. Mažari proti Rumunom. LDU Budimpešta, 22. julija. (DunKU.) Brezžično. Ljudski poverjenik Bela Kun jc poslal predsedniku Clemenceauju nastopno brzojavko: »Ker je postopanje Romunov nasprotovalo in izzivalo voljo en- tente, smo bili prisiljeni prekoračiti Tiso in poizkusiti, da prisilimo Romune upoštevati voljo entente.« Wilson obolel. LDU Washington, 21. julija. (DunKU.) Predsednik Wilson je obolel na griži. Iz Romunije. LDU Bukarešta, 22. julija. Ministrski predsednik Bratianu je obolel. LDU Bukarešta, 22. julija. Vladna kriza še vedno traja. LDU Bukarešta, 22. julija. Včerajšnji ministrski svet se je bavil z vprašanjem zunanjega političnega in vojnega položaja. General Pesan, šef generalnega štaba, je prisostvoval ministrskemu svetu in pojasnjeval vojaški položaj. Politične novice. + Gospod podžupan dr. Triller in rdeči teror. V sinočnjem »Narodu« je tudi gospod podžupan dr. Triler izrekel svoj anatema nad rdečim terorjem. Ker poznamo gospoda podžupana, da je sicer resen mož, se čudimo, da se mu je primerilo čudno dejstvo, da blagoslavlja, kar je hotel proklinjati, česar bi nc smel, če se ni morda v preveliki gorečnosti prenaglil, A to je njegova stvar. Članek je tu in se gospod podžupan v njem klanja disciplini rdečih teroristov, na deželni vladi pa ne pusti nobene dlake cele. Iz njegovega članka bo vsakdo lahko razbral jasne dokaze, da je naša deželna vlada pravo gnezdo boljševikov — gospoda dr. Žerjav in dr. Ravnihar sta seveda izvzeta. Članek je poln »ogorčenja«, »obupa«, »visliške komune« in »krvavih potreb«. Ko bi članka ne bil podpisal sam g. podžupan dr. Triller, odkrito povemo, da bi mu ne bili prisojali niti toliko resnosti, da bi se bavili ž njim kaj več kakor je naša navada. Ker pa odgovorni činitelj ljubljanskega mesta sam nastopa s takimi argumenti, bomo morali nanj odgovoriti. Da je vlada prepovedala točenje opojnih pijač, je bila v očeh vseh treznih in pametnih ljudi najbolj pametna odredba, ki se je izvrstno obnesla. Jasno pa je, da v razmerah, ko gre za javen red in mir ter za blagor države, želje »solidnega občinstva po čaši vina ali piva« ne morejo priti v poštev. Čc je par ljubljanskih vinopiv-cev v ponedeljek šlo treznih spat, to menda ni noben državniški zločin. G. dr. Triller meni, da je vlada socialističnemu štrajku dala povdarka s tem, da je zaprla gostilne, da ni poslala na cesto bajonetov in strojnih pušk. Mi pa menimo, da je po-vdarek štrajku zmanjkal ravno vsled zaprtih gostiln ter vsled pomanjkanja bajonetov na ulici. Povdarek štrajku bi bil podan šele ob litrih vina in polnih ulicah vojaštva. Tega se zaveda vsakdo, ki mu ni na »krvavih« potrebah, katerih pa nekateri na vsak način zahtevajo, kakor se zdi. Ne motimo se, če povemo, da ta najnovejša gonja proti deželni vladi izvira iz novo pojavljajoče se želje po uradniški vladi. Gospod dr. Triller se je tu predstavil slovenski javnosti in gospodu Pribičeviču kot izvrsten guverner in diktator Ljubljane in cele Slovenije; kajti on bo vladal deželo po receptih JDS.: s puškami, bajoneti in strojnicami. Današnji časi so namreč čisto primerni za take igrače! Ker pa nc rabimo ne mi, ne naše ljudstvo takih krvavih igrač, izjavljamo, da nam je vseeno ljubše, da po Ljubljani nekaj po sili treznih zahteva pijanosti ko da bi pijani zahtevali krvi, -H Stavke v Zagrebu, Včeraj je bila v Zagrebu provedena generalna stavka. Desničarji socialne demokracije so imeli skupščino, na kateri je bila enoglasno sprejeta resolucija v protest proti imperialističnim tendencam velevlasti pri sklepanju miru v Parizu, dočim tvorijo mali narodi, posebno jugoslovanski, samo drobiž za poravnanje računov med imperialističnimi velesilami. Resolucija nadalje zahteva, naj se vse politične preganjance izpusti na svobodo in že obsojenim kazen potom amnestije odpusti. Za sedaj se zahteva uvedenje ustavnih prav in svoboščin za vse državljane. Končno prctesiira resolucija proti uporabljanju jugoslovanskih čet za uduševanje boljšcviških stremljenj na Ruskem in Mažarskem in zahteva, da se jugoslovanske čete takoj vrnejo it Rusije in demobilizirajo. Levičarji (komunisti) so imeli enako skupščino s sledečim dnevnim redom: 1. Mednarodna solidarnost proletarijata. 2. Protest proti reakciji in korupciji. Po daljši debati je bila sprejeta resolucija o sličnem zmislu kakor na skupščini desničarjev. '+ Naš spor z Italijo. Razpravljajoč o izjavah ministrskega predsednika Nittija in zunanjega ministra Tittonija naglašajo pariški listi, da je politika nove italijanske vlade popolnoma drugačna kakor prejšnje vlade. Izražajo pred vsem svoje zadovoljstvo nad tem, da je nova italijanska vlada vedno pripravlicna razpravljati o vsakem vprašanju. »Echn ->c Paric« piše z ozirom na načela ser'-; • o »talifnnske v'?4er »Pridružen te Tridenl.i n Trsla "runih očeh dokaz italijanske zmage kot je Francija imela svoj simbol v pridruženju Alza-cije Lorenc. Ostala teritorijalna vprašanja so samo drugovrstne važnosti. Da bi sc napravilo od njihove rešitve odvisno res-nočnost zmage, je samo izrodek govorice, kar mogoče opraviči gorečnost polemike, za dostuje pa najmanjši preudarek, da pokaže njeno otročjost. V tem smislu je govoril Nitti svoje odločilne besede.« -j- Vprašanje balkanske zveze. Grško poslaništvo javlja uradno; Pred nekaj dnevi so prinesli nekateri listi v Franciji in Ameriki senzacionelno in popolnoma fantastično vest, da se boje vrše razgovori med sofijskim in atenskim kabinetom glede osnovanja balkanske konfederacije. — Dovolj je povedati, da je la vest skovana v Nemčiji in da je spuščena v svet v naivni nadi, da premami javno mišljenje, češ da vlada proti Bolgarski popuščanje ravno v trenotku, ko bodo bolgarski odposlanci prišli v Francijo. Razumljivo je vsa. komur, da je sedaj na Balkanu edino mogoča zveza med Jugoslavijo, Grško in Romunijo, ki so se skupno borile in skupno triumfirale v borbi za pravo. Bolgarska ne more biti člen take zveze poprej, nego da čas izbriše njen zločin in da da materialnih dokazov, da se je odrekla vsaki imperialistični politiki. + Bolgarija in mir. V »Journal des Debats- razpravlja August Gauvain o miru z Bolgarijo ter zavrača bolgarske zahteve po Maccdoniji. O bolgarskih politikih, ki danes vladajo v Bolgariji in zatrjujejo. da oni ne nosijo nikake odgovornosti za vojsko, pravi, da njihove trditve niso resnične, ker se v resnici v trenutku, ko je Bolgarija stopila v vojno, ni nikdo pro-tivil temu sklepu. Edini Stambulov je bil, ki se je upal nekaj dni pred napovedjo vojne carju naravnost povedati, kakšne posledice bo imela vojna za Bolgarijo, Vsi drugi so bili za vojno, oziroma niso ugovarjali. Nadalje poroča Gauvain. da so se Bolgari v zadnjem času, ko sta bila v Italiji še Sonnir.o in Orlando na krmilu, s pomočjo italijanskih vojaških oblasti v Bolgariji pripravljali na vojsko z Jugoslavijo, Istočasno so vprizariali Italijani turške UDore v Mali Aziji, da bi s tem prisilili Grke, da pošljejo večji del svoiih čet v Malo Azijo, Gauvain pristavlja: O tem bi mogel Venizelos mnogo povedati, + Tcšinjsko vprašanje. Na željo med-zavezniškega vrhovnega sveta se je sestavila posebna poljsko-čehoslovaška komisija, ki bo uredila tcšinjsko vprašanje. Poslovati je začela v ponedeljek v Kra-kovu. -f Francija za popolno neodvisnost Rumunlie. »Temps« priobčuje nastopno notico: Ko je general Franchet d' Esperey posetil Arad je izjavil, da želi Francija popolno neodvisnost Romunije in da ne ostane noben Romun izven njenih bodočih mej. General je sprejel deoutacijo romunskih občin, ki bi imele vsled odločitve pariške konference pripasti Madžarski, nadalje različne deputacije Romunov in Šva-bov iz Banata. + Luksemburške finance. Po poročilu luksemburškega generalnega direktorja za finance v luksemburški zbornici znaša to-letni proračunski primanjkljaj 105 milijonov frankov. Primanjkljaj naj se pokrije potom posojila. Ker znašajo napram poprečnemu imetju 14.000 frankov luksemburškega prebivalstva dolgovi le 400 frankov, ostane luksemburški državni kredit šc vedno eden najboljših. V mirnem času so tvorili vsi izdatki le peti del te vsote. Dnevne novice. — Načelstvena seja KTD bo v četrtek clne 24. julija ob pol 4. popoldne. — Mohorjeva družba naznanja vsled opetovanih vprašanj, da se oglasi družbenikov še vedno sprejemajo. R.izun Koledarja so družbene knjige za eu del udov že dotiskane. Da pa vemo določiti število ponatisa, prosimo, da nam gospodje poverjeniki naznanijo število letošnjih udov do konca julija ali vsaj prve dni meseca avgusta. Oglasi se zdaj lahko pošiljajo Družbi, drugače pa z denarjem vred Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani. Denar se more letos pošiljati samo po nakaznicah in samo Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani. Obžalujemo, da so dobili gospodje poverjeniki račun stroškov prepozno, a krive so tega letošnje poštne in prometne razmere. Tudi račun za zadnje pošiljatve smo mogli šele odposlati, ko smo dobili račun od špediterja Ranzingerja v Ljubljani. — Frančiškanska provlnclja Slovenije. Pri volitvi vrhovnega predstojništva frančiškanskega reda za Slovenijo so bili izvoljeni: P. Avguštin Čampa, provincial; P. Hugolin Sattner, kustos; P. Valerijan Landergott, P. Regalat čebulj, P. Hugo dr. Bren, P. Mariofil Holeček, definitorji. — Smrtna kosa. V uršulinskem samostanu v Škofji Loki jc umrla v soboto ur-Sulinka M. Antonija Molinaro. Pokojnica jn delovala kot. učilcljica petja in ročnih del na meščanski šoli in učiteljišču ter poleg tecra pourevpla glnsovir in italijan- ščino. Številnim njenim učenkam in go-jenkani bodi priporočena v hvaležen spomin in molitev. Pogreb je bil v ponedeljek popoldne. — R. I. p. — Ljubljanska podružnica SDZ. Vsled pripravljalnega dela za počitniško zboro* vanje SDZ odpade izlet na sv. Katarino., Pač pa se vrši IV. redni občni zbor dne 26.' julija ob 3. uri v Jugoslovanski tiskarni (III. nadstropje) s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila predsedstva in odborni-kov. 2. Sprejem novih članov. 3. Poročilo revizorjev. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. — Vabijo se vsi gg. starešine, to* variši Člani in osobito tov. abiturienti, da so radi važnosti podružničnega delovanja v najobilnejšem številu udeleže zborovat nja. — Odbor. — Pripravljalni odbor za počitniška zborovanje SDZ ima svojo sejo v četrtek, 24. julija ob pol 5. popoldne v sobi OZ (Jugoslovanska tiskarna, III. nadstropje). Vabim vso tov. akademike, abiturijente in srednješolce ter druge interesente, da se številno udeleže razgovora. Predsednik. — Odborova seja ljubljanske podružnice SDZ se vrši v petek, 25. julija ob pol 5. popoldne v sobi OZ (Jugoslovanska tiskarna, HI. nadstropje). Tov. revizorja naj se zanesljivo udeležita. Predsednik. — Železn-. Kapla, Naš trg se je pO dogodkih vojsk.; slednjič urriril in je dobil novo nMieje. Nemški na;v?i. ta znak nek-daniega nemšluitarstva, so izginili in že se prikazujejo novi, samot levenski. Na ^ stah, v trgovinah in gostilnah zopet pre« vladujc slovenska govorica Ista sprememba ki se jc zgodila v se je izvršila tudi v nekaterih dušah, ki so po prvotni mlsčncsti — da nazovemo njih razpoloženje z milo besedo — sedaj zavedno jugoslovanske. O mnogih nemških hujskačih, ki s*-1 odšli z nemškimi ^brambovci«', nimamo doslej še r.cbtrega glasu in ga ne pogrešamo; drugi so poslali svoje žene v| trg, da jim pripravijo pot nazaj. Od vladnih organov pričakujemo, da. jih bodo primerno sprejeli in povprašali o tem trt onem ter da bedo pri tem pokazali več vneme nego so ie peke zali v nekaterih drugih slučajih. Tako so za časa nemške zasedbe nekatere posestnike v trgu domačini, Kapelčani, nopolnoma oplenili. Kasneje so nekateri plenilci prinesli nekaj blaga nazaj, velika večina pa je zgubljena, in nihče se ne zgane, da bi jo izsledil, dasi se v trgu ve, kje bi se ukradeno blago moglo dobiti. N? govorimo iz sovraštva do tujerodnih sodržavljanov, marveč iz ozirov pravičnosti, ki smo jo dolžni tudi do svojih ljudi, čs zshtevamo, da sc tistim, ki so trpeli, popravi škoda. Vestna preiskava bi kmalu iztaknila krivce, našla oplenjeno blago in izgubo nadomestila. Ali naj mari ostane divjanje in plenjenje nekaznovano in naši ljudje naj bodo na' škedi zaradi svoje zvestobe? — Prav tako bi bilo dobro, kc bi malo natančneje posedali v preteklost tistih ljudi, ki' so z Nemci bili odšli in so se zopet vrnil. Poznamo med njmi človeka, ki je sestavil zapisnik za nemške brambovcc, v katerem je označil mnogo kapelskih Slovencev kot »Hetzslovenen« ali z drugačnimi oznakami ter jih tako izpostavil maščevanju nem-ške tolpe, kateremu so ušli le po ugodnem slučaju. Taki ljudje so med nami stalna nevarnost. — O drugih dogodkih pri nas prihodnjič več, — št. Vid nad Ljubljano. V soboto, clne 19. julija se je vršila v tukajšnji župni cerkvi zlata poroka g. Ign. Nučiča in njegove soproge Jožefe. Jubilar je vpoko-jeni policijski nadzornik, ki je vestno opravljal svojo službo v Trstu celih 40 let. Oba sta rojena Ljubljančana in bivata že IG let v Št. Vidu. G. Nučič vc povedati marsikake mične dogodke izza svojega dolgoletnega službovanja v Trstu. Oba sta' du •ovno in telesno dobro ohranjena in splošno priljubljena. Iz zakona sta dva I sinova: starejši Karel je služil kot stotnik pri i. bos. pešpolku ter so nahaja že od oktobra 1914 v ruskem ujetništvu; mlajši, Vilko, jia živi v Ameriki. — Bog ohrani častitljiva starčka še dokaj let! — Odpravljeni brzovleki na progi Du. naj-Trst. Vsled napovedanega oomanjka-nja premoga se je moral z 21. julijem ustavili promet nočnih hrzovlakov št. 5/5a in 6a'6 na nrogi Dunaj-Trst. — Dopisovanje z vojnimi ujetniki v Italiji. »Slovenski Rdeči križ« javlja: Ker prihajajo od svojcev vojnih ujetnikov v Italiji še vedno pisma za uietnikc, opozarjamo, da je točasno dovoljeno lc pošiljanje dopisnic. Nada'ie naj se držijo svoci ujetnikov v Italiji sledečega: dopisnica naj se piše s črnilom in razločno; — kratko; — na dopisnice naj sc nc prilepljajo znamke, ker so poštnine proste; — piše naj sc tedensko in sicer ena dopisnica; — dopisnice naj se pošiljajo na »Slovenski Rdeči križ« Ljubljana 3; ali pa prineso v urad: Poljanska cesta št. 4, II. nadstronie, vrata št. 39. Društvo »Slovenski Rdeči križ« ic založilo za dopisovanje z ujetniki v Italiji dopisnice z odgovorom in «c dobijo v pisarni Poljanska ccsta 4 (Aloizijevišče) II. nadstr., po 10 v kos. Da nc bode zaorek pri pošiljanju pošte v ujetništvo, naj sc svojci natančna drže zgcraišniih nnvodiL — Lep red ia skrb za zdravje! Skoraj 14 dni leži nepokopana v mrtvašnici v Stari Oselici 24 letna Ivanka Mravlje, katero so našli 17. dan, ko jc izginila, mrtvo v grmovju. Pravijo, da je zastrupljena •—• zadušena. Bila je v drugem stanu in jo je menda prav skrbelo, kako sc bo nadalje preživela. Govori se veliko o hiši, kjer se pred nosom županstva in orožništva napravlja ples. Gospodje, ki so dali prepoved, da se ne sme pokopati in komisija, katere ni, naj vendar pridejo poduhat ta strupen smrad. — Dopusti zasebnih uradnikov. V zadnjem času prihaja na Društvo zasebnih uradnikov nebroj pritožb od strani članov, zaposlenih pri raznih trgovskih in industrijalnih podjetjih, da jim njih delodajalci ne dado zakonitega dopusta. Društvu zasebnih uradnikov je znana cela vrsta takih podjetnikov, ki nezakonito prikrajšavajo svoje osobje v pristoječih mu pravicah. — Z ozirom na to opozarja Društvo zasebnih uradnikov v Ljubljani na določilo § 17. zakona o trgovskih na-stavljencih, ki pravi med drugim, da je delodajalec dolžan dati svojemu uslužbencu dopust, in sicer ako službeno razmerje obstoja že šest mesecev, vsako leto dopust, ki traja neprenehoma 10 dni. Ako je službeno razmerje trajalo neprenehoma že 5 oziroma 15 let, znaša vsakoletni dopust najmanj 2 do 3 tedne. Tudi za čas dopusta je delodajalec dolžan dajati delojemalcu redno plačo. Ako je delojemalec vsled bolezni ali nezgode bil zadržan opravljati svojo službo, se mu čas tega zadržka v njegov dopust ne sme všteti. — Za nadporočnika Franca Cigoj in neke druge častnike bivšega 6. A. K.; GStAbt. leži pri špediterju Jožefu Neumair v Inomostu, kakor nemški časniki poročajo, precej prtljage še od časa demobili-zacije. Ker je bil Cigoj bržkone Slovenec, se njegovi sorodniki opozarjajo, da se naj pravočasno zglase pri omenjenem špediterju. — V šmartnem pri Litiji se vrši običajni semenj sv. Jakoba v ponedeljek, dne 28. julija za živino in vsakovrstno blago. — Nove poštne pristojbine. Opozarjamo obfiinstvo na ministrsko odredbo, ki določa zvišanje vseh poštnih pristojbin s 1. julijem 1919, da se izognejo naslovniki pomanjkljivo frankiranih poštnih pošiljk doplačilom. Vsi poštni uradi so dolžni dajati strankam v pri-stojbinskih zadevah potrebna pojasnila. — V glavnih potezah objavljamo sedaj veljavne pristojbine. Pisma: do 20 g 30 vin., do 40 g 60 vin., do 60 g 90 vin., do 80 g 120 vin. itd.; za vsakih 20 g 30 vin. več. Dopisnice: 15 vin. za komad. Dopustne so tudi zasebno založene, če odgovarjajo po velikosti uradnim vzorcem. Tiskovine: do 100 g 10 vin., do 150 g 15 vin., do 200 g 20 vin. itd.; za vsakih 50 g 5 vin. več do 2000 g. Vzorci do 100 g 15 vin., do 200 g 30 vin., do 350 g 45 vin. Poslovni papirji: do 200 g 30 vin., pristojbina se stopnuje od 100 do 100 g za 15 vin. do 2000 g. Postranske pristojbine: priporočanje, povratnica, iz-plač. potrdilo, reklamacija za vsak slučaj 60 v. Ekspres. pristojbine: za pakete 2.50 K, za osta-predmete 1.—K. Vrednostna (denarna pisma): Pristojbina sestoji iz: a) pristojbine za priporočeno pismo iste teže; b) vrednostne pristojbine; c) dostavnine, oziroma d) obvestnine. Nakaznice: do 25 K 25 vin., do 50 K 50 vin., do 100 K 60 vin., do 200 K 70 vin., do 300 K 80 vin. itd.; za vsakih 100 K 10 vin. več do 1000 K in izplačilna pristojbina 10 vin. Paketi: Pristojbina se računa: a) po teži; b) po označeni vrednosti, c) za dostavo, oziroma d) obvestitev, in sicer: a) do 5 kg 1.50 K in za vsak nadaljnji kg 60 vin. več', do 20 kg; težjih paketov pošta ne sprejema; b) do 100 K 25 vin., do 500 K 50 vin., do 1000 K 100 vin., do 2000 K 120 vin. itd.; za vsakih 1000 K 20 vin. več. Tc pristojbine veljajo tudi za vrednostna pisma; c) brez vrednosti ali do 1000 K K 1.—; za vsakih nadaljnjih 1000 K označene vrednosti 10 vin. več; d) če odpade dostava, so zaračuna 10 vin. obvestnine namesto dostavnine. Po-vzetnina: 20 vin.; od povzetnega zneska odbije naslovni urad še stroške za nakaznico. — Vse pristojbine se plačajo žo pri predaji, tako da se naslovnikom izroči pošiljka brez pristojbin. Uubllanske novice. lj Umrl je v ponedeljek, dne 21. julija zvečer po dolgi bolezni g. Marko Kromar, nadrevident južne železnice in posestnik. Pokojni je bil blaga duša in mu bo vsakdo, ki ga je poznal, ohranil trajen spomin, Cenjeni rodbini naše iskreno sožalje! lj »Klubu srbskih maturanata.« Danes predpoldne se zberemo ob 10. uri 30 minut pred Jugoslovansko tiskarno. Po-set grobišč odpade. Slovensko dijaštvo prosimo, da o tem obvesti tovariše iz Srbije. — .Sprejemni odbor. Danes v sredo odborova seja SKSZ v navadnih prostorih. Ker so na sporedu važne stvari, prosimo točne udeležbe. — Odbor. lj Zaupniki dvorskega okraja imajo v sredo, 23. aprila ob 8. zvečer v knjižnici Jugoslovanske tiskarne važen sestanek Vabijo sc tudi sicer somišlienlkL lj Pevska zveza »Ljubljana« ima v četrtek, 31. julija točno ob 20. uri v društvenih prostorih občni zbor z naslednjim sporedom: 1. Sprejetje pravilnika. 2. Dopolnitev odbora. 3. Slučajnosti. Člani in članice se vabijo, da se radi sklepčnosti udeleže občnega zbora polnoštevilno. Po občnem zboru skupna povska vaja. — V četrtek, 24. julija vaja za pevke ob 19., za pevce ob 20. uri. Pridite vsi! — Odbor. lj Urad za pospeševanje obrti ima na razpolago nekaj rektificiranega špirita. Obrtniki, ki rabijo za svojo obrt špirit, naj priglasijo najkasneje do 1. avgusta t. 1. pri navedenem uradu, Dunajska cesta št. 22 svoje potrebščine, na poznejše priglase se urad nc bo mogel več ozirati. VESTNIK Tpf ORLOVSKE ZVEZE širša seja Orlovske Zveze se vrši v nedeljo, 27. julija 1919 ob pol 1. uri popoldne v Celju v prostorih tajništva S. L. S. (o priliki prireditve). Dnevni red obsega poročila o potovanju orlovske deputacije po Češkoslovaški republiki (br. Jos. Pire), o spremembi kroja (br. Janko Hočevar), o finančnem vprašanju O. Z. (br. Lud. To-mažič), o prireditvi za leto 1920. (br. P. Kržan). Vsako okrožje pošlje k seji v smislu poslovnika po 1 zastopn,, kateremu povrne potne stroške. Važnost posvetovanja nalaga okrožjem dolžnost, da se seje gotovo udeleže oziroma pošliejo vsaj pismene predloge. Dobrodošli pa pri seji tudi vsi, ki se zanimate za delo v orlovski organizaciji. Finančna komisija O. Z. ima sejo v četrtek, dne 24. julija, cb pol 8. uri zvečer v Zveznih prostorih. Zaradi važnosti prosimo za gotovo udeležbo. Predsednik, Reditelji za celjsko prireditev! Vsi na sestanek v petek, 25. julija, ob pol 8. uri zvečer v telovadnici Ljudskega doma. Predsedstvena seja O. Z. se je vršila v ponedeljek, 21. t. m. ob polnoštevilni udeležbi članov predsedstva in vaditelj-skega zbora. Celjska prireditev. Br. P. Kržan je poročal o pripravah za prireditev Celjskega okrožja Orlov, ki se vrši v nedeljo, 27. julija 1.919, v Celju. Prireditev bo, po pripravah sodeč, dostojna manifestacija orlovske misli v Štajerski. Določi se zastopstvo predsedstva O. Z. za to prireditev (br. Jos. Pire, Janko Hočevar); o priliki te prireditve se vrši širša seja Orlovske Zveze. Br. Jože Pire je poročal nato o potovanju deputacije O, Z. po Češko-Slovaški. Po zanimivem poročilu so se storili važni ukrepi glede po-življenja organizacije tako v gmotnem kakor v moralnem oziru: 1. Izvoli se 5član-ska komisija, ki izdela finančni načrt za 0. Z., prične s kolportažo »Mladosti«; 2. 12. avgusta se skliče seja vseh merodajnih faktorjev; duhovščine, učiteHstva, akad. starešin, zastopnikov časopisja in vseh drugih duševnih delavcev, da se poglobi in poživi delo v orlovski organizaciji; 3. v 1. 1920. se vrši slovanski orlovski izlet v Jugoslaviji; 4. pritrdi se vslopu Slovenske Orlovske Zveze v Zvezo katoliških telovadnih društev, v katero stooijo: Češki Orel, ameriški katoliški Sokol, francoska in belgijska katoliška telovadna društva. Zveza se udejstvi v 1. 1920. na orlovskem izletu v Jugoslaviji, dogovori z omenjenimi društvi se odobre, določijo se posamezni poročevalci, ki bode vzdrževali stik s temi društvi: 5. širši seji ozir, občnemu zboru se predlaga, da se kroj ne spremeni, Češki Orel orevzame isti kroj. Prireditve bratske hrvrtske delavske organizacije dne 3. avgusta 1919 v Zagrebu se udeleži Orlovska Zveza po deputa-ciji 2 članov. Kot zastopnik Orlov iz Prekmurja se prevzame v predsedstvo O. Z. br, Godina (domačin iz Prekmurjal. Končno se vrši več notranjih zadev po posameznih odsekih ter glede našega časopisja in razpečavanja »Mladosti«. Bratskim odsekom Radeče, Vače in Prežganje! Ker na okrožni občni zbor niste poslali svojih zastopnikov, prosimo, da nemudoma naznanite naslov, na katerega naj se pošiljajo dopisi tičoči se zadev »Orla«. Zadeva nujna! Predsestvo »Obsavske-ga okrožja Orlov« Trbovlje II. (Društveni dom.) Trbovlje. Ker se bode v kratkem vršila okrožna seja »Obsavskega okrožja Orlov« se poživljajo odseki Trbovlje, Šmartno, Zagorje, Radeče, Vače in Prežganje, da razpravljajo o okrožnem izletu, okrožni javni telovadbi in drugih zadevah ter pri okrožni seji stavijo svoje tozadevne predloge. — Okrožno predsedstvo. Najnovejše. POSVETOVANJA JUGOSLOVANSKIH ŠKOFOV. LDU. Zagreb, 22. julija. V Zagrebu so se vršila od 15. do 20. t. m. posvetovanja jugoslovanskih škofov. Bavili so se v de- vetih dolgih sejah z vsemi cerkvenimi, cer-kveno-političniini in kulturnimi vprašanji. S konference se jc poslal brzojaven pozdrav regentu Aleksandru v Belgrad. Med ostalim je bilo sklenjeno izposlovati pri Vatikanu potrditev predloga edinstvenega predstavništva hierarhije katoliške cerkve v kraljestvu SHS s sedežem v Zagrebu, izdelati status za avtonomijo v pogledu šolstva in uprave cerkvene imovine, ponovno zaprositi sveto stolico za dovoljenje uvedbe staroslovenske cerkvene službe božje za vse kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dalje je sklenila konferenca zaprositi, da se čimprej sklene kon-kordat s sveto stolico. Izrekla se je zahvala sveti stolici za njeno dosedanje varstvo zavoda Sv, Hijeronima ter se je sklenilo naprositi naj izkazuje sveta stolica tudi nadalje temu zavodu svoje varstvo. Vprašanje cerkvenega ujedinjenja jc bilo predmet temeljitim razpravam. Glede agrarne reforme se je sklenilo postopati sporazumno s pravoslav. hierarhijo in pod-vzeti primerne korake. Nadalje je bilo sklenjeno, da se od sedaj v vseh škofijah kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev s čimvečjo slovesnostjo proslavlja praznik sv. Cirila in Metoda. Škofje se bodo obrnili tudi na ministrski svet glede zboliŠa-nja materijelnega stanja duhovščine, kakor tudi glede verouka v srednjih šolah. Konferenca je razpravljala o nadalinn izoomol-nitvi bogoslovne fakultete v Zagrebu in bogoslovnih učilišč s posebnim ozirom na vsa vprašanja o verski umetnosti in vora-šan;T iztočno cerkve. STAVKA NA REKI. LDU Reka, 22. julija. Včerajšnja stavka je bila zamišljena v velikem obsegu. Končala pa se je zelo žalostno. Sama stavka bi se imela pričeti o polnoči. Že 19. t, m. so blokirali italijanski vojaki vse mesto in sušaški most ter so bili vsi prehodi iz predmestij zaprti z vojaškimi kord^-ni. Stavka sama ni bila popolna, ker so delale razne tvornice, med drugimi plinarna, elektrarna in vodovod. Za nedeljo so bile napovedane velike delavske skupščine, vendar pa italijanska vojaška oblast zahtevam sklicateljev ni ugodila. Obenem je italijansko vojaštvo, kakor hitro so se pojavili po ulicah po trije moški, razkropilo posamezne skupine. Radi aretacij sklicateljev socialističnih skupščin in radi tega, ker so zaprli prostore delavskih klubov, bi moralo priti do večdnevne stavke. Toda radi^ velike sile, s katero razpolagajo Italijani in ker so bili aretiranci izpuščeni na svobodo, se stavka ni podaljšala. V ponedeljek so ukrenile zaradi stavke italijanske vojaške oblasti iste odredbe. Aprovizacija je delovala in tudi tramvaj je vozil pod varstvom karabinijerjev. Delavci pa so se med tem vozili po vsem mestu v tramvajskih vozovih, a plačati niso hoteli ničesar, Množice delavcev so se vrgle na tračnice pred tramvaj ter niso pustile, da bi vozil tramvaj naprej. Italijanski vojaki so obkolili te skupine, ki jih je bilo kakih 300 ljudi, katere so vse legitimirali in kakih 80 do 100 tudi aretirali. Poleg teh incidentov ni bilo nobenih drugih posebnih dogodkov. ČRNI DAN SRAMOTE ZA NEMŠKI PROLETARIJAT. LDU Nauen, 22. julija. (Brezžično.) K ponedeljkovim izgredom neodvisnih in komunistov proti večinskim socialnim demokratom piše »Vorvvarts«, da pomenijo krvavi pretepi med delavci 21. julija črni dan sramote za nemški proletarijat. Neodvisni in komunisti vidijo samo svoje strankarske interese ter jim niso popolnoma nič mar ljudski in svetovni interesi. Proti versaillskemu miru niso hoteli demonstrirati, temveč samo bojevati se proti nemški vladi. »Vorvvarts« ugotavlja, da ni francoski proletarijat podvzel 21. julija ničesar proti versaillskemu miru in da na Angleškem splošna stavka sploh ni bila sklenjena. PREPOVEDAN SHOD V BERLINU. LDU. Nauen, 22. julija. (Brezžično.) Za ponedeljek popoldne nameravani veliki shod socialno demokratične stranke v Berlinu pod milim nebom je državni brambni minister Noske, kot vrhovni poveljnik na podlagi obsednega stanja prepovedal, ker dopušča obsedno stanje v splošnem samo zborovanja v zaprtih prostorih. Nato se je že več dni prej opozorilo neodvisno soc. demokratično stranko, ker pa so kljub temu neodvisni prosili za dovoljenje shodov pod milim nebom, potom prijave na policiji, je sledila izrecna prepoved. Neodvisno glasilo »Freiheit« ogorčeno protestira proti tej prepovedi in jo označuje kot udarec proti interaacijonali, PRITISK NA MAŽARE. LDU. Nauen, 22. julija, (Brezžično.) V prilogi mirovne pogodbe se poživlja Nemška Avstrija, naj onemogoči vsak izvoz, uvoz in transportni promet vsakršnega blaga med Nemško Avstrijo in Mažarsko, dokler ne bo sklenjena mirovna pogodba med Mažarsko in aliiranimi ter asociirani-mi vladami. NAMEKAVAN NAPAD NA PRINCA MAKSA BADENSiviitiA. LDU. Nauen, 22. julija. (Brezžično.) — »Konstanzer Zeitung« poroča iz zanesljive strani na Badenskem: Predsednik delavskega odbora v Uebcrlingenu je sporočil princu Maksu radenskemu, ki se s svojo družino nahaja v Salcmu ob Bodenskem jezeru, da nameravajo komunisti, l^oliLor je opazil zadnje dni, princa napasti. Vsled tega je princ Maks z družino ubežal na motornem čolnu čez Bodensko jezero in izstopil na švicarskih tleh v Bcltc^ofenu. Badenske oblasti bodo poizvedovale, če se ni za prevoz porabil državni čoln. Prosveta. pr Jugoslavenska Njiva in polemika: Bach-Krleža. Ravno jc izšla 28 številka Jugoslavenske Njive, ki prinaša to vsebino: Dr. Dragutin Prohaska: Husiti i bo-gomili. — Dr. Miaajlo Marčetič: Opče pučko obrazovanjc u školskoj organizaciji. — Ant. Dobronič: Problem zagrebačke opere. — Smotra: Narodno gospodarstvo: Kongres Glavnog Zadružnog Saveza u kraljestvu SHS. (E. M.) — Poljoprivredne prilike Hrvatske i Slavonije s osobitim obzirom na agrarnu reformu. (J. D.) — »Književnost i umjetnost: »Katonu« — Krleži (Josip Bach). — Izložba radova učenika gradjanške škole (Joca Savič). —■ V tem listu vodi vodja zagrebškega gledališča Bach polemiko z mladim bojevitim pisateljem Krleža, katerega bič jc za posebne razmere prav na mestu. Zanimivi so Bachovi odgovori, pisani v bahaškem tonu, in imajo značilna mesta, Baha se, da jc imel pogum, da je pred 19 leti dal igrati Cankarjevo dramo »Jakob Ruda«, dasi je bil Cankar »nevaren« in so klerikalci zažigali njegova dela. Konec: »Sad kad nema straha, da če napisati kakvu novu farsu a la »Pohujšanje v noči šentflorjanski«, sad ga slave i — klerikalci.« Prvič; Vidi se, da Bach farse ne razume, kot je ni razumela svoječasno Ljubljana, ki se je smejala lastni karikaturi. Drugič: Bach je prespal eno desetletje miselnega razvoja med Slovenci. Tretjič: Niti naslova farse sc ne spominja. Če bi Cankar živel, bi napisal farso: »Noč v glavi Bachovi«; te bi bili veseli tudi ■— »klerikalci«, ki jih ima Bach tako na srcu. Lahko bi tudi rekli: »Zdaj, ko ni straha, da bi spisal kako novo knjigo & la -Krpanova kobila«, zdaj ga slavijo tudi — Bachovci.« pr Knjiga M. Elizabeta O. S. Urs, Cvetje na poti življenja — se dobiva v uršulinskem samostanu v Ljubljani. Cena krasno opremljeni knjigi 8 K, s poštnino 8'K 50 vin. pr. Narodni Gospodar. 13. in 14. številka Narodnega Gosnodarja je izšla in prinaša sledečo vsebino: Ustanovitev Glavne zadružne zveze v kraljestvu SHS. Miloš Štibler: Po prvem jugoslovanskem zadružnem kongresu. Dr. Andrej Veble: Socialni problen-.i v Jugoslaviji, Zadružni in gospodarski pregled. novice. g Dinar in inozemski denar. LDU. Belgrad, 22. julija. Uradni kurzi Centrale za plačevanje, v inozemstvo od 23. julija 1919: dinarjev London, 1 funt šleriingov =. 45-50— 45-95 Amerika, 1 dolar . . . = 9-95— 10-05 Pariz, 100 frankov . . — 150-00—151-50 Švica, 100 frankov . . — 182-00—183-80 Italija, 100 lir ... . 123-25—124-50 Grška, 100 drahem . . = 171-00—172-75 g Uvoz tovornih avtomobilov. Ameri-kanska komisija na Dunaju ima ponudbo tovornih avtomobilov do 4 ton nosilne zmožnosti. Amerikanski častnik je ponu-dena vozila pregledal in jih našel v odličnem stanju. Posamezni avtomobil stane 83.300 K franko Dunaj, Kdor se zanima za kak avtomobil, naj se nemudoma obrne na podružnico Centralno uprave v Ljubljani. ftprovhaclla. a Društvo zasebnih uradnikov in uradnic v Ljubljani naznanja svojim članom, da je prejelo nekaj masti. Ker pa jc količina jako majhna, približno 100 kg, in trenutno te kakovosti ni mogoče dobiti, se člani naprošajo, da se za razdelitev oglase lc najpotrebnejši, ker se bo sedaj upoštevalo Ic te. Večja množina masti dojde kasneje, in takrat se bo oziralo na vse. Mast se na drobno nc more razdeljevati, ker se nahaja v pisarni. Zato naj se dogovori več članov, ki so pripravljeni Erevzeti cel zavitek masti, ki tehta 12.50 g. Treba se je zglasiti in mast prevzeti najkasneje do ponedeljka. 28. junija. Cena je 22 K za kg. Kdor želi pojasnil, naj se oglasi v pisarni. \ a Užigalice na sladkorne izkaznice št. 52 in 56 se dobe v trgovini g. Tavčarjeve, Kongresni trg (in nc pri g. Planinšku. Dunajska cesta.) Darila ameriških rojakov. Danes smo pričeli priobčevati imena onih Slovencev, ki so od svojih sorodnikov iz Amerike prejeli kak dar na svoje ime. Prvo ime znači naslovljenca, drugo pa od-pošiljatelja. Upamo, da bomo s tem ustregli marsikomu, ki pričakuje poročil iz Amerike. Kakor smo že poročali je teh zabojev nad en tisoč. Naša osrednja vlada je sprejela stroške za prevoz iz Amerike do Ljubljane. Jugoslovanska podporna akcija v Ameriki pa hoče, da noben prejemnik ne bo. pri prejemu imel stroškov, in bo v slučaju potrebe sama nosila stroške. Razdelitev in razpošiljanje se vrši pod nadzorstvom ameriških dveh delegatov gg. Predoviča in Sitarja, katerima sta pri prevozu stala na strani dva ameriška častnika, ki sc še sedaj mudita v Ljubljani ter prostovoljno še dalje sodelujeta pri tej akciji. Vkljub strogi kontroli in skrbni pažnji pa ni bilo mogoče preprečiti, da ne bi bili v Trstu tržaški lopovi poskusili svojega rokovrija-štva nad. darovi ameriških Slovencev. Vlomljenih je bilo S zabojev, dva brez naslovov, 6 pa z naslovi To pa še niti ni veliko, če upoštevamo, da nobena ameriška zavarovalnica ni hotela sprejeti zavarovanja zoper vlom za tržaško ozemlje, ker vedo, kake razmere vladajo tam. Gospodom, ki so vkljub vsem težavam izvršili prostovoljno prevzeto nalogo v korist naših ljudi, bodimo iz srca hvaležni! • m a V naslednjem podajamo naslove po okrajrih glavarstvih: Ljubljana — mesto. Siromaki v Ljubljani. — Jugoslovanske Žene in dekleta. Pueblo, Mervar Jožefa, Gradiičo 11. — Josip Geraerdts, Njujork. Skulj Angela, Stara pravda 3. — A. Škulj, Njujork. Soklič Vida, Hilšerjeva ulica 7. — Chos Pisch, Njujork. Mohar Marija, Novi Udmat 127. — Mo-fcar Mat., Cleveland, Ohio. Družina Povsha, Tržaška cesta 45. — Ema Povsha, Asloria, L. Isl. Mohar Marija, Nove Moste. — Mohar Mat., Cleveland. Pobiraj Ana, Udmat 130. — Pozarelli Josip, Cleveland, Oh. Mestno županstvo Ljubljana. — Zveza Jugoslovanskih žena in deklet, Cleveland. Benedik Ana, Wcltova ulica 8. III. nadstr. — Hudovernik Fran, 1052 E. 62 St. Breskvgr Franc, Cesta na Loko 28. — Breskvar Jan., Cleveland, Ohio. Rezek, Jurij, učitelj na I. mest. deški šoli V Ljubljani. — Jos. Svete. Loraln, Ohio. Dolinar Anton, Stranska pot 11. — Doli-nar Josip, Cleveland, Ohio. Mazi Ivan, Hrvatski trg 3. — Furlan Jos., Cleveland, Ohio. Oblak Jakob, Tržaška cesfa 26. — Možina Janez, 5706 St. Clair Ave. Korčf! Ivan, skladiščnik na južnem kolodvoru v Ljubljani. — Zalokar Neža, Cleveland. Sitar Jožef, Ljubljana. — Josip Sitar, Joliet, III. Predovič Walter, Ljubljana. — Predovič Walter, Pueblo, Colo. Dernovšek Frančiška, Cerkvena ulica 21. — Karolina Breskvar, Cleveland, Ohio. Slovše Franc, Buli Anton, Siianr.ka pot št. 9. — Buh Jvana; Cleveland, Ohio. Šteblaj Ana, Karolinška zemlja 13. — J. Steblja, Chicago, Narodna vlada Ljubljana, .r— Zveza Jug. žena in deklet, podr. SNZ., Chicago, 11'. Zakrajšek Ivanka, Hilšerjeva ulica št. 11, •— Zakrajšek K„ Chicago, 111. Bacber Marija, Karolinška zemlja št, 15. — Bacher Anton, Chicago, III. Narodna vin da Ljubljana. — Zveza jug. žena in deklet, podr. SNZ. 7, Chicago, 111 Narodna vlada Ljubljana. — Glasilo, Chicago. Narodna vlada Ljubljana. — Jugoslovansko že.ne in dekleta, Chicago, IU. Narodna, vlada Ljuhljana. — Jugoslovanske ženo in dekleta, Chicago, III. Jakopin Angela, Cesta na Loko 11—13. — Dtmda Jožef, Joliet. 111. Narodna vlada Liubljana. — Glasilo, Chicago. Fr. General Relief. — Godina Franc, Arona, Pa. Mestno županstvo v Ljubljani. — Jugoslovansko žene in dekleta. Mestno županstvo v Ljubljani. — Jugoslovanske žeue in dekleta, Cleveland, Ohio. Mestno županstvo v Ljubljani. — Jugoslovanske žo.no in dekleta. Cleveland, Oh. Mestno županstvo v Ljubljani. — Jugoslovanske žene in dekleta, Cleveland. Oh. Jevc Frančiška. Tržaška cesta 88. — Jcvc Janez, Cleveland, Ohio. Kralj Ivana in Anton, Streliška ulica 5. «— Šetina Sio. Jamnik Ivana, p. Medvode, Sp. Senica. — Jamnik Janko, Imperial, Pa. Korče Janko, uslužbenec južne železnice, Ljubil ana. — Korče Gašper, Cleveland, Oh, Grdina Matija, p. Preserje-Borovnica, Prevale 12. — Anton Grdina, St. Clair Av. Kunstel Tomaž, krojač, Vrhnika, Stara cesta. — Brata Kunstel, Cleveland, Onio, Prusnik Marija, p. Hrušica, ZagradiSe 7. — Prusnik Anton, Jolier lil. Župnija Dobrova pri Ljubljani. — Slovenci v Joliet, lil. Župnija Studenec-Ig pri Ljubljani. — Slovenci v Joliet. IU. Dolinar Marija, p. Brezovica, Notranje gorice 27. — Alič Janez, Cleveland, Oh. Orel Frančiška, p. Medvode, Gorice. — Orel Mat., Stambaugh Mich. Princ Marjeta, p. Šmarje-Sap, Vina vas 5. Princ Anton, Goldfield, Colo. Škrbinc Marija, p. Št. Vid nad Ljubljano, Vižmarje 30. — J. Galle, Bervvlck, Pa. Zupančič Terezija, p. Grosuplje, Peice 14. — Zupančič Janez, Castle Gate., Utah. Broskvar Ana. Hrušica pri Ljubljani, -»-J. Gale, Berwick, Pa. Novak Jožef, p. Dobrova, Rozore. — J. Novak, Villard, Wis. Debevc Marija, p. Borovnica pri Vrhniki, Dol 52. — Urša Masič, Chicago. Belac Mariia, p. Polhov Gradec, Bibna gora 16. — Sodnikar Janez, Budgepost, Ohio. Anžur Marijaj p. Dev. Mar. v Polju, Zalog. — Anžur Miha, Seneca Ills. Fortuna Ivan, p. Vrhnika, Razor 23. — Anžlovar Anton, Cleveland. Krašovec France, p. Vrhnika. Zapotok 223. — Mervar Anton, Cleveland, Oh. Reven Jurij, p. Vrhnika, Pod sv. Trojico 412. — Franc Reven, Cleveland, Oh. Grimšič Marjana, p. Ig pri Ljubljani, Iška vas 51. — Grimšič, Cleveland, Ohio. Rebol Jakob, p. Št. Vid nad Liubliano, Sp. Gameline. — Rebol Franc, Cleveland, Drašler Josip, Borovnica 126. — Drašler Marjana, Cleveland, Ohio. Bambič Tone, p. Studenec, Kremenica 7. Bambič Fr.. Joliet IU. LovSe Tončka, p. D. M. v Polju, Sneberje št. 25. — Lovše France, Joliet IU. Krašovec France, p. Vrhnika, Zapotok št. 223. — Mervar Anton, Cleveland Oh. Slovše Marija, p. Vrhnika, Horjul 49. — Slovše Fr., Cleveland, Ohio. Breceljnik Ivana, p. Št. Vid ori Ljubljani, Poljane 'f>. — Breceljnik Lojze, Cleveland. Suhadolnik Jera, Borovnica 52. — Franc Makovec, Cleveland, Ohio. Korenčan Jera. Horjul 85. — Korončan Andrej, Cleveland, Ohio. Grmek Martin, p. Borovnica, Paka 30, — Vrcnjak Ivana, Cleveland, O. Skoda Anton. p. Grosuplje, Velika Račna št. 15. — Škoda Alojzij, Cleveland. Oblak Mariia, p. Dev. Mar. v Polju, Za-dobrova 18. — Oblak Janez, Cleveland, Ohio. Ahčin Janez, p. Grosuplje, Predolc 10. — Ahčin Anton. Cleveland, Ohio. Glavan Matevž, p. Ig, Strahomer 23. — Dejak Janez, Cleveland, Ohio. Možina Franc, p. Škofljica, Zalog 3. — Možma Janez, Cleveland, Ohio. Kaučič Uršula, p. Ig, Iška vas 2.3, — Ivan Kaufč, Cleveland, Ohio. Scliškar Ana, p. Polhov gradeč, Dolenja vas. — Dr. J. AL Scliškar, Cleveland, Ohio. Kenik Anton, p. Vrhnika, Podgora 42. — Žulic Janez, Cleveland, Ohio. Leben Ivana, p. Vrhnika. Borovnica 22. — Hofer Fran., Cleveland, Ohio. Kobal Marija, p. D. M. v Polju pri Ljubljani. Zg. Kašelj 28. — Kobal Janez, Racine. Zajec Jožef, p. Grosuplje, Velika Račna 0. — Janez Zajec, Ely Minn. Barlc Frančiška, p. Medvode. Preska 21. — Barlc Matevž, Mihvankee, Wis, Lampel Marija, p. Hrušica pri Ljubljani, Podmolnik 19. — Bros Jurko, Milwankee. Martnik Va'eot, p. Polhov gradeč, Samo-torca. — Krulc Franc, Ills. Čeroe Marija, Vič-Glince, Ločnikova ulica štev. 171. — Anton Čorne, Chicago. Suhadolnik Marija, p. Vrhnika, Blatna Brezovica 26. — Suhadolnik Franc, Chicago. Zgotic Anton, p. Borovnici, Breg. — Zgonc Anton, Chicago. Šetina Franc. Št. Vid n. Ljubljano, Gunclje št, 1». — Aloi.7'i Solina, Chicago. Zamejc Neža. p. Vrhnika, Zažar 21. — Sraj A., Joliet lil. Grum Jožefa, Moste 78 pri Ljubljani. — Grurn Fr., Joliet IU. Gregorka .Jakob, Blatna Brezovica 6. — Jane;: Cankar, Waukegan. Županstvo občine Prescrjc. — Zveza jugoslovanskih žena in deklet, Cleveland, Bcseničar Ivan, p. Vič pri Ljubljani, Rožna dolina 188. — Janez Beseničar. Cleveland. Škulj Janez, p. Grosuplje, Hrastjc št. 10, — Janez Škulj, Cleveland, Ohio, Drašler Ivana, Borovnica 28 pri Ljubljani. — Drašler Karol, Cleveland, Ohio. Tclban Ivan, Borovnica 61. — Kenik Fr., Cleveland, Ohio. Mehle Marija, p. Grosuplje, Ponova vas 25, — Mchle Janez, Ely, Minn. Županstvo občine Vrhnika. — Zveza jugoslovanskih žen in deklet, Cleveland, Ohio. Erjavec Josipina, Št. Vid nad Ljubljano, Vižmarje 11. — Čobular Janez, Clcvland, Oh. Kavčič Marija, p. Horjul, Lesno Brdo 7. — Prebil Janez, Chicago. Merkun Angela, p. Studenec-Ig pri Ljubljani, Studenec 4. — Ivana Merkun, Cleveland Ohio. Čot Ana, Vrhnika, Nova costa 5. — Cot Marija, Chicago. Dekanijski urad Vrhnika. — Zveza jugoslovanskih žen in deklet, Waukegan III. Mausar Jakob, p. Vrhnika, Vol. Ligojna 12. —- Mausar Mat., Waukegan IU. Dr. Mihael Opeka, Vrhnika. — Opeka Franc, North Chicago. Jerina Marija, Vrhnika, Iderska cesta 101. — Janez Jerina. North Chicago. Drašler Luka, p. Borovnica, Ristra, —-Jožef Drašler, North-Chicago. Božnar Pavi, p. Polhov Gradec, Pristava. — Matija Setni čar, North Chicago. Cerk Ant., Borovnica 36, — Jož. Drašler, North Chicago. Kranjc Janez. p. Borovnica, Rakitna 25. — Grum Franc, Waukegnn. Kostainšek Marija. GradiSče 21 pri Ljubljani. — Kostajnšek Matija, Vergina, Minn. Dek. urad Vrhnika (za reveže) . — Zveza jugoslov. žena in deklet, Vaukegan. Mathias Marija Angela, Vrhnika, Tržaška cesta 337, — ŽnidarŠič Matilda. Waukegan. Varšek Marija, p. Borovnica, Bistra, — Janez Varšek, Waukegan. Dek. urad Vrhnika (za reveže). — Jugoslov. žene in dekleta. Waukegan. Kavčnik Marija, p. Vrhnika, Lesno Brdo 25. — Kavčnik Anton, North Chicago. Ogrin Ivana, p. Vrhnika, Velika Ligojna 32. — Ogrin Frank, North Chicago. Zore Marija, p. Dobrova, Brezje 11, — Zore Janez, North Chicago. Tome Josip, p. Grosuplje, Sv. Jurij 10, — Koprive Janez, Ely Minn. Fink Janez, p. Čušperk, Mala Račna š. — Fink Ignacij, Ely Minn. Jugoslov. podporna akcija, — Hočevar Anton, Ohio. Čepon Ana, Horiul 37. — Čepon Alojzij, North Chicago, Gosar Vrane, Podsmreka 15, p. Dobrova pri Ljubljani. — Gosar Valentin, Waukegan, Lavriša Marija, Horjul 45. — Lavriša Matevž, North Chicago. Peklaj Marjeta, Glince 8, p. Vič pri Ljubljani.— Steblaj Marija, \Vaukegan. Smrtnik Ivana, Vel. Ligojna 4, p. Vrhnika. — Smrtnik Frank, Waukegan. Kucler Janez, Polhov Gradec 13. — Pir-man Pavla, Waukegan. Dek. urad Vrhnika (za reveže). —Jugoslov. žene in dekleta. Watikegau. Suhadolnik Jakob, Borovnica 40. — Gantar Ivanka North Chicago. Dekanijski urad Vrhnika (za reveže). — Jugoslov. žene in dekleta. , Nagcdc Jakob, Vrd, p. Vrhnika. — Nago-de. Janez, Waukegan. •Jugoslov. podporna akcija. Preserje. Županstvo občine Vrhnika (za reveže). — Jugoslov .žene in dekleta. North Chicago. Osenek Terezija, Vrhnika 232. — Osenek Janez, Waukegan. Trobec Blaž, Log 2, p Polhov Gradec, — Trobec Janez. Rice, Minn. SeliSkar Amalija, Podutik 29, p. Šiška pri Ljubljani. SeLškar Janez, Ely Minn. Malenšek Marija, Brod 17. p. št. Vid nad Ljubljano. — Malenšek Gašpar, Detroit, Mich. Župec Matija, Studenec 06 pri Ljubljani. — Župec Franc, North Chicago. Steblaj Marija, Iška Mala vas 15, p. Studenec Ig. —- Steblaj Anton. Elv M mn. Grsgorc Marija, Spodnja. Zadobrova 10, p. D. M. v Polju pri Ljubljani. — Gregorc Jakob, Ely Minn. Dormič Elizabeta, Studenec-Ig. — Petrič Janej, Ely Minn. Žagar Frančiška, Podrcber 6, pošta Polhov Gradec, — Žagar Franc, Ely Minn. Kastelic Terezija, Mala Račna 24, p. Čušperk pri Grosupljem. — Kastelic Alojzij, Ely Minn. Čuden Franc, Dragomer 24, Brezovica pri Ljubljani. — Jeraj Franc, North Chicago. Cankar Marija, Dvor 2, p. Polhov Gradec, — Janez Cankar, Ely Minn. Židon Frančiška, Sp. Kašelj 35, p. D. M v v Polju. — Židon Jos., Elv Minn. Lunder Marija, Male Lipljane 31, p. Turjak. — Lunder Janez, Elv Minn. Permc Anton, Sp. Slivnica 20, p, Grosuplje. — Perme Martin, Ely Min. Mušič Jožef, Blatna. Brezovica 43, p. Vrhnika. — Mušič Franc, North Chicago. Nagode Lecpj, Vrhnika 227. --- Nagode Jakob, Rossine, Wis. Trček Gregor, Podlipa 21, p. Vrhnika. — Trček Peter, Waukegan. Hodnik Andrej, Rožna ulica 159, Vrhnika. — Hodnik Franc, Waukegan. Adamič Frančiška, Male Linljanc 11, p. Turjak. — Adamič Vinc., E1y Minn. Gli nšek Jakob, Skrilj 12, p. Studcnec-Ig. — Želc::nikar Jos., L!-/ Minn. Golob Jakob, Iška vas 35, p, Studenec. — Golob Franc, Elv Minn. Gruden Marija, Predolc 28, p. Grosuplje. — John Gruden, Ely Minn. Bučar Franc, Mala Stara vas 3, p. Grosuplje. — Jakopin Fr., Joliet IU. Pirnat Margareta, Dravlje 4, p. Št. Vid n. Ljubljano. — Pirnat AL, Butte Mont. Zabnkovec Ivan, Borovnica 11. — Blay Marija, Chicago IU. Retar Anton in Mici, Zelena jama 11. — Erlach Feliks, Miivvankee, Jakob Rebol, Spodnje Gameline, p. Št. Vid nad Ljubljano. — Rebol Franc, Cleveland. Župni urad v Preski (za reveže), p. Medvode. — Ivanka Peicrosn, Mihvankee, Wis. Južina Marija, Dravlje 90, p. Št. Vid nad Ljubljano. — Južina Janez. Mihvankee, Wis. Lampel Mariia, Podmolnik 10, p. Hrušica pri Ljubljani. — Bros Jurko, Miivvankee, Wis. Črnomelj. Učitelj in sosedje, Maverl, p, Černomelj. — Mayer Math., Kansas City, Kansas. Župni urad Stari trg, okra i Črnomelj (za reveže). — Rv. Jud. Perse, Kansas Citv, Ks. Šfsudohar Ana, Gorenja Podgora 36 Iokraj Črnomelj). — Peter Sojnič. KaDs. Citv, Ks. Učitelj in sosedje, Maverl, p. Črnomelj. — Mayer Math., K. C. K. Štefane Katarina, Jclenja vas (okraj Črnomelj) št. 2. — Štefane Peter, Kans. City. Ks. Molik Ana, Bereča vas 31, p. Suhor. — Molik Iv., Joliet, IU. Majarle Marija, Predgrad 28 (okraj Črnomelj). — Peter Majarle, Kansas City, Ks. Maiarlc Ana, Predgrad S3, Stari trg pri Črnomlju). — Marko Majarle, Kansas City, Ks. Kocjan Štefan, Dragovanja vas 17, p. Dra-gatuš pri Črnomlju. — Kocjan John, Ely,'Minn. Rožič Marjefa, Naklo 12, p. Črnomelj, — Rožič Malt., Calumet, Mich. Gregorič Marija, Rodine 25 pri Črnomlju, — Gregorič Martin, Calumet Mich, Mariia ml. Straus, pri Sv Duhu 3, p. Semič. — Martin Straus, Calumet Mich. Belopavlovič Marija, Jugorje 18, p. Suhor. — Belopavlovič Nikolaj, Calumet Mich. Badovinac Angela, Jugorje 8, p. Suhor. — Bodovinac MarkoA Calumet Mich. Matkovič Ana, Dolenji Suhor 14, p. Dra-gotuS. — Kure John. Calunet Mili. Rom Janez, Doblička gora 67, p. Črnomelj. — Rom Mat., Elv Minn. Žlogar Katarina, Bušinja va« 3, p. Suhor, — Žlogar Johfy San Francisco. Omerzel Barbara, Metlika 62, -- Omerze\ Jož., Mc. Kinuly, Minn. Slane Mariia, Radovica 5, p. Metlika. —< Anton Slane, Ely, Minn. Županstvo Mihael Rade, Predgrad 04, p. Stari pri Črnomlju. — Rev. John. Perse, Kansas City, Ks. Dragoš Ana, Tribuče 2, p. Črnomelj. —. Dragoš M., Kans. City, Ks. Županija Semič (za reveže), p. Semič. —• Slovenci v Jolietu, lil. Ivanetič Matevž, Ručetna vas 1. p. Černomelj, Belokranjsko. — Math. Ivanetič, North Chicago, IU. Ljubi Ana, Suhor 37 pri Metliki, — Ljubi Anten, Cleveland, Ohio. Pešel Janez, Jerneja vas 20, p. Črnomelj, — Jos J. Pešel. Ely, Minn. Kočevar Matija, Trata 2, p. Semič. — Slogar .Anton, Elv, Minn. Šrnolc Ana, Dragatuš 3, Belokranjsko. —» Vidmar Kristina, San Francisco. Fabian Marija, Metlika 177. — Jožef F». bian, San Frarcisco. Govednik Matija, Gorenja Lokvica 37. p, Metlika. — Govednik Martin, San Francisco. Slautz Anton, Rosalnice 41 pri Metliki. — M. Slautz, San Francisco. Bachar Marija, Semič, Belokranjsko, —» Verant Franc, Elv, Minn. Sopšič Marija, Metlika 86. — F. L. Sop-šič, San Francisco. Kolbezen Franc, Črnomelj 42. — Mulifc Franc, Jol;et, 111. Mantcl Janez. Vidoš: 48, p. Črnomelj. —< Mantel .Jos.; E!y, Minn, Štaudohar Ana, Preies'e 3, p. Stari trg pri Črnomlju. — Rev. Jud. Perse. Kansas City, Ks. Šukle Marija, Bušinja vaš 31, p. Suhor. — Šukle Marko, Anaconda Mont. Lavšin Jožef, Dolenja Lokvica 24, p. Metlika. — Jakob Lovšin, San Francisco. Kuzma Marija, Tanča gora, p. Črnomelj. — Kuzma Jurij, Joliet 111 Plut Ana, Krvavčji vrh 11, p. Semič. —• Bezcli Peter Ely, Minn. Slogar Katarina, Bošinja vas 39, p. Suhor, Bratie Slogar, Ely, Minn. Schueller Matija, Vrh pri Vinici 35, p, Vinica. — Schueller Pavel, Njujork. Jerman Ana, Črnomelj 131. — Jerman A-Joliet, IU. Geršič Marko, Bušinja vas 13, p. Suhor.«-« Gcršič Jos., Jolief, 111. Želko Janez, Gorenji Suhor 6, p. Suhor. —» Želko Janez, Joliet. Ul. Golobič .Janez, Brezova reber 0, p. Semii. — Golobič, Joliet, IU. jsikonia Nikolaj, Tribuče 45, p. Čmomel), — Bachar Ana, Joliet, 111. Koročin Marija, Pocireber 6, p. Semič. —» Koročin Janez, Joliet, 111. Salmič Anton, černomelj^ — Grili Franc, Chicago, U!. Slobodniak Baro, Bojanjevas 40, p. Metlika. — Joe Slobodnjak, Buli. Mont. Petrič Bora, Bojanjevac 34, p. Metlika. —. Petrič Marko, Butt. Mont. Šukle Josip, Trnovec 24, p. Metlika. — Šukle Anton, San Francisco. D organe Janez, Krvavčji vrh 21, p. Semič. — Anton Derganc, Oakland. Cal. Blut Jože, Krvavčji vrh 26, p. Semič. —* Blut Jcnez, San Francisco. Boben An^ Stranska vas 7, p. Semič. — Bcbc-n Anten, San Francisco, Agnič .Janez, Rošči vrh 3, p. Črnomelj. — Agr.ič 61, Elv, Minn. Mauser Marijal Gor. Paka 8, p. Črnomelj, — Mauser Ste ve, Ely, Minn. Klemcnčič Bara, Bereča vas 11, p. Suhot pri Metliki. — Klemenčič Janez, Ely, Minn. Bohtc Janei, Zastava 9, p. Črnomelj. —« J. Bolite, Greonbtisch, Minn. Šukle Katarina, Lokvica U, p, Metlika, — Šukle Jarez, San hrmcisco. Černogelj Ana. Gabrovec 38, p. Metlika, — Marko Čeraogelj, Ely, Minn. Vertin Jožef, Jelševnik 19, p. Črnomelj. — Mat. Vertin, Ely, Minn. Mauser Ara, Kot 78, p. Semič. — Štefan Mauser, Ely, Minn. Kure Marija, Doblička gora 65, p. Črno« molj. — Kure Janez, Ely, Minn. Tornec Janez, Brdarci 12, p. DragatuS na Belokranjskem. — Albert Tomec, San Francisco. Bižal Marija, Predgrad 29, p. Stari trg pri Črnomlju. — Bižal Peter. Kansas City, Ks. Pezdirc Anton in Neža, Gradac 18 pri Metliki. — Pezdirc Janez, Joliet IU. Sandar Daniel, Doljc 17, p. Suhor pri Metliki, — Martin Zmaje, Joliet 111. .Jurejevčič Ana, Okljuk 18, p. Gradac ori Metliki. — Sk>.'dcl Franc, Joliet IU. Vlašič Josip, Dolence 23, p. Črnomelj. Vlašič Josip, Joliet IU. Pošta Podzemelj, Belokranjsko (za reveže), — Slovenci v Jolietu, III. Papich Marija, Kermačina p Metlika. Papich M., Pcoria 111. Županija Metlika (za reveže), Belokranjsko. — Slovenci v Jolietu, 111. Župnija' Dragatuš (za reveže), pri Črnom« lju. — Slovcnci v Jolietu, IU. Orlič Marija, Suhor 20 pri M tliki. — ležak Joc, Joliet, III, Schncller Matija, Vinica 35. Vrh pri Vinici. — Scluielier Pavel, Cleveland, Ohio. Pavlakovič Ana, Gcrduni 4, p. Vinica. —* Goo. Pavlakovič, Denvcr, Judnič Marija, Kot, p. Črnomelj. — Rev. J. Judnič, Leadville, Colo. Kuzma Marija, Tonča gora 45, p. Črnomelj. — Kuzma Jurij, Joliet. III. Muc Janez in Terezijo. KrUevska vas 21, p. Metlika. — Muc Janoz. Joliet, I1L Župnija Černomelj (« reveže), Belokranjsko). — Slovenci v JoUetu, lil. Pazderc Jurij, Vas Krasinc 2, p. Gradac. — Pazcierc Anion, Joliot, lil. Kovačič Leopold, Metlika 84, Belokranjsko. — Kovačič Terezija, Miivvankee. Mi!>elič Mariia, Vinica 8. — Franc Mihelič, Chicago, Ills. Repar Karolina, Kraičič 7. — Ropar Janez, I.lovdell, Pa. Jakša Štefan^ Veitača 15; p. Semič. — Bendi Lovrenc, Cleveland. Ohio. Petrič Bara, Dragomlja vas 4, p. Suhor, okraj Črnomelj — Petrič Anton. Girnrd, O. (Dalje.1 (»niihil se je vrednostni papir v vred-liyUUII nosti 1000 kron od Peč skozi Moravče, Domžale do Ljubljane ter sodnijsko pismo, glaseče se na ime Katarina Knez. Kdor bi našel naj proti nagradi vrne lastnici Katarini Knez, Pečo, p. Moravče. so se doubld zlata očala od Privoz 10 do Privoz 17. Oddu I naj se proti nagradi: Privoz 10. Mnnrnriai* 3 kon'1 2 Pata popolne [«(I|]IUUul. nove Konjske prsne opreme, sobna oprava (spalnica). Naslov pil upravi Slovenca pod št. 4311. Marija Kromar naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Malice in Ivana, ter vseh ostalih sorodnikov srce pretresujočo vest, da je njen iskrenoljubljeni, nepozabni mož ozir. oče, sin, brat, bratranec, stric in svak, gospod Marko Kromar nadrevident južne železnice, posestnik i. t. d. včeraj dne 21. jultia ob 8. uri zvečer po dolgi mučni bolezni previden s «v zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo dne 23 julija 1919 ob 5. nrl popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta štev- 15 na pokopališče k sv. i\rižu. Sv. mase zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Priporočamo ga v blag spomin! V Ljubljani, dne 22. julija 1919. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Vsem znancem, prijateljem in sorodnikom sporočamo žalostno vest, da je naš dragi Hugo Mužina asistent na ceškl univerzi v Pragi, rodom iz Gradiške ob Soči po dolgi težki bolezni umrl dne 13. t. m. v vinohradsky bolnici. Pogreb se je vršil v sredo dne 15. t. m ua Vinohradsko pokopališče. Ljubljana, dne 21. julija 1919. Goriški rojaki. FrančISka Urbančič naznanja v svojem in v imenu vseh ostalih sorodnikov prežalostno vest, da je njen iskrenoljubljeni, ne-bozabni soprog, gospod Zahvala. Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrti mojega nenadomestljivega soproga, gospoda Ivan Urbančič, bana Urbančiča kovaški mojster v Ljubljani v soboto dne 19. t. m. mirno preminul. Pogreb dragega pokojnika je bil v pondeljek dne 21. julija ob polu 5. url popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 21. julija 1919. in za čaščeče spremstvo na njega zadnji poti izrekam najsrčnejšo zahvalo. Ljubljana, dne 22. julija 1919. Žalujoča soproga Frančiška Urbančič. Boliši Gospodje domačo hrano opoldne iu zvečer. Poizve se od 10. ure dopoldne do 3. ure popoldne. Kje, pove iz prijaznosti upravništvo tega listu pod št. 1309. PrOdO S0> in so!'no_pohištvo. (On za led. •uprava lista po in več 1000 kg sena se proda. Naslov pove pod št. 4307. pove uprava .Slovenca" SoUna opravo pa (Aleksandrova) ccsta Stev. 9, I. nadstropje. S. U- dobro ohranjeno ! 1/2 P S, se proda. Ogleda se Poljanska cesta 8. Moloroo Kolo 2\ Otroški vozički Gospodična Dicikiisim asr^ nedeljo popoldan na potu Kranj-Tržlč malo nezgodo, se naprosi obvestila pod ,,AUTO'' na upravo Slovcnca. Prlporo- Čjl/jlja cenj. dnmnm. Postrežba Ca se SiVIlJll točna — cene zmerne, Poizve se pri uoravništvu pod št. 4308. Poslelie oo 60 K « madrace kakor tudi vsakovrstno drurjo hišno opravo priporočata Brata Sever, zaloga pohištvu in tapetniška delavnica, Ljubljana, Alsri'e Terezije cesta, Kolizei. 4300 vrtni stoli in žične posteljne vlone (mreže) so dospele. Brata Se''er,Ljubl'ana, Morile Terezije cesta 13. IZJAVA. Podpisani Alojzij Sagadtn, premi-kač južne železnice, obžalujem in preiti ičern vse obdolžitve glede nadrevi-denta Franceta Planinšek, tikajoče se prodaje sladkona in železniške apro-vizacije kot neosnovane. Ljubljana. 25. julija 1919. Aloizij Sagad'n. Izfava. Podpisani izjavljamo, da so vso trditve katere smo navedli v svoj dne 28. maja 1919 pri deJelni vladi za Slovenijo v Ljubljani osebno proU Francetu Molj, županu v Vogljah vloženi ovadbi neresnične: preklicujemo tc trditve prosimo g. Franceta Molj za opro.-čenje in se mu zahvaljujemo, da je odstopil od kazenske tožbe. Kranj, dne 15. julija 1919. Vencestav Zupane, Voglje 10 Anton Tršan, Voglje 17. France Tičar, Voglje33. France Selsno, Voglje 68. pod št. 4297! Mnik voj prehranjevalne stroke, slov. narodnosti želi služho v večjem tovarniškem ali skladiščnem podjetju. Cenj. ponudbe naj so blago voliio poslati na ujtravnbtvo Slovenca pod »Vesten«. se sprejme v traino delo pod ugodnimi pogoji. Vpraša se pri: Ivan 1'elschauer, gostiln čar in posestnik v Poljancab, posta Toplice, Dolenjsko. Perfoktna in boljša kuha rica sobarica se iščeta za obitclj v večjem mestu Hrvatske. Ponudbe z označbo dosedanjo službo in zahtevo plače naj se pošljejo na K. German, leuarnik v U;elovatn, Hrvatsko. tvo apno 1 vagon se takoj odda. Naslov pove upravništvo lista pod štev. 4301. Wmo 30 bi bizeljskepra rude-čega po K 730-— 50 hI iutomerčana belega po K 820-— se proda. Naslov pove: I. jugoslovanski nnončn, in informačn! zavod Beseljak & Rožanc Zahvala. Za mnogobrojne dokaze sočutja med boleznijo ter iskrenega so/.alja smrti iskreno Jjublienoga gospoda dr. Josipi Ima lejeflli = dam onemu, ki mi do 1. septembra t. 1. preskrbi = sestoječe iz treh sob s pritikli- I = nami. — Cenj. ponudbe pod | 11 »Uradni vod,a« na upravništvo | lista. | I tiiimiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiin" Mesto občinskega tajnika otkla občina Zgornja Šiška. Prosilec mora biti zmožen samostojno voditi vse občinske posle, zakar ima doprinesti dokazila. Uradne ure so vsak dan razun nedelj in praznikov od 8 do 12 in od 15 do 18 ure. K prošnii je priložiti domovinski list, nravstveno izpričevalo iu mesečni zahtevek plačila. Ako se prosilcu podeli služba, bo isti obvezan stanovati v zgoraj navedeni občini in priložiti primerno kavciio. Prošnje je vlagati podpisanemu županstvu do 1. avgusta t. 1. Županstvo občine Zgornja š!ška dne 22. julija 1919. j gimn. nro.esor v p. izreka tem potom za spremstvo na njegovi zadnji poti, vsem nnjiskrenejšo zahvalo. ittii ikmmii adoptivna hčer. krompir fSčoi, rudeio Sebuljo in druso sočivje, dalje žšio v večii množini dostavno na hrvatsko postajo prodaja H, Novak, Zagreb. MaKs-mtrska 64. sobne In Kuhinjske oprave se proti pln i;u išče prostor, oziroma sc odstopi vse skupaj v uporabo. — Ponudbe pod S fro „Tukaj, 4312" na uprav. SLOVENCA. Proda se: parni stroj s cilindrom kondenzncijo (Kolben -Ven-tilsteuerung) in 75 ILJ parovodom t ventilno zaporo, parni kotel z 81 m2 kurilne ploskve, pritiskom 6 atmosfer, Kudliczovo kurilno nai rdvo (Trcppenrost) in Schwoeror-jevim merilom za paro. Parni stroj kakor tudi parni kotel se moreta oglediti v obratu. Tovarna kem čnlh Izdelkov v Hrastniku. Pozor! Pozor! Na zalogi ima tvornlca kandil in slaščic Josip Kajšter v Šoštanju, Slo« venlja, raznovrstne kandite, kakor maline, limone, roks-dropa, ja. čailce sadje, medene itd. ter sladčice vseh vrst po nizki ceni. Na željo prospektu Gospodarico 30-35 let staro, veščo nadziranja vseh gospodinjskih del, išče slovenska obl. teli za Karlovac. Ponudbe na Franja Jakil, Karlovac. APNO dobavlja točno Simon StSssl apnarna, Galicija (Koroiko) Fino irancoako pnevmatiko plašče in cevi pzlporoča IGN. VOK, špecljalna trg o. vina šivalnih stro/ev in koles. Ljubljana, Sodna al. str. 7. ŠKROB najboljša kvaliteta, posebno izvrsten za ovratnike in maošeta od 5 klg višje po povzetju po« šilia S. D. Petrovič Otok, Slavonija. SVSE 9 ■ ifi vajenca sprejme takoj Ant. Mitereger, Spodnja j Šiška, Knezova ulica štev. 121. ' rujave barve f velikem lormatu v celih polah. se odda v večji množini. Naslove reflek* tantov sprejema uprava „Slovenca" pod šifro „OvojnlkM, iT Okrajni zastop in rannafelSstoo obraine firanllmss s SfO. ^'EjradCU naznanjata tužno vest, da je prečastiti gospod častni kanonik, dekan in fnpnUi s? Sžarsmtrgii dne 20. t. m. preminul. — Rajnki je bil od 22. septembra 1887 naprej s kratkim premorom član obeh zastopstev in požrtvovalen delavec v dobrobit občinstva, zakar mu gre iskrena zahvala. Blagemu možu bodi žemljica lahka, — okraj Slovoninr.vhic ohrani ga v vednem spominu. V SLOVENJGRADCU, dne 20. julija 1919. Alojzij Čiželt, Hoginf GBAer, komisar okrajnega zastopa in predsednik predsednik hranilničnega ravi;a'.cljstva branllnič ega odbora. Mestna hranilnica v Črnomlju razpisuje službo uradnika — blagajnika Prošnje je vlagati do 10. airgusta 1.1. Prednost imajo prosilci, ki so izvežbani v hranilničnem poslovanju. Nastop službe takoj ko možno. Definitivnost po enoletnem zadovoljivem službovanju. Plača po dogovoru. Ravnateljstvo. za moško in žensko stroko se prično dne 4. avgusta t. i. Pojasn'la in priglasitve vsak dan od 10,-12. ure v Gosposki ulici štev. 7„ I. nadstropje. T. KUNC, lastnik konc. šole sa prikrojevanje. Pristno ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦j ! namizno olje ! I primissima \ * v dozah a 12 V2 kg in odprto ♦ | JULIJ MEINL, LJUBLJANA. : ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Moko, pšenico, koruzo I ječmen, oves, otrobi i. dr. dež. pridelke in proizvode ■ Samo nn debelo! nudi Samo na debelo I 9 Ivan Dumič, Zagreb, Zrin.evae 15. Tel. 22—69. 4053