PoStnina plačana v gotovini DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE ST. 8 # 25. FEBRUARJA 1955 • LETO XIV # CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE1 Z doslednim uresničevanjem socialističnih načel nagrajevanja se borimo ZA BLAGOSTANJI Letos razpravljamo o tarifni1 držati življenjsko raven na lanski' doseženega dobička, ali pa so bile I vajoč odgovornost, razmah in te-politiki več, kot kdaj koli doslej, višini in jo postopno, z dvigom plače nižje, če dobička niso do-1 žino dela, tako je potrebno po- To je tudi prav in nujno. Kajti proizvodnosti, dvigati, bi po- pravica in odgovornost za potrjevanje tarifnih pravilnikov prehaja iz ozkih okvirov gospo- vzročilo obraten učinek. To naj imajo gospodarska podjetja in ljudski odbori ob priliki tiarskih organizacij na pristojne načrtovanja neprestano pred okrajne organe. S tem postaja ta- očmi, Res je, da so potrebe po-rifna politika ne samo stvar de-, vsod velike in mnogokje predvi-lovnega kolektiva in strokovnih deva jo obsežne investicijske na- sindikatov, temveč stvar širše družbene skupnosti. Delavski svet gospodarske organizacije, sindikalni organ, ter okrajni ali mestni ljudski odbor, ki enakopravno odločajo o tarifnem pravilniku, so dolžni v celoti uveljaviti socialistična načela nagrajevanja. To pa bo možno le ob pravilnem ovrednotenju meril dela, ker le ta so predpogoj za pravično nagrajevanje. To seveda ni lahka naloga. Posebno ne, ker je dose- črte. Toda gradimo le toliko, da ne bomo istočasno škodovali življenjskemu standardu. Nismo dobri gospodarji, če sicer »na široko« gradimo, pni tem p>a pozabljamo na ljudi! Prizadevati si moramo učvrstiti naiše tržišče in temeljito preudariti ekonomsko upravičenost vsake investicije, če hočemo res dobro gospodariti z zaupanimi družbenimi sredstvi. Zato menim, da mora biti naša osnovna skrb ne toliko: čimveč danji sistem dopuščal dokajšnjo investirati, temveč in predvsem neenotnost in samovoljo, ponekod čim racionalneje uporabiti obsto-celo kršenje zakonskih predpusov. j ječa proizvodna sredstva za bolj-Zato obstojajo, celo v sličnih1 šo in cenejšo proizvodnjo. Da pa obratih, velike razlike v organi- bi to dosegli, je prvenstvene važ-zaciji dela, v normativih potroš- j nosti najti vse možnosti na grajenje, v kvaliteti izdelkov in se- ' vanja px> uspehih, ker le nagraje-veda tudi različna merila dela in vanje po doseženem uspehu je v delovni učinek. | spodbudo slehernemu za boljšo Posebno skrb smo dolžni po-svetiti plačilnemu Sistemu tudi Zato, ker se z letošnjimi predpisi Plače, bodisi po doseženem učinku ali po času — razen piremij — izplačujejo v celoti in to pred formiranjem in delitvijo dobička gospodarske organizacije. Ce se ne bi vsi prizadevali dosledno Uresničevati socialistična načela nagrajevanja izražena v zveznih Predpisih, ki urejajo plačilni sistem, potem se nam lahko to hiaščuje s poslabšanjem življenjskih pogojev. Administrativno Poseganje v gospodarjenje podjetij je prenehalo, zvezni in republiški družbeni plan ter ostali Predpisi postavljajo samookvima določila in obveznosti do širše družbene skupnosti. Gospodarske Organizacije in lokalna družbena skupnost pa samostojno gospodarita, ter si sporazumno razdeljujeta sredstva, ki so komuni in gospodarski organizaciji potrebna. s tem dobivajo letos ljudski °cibori večje piravice in seveda ?ečjo odgovornost. In prav zato le odvisno od pravilnega in pravičnega delovanja gospodarskih Organizacij in še posebno okrajnih ljudskih odborov, ali bo življenjska raven delovnih ljudi v letošnjem letu in vsa prihodnja leta nezadržno postopoma rastla. Zakaj je odvisna porast življenjske ravni od gospodarskih organizacij in ljudskih odborov? Ako se bodo gospodarske organizacije borile za višje zaslužke le z nominalnim poviševanjem taktnih postavk ne pa s povečano storilnostjo, potem bomo ob koncu lota lahko zopet razočarani, kakor v drugem polletju lanskega lota. Ne le več denarja, pač pa Več potresnih dobrin, industrij-skih, kmečkih in obrtnih proizvodov. To nam mora biti osnova 23 boljšo družbeno in življenjsko raven. Zato se v zaščito naših oolavcev, ki so obenem tudi površniki, s tako rahločutnostjo in doslednostjo lotevamo tarifnih Vprašanj. Vsem je znano, da letos pred-v^fovamo manj sredstev nametanih investicijam kot lani To r? zavesten in dobro premišljen ^ kr ep preračiman na utrditev na-®ega tržišča. Na zmanjšanje investicijskih sredstev vpliva že prusko! etn a imobilizacija tržnih ?°bičkov (v FLRJ okrog 22 milijo, v LRS nad 8 milijard), kar jv celo povzročilo, da so šli ne-j.^teri ljudski odbori z dokajšnjim bančnim primanjkljajem v po-leto 1955. Dalje imajo isti letošnji, v zveznem planu v°lečeni obvezni rezervni skladi, j katerega še odvaja 6 % vseh [bhodkov Federacije, repmblik, /Udskih odborov in gospodarskih ž ganizacij. Gospodarske organi-[ cl3e odvajajo določeni odstotek s °h tistih sredstev, s katerimi razpolagajo. Tako odvajajo 2°^P°darske organizacije najmanj j, 7°> uvozno-izvozna podjetja g Jtoanj 4 %, kmetijska p>a celo t^/0 od oovprečne triletne vred-obratnih sredstev.) S tem H.by°mno omejujemo prekomer-}w.1Tivesticije. To pa je nujno če preprečiti pritisk preko-Ujjhh investicij na tržišče in z *Ui dviganje cen. Izigravanja ” uirrepov, ki imajo za cilj za- in večjo proizvodnjo. Na tako politiko investiranja je opozoril tov. Tito v svojem govoru v Kopru ob priliki priključitve cone B. Z zmanjšanjem investicij bomo dosegli finančne, in, kot nujna posledica teh, tudi materialne rezerve. Brez teh rezerv je naše tržišče izpostavljeno nihanju, M se odraža v spjremi-n jan ju cen. Večja količina proizvodov pa bo cene učvrstila in jih potiskala navzdol Tolikšen uvod je bil potreben, ker je še opaziti težnjo nekaterih ljudskih odborov, da poskušajo za vsako ceno paiti do prekomernih sredstev potrebnih za njihove, po »načrtu« predvidene investicije in to na račun gospodarskih organizacij. Preveč zaostreni ukrepi, nam lahko povzročijo težke gospodarske in politične pnretrese, istočasno pa ogrožajo doseči postavljeni cilj: izboljšanje življenjske ravni. Nedvomno imamo dokaj gospodarskih organizacij, ki so imele v lanskem tarifnem pravilniku višje tarifne postavke kot so bile obračunske plače. To sicer ni bilo pravilno, vendar pa z nobenimi predpisi tudi ne prepovedano. Saj so morali razliko med obračunskimi plačami in plačami po tarifnem pravilniku plačevati iz segli Letos je povsem jasno po- staviti v enak položaj tista pod-udarjeno, tako v uredbi o plačah | jetja, ki so v prreteklosti izkori-delavcev in uslužbencev v gospo- ščala in izigravala obstoječe darstvu kot v tozadevnih navo- ; predpise za svoje sebične koristi. dilih, da se kot osnova za določanje tarifnih postavk jemlje lanskoletne obračunske plače. Tarifni pravilnik, ki tega ne bo upošteval, ne bo potrjen, ker ne bo temeljil na zakonitih določilih. Za take gospodarske organizacije obstaja nevarnost, da se življenjska raven zniža. Okrajni ljudski odbori bodo morali v svojem družbenem planu ter pni potrjevanju tarifnih pravilnikov v takih pnimerih ugotoviti opravičenost ali neupravičenost do večjega dela dobička za povečanje plač nad tarifnim pravilnikom, da ne bi brez potrebe prizadeli delavce teh podjetij. Vsi letošnji predpisi in navodila teže za ustalitev cen in učvrstitev tržišča na lanskoletni ravni. Noben ukrep ni izdan, da bi poslabšal življenjske pogoje proizvajalcev, temveč, da bi jih izboljšal. Nevarnost obstaja, da bi ljudski odbori zahtevali pretirana sredstva za svoje investicije in druge potrebe, ter pri tem posegli po tistih sredstvih, ki so pnreteklo leto predstavljala dohodek proizvajalcev. Nekateri proizvajalci so lani del dobička dobivali pireko povišanih postavk v tarifnem pravilniku, kar p*a letos ni več dopustno, ostali pa so ga dobivali z delitvijo doseženega dobička po izdelanem obračunu. Ako tega ljudski odbori ne bodo upoštevali ter ne bodo priznali gospodarskim organizacijam ustrezni del dobička (kar bi pomenilo znižanje življenjske ravni), potem bodo delali v nasprotju z načeli letošnjega družbenega plana. Sindikalne organizacije imajo prav na tem področju odgovorno in važno nalogo. Predvsem okrajni in krajevni sindikalni sveti naj podrobno proučijo predlog okrajnega družbenega plana in ekonomske inštrumente v njem, da bodo lahko pravočasno stavili svoje pripombe in odločno nastopili proti ukrepom, ki bi prizadeli proizvajalce. Seveda, pa je tu gledati celoto! In kot je znotraj podjetja treba popraviti nesorazmerja, ki so nastala zaradi težnje po uravnilovki, in izvesti dosledno nagrajevanje po vložnem delu in uspehu, upošte- Samo na podlagi dobrega poznanja in pogojev vsake gospodarske organizacije bodo ljudski odbori lahko objektivno prisodili vsakemu podjetju to, kar mu po njegovem delu pripada. Kakor je nad vse važna materialna pobuda vsakega posameznika za (Nadaljevanje na 4. strani) m « slles Tovariš Janko Rudolf, naš predsednik, govori na skupni seji predsedstev RS sindikatov Slovenije in Društva inženirjev in tehnikov, o potrebi in načinu sodelovanja obeh organizacij. (Na desni strani tovariša Janka Rudolfa sedi predsednik Društva inženirjev in tehnikov tov. Torkar Janko. S SEJE PREDSEDSTVA RS SINDIKATOV SLOVENIJE Naša moralna obveznost 8. februarja t L je j zgodaj. Nekateri sindikalni sveti neposredno vodili sindikatov v Ljub- i so se trudili, da bi bili le-ti j v kraju, kjer je sc I! V potek, 18 bila v Domu ljani seja predsedstva Repmbli škega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo. Na seji, ki jo je vodil tovariš Janko Rudolf, so razpravljali o občnih zborih sindikalnih organizacij. Povzemimo nekaj misli iz poročila tajnika Republiškega sveta Mavricija Borca in iz razprave. Podružnice so samostojnejše Občni zbori podružnic gredo h koncu. Z njimi smo letos v glavnem lahko zadovoljni, saj so bila px>ročila objektivna in dobro pripravljena, člani pa so sproščeno razpravljali o zadevah, ki jih teže. Precej temeljito so obravnavali delo samoupravnih organov podjetja in skupnosti. V začetku so sicer manj razpravljali o tarifni politiki, medtem ko je ta sedaj dostikrat glavni predmet razprave. Vse kaže, da so podružnice postale samostojnejše, sindikalni odborniki pa so pokazali več iznajdljivosti in širine pri obravnavi posameznih vprašanj. Tudi z udeležbo na občnih zborih smo lahko kar zadovoljni in je prišlo na občni zbor dostikrat precej več članov kot druga leta. No, zgodilo se je tudi, da občni zbor ni bil sklepčen, vendar so se odborniki držali statutarnih določil in sami v takih primerih občni zbor preložili. Letos so se občni zbori po- opravljeni že do konca prve polovice januarja. Reči pia je treba, da so se sindikalni sveti tokrat močno potrudili in pomagali podružnicam pri pripravah na občni zbor bodi z nasvetom, bodi neposredno. Sploh je letos ležalo breme opravil okrog priprav na občne zbore podružnic na sindikalnih svetih (če izvzamemo seveda podružnične odbornike). Dokajšnja zasluga za ta napor podružničnih občnih zborov gre torej prav sindikalnim svetom. Sedaj so se že začeli občni zbori krajevnih odborov strokovnih sindikatov in krajevnih sindikalnih svetov. No, marsikje je z občnimi zbori sindikalnega sveta še treba čakati, ker še ni dokončno določeno področje, kjer naj bi delovali. Republiški svet namreč meni, da bi kazalo v vsaki komuni, kjer bi bilo vsaj pot podružnic, ustanoviti krajevni sindikalni svet (ali kakor se bo pač imenoval). Na področjih bodočih zvez komun p>a se okrajni sindikalni sveti že združujejo. Nadalje so v tem prišli v gorenjski zvezi komun, pa tudi v ljubljanski, mariborski in koprski so priprave precej p»ri kraju. V zvezi z ustanavljanjem sindikalnih svetov v komunah je še nekaj stvari, ki še niso čisto dokončno urejene. Predsedstvo meni, da ne bi kazalo si* -alnih še podružnice sedež komunalne skupmosti. Isto velja tudi za taki mesti kot sta Ljubljana in Maribor, kjer se samo mesto razdeli na več komun. V Mariboru so na primer dolgo razpravljali o tem, ali ne bi kazalo, če bi imeli za vse mesto posebno sindikalno vodstvo. Končno so se le odločili, da takega organa, ki pravzaprav ne bi imel odgovarjajočih družbenih organov, nima smisla ustanavljati. Kaj p*a krajevni odbori sindikatov? Ti so bili doslej, zlasti v mestih, močna opora sindikalnim svetom. Ce bo sedaj področje sindikalnega sveta (komune) manjše, kajpak za dve tri podružnice ne kaže obdržati ali na novo ustanoviti posebnega vmesnega sindikalnega vodstva. Predsedstvo se je odločilo za stališče naj se občni zbori krajevnih odborov redno opravijo, da jih ni treba še razpuščati, razen če so vsi za to. Notranje p>a bi uredili organizacijo px> III. kongresu sindikatov, ki bo o tem px>sebej razpravljal in sklepal in medtem bodo tudi komune že jasneje oblikovane. Držimo se rokov Republiški svet je svetoval, naj bi bili vsi občni zbori podružnic do 1. marca, krajevnih sindikalnih svetov do 15. marca, okrajnih sindikalnih svetov in republiških odborov pa do 25. marca. Ta rok so postavili zato, Vsak torek zjutraj zaključimo urejevanje Delavske enotnosti in pošljemo zadnje rokopise tiskarni. Strojni stavci spremene rokopise s pomočjo zamotanih in natančnih strojev v svinčene črke, vrstice in stolpce, ki so pripravljeni vsako sredo zjutraj za ustranjevanje našega glasila. Na sliki: strojni stavec tovariš Poženel stavi »Delavsko enotnost« svetov v bodočih zvezah .comun__________ __ _______ __ ____ družnic začeli pravzaprav že zelo 1 obremenjevati v tem, da bi sami £er mora "bitipo "sklepu Centralnega sveta ZSJ republiška sindikalna konferenca med 25. in 31. marcem, na kateri naj bi izvolili delegate za kongres. Ker volimo delegate po strokovni in teritorialni liniji, bi se lahko zgodilo, da bi bil kdo dvakrat izvoljen. Zato bi moral imeti Republiški svet najkasneje do 25. marca spisek delegatov za republiško konferenco. S tem pxa seveda ni rečeno, da bi morali voliti delegate za konferenco samo na občnih zborih. Tam, kjer občnega zbora ne bodo imeli do predvidenega časa, bodo pač sklicali konferenco in na njej izvolili delegate. Načela nagrajevanja so za nas moralna obveznost Razumljivo je, da je zlasti v zadnjem času tarifna politika v ospredju razprav na občnih zborih. Zanimivo p» je, da se sindikalni odborniki marsikje ogibljejo takih razprav in se obračajo na zastopnike višjih sindikalnih vodstev, češ, sedaj naj nam pa še tovariš... pove nekaj o plačnem sistemu. To se dogaja zlasti v takih podjetjih, kjer so dobivali lani proti postavno višje plače in odborniki niso zbrali dovolj poguma, da bi članom povedali, kako stvari stoje in kaj je bilo pri njih prav in kaj narobe. V vseh sindikalnih vodstvih so v ospredje postavljene tri stvari: — tarifna politika, — izobraževanje in — socialna politika. Vsekakor je prrva od teh osrednja in zato jo morajo tudi občni zbori višjih sindikalnih vodstev postaviti med glavne točke razprave občnega zbora. Doslej so v rapravah o sistemu plač marsikdaj prevladala (Nadaljevanje na 4. str j OKRAJNI SINDIKALNI SVET V KOPRU JE NAROČIL 2509 IZVODOV DELAVSKE ENOTNOSTI Ker je »Delavska enotnost« v koprskem okraju sorazmerno slabo razširjena, se je okrajni sindikalni svet odločil in naročil naši upravi, naj pošlje dvakrat zaporedoma po 2500 izvodov »Delavske enotnosti« sindikalnim podružnicam v koprškem okraju. Tako bo skoraj vsak drugi sindikalno organizirani član v okraju dobil naš list brezplačno dvakrat zaporedoma, spoznal se bo z njim in ga morda tudi naročil. Sindikalni odborniki so obljubili, da bodo v tem času med člani močno agitirali, naj se vsak naroči na naš list. Pobudo koprškega sindikalnega sveta iz srca pozdravljamo in smo prepričani, da ga bodo posnemali še drugi sindikalni sveti. SKUPNA SEJA PREDSEDSTEV REPUBLIŠKEGA SVETA SINDIKATOV ZA SLOVENIJO IN DRUŠTVA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV ROKO V ROKI NA DELO za zbliževanje dveh povsem družbeno ločenih organizacij. Člani Društva inženirjev in tehnikov so namreč istočasno tudi člani delavskih sindikatov in skupno z ostalimi delavci delujejo v najrazličnejših organih delavskega upravljanja. To se pravi, da te člane neposredno družijo skupni družbeni problemi, ki jih skušata obe organizaciji urejati tudi s skupnih socialistični, izhodišč in seveda tudi v skupni neposredni akciji za oblikovanje socialističnih odnosov. Na obeh straneh pa poleg tega obstaja dobra volja in pripravljenost po takem sodelovanju. V zadnjem času namreč ženejo praktični problemi iz dela obeh organizacij vodstva na sistematično in intenzivnejše sodelovanje. Predvsem zahteva današnji družbeni položaj delavcev, vključno inženirje in tehnike, temeljiti vpogled in razumevanje družbenega dogajanja. Izpopolnjevanje našega družbenega mehanizma bo omogočilo, da bo lahko vsak delavec dobil popoln in celovit pogled v celotno družbeno dogajanje in mu omogo- ___________________ ____ ______ ,___________________,____„___ _______________________„ ________ čilo, da bo neposredno vplival nanj. kalne podružnice smo med dru-1 ne smeli biti, in drugi, ki so lahko področju ne bo imel dosti dela Jasno pa je, da ta možnost terja od V torek, dne 22. februarja, je bila v mali dvorani Doma sindikatov v Ljubljani skupna seja predsedstev Republiškega sveta sindikatov za Slovenijo in Društva inženirjev in tehnikov. Na seji je bilo govora o medsebojnem sodelovanju obeh organizacij. Do skupne seje je prišlo na pobudo vodstev obeh organizacij. S tem seveda ni rečeno, da med člani teh organizacij ni bilo že doslej kontaktov in sodelovanja. Nasprotno, prav dosedanje skupno delo je obrodilo toliko koristnih sadov, da sta obe vodstvi smatrali za potrebno, da to sodelovanje še bolj okrepita in osredotočita na tiste osrednje probleme, ki jih morata obe organizaciji urejevati. To seveda ne bo težko, saj gre To res ni v skladu s statutom Na občnem zboru naše sindi- plačevali članarino, voljeni bi pa toliko boljše, saj sindikat na tem oblikovanje človeka prepustili izključno gospodarski praksi in delavcem ne bi pomagali z družbeno vzgojo posredovati določena znanja, ki mu lahko neverjetno dragoceno pomagajo pri presoji dogajanja in praktični družbeno gospodarski orientaciji. Zato smatralo sindikati, da so vse zavestne družbene sile dolžne pomagati delavcem pri oblikovanju njihove osebne kulturne podobe, da so jim dolžne pomagati priti do pozitivnih znanj, da jim pomagajo izpopolnjevati njihovo svetovno nazorsko znanje ter njihove te-lavcem in ravnanje posameznikov z njimi. tudi voljeni. , in se bo lahko veliko bolj posve- Pri vsem tem tiste, ki opore- j til drugim opravilom. No, niso pa kaj o upravniku (ali direktorju) še ust taki upravniki, zato je stal, je nek član naše podružnice,1 pravico> da bi bili izvoljeni v včasih bolje, da ne bi bili ob-ki je obenem tudi odbornik podružnični odbor, moti nekaj enem v podružničnem odboru, krajevnega sindikata, dejal, da drugega. Mislijo namreč, da je Tudi sindikat bo veliko samo- gimi izvolili tudi upravnika upravni odbor podružnice. Ko se je novi odbor prvič se- slehernega delavca osebno zrelost za to, da bo to dogajanje sposoben objektivno in zrelo presoditi. Vsekakor bo sama gospodarska praksa naučila delavce objektivno in trezno presojati dogajanje in vredno- dikat dobro delala I da, napak bi storili, če bi celotno upravniki podjetja ne morejo biti njihov položaj v podjetju tak, da stojnejši in kolektiv bo imel več, ti ti posamezne silnice in težnje ter podružnični odborniki. Kje je to ne dopušča opravljanje obojnih od tega, če bosta upravnik in sin- j pojave v družbenem dogajanju. To-izvedel ne vem, povedal je le, I funkcij: funkcije upravnika in da bi se lahko zgodilo, da nam funkcije sindikalnega odbornika, Republiški odbor razveljavi občni češ da se ti funkciji med seboj zbor, ker smo kandidirali in izvo- izključujeta. UUZdi Tenmt,'da takšno postopa-1 Kajpafc bi bilo narobe, če bi nje ni pravilno in ni v skladu s tako sodili. Nekega splošnega ve-Statutom Zveze sindikatov Jugo- \javnega pravila za to ni Ce so slavije. Ta upravnik je prav tako člani zafU, odbornik, če niso, član sindikata, redna vlačuie čla- Pač ne bo- Clam naJ samt Preso" Z OBČNEGA ZBORA TRGOVSKIH DELAVCEV V CELJU Strokovna izobrazba v prvi vrsti član sindikata, redno plačuje čla narino in je politično precej razgledan, zaradi česar lahko sindikalni podružnici zelo koristi. Da bo to jasno tovarišem, ki so nasprotnega mneja, mislim, da bi bilo prav, če bi odgovor na moje vprašanje objavili v našem delavskem časopisu, saj morda tudi drugod ob občnem zboru o tem razmišljajo. Srečko Grahli, Ljubljana Opomba uredništva: Poskusimo odgovoriti na vprašanje, ki ga je postavil tovariš Grahli! Poglejmo, kaj pravi Statut. V prvem členu poglavja z naslovom »Člani sindikata, njihove dolžnosti in privice« je zapisano: »Član sindikata more biti vsak ročni ali umski delavec, ki je zaposlen v državnem, zadružnem ali zasebnem podjetju, ustanovi, delavnici, na delovnem prostoru itd., v neki družbeni ali politični organizaciji, pod pogojem, da priznava Statut Zveze sindikatov Jugoslavije in redno plačuje članarino.« S te strani torej ni prav nobenega zadržka. Tudi upravnik (če ni zasebni lastnik obrtnega podjetja) je lahko član sindikata. Ker je lahko član, ima tudi vse pravice, ki mu kot članu pripadajo. Med temi je tudi, da »voli in je voljen v vsa sindikalna vodstva« (člen 4. istega poglavja Statuta). Ge je lahko sindikalno organiziran, je lahko le aktivni član, saj dveh vrst članstva ne poznamo: takih, ki bi lahko le dijo, če bo lahko tudi upravnik dober sindikalni odbornik. O tem pa lahko razmišljamo. Upravnik je odgovoren, da proizvodnja nemoteno poteka. Lahko se zgodi, da gre v skrbi za gospodarsko plat podjetja malce predaleč in ne vidi pri tem človeka z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi in razmerami, v katerih živi. In kaj lahko se icomu zgodi krivica ali pa se pregreši tudi zoper kakšen zakon, na kar je sindikalni odbornik dolžan opozoriti upravnika. Če je že upravnik tak, da ravna tako kot dober gospodarstvenik in obenem tako kot bi ravnal dober sindikalni odbornik, Tako so sklenili člani sindikata trgovskih delavcev na občnem zboru podružnice živilsko špecerijske stroke v Celju. Ugotovili so namreč, da so delavci in nameščenci prepuščeni največ sami sebi in to zlasti v reorganizirani detaj-listični mreži, kjer se poslovodje za to kaj malo zanimajo. Tisti trgovski uslužbenci, ki so se izučili trgovine med vojno ali pa po vojni za časa garantirane preskrbe, nimajo dovolj strokovnega znanja. Naloga sindikalnih podružnic bo, da skupno s Trgovinsko zbornico organizirajo strokovna predavanja, tečaje ali seminarje, da bi izpopolnili in usposobili mlajše tovariše. Na teh predavanjih bo treba obravnavati blago-, znanstvo, tehniko trgovanja in aranžer-stvo. Sklenili so, da bodo skupno S Trgovinsko zbornico priredili poučne ekskurzije po drugih krajih Jugoslavije. Z odobravanjem so sklenili, da se sedanja sindikalna podružnica, v kateri je bilo vključenih 5 trgovskih podjetij in 23 samostojnih trgovin, razdeli. Iz- kazalo se je, da je skupno delo v tako veliki podružnici skorajda nemogoče. Tudi sestankov ni bilo moči sklicevati, saj člani niso čutili medsebojne povezanosti. Občni zbor je bil mnenja, da so časopisne razprave okrog trgovine včasih tudi negativno vplivale na trgovske delavce. Napak je namreč metati vse v en koš, saj s tem napravimo drugim krivico. V trgovini je pretežna večina poštenih delavcev in uslužbencev, ki se trudijo, da bi zadovoljili želje potrošnikov. Stanko Kos V sedanjem razdobju stopata v ospredje dejavnosti obeh organizacij predvsem dve temelji opravili: skrb za izpopolnitev splošne družbene in strokovno tehnične kulture delovnega človeka, kar predstavlja pravzaprav skrb za oblikovanje celovite duhovne podobe naših ljudi in drugič, skrb za čimbolj plodno in i.apredno za snovanje novega plačnega sistema. S temi temeljnimi pogledi, ki sta jih uvodoma razložila tovariša Janko Rudolf in ing. Janko Torkar, so sc v načelu strinjali vsi, ki so se oglasili v razpravi k besedi, in osnovna načela še ilustrirali s praktičnimi predlogi in pobudami. Ob koncu je seja izvolila komisijo za sestavo posebne resolucije o glavnih načelih in praktičnih opravilih, na katerih bo zasnovano r odelo vanje med obema organizacijama v neposredni bodočnosti. V to komisijo je vsaka organizacija imenovala po dva člana. O konkretnih zaključkih te skupne seje bomo poročali še prihodnjič, ko bomo objavili tudi omenjeno resolucijo. K besedi se je oglasil tudi predstavnik Društva inženirjev in tehnikov tekstilne industrije lesne in duševne sposobnosti, od česar je v veliki merj odvisno družbeno upravljanje gospodarstva, koristen napredek proizvajalnih sil, to pa pomeni napredek splošne družbene ravni delovnih ljudi. V praktičnem delu je treba računati z dvema nezrelima ekstremoma: z ene strani obstoji v nekem smislu nezrelo, primitivistično pojmovanje vloge in mesta tehnične inteligence v sodobnem gospodarstvu, ki se kaže doslej med drugim tudi v nepravilnem gmotnem vrednotenju njenega dela, a na drugi strani imamo marsikdaj dokaj ponesrečen način pristopanja k fizičnim de- DROBNE IZ ORGANIZACIJ SKORAJ PETINO SINDIKALNEGA DE-NARJA so porabili v sindikalni podružnici Tiskarne Blaznik v Ljub- Začeli so se občni zbori sindikalnih svetov Na področju celjskega okraja l diskusijo na najbolj pereče prosta bila preteklo nedeljo bleme delavskega, oziroma druž-občna zbora KS Konjice in La- j benega ško, dočim se v Rogaški Slatini zaradi nesklepčnosti ni mogel IZ DELOVNEGA KOLEKTIVA Železarne v Štorah Zaupniki »Delavske enotnosti« so zborovali Te dni so se zbrali zaupniki »Delavske enotnosti« železarne Štore na prvi posvet. Vodi jih glavni zaupnik, nadvse agilni tovariš Jaka Vodopivec. Posvetovali so se o tem, kako bi razširili naš časopis med delavci tako, da bi bila vsaka delavska družina naročena vsaj na en izvod »Delavske enotnosti«. Sklenili so, da se bodo do prihodnje seje tako potrudili, da bo vsak deseti delavec naročen na »Delavsko enotnost«. vršiti Predsednik KS v Konjicah tov. Langerholc je podal dobro poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da je tamkajšnji odbor v glavnem opravil svojo dolžnost, posebej pa še omenjamo skrb, ki so jo mod letom posvetiti pravilnemu finančnemu poslovanju. Razprava je bila ne samo živahna, temveč tudi aktualna. Precej so razpravljali o vprašanjih kmetijstva, delavskem upravljanju, o novem plačnem sistemu, o možnosti študiran ja mladine z dežele, stanovanjskem vprašanju in njihovem področju, o potrebi cenejše družbene prehrane, skrbi za mladino, alkoholnem vprašanju, tisku in podobno. Poedinoi so nekatere stvari včasih bolj ozko obravnavali ter niso upoštevali pri tem okolnosti, napredek in splošne gospodarske možnosti. V razpravi so sodelovali tudi navzoči gostje, posebno republiška poslanca tov. Anica Okornova in ing, Tavčar ter trije člani Republiškega sveta zss. Tudi občni zbor KS v Laškem je uspel. Poročilo je sicer zajelo bolj organizacijska vprašanja, vendar so v razpravi preusmerili Občnega zbora se je udeležil tudi zastopnik RS ZSS, predsednik upravnega odbora Socialnega zavarovanja za okraj celjski tor predsednik OSS Celje. Č ^A/WV/^AA/V^A/'/V\AA/^/WVWV\/W^AA/^/WVWW^/WWWWW^/VWWW DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE »MURA« JE NAROČIL 370 IZVODOV DELAVSKE ENOTNOSTI »Uprava podjetja je skupno z upravnim odborom sklenila, da za dobo enega leta naročamo 370 izvodov našega delavskega časopisa. List nam začnite takoj pošiljati na naš naslov. Pošljite račun, da bomo poravnali celoletno naročnino. Do tega sklepa smo prišli, ker se zavedamo, kolikšnega pomena je list za politično, gospodarsko in kulturno izobrazbo članov...« Tako nam je ta teden pisal delovni kolektiv tovarne perila »MURA« iz Murske Sobote. Kaj pa pri vas? 'wW^A^A/^AAA/W^AA/WWV^A^fWV^AfW^A^f^A^/^AArAfW^Ar7^AAA/WV^. Ijani. Tako so poročali na nedavnem občnem zboru. ŠAHOVSKO TEKMOVANJE V NOVEM MESTU. Okrajni sindikalni svet v Novem mestu je razpisal Šahovsko tekmovanje sindikalnih podružnic. Najboljši bodo dobili lepe nagrade. O DELU PRAVOSODNIH USTANOV je razpravljalo na zadnji seji predsedstvo Republiškega odbora Sindikata državnih uslužbencev Slovenije. Po temeljiti obravnavi so sprejeli vrsto sklepov. 63 e/o DELAVCEV TEKSTILNE INDU- STRIJE dela po normah. Tako ugotovili na zadnji seji p RO sindikata tekstilcev Slovenije. zato so mnenja, da bi bilo treba to upoštevati pri delitvi dobička med podjetjem in komuno. NORMAH SO RAZPRAVLJALI na občnem zboru sindikalne podružnice podjetja za vzdrževanje proge < Gorici. Pri večini progovzdrževalnib del ni moči točno meriti učinka, zato bodo normirali le nekatera dela. Delavcem, ki bodo plačani od ure in se bodo pri delu posebno izkazali, naj bi izplačevali premije. T. B. PLODNO IZOBRAŽEVALNO DELO. - Lani so sindikalni odborniki podružnice PTT Postojna zelo veliko skrbeli za politično vzgojo članov. Raztolmačili so uredbo o poslovanju, organizaciji in upravljanju pošte, telegrafa in telefona ter razne druge gospodarske uredbe in zakone kakor tudi notranje in zunanje politične dogodke. Na občnem zboru so skle^ nili, da bodo že naprej delali v tej smeri, posebej pa bodo posvečali več skrbi svojim članom, delavcem na terenu. F. Z. MALO NAROČNIKOV na »Delavsko enotnost« je med člani delovnega kolektiva TT tehnične sekcije v Mariboru. O tem je posebej govoril predsednik njihove sindikalne podružnice in dejal, da kar ne more razumeti, da je lahko kdo član sindikata, ne da bi bil naročen na svoje delavsko glasilo. Občni zbor je naročil odbornikom, naj se v bodoče potrudijo in pridobe čim več naročnikov na »Delavsko enotnost«* KOLEKTIV PODJETJA »AMPELEA« IZ IZOLE 58 novih naročnikov V vsesplošni akciji za to, da bi bilo čim, več sindikalnih članov iz koprskega okraja naročenih na »Delavsko enotnost«, se je med prvimi odzval delovni kolektiv tovarne »Ampelea« iz Izole. Naročili so 58 izvodov našega lista. Tekmovalna napoved kolektiva avtopodjetja »Slavnik« iz Kopra ze rodi sadove. OB ROBU DOGODKOV NEMČIJA — VČERAJ, DANES IN JUTRI V VRTINCU O nemški oborožitvi, njenih zagovornikih in nasprotnikih Teheran, 28. novembra 1943. Nedelja segla in presegla svojo predvojno in-u4,“ je divjala v Evropi, dustrijsko raven, in zopet bi lahko kr 1_ * * i—i-i- -. ... je bila in vojna Aziji in vojna. , Stalin in Churchill da bodo Afriki, krvava in strahotna izdelovala tanke, topove in letala, in v bodočem vojnem spopadu za ponovno razdelitev sveta bi predstavljala jeziček odtod ameriška zahteva, previjali z Rusi o nemški združitvi šele takrat, 1 sta sedela no zofi, Roosevelt pa v naslanjaču. Stalin na tehtnici, je govoril: »Pomislimo za trenutek, kaj In tako ______________ ____ bi bilo po vojni za nas najslabšc.« Po- Zahodna in Vzhodna, dve državi s sate- frolT molčal je in pripomnil: »Obnova Nem- litskima vladama^ in meja med obema sta nastali Nemčiie ni bilo več. Razvalin ine so strmele njimi so se potikali invalidi ter otroci ceste. Prostitucija je cvetla in črnoborzijanci, tatovi in zločinci so gospodarili v deželi. Na hotelih, trgovinah in akrat, ko bo Sovjetska zveza pristala na svobodne vsenemške volitve. Po Stalinovi smrti so v Moskvi po-.. pustili in sprejeli ameriško zahtevo o i vsenemških volitvah in mednarodni kon- troli teh volitev, Američani pa so to popuščanje sprejeli kot izraz slabosti Sovjetske zveze in menili, da je sedaj ugoden trenutek za oborožitev Zahodne Nemčije ter vključitev njene armade v ameriški vojni sistem. ______ ___ _________ _______m In spet potujejo note iz Vzhoda na vzhodna »ljud s k aT 7n “ z aiVodn a"“» f e deraT- Zahod fn iz Zahoda na Vzhod. Rusi v nebo in med na«. Na obeh straneh so si prizadevali, groze, da bodo odgovorili nn nemško j^e k postajala iz dneva čije.« Tedaj se je oglasil Churchill in predlagal, naj bi po vojni Nemčijo raz- Mintilo je leto in drueega pol. Zavezniki so zmagali in razkosali deželo, nega po svoji.'Nastali sta dve policiji, ki je hotela postati gospodar sveta. dva zametka bodočih nemških vojsk, „— —__________ . dan bolj glo- ka in —- grozeča. Američani so obnovili zahodni del Nemčije po svoji podobi, Rusi pa vzh od- da bi čim hitreje dvignili nemško in- oborožitev in Zahodnoevropsko unijo z dustrijsko raven. Tako imenovani nemški vojaško organizacijo vzhodnoevropskih problem so zamotali do skrajnosti. Arne- drzav> Y zahodnonemškem parlamentu uar... * ričani so bili sicer pripravljeni raz- P« so včeraj zaceli razpravljati o rati- kavarnah je pisalo: »Fiir Deutsche Ein- previjati o združitvi Nemčije, toda z *lkaciji panskih sporazumov, in trit verboten« (Nemcem vstop prepove- združitvijo bi hoteli dobiti pod svoj kaze, da jih bodo tudi sprejeli, cep dan). Zmagovalci so plenili. Rusi so vpliv še vzhodni del dežele. Pa tudi se zahodnonemski proletariat ne stri n se viidii tudi v naših podjetjih, delajo pri nevarnem delu. Vse te ki jim ni žal sredstev za obvarovanje delavcev pri delu. Kdor je poznal našo delavnico pred vojno, bi bil daines prijetno Presenečen ned napredkom, kastno gia dosegli zlasti v zadnjih treh letih z ukrepi pri izboljša- delavce smo poslali na zdravniški pregled. Za nabavo in razna manjša popravila zaščitnih sredstev smo lani porabili 7,600.000 dinarjev. Največ nesreč je bilo v tovornem vozovnem oddelku, pri mon. vanju varnosti pri delu. Že pred | taži lokomotiv in nekaterih dru-smo začeli odločen boj proti | gih oddelkih. Lani smo izgubili nesrečam pri delu. Skraja so bili ' Uspehi majhni, lami pa smo le dosegli viden napredek. Leta 1952 je bile v naših delavnicah 985 lažjih in 56 težjih nesreč, leta 1954 784 lažjih im le 11 težjih nesreč. Lami smo zdradili novo ambulanto. V ambulanti bo poleg splošnega oddelka, v katerem bosta delala dva zdravnika, tudi rebozdravniški oddelek. Lepo bodo Urejeni tudi drugi prostori, predvsem umivalnica, kopalnica, čakalnica im pisarne. Zobozdravmi-®ki oddelek bo imel lasten rentgenski aparat, medtem ko bo za splošni oddelek nabavljen kasneje. Gradnja ambulante z opremo bo stala nad 20 milijonov dinarjev. Veliko delo smo opravili tudi v posameznih oddelkih. Predvsem smo zaščitili vse brusilne stroje. Za kovačnico smo izdelali dva žerjava, postavili novo konstrukcijo za vsktadiščevamje cevi, zgradili dvoje velikih železnih vrat, s čemer smo preprečili škodljiv Prepih, naredili novo konstrukcijo Ja pleskarje v oddelku za potniške vozove, betonirali nove stopnice med tiri v lakirnici, uredili signalne naprave na žerjavih in Prenosnicah, uredili 24-voltno razsvetljavo za delo v kotlih im tenorjih, položili novo vodno mrežo ventilacijo v liivanmi bele kocine ter popravili strehe, pode, '"rat a, dimnike, zidove, žlebove, Parne, vodne im plinske vode. Lani smo kupili več zaščitnih sredstev, kot kdajkoli prej. Dedcem smo razdelili 1440 zagozd, 3251 parov rokavic, 600 predpas- 10.680 delovnih dni. V denarju znaša to nad 29.000.000 dinarjev. Kakšni so najpogostejši vzroki nesreč? Naše podjetje je zelo staro. Prostori so tesni in prenatrpani s stroji. Lani je prišlo v podjetje približno 700 novih delavcev. Iz statistike je razvidno, da se je ravno tem ljudem pripetilo največ nesreč Sicer dobi sleherni novinec ob vstopu v podjetju »Splošno varnostne odredbe pri delu« in jim mojstri razkažejo delo ter jih opomnijo na nevarnost, toda vsak se ne znajde v novem okolju. Veliko lahko store za zmanjšanje nesreč pri delu tudi obratni mojstri.. Ni dovolj, da so povsod izobešene varnostne odredbe im opozorilni napisi. Ni dovolj, da so montirane zaščitne naprave, in da imamo varnostnega tehnika im posebno komisijo, ki se trudi zmanjšati število nesreč. Obratni mojster je im ostane oseba v svojem obratu, ki najbolje pozna svoje ljudi, im ki lahko nenehno opozarja ter odločno opominja svoje delavce na varnostne predpise pri delu. Zal tega nekateri mojstri še ne delajo. Zgodilo se je, da je mojster videl delavca, da je brusili brez zaščitnih očal, pa se je raje obrnili proč. In tudi pri nas se je pokazalo, da je največ nesreč v tistih oddelkih, kjer mojstri ne opozarjajo delavcev na varnost. Marsikaj bo treba še napraviti. Predvsem bo potrebno še precej novih umivalnic, kopalnic, pralnic in drugih drobnih stvari Toda precej smo že storili za kar gre zahvala organom delavskega upravljanja, ki se prizadevajo izpopolniti tehnično higiensko zaščito. Seveda pa je potrebno sodelovanje slehernega našega delavca. To je bilo poudarjeno tudi na letošnjem občnem zboru naše sindikalne podružnice. NEKAJ IZ BOHINJSKEGA KOTA Gozdni delavci so zborovali Več kot sto delavcev in uslužbencev, kolikor jih je zaposlenih pri Gozdni upravi v Bohinjski Bistrici, se je te dni zbralo v prijazni koči na Rovtarici na občni zbor. Živo so se pomenkovali o delu svoje sindikalne podružnice. Beseda je tekla zlasti o letošnjem sistemu nagrajevanja in normah. Norme dobro poznajo, saj po njih že dolgo delajo. Le proučili jih bodo šg in izpopolnili. Domenili so se, da bodo v bodoče bolj skrbeli za izobrazbo članov, da bi se delavci lahko bolj uveljavili v upravljanju podjetja. Kljub temu, da so ti gozdni delavci raztreseni po vseh bohinjskih hribih, je občni zbor pokazal veliko dobre vo,lje. da bi sindikalno delo še bolj napredovalo. F. M. ■ ■■■■■■«■■■■■■■■•!■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ *■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■' Z OBČNEGA ZBORA KMETIJSKIH DELAVCEV V KIDRIČEVEM Majhni po številu - veliki po uspehih Kolektiv kmetijskega posestva j kolektiv precej novih delavcev, v Kidričevem je še mlad. Iz za-1 bivših viničarjev, ki se še nošo puščene tovarniške ekonomije je i navzeli čisto delavskega duha. zraslo novo posestvo, ki s svojo j Dogovorili^ so se, naj hi odborni-p.roizvodnjo prednjači v tem delu I ki v bodoče bolj pogosto obiisko-Ptujskega polja. Lami so dobili! vali posamezne obrate im se z de- lavci po domače pogovorili o njihovih težavah. VOLITVE DELAVSKIH SVETOV Odlok Izvršnega sveta LRS Izvršni svet Ljudske skupščine LRS je izdal na podlagi 3. točke navodila za volitve delavskih svetov in upravnih odborov gospodarskih podjetij (Uradni list FLRJ, št. 5-38/52) ODLOK o določitvi roka za razpis rednih volitev delavskih svetov. 1 V ljudski republiki Sloveniji se začne razpis rednih volitev delavskih svetov 20. februarja 1955. Razpis volitev mora biti -zaključen najpozneje do 15. marca 1955, volitve pa morajo biti opravljene najpozneje do 31. marca. 2 Redne volitve delavskih svetov gradbenih podjetij morajo biti opravljene najpozneje do 15. maja 1955, redne volitve gostinskih in turističnih podjetij pa najpozneje do 31. maja 1955. 3 V rokih, določenih s tem odlokom, razpišejo delavski sveti podjetij volitve in določijo dan volitev po določbah 4. točke navodila za volitve delavskih svetov in upravnih odborov gospodarskih podjetij (Uradni list FLRJ, številka 5-38/52). 4 Rok za razpis rednih volitev delavskega sveta podjetja za poštni, telegrafski in telefonski promet bo določil Izvršni svet po potrditvi zaključnega računa podjetja. 5 Ta odlok velja takoj. še precej zemlje iiz zemljiškega sbladia. Čeprav so majhni po številu se po uspehih in dobri volji uvrščajo med umne gospodarje. Ko so pred dvema letoma ustanovili posestvo so imeli le 16 krav. Te so dajale na dam vsega 15 litrov mleka. Tudi hektarski donosi ostalih kultur, zlasti žitaric, so bili taki., da cesto niti semena niso dobili. Danes je na posestvu že 72 lepo rejenih krav, ki so dale lani povprečno po 2110 litrov mleka na eno kravo. Zgradili so dva silosa, lopo za stroje, popravili in preuredili hleve itd. O vseh teh zadevah so se pomenili na občnem zboru. Ugotovili pa so, da se bo morala sindikalna organizacija več ukvarjati z vzgojnimi zadevami. To še posebno zategadelj, ker je prišlo v mam peti leta vladajoči kliki. Že ob konen 1924. jih je oblast razpustila, z njimi pa seveda tudi Zvezo občinskih delavcev in uslužbencev. Z vsemi temi akcijami in organizacijo so povezana imena revolucionarnih in naprednih delavcev: Blažič, Mesojednik, Sitar in drugih. *k°§TARJI OKRAJNE POSTE KOPER SO ZBOROVALI *Qkajo nas velike naloge -Sindikalna podružnica koprskih g=tarjev šteje 97 članov. Lani je do-j®Sla vrsto lepih uspehov, o katerih {J. Poročal predsednik, tovariš Prince na občnem zboru, t Iz razprave, v kateri so se oglasili 5 besedi večinoma naši gostje, je raz-Ll°no, da nas čaka veliko dela. V krat-5e>n bodo volitve v delavske organe Izjavljanja, ki jih prt nas doslej še JLlsmo imeli. Treba bo sestaviti ta-pravilnik in še bolj skrbeti za .tokovno izobrazbo članov. Volitve - delavski svet in upravni odbor J-do že prihodnji mesec, zato bo ‘°ral sindikat že sedaj poskrbeti, da Z? bodo člani kolektiva seznanili z tiavskim upravljanjem in gospodar-K1mi problemi podjetja, h, Beseda je nanesla tudi na to, naj s3, v poštnem poslopju določili po-ti>5?° s°bo za sindikalni kotiček, pa ra?1 0 dopustih se je razvila živahna ni*Prava. Poštarji imamo več počit- ..... . . , , , . , ^skih domov in to v vmjački banji, Ob 10. obletnici sindikata komunalcev so se zbrali vsi agilni oa-L® Bohorju, na Bledu, Vršiču, Kaštel , bomiki tega sindikata. Drugi od desne proti levi je Franc Sitar, . . . Cena ^Io'skrbn'neY rino nr^tsnka P tako I ki ima največ zaslug pri organizaciji tega sindikata. Četrti od desne dejavme m še iz nekaterih drugih 2? Si lahko dopust v njih privošči le ! proti levi stoji tovariš Blažič, prvi predsednik krajevnega odbora j oddelkov so organizirali 'zlete. - m-rel!?*Sateri Poštar. Kazalo bi, da bi ; v Ljubljani. Tretji od leve proti desni pa je tovariš Janez Mojškric, dvkalna organizacija je skrbela za se čemerebf°bi?aV oskrba^seveda j sedanji predsednik Republiškega odbora, na njegovi levici (zadaj) ! higiensko tehnično zaščito dela. iHHinNHnniniHii ■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■»■■■■■■•■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■»■»■■■»•■■■■■•■»■i OB JUBILEJU SINDIKATA KOMUNALCEV SLOVENIJE DESET LET vztrajnega dela in uspehov Ob deseti obletnici obnove sindikatov Jugoslavije je Republiški odbor sindikata komunalcev priredil majhno svečanost na .čast tovarišem in tovarišicam, ki so neumorno delali v tej organizaciji od ustanovitve do danes. Ob tej priložnosti so obudili spomine na gibanje komunalnih delavcev in uslužbencev še v predaprilski Jugoslaviji. Že takrat so se bojevali za svoje delavske pravice. Ker so jih občinske uprave močno izkoriščale, so uvideli, da jim je potrebna enotna delavska organizacija. Zato so se leta 1923 organizirali v Zvezo občinskih delavcev in uslužbencev Slovenije. Ta Zveza je bila vključena v »Neodvisne sindikate«. V kratkem času je tej organizaciji uspelo organizirati 95 6/o vseh zaposlenih. »Neodvisni sindikati« so bili trn v peti Občinski delavci so pozneje večkrat poskušali obnoviti svojo organizacijo, vendar jim tega takratne oblasti niso dovolile, češ da jim ni potrebna nobena strokovna organizacija. Visoka razredna zavest komunalcev se je posebej izkazala, ko je okupator zasedel našo domovino. Čim je bila ustanovljena OF, so se napredni delavci in uslužbenci komunalcev vključili v, osvobodilni boj. Mnogi so odšli v na-1 rodnoosvobodilno vojsko, drugi v ilegalo. Precej jih je, ki se niso vrnili z borbenih položajev, internacije in ■ zaporov. Po osvoboditvi so komunalci spet , ustanovili svojo organizacijo. Že leta 1945 je bilo v Ljubljani, Mariboru, Celju in ostalih večjih gospodarskih središčih ; Slovenije organiziranih 44 podružnic S tem so postavili prve temelje svojim sindikatom. Sindikat komunalcev ie v minulih desetih letih opravil velike naloge ob prostovoljnem aelu pri gradbi cest, vodovodov, parkov, stanovanj, pri obnovi cest, trgov in vasi. Sodelovali so z od- govornimi organi pri izdajanju raznih predpisov pri graditvi komunalnega gospodarstva. Posebno pa so skrbeli za izobrazbo in kulturni dvig svojih članov. Z delavskim in družbenim upravljanjem smo tudi v komunalni dejavnosti dosegli velik napredek in razvoj. V bodoče bo naša prva skrb posvečena človeku, boljšemu gospodarjenju in pravilnemu nagrajevanju po učinku ter povečanju storilnosti dela, saj bomo le na ta način dosegli višjo življenjsko raven. Janez Mojskerc Storilnost je večja Po uspelih zaključenih občnih zborih obratnih odborov sindikata trboveljskih rudarjev je bil preteklo nedeljo občni zbor sindikalne podružnice trboveljskega rudnika. Iz zelo obširnega poročila tajnika podružnice je razvidno, da je delo podružnice bilo lani uspešno. Odborniki so redno prihajali na seje — —, » e e u v oorniKi so reono pnnajaii na seje Kako vzgaj ats naraščaj?, Sindikalna podružnica delavcev hiraštniške steklarne je minulo nedeljo sklicala redni letni občni zbor. O delu organizacije je poročal predsednik tovariš Viktor Rački. Gdibor je v minuilem letu dobro opravljali svoje dolžnosti. Slabše so delali grupni poverjeniki v obratu, predvsem odborniki iz brusilu)i.ce. Odborniki iz skladišča cenejša. Majda Cergonja pa je Peter Dobrila, prvi predsednik Republiškega odbora Sedaj opravlja te posle plačan re- stanke in posvetovanja, na katerih so razpravljali o delu VI. plenuma Centralnega odbora rudarjev Jugoslavije, tarifni politiki, o higiensko-tehnični zaščiti in ostalih perečih zadevah rudnika. Veliko so si prizadevali, da bi vključili vse delavce v sindikalno organizacijo. Ostalo je namreč še nekaj neorganiziranih. 1 bi radi z nemško vojaško močjo .Vzhodu, drugi pa bi pri usta-iilj J^nju te armade radi veliko zaslu-sa‘". K tem težnjam moramo prišteti še zahodnonemškega kanclerja Aden-c«*1?8 ° velikem evropskem krščanskem sknStvu’ ki bi temeljilo na evropski *\r nosd jekla in premoga in zahom bil 8Pski armadi. V tem carstvu pa dPi, 200 milijonov kupcev nemških in na vseh tržiščih v Aziji, in Latinski Ameriki bi gospodarili tista** .gospodarski vrhovi. Zahod hoče ca] n°viti nemško armado, da bi zma-v .hladni vojni proti Sovjetski zvezi ka l*/1 . tem še nekaj zaslužil, nemški m *S** Pa bi si radi s pomočjo Krv- aoe pridobili nekdanje mesto pod "bi iz- kalnega vodstva in |e sama, često tudi proti direktivam, odšla na ulice. Te različne težnje se kažejo tudi v vodstvu ljudskega gibanja za združitev. Liberalni meščani in desničarski socialni demokratje se zavzemajo za združitev zaradi svojega nacionalizma, levičarske struje nemške socialdcmokra- kršili nevtralnost, in zahtevala, naj bi »ulica« ukazovala vladi in parlamentu. V Karlsruhe je vlada organizirala proces proti komunistični stranki, toda ta proces je naperjen predvsem proti tistim delavskim voditeljem, ki se zavzemajo za revolucionarnejšo protivladno akcijo. Vlada je tudi obtožila sindikate, da so pri takp cn\ški delovni ljudje pa nočejo jev v<>jske in zahtevajo, naj Adenauer-Ne^v.vJada stori najprej vse, da bi se deihV*8 .združila in postala neodvisna °kratična dežela. o _y bonnskem parlamentu razpravljajo borožitve, po vsej Zahodni Nemčiji ptot?e zbirajo delavci in demonstrirajo 'vladi in armadi. oh»,Tlbanje za združitev Nemčije, ki je ------------—........ '»‘.'"•S cije pa pravijo, da mora združitev prinesti svetlejše perspektive glede družbenih in socialnih razmer. In nastopajo proti parlamentu in vladi, proti sistemu, v katerem ljudstvo ne sme odločati o tako velikih stvareh, kot je oborožitev. Podpredsednik sindikatov Reuter^ je na nekem zborovanju dejal: »Vprašam vas, kdo je pristojen, da v imenu ljudstva sprejema tako važne _ sklepe, kot je oborožitev. Menim, da je za takšen sklep pristojno samo naše ljudstvo.« Socialdemokratsko in sindikalno vodstvo se je sicer upiralo takim in podobnim zahtevam, toda Imdournik jih je odnesel s seboj. »Nemški manifest«, ki so ga sprejeli na zborovanju nasprotnikov oborožitve, je močno odjeknil po vsej Zahodni Nem- j J ČepraV ^ vaiIcIvii «• i oUnm r\_ kratov politiko sindikati ne ukvarjajo vplivajo na parlament. Toda kljub temu je gibanje proti oborožitvi vsak dan bolj močno. Ob koncu 1953. leta je nekaj mladincev ustanovilo »Skupino, ki noče služiti v - vojski zaradi svoje zavesti« in ta orga- Evropi m vsemu svetu, nizacija, ki prireja demonstracije in Zahodnonemški parlament, v katerem kem zborovanju vzklikal: »Vzgojiti moramo takšno mladino, ki bo šla v smrt s pojočim srcem in z besedo ,Deutsch-land‘ na ustnicah!« Vrhovni komandant nemške vojske bo nekdanji komandant Hitlerjevega afriškega korpusa, komandant suhozem-skih sil bo nekdanji načelnik Hitlerjevega operativnega štaba, komandant novega letalstva bo nekdanji komandant Hitlerjevega letalstva. Kdor si ne zakriva oči pred resnico, lahko vidi, kakšna bo ta armada, komu bo koristila in kaj bo lahko prinesla nizacija, ki prireja demonstracije zborovanja, je danes, najbolj znana v vsej Zahodni Nemčiji. Fantje, ki so člani te organizacije, pravijo, da bodo pozive za vojaško službo odklonili. Ameriški Galupov inštitut je hotel oceniti razpoloženje nemške javnosti in ugotovil^ da je 60 °!o Nemcev proti oborožitvi in 66®/« volivcev za socialdemo- Nemški parlament ne predstavlja več volivcev. Adenauer je izgubil vc SaiJieDl tudi gibanje proti oborožitvi, je ga ustava dopušča, s 1? proti 15 glasi Vrt ° vso Zahodno Nemčijo. Podobno je vendar mnoge lokalne organizacije - Otirniv- je pri drl v dolino in nn,,njc“ n,,A*{ nKmiilvi -_-j vse, kar je dosegel, gibanje vodijo socialistični in kalni voditelji, vodijo ga in se ga i pi . - ... .uu.tci. Adenauer je •prav so v vodstvu socialdemo- Zahodne velesile mu sicer pomagajo, zavrnil^ predlog o plebiscitu, ki hvaiij0 (Churchill je pred nedavr dopušča, S i? proti 15 glasovom :«»1 «Iq i«. \ rlnn n linr nn innmpfn« hirajo podpise proti obrožitvi. zbornjej" — po- Mladi dejai Meščanske bolezni. Lenin je nekoč da bodo nemški revolucionarji, staj8n bodo jurišali na železniško po-dosi v pili peronske karte. In res so .že velikokrat kupovali neronske 8 In bi jih hoteli kupiti tudi sedaj. lhorn Socialnodemokratskem vodstvu je Že 88v struja, ki jo je parlamentarizem he Sl^ao načel, in meni, da proletariat «*r tiien/ n ne dovoljujeta ustava in ps bojp * meščansko večino. Ti ljndj e v boju proti pariškim sporazu-tiporabljati nobenih ukrepov, ki uojn ' “icsittnsno večino, n i tajni radikalnih metod in jim h ker ** 1 * — J11 rlJ .ker menijo, da je vsako v kaj °lucionarnejšc ljudsko gibanje arla-je se naspro- vsako večje sindikalno delavci zborujejo in pozivajo sindikalne voditelje, naj obiščejo njihove tovarne med južino, da bodo slišali, kaj misli proletariat o oborožitvi. Na nedavnem kongresu nemških sindikatov so eno-dnšno obsodili oborožitev. Bavarski sindikat je zahteval referendum. Štrajk v Ruhru je odjeknil kot mogočna delavska akcija proti kapitalistom, ki hočejo izriniti delavske predstavnike iz tovarniških odborov, da bi lahko nemoteno oboroževali Nemčijo. Invalidi so z berglami pretepli Theodorja Blanka, bodočega vojnega ministra. V Hamburgu sc je nekaj tisoč delavcev spopadlo s °ovala policijo. V dvorani frankfurtskega vele- Evropi, sejma je govoril Adenauer za oborožitev, več tisoč delavcev pa je pred vrati velesejma demonstriralo proti oborožitvi, in policaji so metali mednje solzilne bombe ter jih pretepali ima Adenauerjeva klerikalna stranka večino, bo skoro gotovo ratificiral pariške sporazume m oborožil Zahoano Nemčijo. Sedanja francoska vladna kriza sicer nekoliko škoduje ustanovitvi evropske vojske, toda v Londonu in Washingtonu pravijo, da bodo Nemčijo oborožili in evropsko vojsko ustanovili tudi brez Francije. V Španiji so nemški magnatje že zgradili tovarno, ki izdeluje prva letala za nemško vojsko. Nemški karteli so pripravi ieni. Čez nekaj tednov bo ogromen nemški industrijski stroj izdeloval orožje. Kam drži ta pot? K pomiritvi nasprotij v Evropi, k združitvi Nemčije, k mirnemu in enakopravnemu življenju evropskih narodov — prav gotovo ne. Odnosi med Vzhodom in Zahodom bodo še bolj zaostrili, nemška armada bo okrepila reakcionarne sile v "-----1 in Nemčija bo ostala razkosan*. •oletariat in ne odklanjajo orožja zaradi orožja, nasprotuje oborožitvi in zahteva, naj temveč zato, ker vedo, da bi bila nem- velesile zapuste Nemčijo, da se bo lahko ška armada pod komando maščevalnih združila, postala neodvisna in demo-Hitlcrjevih oficirjev najbolj reakcio- kraticna dežela, ki bo sodelovala z vsemi gubil večino, agajo, ga nedavnim dejal, da je Adenauer najpametnejši nemški državnik po Bismarcku) in pravijo, da je kancler zato moder mož, ker je med bogatim stricem in Stalinom Groznim, med rajem in peklom, izbral raj bogatega strica iz Amerike. Toda vsa ta podpora Adenauerju bolj škoduje kot koristi. Pred letom dni so se Nemci res zelo bali Rusov, danes pa se bolj Rusov boje oborožitve. kot Nemški delavci sicer niso pacifisti Zaradi vsega tega nemški pri -i-i- —s;- ---------------At-----*i- nasprotuje oborožitvi m zahte narna armada v srcu Evrope, ki bi do val a nemškemu proletariatu in vsej Nacistična nevarnost k(/ajl bi ško- miroljubnimi silami sveta. In zato tudi nemški delavci obsojajo vodstva evropskih socialističnih strank, ki podpirajo ameriške imperialistične načete, in se v teh, za Nemčijo in Evropo tako usodnih dneh uveljavljajo kot zagovorniki danes v prej. Nekdanji Hitlerjevi petolizniki se "spet reakcionarnih "sil. lahko vidimo pruske „ 8edemokratičnega. ke hnv°dstvu socialnodemokratske stran-i , so tudi ljudje, ki zahtevajo, naj teh e*8yci npro z vsemi sredstvi. Vpliv veeii °c,alisticnih voditeljev je vsak dan *ti«dn Z8k„aj z njimi je milijonska ar-'ektL Proletariata, ki ni čakala na di-e socialnodemokratskega in sindi- ______ , gumijevkami. ndikalno vodstvo je pred dnevi po-alo parlament, naj odloži ratifikacijo pariških sporazumov, ^ dokler vlada ne bo izkoristila vseh možnosti za sporazum s Sovjetsko zvezo glede združitve Nemčije. čeprav je sedanjost dokaj temna vendar je nemški proletariat prepričan da bo bodočnost njegova. Pred mnogimi leti je slavni nemški Adenauerjeva vlada odgovarja z na- nekdanje nacistične generale, L__ Tl —11 21 -- — —_— 11 — — 1 - — 1 eln cnnclili n a cvnkn/ln 1 aIIi ne Ct siljem. Policaji so zaprli nekaj sto delavcev. Adenauer zmerja ljudstvo in pravi, da nikakor ne bo dopustil, da zbirajo in zopet lahko vidimo pruske škornje, uniforme, čelade, odlikovanja in slišimo vojaške koračnice. V Stuttgartu so pred nedavnim zborovali Hitlerjevi propagandisti. V Heidelbergu se je sestal nacistični afriški korpus. Aden- pesmk..Hemrich Heine v svoji pr mtvi auer je v svojo vlado sprejel tri nek- *J;emcija« zapisal: ... —— j;.-..: ;n nozdravil »Ti si le prikazen iz pravljic in bajk z vso svojo vojaško gospodo! Daj, lezi in spi — brez tebe naš rod si sam poiskal bo svobodo .. . - Janez Voljč danje esesovske voditelje in pozdravil ki so jih spustili na svobodo. Lothar Stener, eden izmed voditeljev vojaške in nacistične organizacije »Stahlhelm«, pa je na ne- ferenl. Lami je bilo v podjetju nad 200 nesreč, letos pa že samo 180. Delo delavskega sveta in upravnega odbora je bilo zadovoljivo. Tudi odnosi s sindikalno podružnico so biili pravilni. Letos se sindikat in tudi organi delavskega upravljanja predvsem zavzemajo z® nagrajevanje po učinku dela in Le-ti pa bodo prej ali slej spoznali, pravijo, da je treba pri določanju da je njihovo mesto v sindikatu. 1 ’’ 1 V razpravi so precej govorili o nezgodah v rudniku. Nekateri so menili, da vse prepogosto zvra-čajo krivdo za nezgodo na ponesrečenca. Sindikat je zavzel stališče, naj se proglasijo usnjeni škornji s trdimi obodi za zaščitno sredstvo, s čimer bi odpadlo veliko nezgod. realnih norm predvsem upoštevati kakovost izdelkov. Člani so živahno razpravljali o vzgoji steklarskega kadra. Dobršen del članov je menil, da bi morali naraščaj vzgajati že kar v steklarni. Vajenci naj bi delali 9 mesecev v tovarni, 5 meseca pa naj bi obiskovali strokovni tečaj. 1 Samo lani so za higiensko tehnično Drugi pa so trdili, da je sedanji zaščito izdali 19 milijonov dinarjev, način vzgoje steklarjev v steklar- Rudarji prav radi zahajajo v ski šoli Rogaška Slatina pravilen, sindikalni počitniški dom »Franca Sedaj imajo v tej šoli 30 svojih Salomona« na Partizanskem vrhu. To je zelo razveseljivo, saj je rudarjem potrebno gibanje na svežem zraku. Naj omenim še to. da se je storilnost dela na odkopih dvignila lanj v primeri z letom 1953 od 4.80 na 5.30 ton na moža S. G. Vajencev. Tajnik podružnice je v razpravi omenil, da bi morali še bolj poskrbeti za primeren letni oddih članstva v letov!ščairskih krajih. Predlagal je, naj bi vse steklarne skupno najele dom v Criikvernici. Viktor Rački NA PLENUMU REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA GOSTINSKO TURISTIČNE STROKE SO RAZPRAVLJALI 0 NAGRAJEVANJU in družbeni prehrani ter organizacijskih stvareh Na zadnjem zasedanju plenuma I seženih zaželenih uspehov. Omeniti Republiškega odbora Sindikala de- je predlog gostinske zbornice LRS, lavcev in nameščencev gostinsko- da bi naj obrati, ki skrbe izključno turistične stroke, ki je bilo pretekli za družbeno prehrano, ne imeli teden, so razpravljali o l.ovem na- istih dajatev kakor druga gostinska činu nagrajevanja. Po novih pred- podjetja. Imeli naj bi ugodnosti pri piših določa OLO odstotek plač- nabavi kurjave, plina in elektrike nega sklada na podlagi prometa, (olajšave, ki veljajo za gospodini-Doseženi višek morajo gostinska stva). če bi v tem pogledu uspeli, podjetja odvajati. OLO po svojem bi bile cene prehrane znatno nižje. preudarku odstopa del tega dobička gostinskemu podjetju za investicijske namene, del viška pa lahko določi za posebno nagrajevanje gostinskih delavcev. Gostinski obrati se bodo torej morali z okrajnimi ljudskimi odbori sporazumeti za ustrezajoč plačni sklad z ozirom na promet dotičnega gostinskega podjetja. Na zasedanju je bilo sklenjeno, Na zasedanju je bila izrečena graja nedelovnim odbornikom. V gostinstvu je še precejšnje število rostinskih delavcev neorganiziranih. Zavedati se moramo, da ima tudi ta sindikat pomembno vlogo v našem gospodarstvu in da zavise uspehi od aktivnega udejstvovanja odbornikov. To pa ne samo v pogledu reševanja tarifnih vprašanj, temveč od udejstvovanja na vseh da je treba urediti tudi vprašanje področjih javnega življenja in pred nadurnega dela v gostinstvu. j vsm pri vzgoji kadra. Tudi turizem V razpravi o družbeni prehrani ! je povezan z deom gostinskih deje bilo ugotovljeno, da še ni do- i lavcev č. GOSPODARSKE NOVICE OB SEJI ZBORA PROIZVAJALCEV LJUBLJANSKEGA MLO Ali jc odločitev premišljeno? ekonomsko neenakopraven položaj kolektivov. Ob taki odločitvi bodo nagrajeni tisti kolektivi, ki so že doslej slabo, gospodarili in kaznovani kolektivi, ki so kljub slabostim starega plačnega sistema vendarle stremeli za napredkom v proizvodnji Izhodišče za gospodarjenje v tekočem letu bo potemtakem zopet za vse — neenako, to pa prav gotovo ni smisel novega plačnega sistema in določil, da sme ljudski odbor zvišati ali znižati obračunski sklad plač. Zmotno je misliti, da bo mogoče ta neenakopraven gospodarski položaj podjetij »ozdraviti« s takšno ali drugačno delitvijo dobička, če ljudski odbor že pri oblikovanju obračunskega sklada plač ne upošteva vseh stvari, ki vplivajo na proizvodnjo. Nekateri člani Zbora proizvajalcev so pravilneje razumeli smisel teh določil in ugovarjali enakemu povečanju obračunskega sklada plač za vsa podjetja. Drugi so predlagali 5 % zvišanje sklada plač tistim podjetjem, ki bi zato zaprosila in so do povišanja upravičena. Toda očitno je, da so ti preudarnejši člani ostali v manjšini, Okrajni ljudski odbor Ljub- Na zadnji seji Zbora proizva- | položaju, ne kaže metati vse v en jalcev MLO Ljubljana je bil spre- koš. Če ljudski odbor prisodi jet sklep, o katerem bi resno po- vsem podjetjem enak povišek dvomili, če je bil dobro premiš- sklada plač, ne glede na okoli-ljen. Člani Zbora proizvajalcev ščine, ki govore proti temu, po-so bil na tej seji seznanjeni s | tem še vnaprej uzakonjujejo predlogi inštrumentov za okrajni družbeni plan, ki jih je izdelal Svet za gospodarstvo MLO Ljubljana. Med obrazloženimi predlogi je vsekakor omembe vreden tisti, ki govori, kako naj bi mestni ljudski odbor izkoristil pravico, da zniža oziroma poviša posameznim gospodarskim organizacijam plačni sklad do 5 %. Svet za gospodarstvo je predlagal, da je treba načeloma — izjeme so dopustne — vsem podjetjem povečati obračunski sklad plač za 5 %. Obrazložitev za to pa je nekako tale: v tako kratkem času bi bilo nemogoče objektivno pravilno razporediti podjetja tako, da bi lahko v različni višini dovoljevali povišanje obračunskega sklada plač... Za pravilno razporeditev" podjetij ni potrebnih inštrumentov... Nihče ne trdi, da je časa na pretek, da je to opravilo lahko in da bi bila takšna ali drugačna ocena podjetij že tudi do potankosti pravilna in plačni sklad v tem ali onem podjetju pravilno odmerjen. Toda, če se odgovorni činitelji odločijo za takšno rešitev in velikodušno povečajo obračunski sklad plač tudi tistim podjetjem, ki tega ne zaslužijo, ali tistim, ki zato doslej niso bili zainteresirani, je to, kot pravimo navadno »linija najmanjšega odpora«. _ Povsem jasno je, zakaj so dobili letos ljudski odbori pravico in možnost povišati ali znižati obračunski sklad plač posameznim gospodarskim organizacijam do 5 %. S tem inštrumentom naj bi ljudski odbori na svojem področju omogočili tistim organizacijam, ki so že doslej dobro gospodarile še nadalnjo vzpodbudo za boljše gospodarjenje. Kjer pa bi se odločili za znižanje, bi to storili zavoljo tega, ker so pač tiste gospodarske organizacije, ki bi jih takšna odločitev prizadela, doslej izrabljale administrativen način oblikovanja plač, si poviševala obračunski sklad plač na primer s papirnato prekvalifikacijo delavcev in podobno. S tem inštrumentom naj bi torej ljudski odbori ne povečevali plač na sploh, temveč ga uporabili individualno za posamezne gospodarske organizacije zato, da še bolj vzpodbudijo bolje organizirane gospodarske organizacije in odpravijo nepravilnosti, ki jih je pustil dosedanji plačni sistem. Tudi v Ljubljani niso vsa istovrstna ali raznovrstna podjetja v enakopravnem ekonomskem položaju in ne gospodarijo enako. Nekje imajo boljšo, drugje slabšo organizacijo dela in je zavoljo tega tudi storilnost kaj različna. Ponekod so norme ukinili, drugod so jih obdržali in te so napete tako, da jih delavci pre-nekaterih podjetjih so kvalifikacijski sestav delavcev zvišali na papirnat način in si neopravičeno pridobili večji sklad plač. Prav zavoljo tega, ker podjetja različno gospodarijo, ker so v različnem ljana okolica je ubral drugačno lljana uzakonili inštrumente druž-pot. Tam sedaj proučujejo, kako benega plana za leto 1955, poseb- so podjetja gospodarila v zadnjih letih, kakšen je bil njihov finančni uspeh, kako je v podjetjih z normami, kako z oceno delovnih mest, kvalifikacijskim sestavom delavcev, proizvodnostjo dela itd. Z vsemi tema podatki bodo dobili pregled v kakšnem položaju je to ali ono podjetje. In na osnovi tega se bodo lahko odločili, za koliko odstotkov naj bi temu ali onemu podjetju povišali obračunski sklad plač. Kakor pravijo na Tajništvu za gospodarstvo, se nikakor ne mislijo odločiti za linearno poviševanje.obračunskega sklada plač, ker bi s tem odvzeli vzpodbudo za dobro go-segajo le za nekaj odstotkov. V spodarjenje tistim podjetjem, ki so že doslej pokazala smisel za gospodarjenje. Podkomisije okrajnega ljudskega odbora bodo v po jet j ih s praktične strani proučile, v koliko se podatki okrajnega ljudskega odbora skladajo s podatki podjetij. Zbor proizvajalcev bo predloge podkomisij prouči in šele potlej se bo okrajni ljudski odbor odločil, za koliko odstotkov bo povišal posameznim podjetjem obračunski sklad plač. Trditve, ki jih je bilo slišati na zasedanju Zbora proizvajalcev MLO Ljubljana »o kratem času« za to opravilo, so torej kaj dvomljive. Predno bodo odborniki Mestnega ljudskega odbora Ljub- no tiste, ki zadevajo plačni sistem, bodo morali dobro pretehtati, kakšne posledice bo imelo tako ali drugačno poviševanje obračunskega sklada plač. Vedeti je namreč treba, da če bi hoteli s tem inštrumentom samo poviševati plače, potem bi lahko to storili gospodarski organi že kar z uredbo. Ker pa gre za tenko-vestno presojo, kdo je do povišanja obračunskega sklada plač upravičen in kdo ne, je to delo prepuščeno ljudskim odborom, ki lahko in morajo to upravičenost najbolj objektivno oceniti. Dore V Kopru in okolici so zgradili vrsto novih podjetij, ki potrebujejo veliko električne energije. Zato so zgradili tudi močno transformatorsko postajo O VLOGI IN NAJVAŽNEJŠIH NALOGAH OKRAJNIH KOMISIJ ZA PLAČE BODIMO DOSLEDNI Za zadeve, ki so v zvezi s plačami v gospodarstvu, imajo po uredbi o delitvi celokupnega dohodka gospodarskih organizacij in uredbi o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij zelo e pomembno vlogo ljudski odbori okrajev, mest in mestnih občin s posebnimi pravicami. Na podlagi omenjene uredbe o plačah pa so ustanovljeni še novi državni organi, to so komisije plače v gospodarstvu. Pristojnosti ljudskih odborov določene deloma v uredbi o delitvi celokupnega dohodka gospodarske organizacije (gl. zlasti v 44.-47. čl. ter v 62., 72., 78, in 87. čl.). To so predvsem tiste odločitve ljudskih odborov, s katerimi dr- — ti neposredno vplivajo oblikovanje Z doslednim uresničevanjem socialističnih načel nagrajevanja se borimo ZA BLAGOSTANJE (Nadaljevanje s 1. str.) dvig proizvodnosti, nič manj važna ni pobuda podjetja kot celote za dosego istega cilja. Ljudski odbori bodo prav ravnali le, če bodo upoštevali materialni obseg proizvodnje dosežene v preteklem letu in višino zaslužkov, ki so jfh delavci prejeli ra doseženo proizvodnjo. Na teh postavkah sloni naša življenjska raven ob vstopu v leto 1955. To pomeni, da morajo biti prejemki delovnih ljudi v celoti sedaj taki, kot lansko leto, nikakor pa ne manjši. V celoti pravim! Ker to ne pomeni, da ne bodo posamezniki (ali skupine posameznikov), ki so neupravičeno prejemali več, sedaj prejemali, ker je njihov učinek dela majhen, manj in tisti, katerih delovni učinek je večji, pa so doslej prejemali manj, odslej prejemali več. Vendar to se zravna tako, da naj celokupni plačni fond ostane isti. Ljudski odbori smejo gospodarskim organizacijam povišati ali znižati obračunske plače do 5 %, zlasti pa, prepustiti ustrezni del dobička, ki ga uporabijo za povečanje plač nad obračunskimi plačami. S tem je dana vsa možnost, da obdržimo lanskoletne zaslužke in lanskoletno višino življenjske ravni celo dvignemo. Nekatera podjetja pa so preteklo leto ustvarjala neobičajne viške s pretiranim dvigom cen, oziroma z dohodki, ki niso bili rezultati večje storilnosti. Tak višek jim v bodoče ne more pripadati. Prav tako pa bo letos upoštevati morebitno večjo pravico do dobička tistim delovnim kolektivom, katerim bi po doseženih uspehih že lani več pripadalo. Pri razdeljevanju razpoložljivih potresnih sredstev je vsakemu delovnemu kolektivu priznati le toliko, kolikor mu po vloženem delu pripada. Obračunske plače bodo nižje tudi v tistih kolektivih, Iti. so lansko leto neopravičeno, pa če tudi z odobrenjem okrajnega ljudskega odbora spremenili kvalifikacijski sestav zaposlenih. Kakšne kvalifikacije se priznavajo v letošnjem plačilnem sistemu je navedeno v navodilu k uredbi o plačah v gospodarstvu. Letos moramo odpraviti umetne papirnate kvalifikacije, če želimo, da bomo v bodoče brez težav lahko dalje izgrajevali soliden tarifni sistem. Kjer so v preteklem letu nekatera podjetja zaradi posebnih proizvodnih pogojev opravičila povečanje plač na račun zvišanja kvalifikacij, imajo ljudski odbori možnost razliko nadoknaditi s tem, da puste gospodarski organizaciji ustrezni del dobička. Pri tem pa vse formalne — administrativno dosežene kvalifikacije dosledno ukinemo. V zadnjem času opažamo tež- njo nekaterih podjetij, da sl s prekomerno zaposlitvijo novih delavcev povečajo obračunske plače. Zlasti sindikati, ki smo sicer dolžni stremeti, da se čim-preje in vsakdo primerno zaposli, obsojamo take špekulativne pojave, ker ne pomenijo nič drugega kot izigravanje naših, z določenim ciljem postavljenih predpisov in močno škodujejo učvrstitvi našega gospodars-tva, s tem pa tudi realnemu dvigu življenjske ravni. Navodila k uredbi o plačah v gospodarstvu govorijo, da se od izračunanih obračunskih plač odštejejo presežni stroški potnih, terenskih dodatkov, prevoza delavcev itd. To navodilo bo vsekakor moralo biti spremenjeno, ker so tudi lanskoletne obračunske plače po posamejmih kvalifikacijah bile netto, to se pravi z ničemer obremenjene. Če bi ta ukrep ostal v veljavi, bi vplival na znižanje obračunskih plač, kar pa ne bi bilo v skladu z načeli letošnjega plačnega sistema. Ljudski odbori, komisije za plače, sindikati, strokovne zbornice in gospodarske organizacije nosijo veliko odgovornost za dosledno uresničenje letošnjega plačnega sistema. Kako bomo gospodarili zavisi od nas vseh, od nas vseh je odvisna hitrejša rast vsesplošnega blagostanja. Mavricij Borec plačnega sklada, na delež dobička, ki se uporabi za povečanje plač in na njegovo razdeljevanje. Pristojnosti ljudskih odborov določa tudi uredba o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij. Med temi je predvsem omeniti pravice, da ljudski odbori po svojem predstavniku sodelujejo pri obravnavanju osnutkov tarifnih pravilnikov in da samostojno potrjujejo te pravilnike. Za to potrjevanje lahko ljudski odbori imenujejo svojo posebno odbor-niško komisijo. Komisije za plače v gospodarstvu so novi stalni državni organi. Njihove pristojnosti so določene zlasti v 11. čl. komisijah plače v gospodarstvu. Pomembne so njihove naloge, obsežna in odgovorna so njihova pooblastila. Ustvariti si morajo točen pregled o višini tarifnih postavk, o gibanju zaslužkov, o delovnih mestih in delih, ki so normirana in ki niso, o izpolnjevanju norm itd. Poznati morajo dejansko stanje, nadzirati in ugotavljati izvrševanje predpisov, skladnost norm s tarifnimi postavkami, skladnost le-teh s proporci družbenega plana in z gospodarsko politiko. Zaradi odprave morebitnih neskladnosti imajo komisije pooblastila, da izdajo učinkovite ukrepe. Pristojnosti ljudskih odborov okrajev, mest in mestnih občin s posebnimi pravicami in pristojnosti komisij za plače so med seboj razmejene. To razmejitev je treba upoštevati. Protizakonito bi ravnale komisije za plače, ki bi prevzemale pristojnosti ljudskih odborov. To bi bilo tudi politično nepravilno, kajti sedaj so tudi ljudski odbori poleg organov gospodarskih organizacij in sindikalnih organov (zlasti okrajnih sindikalnih svetov) neposredni, aktivni nosilci in oblikovalci tarifne politike tako v okraju kakor tudi v posameznih gospodarskih organizacijah. Za to pa je poleg drugega zlasti potrebno, da svoje pravice in dolžnosti dosledno in v duhu načel imenovanih uredb izpolnjujejo komisije za plače. Od njihovega dela je odvisno predvsem kako bodo uresničevana načela in smotri tarifne politike. Republiška komisija za plače v gospodarstvu smatra^ da so v sedanjem obdobju najvažnejše naloge komisij za plače, da v sodelovanju s sindikati in zbornicami proučujejo plačilni sistem v gospodarstvu, da s strokovne strani pomagajo pri uvajanju plačilnega sistema in norm ter da sodelujejo pri tarifnem pravilniku in pri pravilnikih o normah. V tem obdobju te naloge pomenijo, da je treba zagotoviti pravilno in dosledno uporabo vseh tistih inštrumentov, ki so namenjeni realizaciji temeljnih načel in smotrov nove uredbe: zaslužki posameznikov in sredstva kolektiva morajo biti neposredno odvisni od uspehov njihovega dela. Temu nasprotna so razna stremljenja po linearnem poviševanju tarifnih postavk in plač, po splošni m enakomerni uporabi samo tistih pooblastil, ki omogočajo taka povišanja ne glede na organizacijo in storilnost dela, proizvodne stroške, delovne pogoje itd. Komisije za plače izpolnjujejo sedaj te naloge predvsem s proučevanjem določb uredbe o plačah delavcev gospo- darskih organizacij, instrumentov plačnega sistema z njihovim pojasnjevanjem delovnim kolektivom, z dajanjem strokovne in pravne pomoči, z zbiranjem, analiziranjem in medsebojnim primerjanjem dokumentacijskega gradiva, ki služi podjetjem za izdelavo osnutkov tarifnih pravilnikov s proučevanjem nastajajočih problemov in pojavov, z odkrivanjem in odpravljanjem njihovih vzrokov itd. V tem obdobju so podjetja dolžna izdelovati osnutke tarifnih pravilnikov in pravilnikov o normah. Ta dela so v izključni pristojnosti upravnih odborov podjetij in njihovih komisij. Komisije za plače se sicer vanj ne morejo neposredno vmešavati. Vendar pa so dolžne skrbno zasledovati potek izdelave osnutkov. Kot nadzorni organi so upravičene seznanjati se z njihovo vsebino. Če ugotove morebitne nezakonitosti ali opustitve obveznih določb v pripravljajočih se osnutkih, morajo upravne odbore podjetij nanje opozoriti. Čeprav nimajo pravice, z odrejanjem posegati v to delo: lahko nanj učinkovito vplivajo s pojasnjevanjem, z nasveti, z opozarjanjem na morebitne nepravilnosti in na njihove posledice. O izdelovanju predlogov tarifnih pravilnikov in pravilnikov o normah, o pojavih in proolemih, ki pri tem nastajajo, morajo komisije za plače sproti seznanjati tudi ljudske odbore in zlasti zbore proizvajalcev (event. tudi svete za gospodarstvo). Z izpolnjevanjem svojih nalog morajo namreč zagotoviti, da bodo mogli ljudski odbori uspešno opra-sistemu. To so sedaj zlasti obravnavanja viti naloge, ki jih imajo v plačnem osnutkov tarifnih pravilnikov in njihovo potrjevanje, kar je v izključni pristojnosti delavskih svetov, ljudskih odborov in sindikalnih organizacij in ne spadajo v pristojnost komisij za plače. Pač pa morajo te pripraviti in obdelati gradivo# na podlagi katerega bodo lahko predstavniki ljudskega odbora uspešno sodelovali pri obravnavanju osnutkov tarifnega pravilnika v smislu 2. odstavka 13. člena uredbe o plačah delavcev io uslužbencev gospodarskih organizacij oziroma bodo ljudski odbori sami na svojih sejah, ali njihove posebne v ta namen imenovane odborniŠke komisije odločale o pritrditvi v smislu 14. člena navedene uredbe. Obravnavanje in potrjevanje ni upravno in tehnično opravilo, temveč *- ** ’ “ --nAi— to akti tarifne politike, zagotove realizacijo proporcev in načel tarifne po- ki naj drnžbenih planov litike. Ukrepi tarifne politike, ki jih mo-j rajo izdati ljudski odbori, so tudi ukrepi po določbah 46., 47., 62., 72., 78. in 8?» člena uredbe o delitvi celokupnega dohodka gospodarskih organizacij. Komisije _ za plače so dolžne na podlagi analiz, organizacije dela in gospodarskega stanja podjetij pripraviti gradivo in predloge, da bodo lahko ljudski odbori čim boljše odločili. . S takim izvrševanjem svojih odgovornih pravic in dolžnosti v sedanjem obdobju, s pravilnim odnosom do ljudskih odborov, z razvijanjem odnosov med državnimi organi za zadeve plač v gospodarstvu bodo komisije za plač® zagotovile dosledno uporabo instrumentov plačilnega sistema zaradi njegovih načel smotrov. Republiška komisija plašče S SEJE PREDSEDSTVA RS SINDIKATOV SLOVENIJE NAŠA MORALNA OBVEZA (Nadaljevanje s I. strani) mnenja, da ne pomeni nov plačni sistem prav nič drugega, kot nov pritisk na delavce, da bi pri isti plači več delali. V marsikaterem upravnem vodstvu podjetja vneto računajo, kako bi se le kje našla kakšna luknja v uredbi, skozi katero bi se dalo dobiti večje plače, hodijo spraševat v druge republike in skušajo, ravnajoč se po zaostalejših podjetjih, priti do nekih šablonskih »družbenih« izračunov, ki naj bi postali kopita, po katerih naj bi sestavili vse tarifne pravilnike. In takim težnjam so ponekod celo sindikalni odborniki nasedli. Kdorkoli uredbe pozna, bo spoznal, da bo »ta kratko« potegnil tisti, ki se jih ne bo držal. Letos slabo odreže tisti, ki lani uredb ni izpolnjeval, naslednje leto bo še bolj prizadet itd., saj j se naš gospodarski sistem vedno bolj izpopolnjuje. Vedno manj bo »lukenj«, skozi katere bi se lahko izmuznil. Istočasno pa bo tudi trg vedno močneje pritiskal na nedisciplinirane gospodarske organizacije. Pri vsem tem velja še nekaj vedeti: Načela, na katerih temelje naše gospodarske uredbe so marksistična načela, spoznanja objektivne družbene stvarnosti in ne taka, ki se jih je nekdo morda izmislil po svoji volji in podobi. Za vse nas, zavedne delavce, so ta načela moralna obveznost, ob kateri ne moremo in ne smemo sklepati nobenih kompromisov, če hočemo dobro in smotrno gospodariti, to je tako, da bomo vsak dan boljše živeli. S prstom pokažimo nanje Podoba je, da v sindikatih še nismo prodrli z mislijo, da je ta sistem v dobro delavcem in da je prav lanski sistem, ki ni vzpodbujal k večji storilnosti kriv, da slabše živimo kot prejšnja leta. Tu niti ne gre za norme, saj imamo delavci z njimi že iz teh let toliko izkušenj, da jih je med dobronamernimi le malo, ki niso prepričani, da so jim norme v prid, saj za več in boljše dela tudi več zaslužijo. Pač pa je nekaterim, ki so sploh proti nam, uspelo prepričevati del delavcev, j da je ta sistem že v načelu za nič. Kdo daje ton tistim govoričenjem o priganjaštvu, kdo govori o slabih plačah, noče pa ničesar slišati o produktivnosti, kdo išče luknje v uredbah itd.? Njih je treba iskati, v vrstah tistih ljudi, ki jim je kapitalist ustvaril nadvse priviligiran položaj zato, da so mu zvesto služili. Zdaj, ko smo prišli na pametno ekonomsko politiko, so začutili, da jim cena raste. Istočasno pa tudi vedo, da tistega, kar jim je kapitalist dajal, pri nas ne bo- do dobili Vedo tudi da vsi skupaj s plačami nismo zadovoljni da bi radi imeli več in iščejo prijatelje med nezavednimi delavci, da bi zbudili nevero v ves sistem. Niso pri nas začeli razprave o tem, da se z našo plačo ne da živeti, tisti, ki res malo zaslužijo. To govoričijo tisti, ki dobro žive in dostikrat se je izkazalo, da so med njimi tudi dolgoprstneži, ki so živeli na delavskih žuljih, pred delavci pa so se kazali kot delavski zagovorniki. Vse to je hudo povedano, le da dostikrat drži. Med njimi je treba zatorej tudi poiskati tiste, ki vlivajo nevero v naš sistem in gospodarsko politiko, ki so jih polna usta slabega življenjskega standarda, ničesar pa nočejo slišati o večji proizvodnosti. Vse take je treba poiskati in s prstom pokazati nanje kot na naše sovražnike, ki skušajo kolektiv voditi za nos, kajti, če jim bo nasedel, bo sam plačeval njihove slabe račune. Manj govorenja in več dela, da bodo načela politično uveljavljena To je tudi političen boj za socialistične proizvodne odnose in za boljše življenje. Sindikalni odborniki ga ne smejo razumeti, kot le neko vsesplošno propagando za naš gospodarski sistem, ki ga izpopolnjujemo. Ce bi ostali le pri besedah, ne bi pa se trudili, da bi bila načela, na katerih temelji, uresničena, bi pravzaprav ne storili dosti. Napak bi bilo, če bi le govorili na primer o razponih, pri sestavljanju tarifnega pravilnika bi pa na to pozabili. Zato morajo sindikalni odborniki najprej poznati uredbe in načela, na katerih le-te temelje, proučiti razpone v plačah, kvalifikacijsko strukturo podjetja, delovne učinke itd. in vse to kar neposredno uveljaviti v tarifnem pravilniku, saj že sami predpisi zahtevajo skladnost vseh teh činiteljev. Ce tega ne bomo storili, se bodo brž našli neodgovorni ljudje, ki bodo napravili take izračune, da bo pozneje potrebna administrativna intervencija. To so pa zelo neprijetne stvari, ki se jih bomo pač morali poslužiti, da bi se obvarovali še večjih nevšečnosti in škode. Kdor več zna, več velja Občni zbori kajpak ne bi smeli ostati le pri tem. In kadar govorimo o zaslužkih, moramo ob vsaki priliki vztrajati pri tem, da je vsak član delovnega kolektiva nagrajen in plačan po tem, kar napravi. To je naše stališče — ne zato, ker smo se ga letos spet spomnili — marveč zato, ker je to marksistično načelo, ker brez tega ne bo napredka. Zato je treba to vsakemu pošteno povedati, ne da bi se bali pritiska zaostalejših. Cim pa se zavzemamo za tako stališče, potem nam je takoj tudi jasno, da bodo morali sindi- kati veliko bolj kot doslej skrbeti za strokovno izobrazbo delavcev, da bodo tisti, ki danes slabo zaslužijo zavoljo tega, ker malo znajo lahko boljše delali in več zaslužili. Izobraževanje smo v sindikatih precej odložili s svojih pleč. Takrat, ko smo ustanavljali »Svobode«, smo si od njih preveč naenkrat obetali. Le-te nosijo še vse preveč pečat umetniško amaterskega udejstvovanja in so manj usmerjene na družbeno usposabljanje delavcev. To smo preložili nanje, izobraževanje je pa ostalo nekakšno peto kolo, s katerim se skorajda nihče ne ukvarja. Cim govorimo o plačevanju po delu, postane izobraževanje delavcev neodložljiva stvar, saj bo sicer nastala ob naši današnji produktivnosti vrsta socialnih problemov. Stvar je namreč taka, da s tem sistemom nagrajevanja odbiramo vsakemu delavcu možnost, da lahko v tovarni več zasluži, če bo dal več od sebe. To pa bo dosegel, če bo strokovno vse sposobnejši. Vse to pomeni, da bomo morali v sindikatih razmišljati o sistemu nekakšnega dopolnilnega strokovnega šolstva na primer večerni strokovni tečaji, šole, predavanja itd., ki naj jih prirejajo gospodarske organizacije ali združenja. Skoraj vsaka večja tovarna v tujini prireja take tečaje in šole, sprejema delavce iz drugih tovarn na prakso itd. Tudi med našimi podjetji je dovolj takih, ki imajo sposobne strokovnjake, da bi vodili take ustanove. Ni treba misliti, da je moč iti na prakso le v tujino, saj še tega, česar se doma lahko naučimo, ne izkoristimo dovolj. Sami sindikati pa bodo morali mrsltli na to, da bodo ustanovili šole za člane delavskih organov upravljanja. Take šole imajo drugod po svetu (Nemčija, Švedska), kjer delavci še zdaleč nimajo toliko besede v upravljanju podjetij kot pri nas. Sindikati so dolžni pomagati svojim članom Naslednja stvar, o kateri so razpravljali že na zadnjih plenarnih zasedanjih Centralnega ih Republiškega sveta sindikatov P? je, da morajo sindikati dosti boli kot doslej skrbeti za gmotni po-ložaj delavcev z nizko plačo. Danes stvari tako stoje, da j® hrana v menzah tako draga, da delavec niti pomisliti ne sme, da bi se tam hranil. Seveda se po* tlej zgodi, da gre delavec v menzo le h kosilu, večerjo si pa safl1 pripravi, dostikrat niti tega n®' Zato je že plenum priporočil vrsto ukrepov, da bi pomagali tistim delavcem z nizko plačo-Sedaj se pripravljajo razni ukrepi, da bi bila hrana v menzah lahko cenejša (oproščene hod® bržčas vseh družbenih dajale* plin in elektriko bodo dobival® po gospodinjskih cenah itd), sindikalna vodstva pa naj bi dal® pobudo za ustanovitev novih delavskih menz in zlasti obratnih kuhinj. Najmanj to so sindikai1 dolžni storiti za svoje člane. To je nekaj misli iz razprav® oh prvi točki dnevnega reda sej® predsedstva. Potem pa je predsedstvo odobrilo proračun »Delavske enotnosti« za leto 1955. SIROM PO NASI DOMOVINI Ohranili ga bomo v lepem spominu OBČNI ZBOR GASILSKEGA DRUŠ1VA ŽELEZARNE ŠTORE Najboljše društvo okraja Dne 16. februarja je iznenada slovenske rudarje žalostna Vest, da je prišlo v prvem revirju ^dnika Zabukovica do hude neteče, ki je zahtevala življenje rudarja Alojza Pirca. Pokojni rudar Pirc je bil med rudarji zelo priljubljen. Že pred v°jno je bil viden sindikalni in kulturni delavec. Po vrnitvi iz Uarodnoosvobodilne borbe je vse sv°je sposobnosti posvetil osvobo-3er4 domovini. Že v Hrastniku m kasneje v Zabnkovici, kamor ga 3® klicala dolžnost, je z vso vne-poprijel za delo v sindikatu prosvetnih društvih. Bil je Ustanovitelj in predsednik zabu-k^vške »Svobode« in član Republiškega odbora sindikata rudarjev. Na njegovi zadnji poti so ga Nemili izpred doma »Svobode« ^ Hrastniku tisoči rudarjev, prijateljev in znancev, ki bodo Oglednega tovariša in doslednega ^’rca ohranili v trajnem spo-Uiinu. Razen skrbi za dvig proizvod-' pi, ki so jih sprejeli na občnem nje in za izpopolnitev naprav v zboru, kažejo, da bodo nadalje-obratih, skrbijo kovinarji v Sto- vali s to dejavnostjo. V gasilske rah tudi za varnost obratov pred vrste bodo pritegnili vsaj še dve požari. To skrb so zaupali ljudem, ki se zavedajo velike odgovornosti in vestno izpolnjujejo svoje naloge. Do tega zaključka so lahko prišli visi tisti, ki so prisostvovali občnemu zboru Prostovoljne gasilske industrijske čete. Iz poročil in živahne, resne diskusije je bilo razvidno, da gre za eno najmarljivejših gasilskih društev v celjskem okraju, ki je lani imelo tudi najlepše uspehe. Ob podpori železarne so si gasilci lani dogradili nov gasilski dom, ki je najsodobnejši v Sloveniji, čeprav so darovali za izgraditev doma veliko prostovoljnih ur, jih to ni oviralo, da se ne bi tudi pri raznih tekmovanjih med gasilskimi društvi dobro odrezali. Zato so lani prejeli 14 gasilskih odlikovanj: dvoje zlatih, eno srebrno in 11 bronastih. Diplomo okrajnega komiteja LMS pa so prejeli tudi trije mla-dinci-gasilci. Poseben dogodek je bila otvoritev novozgrajenega gasilskega doma, združeno z akademijo, vajami in slovesnostjo, kakršne v Štorah še ni bilo. Tudi obisk v Zenici spada med lepe dogodke tega društva. Gasilci so šli na proslavo šestdesetletnice gasilskega društva železarne Zenice. Vrnili so se z najboljšimi vtisi. Videli so, kako delajo gasilci v Zenici. Strokovni in politični tečaji, kultumo-prosvetno delo, vaje, predavanja, vse to zaposluje članstvo. Zato so bili na občnem zboru vsi pohvaljeni. Društvo vodijo mladi ljudje, ki so s skrbno pripravljenimi poročili izčrpno opisali delo in napore društva. Skle- Vedo, kaj hočejo . Prod dnevi je bil v Štorah — 'f:yi breg — občni zbor Socialistične zveze. Občni zbor je bil “olje obiskan, kot prejšnja leta. j* Poročil predsednika in tajnika J® bilo videti, da je imela organizacija v minulem letu nekaj J®pih uspehov. Med drugimi je peniti veliko akcijo za pomoč Poplavljen cem celjskega okraja, -ludje so pomagali kjerkoli je uo potrebno in s tem dokazali v°jo socialistično zavest. Delov-i ekipe iz Štor so bile še pose-°el pohvaljene. Prav tako je Sepeta akcija za oddajo krvi. /“ .upi Socialistične zveze so daro-nekaj sto litrov krvi. Odbor realistične zveze je organiziral rpd letom razne proslave in iz-q‘®. Največ ljudi je odšlo na krožno; precej pa jih je tudi Pomagalo pri raznih pripravljal-ttlh delih. misijo, ki bo pregledala pritožbe stanovalcev nove kolonije, ki menijo, da plačujejo previsoke stanovanjske najemnine in ugotovila, če so bila stanovanja dejansko nepravilno ocenjena. Novi odbor bo imel vrsto nalog, ki pa jih bo opravil le tedaj, če mu bodo pomagali vsi člani. desetini mladincev, povečali žensko desetino, vključili še več pionirjev, izpopolnili inventar, opremo; nabavili še dve motorni brizgalni in posvetili še več pozornosti strokovni in politični vzgoji članstva. Najmanj dva člana naj bi opravila izpite za gasilske častnike. Letni načrt dela bodo skušali izvršiti čimprej. Minulo jesen je bil v Štorah strojniški tečaj, ki se ga je udeležilo 23 gasilcev. Na tečaju so bili doseženi dobri rezultati. 17 tečajnikov je položilo izpite z odličnim, 9 s prav dobrim, 1 pa z dobrim uspehom. Štirje člani društva so lani dokončali podčastniško šolo v Medvodah, eden pa je položil podčastniški izpit v Celju. Tečaj za izprašane gasilce je opravilo 16 članov. V kratkem bodo organizirali nov strojniški tečaj, ki se ga bodo udeležili gasilci iz vsega celjskega okraja. Tako bo postal gasilski dom v Štorah žarišče strokovnega in političnega izpopolnjevanja gasilskega kadra celjskega okraja. Požrtvovalnim gasilcem želimo kar največ uspehov. Rudolf Uršič Precejšen uvoz tekstila in blaga široke potrošnje. — Znatne spremembe v našem zunanjetrgovinskem poslovanju Letos se bo naše zunanjetrgovinsko poslovanje znatno spremenilo. V prvi vrsti bomo izvozili več finalnih proizvodov, a uvoz bomo kolikor bo mogoče vskla-dilj s potrebami naših tržišč. Med drugim je predviden tudi uvoz blaga široke potrošnje v vrednosti 800 milijonov deviznih dinarjev. Več kot tretjino celokupne vrednosti uvoza je namenjeno za nabavo različnega tekstila. Razen tega bomo na račun reparacij uvozili znatno količino tekstila tudi iz Italije. To bo vsekakor vplivalo na boljšo preskrbo trgovske mreže z različnimi tekstilnimi predmeti. To bo prisililo tovarne, da se bodo bolj zavzemale za večjo izbiro in pocenitev svojih tekstilnih izdelkov V KORIST SKUPNOSTI V Ljubljani je bilo doslej že 707 tečajev protiletalske zaščite, ki jih je obiskalo nad 21.000 ljudi Težko je dobiti med našimi ljudmi človeka, ki ne bi ničesar vedel o požrtvovalnostni službi in protiletalski zaščiti. Medtem, ko za varnost ljudskega premoženja skrbe predvsem gasilci, so za delo v protiletalski zaščiti odgovorni odbori PLZ. Prav bi bilo, da se seznanimo tudi z delom, ki ga opravljajo posamezni odbori PLZ. Ime daje slutiti, da je to organizacija, ki služi domovini le v času vojne. Toda temu ni tako. Delo PLZ je pomembno tudi v miru. Ohranitev človeških življenj in ljudskega premoženja je važno tudi v primerih elementarnih nesreč. Ob veliki poplavi v Celju so se razen gasilcev, pripadnikov Ljudske armade, izkazali tudi člani PLZ! Po uredbi organizacije Protiletalske zaščite so se dolžni vsi dela zmožni ljudje usposobiti za delo v PLZ. Odbori prirejajo zato tečaje, v katerih se ljudje seznanjajo z najvažnejšim znanjem iz sanitetne, kemične, tehnične in gasilske stroke. V Ljubljani je bilo doslej že 707 tečajev, ki se jih je udeležilo nad 21.000 ljudi. Vsi so opravili tudi izpite. Sestav članov PLZ nam pove, da je v organizaciji premalo delav- NE LE IZ RADOVEDNOSTI... Nad 9000 ljudi v Trbovljah je obiskalo razstavo o varnosti dela Razstava je žela tudi v Trbovljah lep uspeh. Obiskalo jo je 9300 ljudi. Vtisi, ki so jih zapisovali delavci v spominsko knjigo, potrjujejo, da niso prišli na razstavo zgolj iz radovednosti, tem- ___ več da se seznanijo z vamost- Tudi razprava je bila zelo ži-inimi predpisi, ukrepi in zaščitena. Govorili so o prehrani de- I nimi napravami. Razstava ni bila aTcev, o neopravičenemu zviša- namenjena le podjetjem Trbobi stnm^-vnn Tekili n n ,,‘m n i n ,, veljskega, temveč tudi krškega okraja. Obisk razstave je bil v Trbovljah sorazmerno večji kot v Ljubljani. Uslužbenci Zavoda za proučevanje varnosti pri delu in trboveljski tehniki so se trudili, da obiskovalcem čimbolj pojas- nijo varnostne ukrepe in koristno uporabo zaščitnih sredstev. Vse dni razstave so vrteli 18 poučnih filmov. Tako so tudi s filmi ponazarjali pomembnost higiensko tehnične zaščite dela. Razstava potuje v Maribor, naše največje delovno središče, kjer bo odprta od 26. februarja do 6. marca. Razstava ni namenjena le Mariboru, temveč širšemu okolišu, kot na primer Kidričevem, Ptuju, Gornji Radgoni, Prekmurju itd. Po obisku v Mariboru jo bodo prenesli v Celje, Kranj, Koper in druge kraje in naposled še v Beograd, Novi Sad in Reko. cev in da so najaktivnejši upokojenci. če pa hoče organizacija dosegati trajne uspehe, je nujno misliti na kader, ki bo poprijel za delo, ko bodo starejši člani odšli. strešij in kleti, izvajanje raznih praktičnih vaj in podobno, so sicer z uredbo postavljene naloge, toda delo je prostovoljno. Delo ne prinaša materialnih koristi posameznim sodelavcem, pač pa koristi vsej naši skupnosti. Zato je prav, da se tečajev PLZ udeležujemo z veseljem in z zavest- Prirejanje tečajev hišne pro-jjo, da nas ne kliče odbor, mar-tiletalske zaščite, pregled pod-1 več domovina. Redek jubilej V steklarni »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini je bila nedavno redka slovesnost. Ob ra to vod ja steklarne tovariš Franc Jugovar je obhajal 50-detnico svojega dela v steklarni. Kot 12-letni fant je tovariš Jugovar začel leta 1905 delati v zagorski steklarni, ki je bila last takratne Trbovljske premogo-kopne družbe. Tam se je tovariš Jugovar usposabl jal za težki steklarski poklic steklopihalca. Leta 1927 je odšel v steklarno Rogaška Slatina. V steklarni so ga izvolili z® prvega predsednika sindikata steklarjev. (SDSZ). Leta 1928 je vodil veliko stavko steklarjev v Rogaški Slatini, ki je trajala od stanovanjskih najemnin, o . stanovitvi čitalnice in knjižnice q .Politični vzgoji vsega članstva, j Obor se bo zavzel in skupno z j^Ugimi organizacijami in pod-3 skušal ustanoviti delavsko tr h20* ^ ie v Štorah zelo po-®bna. Ustanovili so posebno ko- ""■III.....m....mm:................................................ .... «UBaniiniiiii^iidimiiiii#»^^ ..............................................................«'•»........................... Tovariš Franc Jugovar, ki že 50 let dela v steklarski stroki junija do novembra. Takrat so stavkali vsi steklarji steklarske industrije v Jugoslaviji. Vse do leta 1940, ko je protiljudski režim prepovedal' delo sindikatov, je bil odbornik sindikata steklarjev. Leta 1941 ga je okupator izselil na Hrvatsko, kjer je delal v steklarni »Straža«. Leta 1943 je bil tri mesece v zloglasnem ustaškem zaporu na Savski cesti v Zagrebu. Po osvoboditvi se je ves posvetil delu in napredku steklarne »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini. V steklarni je tovariš Jugovar obratovodja in posreduje vse svoje izkušnje mlajšim steklarjem ter se trudi, da bi tovarna iz-, poln je vala svoje proizvodne naloge. Delovni kolektiv steklarne »Boris Kidrič« iskreno čestita tovarišu Jugovar ju in mu želi še mnogo let plodnega dela v korist delovnega kolektiva naše socialistične skupnosti. Delovni kolektiv Steklarne »Boris Kidrič« Rogaška Slatina V prvem razdobju je namenjeno 250 milijonov dinarjev za nakup kovinskih proizvodov, uvoz papirja in blaga kemične industrije, razne galanterije in drugih proizvodov široke potrošnje. Ko so sestavljali listo za uvoz blaga, so naši strokovnjaki pr- mjaki pr blago, lta venstveno vnašali tako terega pri nas primanjkuje, ali je celo neznano. Predviden je uvoz približno 80 vrst raznih proizvodov široke potrošnje. prvo Šahovsko srečanje SINDIKALNIH PODRUŽNIC KOČEVSKEGA OKRAJA TEKMOVALI BODO V zadn jem času se je Kočevarjem močno priljubil šah, Ša-biisti so koncem preteklega leta odigrali kar osem turnirjev, iz katerih je izšla vrsta novih kaite-gormikov. Razen tega so si kočevski šahistd priborili prvenstvo Dolenjske; z zmago nad primorskim prvakom pa so se uvrstili v polfinale za prvenstvo Slovenije. Ti lepi uspehi so vplivali tudi na šahiste sindikalnih podružnic. Dali so pobudo za prvo šahovsko srečanje vseh sindikalnih podružnic kočevskega okraja. Izvolili so že odbor za pripravo in vodstvo turnirja. Na šahovskem prvenstvu lahko sodelujejo vse sindikalne podružnice z enim ali več moštvi. Odbor predvideva, da bo sodelovalo najmanj 20 moštev Najboljše moštvo bo prejelo prehodni pokal, ki ga bo hranilo do prihodnjega srečan ja. Fr ZANIMIVO PREDAVANJE Nedavno tega je priredil vaški odbor Socialistične zveze v Bistrici pri Rušah zelo zanimivo predavanje o vlogi Jugoslavije v svetu. Predaval je tovariš Habič. Posebej so se pogovorili o normalizaciji odnosov s Sovjetsko zvezo in drugimi vzhodnoevropskimi državami. G. G. Občinski praznik v Stranicah Letos je minilo deset let odkar je dal okupator v vasi Stranice (Frankolovo) pri Slovenskih Konjicah obesili 100 talcev. Dvanajsti februar je eden najtežjih dni v zgodovini našega kraja in ga je ljudski odbor mestne občine Slovenske Konjice proglasil za občinski praznik. Konjičani smo ta dam nadvse svečano proslavili. Že v petek so predvajali domači film »Slavica«. V soboto pa je bila zjutraj slavnostna seja ljudskega odbora, a na grobovih na Stranicah spominska svečanost. Zvečer je bil še koncert slovenskega okteta iz Ljubljane. L. V. „Pri belem konjičku" Štilniičarke Mete, Gorjup, Vlado Magajna in drugi. Kajpak povsem brez napak tudi tokrat ni šlo. Tu pa tam je šepal tekst, pa tudi izgovarjava ni bila povsem dobra. Vse priznanje so zaslužili Branko Mlač, Magda Zagoričnik, Stanko Ocvirk in Vlado Magajna, ki so v svojem carja, Štefka Cerar v vlogi go- prostem času izdelali lepo sceno. Nedavno je gledališka družina »Svobode« v Štorah uprizorila veselo igro »Pri belem konjičku«. Z igro so bili zadovoljni vsi gledalci. Igralci pa so imeli prijetno zavest, da njihov trud ni bil zaman. Gledalcem so ugajali zlasti Ivo Mavce v vlogi tovarnarja Bu- JOžg ZORN: Oh 50-letnici Bratka Krefta (Nadaljevanje in konec) 8redn° Kreftovi odsotnosti so mariborski Hje Ješolci začutili globoko pomanjkaka- “aPredne mladinske literature, od-W° Prenehali »Utrinki«. Leta 1923 so »lvJf0viU naslednika »Utrinkov« -Kref»0nu • — Ime mu je dal Bratko 6arsUj *J.a Dunaju — je bil izrazit levi-0r» * “s.t* V času naraščajočega pokreta BrQti?e Je .bil v njem obljavljen tudi chas ovp odlomek drame »Tiberij Grac-je bi. n tretji» prvomajski številki, pa Urecj 1 ‘Prelom« policijsko prepovedan. tiaknrx i *n sotrudniki »Preloma« so si tudi p 1 Policijsko preiskavo. Toda vse, kj .Ve ilegalne marksistične knjige, dijni Jo Bratko Kreft svojim tovarišem bor Pritihotapil z Dunaja v Mari- SvotQ^~-vJtne(^ njimi je bila antologija nia revolucionarnih pesnikov >ka-ter Menschheit«. Tollerjeva ^snr> ,eabuch in druge, so bile pravo-K skr,te. TPisal° Se {? Kreft vrnil z Dunaja In se »ateii na ljubljansko univerzo kot sinje 1 Profesorjev Prijatelja in Kidriča, P^liko mQFal Ivanu Grahorju politično kfo® ^ti tako imenovani Kosovelov v°ini ia*rat si je mladi slovenski po-turn r°d poiskal novo družbeno kul-hjQlnj 8mer. Tej je s svojimi izkuš-Ko t *®a°go pripomogel Bratko Kreft. 1927 nr»Jkreft v zimskem semestru leta P°ve, l ei v Pariz, se je tudi tara takoj 1 VP L. 2 delavskim gibanjem. Skupno okvifue p 0ln Maslešo sta delovala v jUed ; ^mneoske komunistične partije !avci |^?s[ovanskimi izseljeniškimi de-jist. Dodajali so zanje celo periodični krat Kreft je v tistem času dva- uredniške posle lista v takra*_, Henryja Barbusse-a- ki je bil tdasllaVld turni ur0dnik partijskega *WTak° življenja. Razprave, pesmi, drame, članki in predavanja so prepričljivo slikali življenje dobe in ljudi ter nakazovali revolucionarno pot, ki Je bila zato še prav posebno v nasprotju z vsemi vladajočimi strankami. Za Kosovelom je bil Kreft nekaj časa urednik od vseh strani tako močno preganjani »Mladini«. Prenehali so »Delavsko kmečki zapiski«, prenehati je morala revija »Svoboda«. In Kreft, znani nemirnež, je uresničil željo novega pokolenia, ki je hrepenelo po kulturni reviji, ki naj sociološko in umetniško usmerja novi slovenski naraščaj. Kakor pred leti »Utrinki«, tako se ie leta 1932 rodila »Književnost«, marksistična revija s podnaslovom: Mesečnik za umetnost in znanost. »Kulturni rabotnik« Kreft je začel novo poglavje svojega kulturnega poslanstva. V prvem letniku je urednik Kreft — to je bilo pred 23 leti, ne danes — zapisal, da je glavni namen »Književnosti« približati znanost ljudstvu in ljudstvo znanostil Menim, da do tedaj nismo imeli revije, ki bi imela tako močan vpliv na ljudi. Ob pomoči mlade inteligence, po večini podeželskih učiteljev, se je revija močno širila tudi med tako imenovanimi levičarji v društvih kmečkih fantov in deklet, v sokolskih društvih in drugod. Izid številke je vedno pomenil dogodek. Imena literarnih sodelavcev Čufar. Klopčič, Košak, Krleža, Lojze Kraigher, Ivan Potrč (odlomki iz »Kočarjev«), Jtiš Kozak, so sl med pre- _ Al ■ 1 I i .. J n. 1 —.1 J aU.1 n nAff aKbti f UPT1 ' demokracije, fašizma, materializma, verstva ali umetnosti. Marx, Engels, Ple-hanov In drugi klasični predstavniki marksizma so poleg domačih — Boris Kidrič, Edvard Kardelj, Boris Ziherl — postajali znani tudi širokim neproletar-skim krogom. Louis Adamič je napisal za »Književnost« poseben članek z naslovom si drzne govoriti resnico, svoj edini življenjski čredo: .Krepieren soli der Bund!*« Takrat je slovenska javnost, v^ Času Sestojanunrske diktature, lahko doživela še marsikaj presenetljivega. ENKA je pričela sistematično izdajati prve marksistične knjige. Izšli so na primer Engelsov Antidiihring in Izvor rodbine. ževnost« poseben članek z naslovom gelsov Antiduhring tn izvor rocmine. »Slovenski kmetje molijo za mehiško Plehanovi Vloga osebnosti in O mate-cerkevc. ‘ Predvsem pa moram omeniti w razpravo Edvarda Kardelja v prvem letniku »Književnosti«, razpravo, h ka- narodni bojni simbol za osvoboditev človeka. Prav poseben učinek pa so imele na tedanji mladi rod razprave, ki jih je »Književnost« objavljala, po desetih letih življenja Uvodni članki, zapiski tn razprave nboditve progresivni mladi so na neverjetno privlačen način obrav-toŠDnr„n' ,tocl že spoznal prave vzmeti navali vprašanja meščanske filozofije, “barskega, socialnega in političnega kmetijstva, delavska vprašanja, socialne Mn”,S, teri se Se vedno vračamo in jo je napisal za revijo pod naslovom: »Tone Brodar: .Nacionalno vprašanje kot znanstveno vprašanje1.« Seveda je Imel Bratko Kreft kot urednik »Književnosti« kaj mnogo poslov, preiskav in tožb z oblastjo. Saj je mnogo uvodnikov napisal sam, obenem pa je s svojim imenom pri preiskavah kril mnoge druge avtorje. Kakšno vsebino in kakšen stil so v takratnem, zn materialistični nazor tako nevarnem času uporabljali v »Književnosti«, naj pokaže Kreftov odlomek v tretjem letniku revije v razpravi pred izidom knjige Georgija Plehanova »O materialističnem pojmovanju zgodovine«. Takole je pisal Kreft; »Moderno materialistično pojmovanje in razlaganje našega bivanja sl počasi utira pot tudi v slovenskem kulturnem življenju. Do pred kratkim še naša javnost tega svetovnega nazora v njegovem bistvu in v njegovi pravi obliki sploh poznala ni, ker pravih zastopnikov v preteklosti pri nas ni Imel, saj so se nekateri v preteklosti sploh bali izdajati se za materialiste, ker je to v splošni gonji in falziflciranem prikazovanju in razlaganju pojma, kaj je materializem, bila naravnost huda psovka, in človek, ki bi se drznil Izpovedati takšen nazor — je Izrodek, izobčenec, barbar, ki nima pravico prestopiti praga v salone slovenske kulture. Odkrito moram priznati, da ni niti najmanj naš namen dobiti stolček v tistih salonih, kjer vlada zlagana malomeščanska in meščanska etiketa, senilnost in impotenca, nacionalistična in rodoljubarska sentimentalnost, bleiweisovstvo in kose-skijanstvo. ki je neumrljivo pri nas. kajti ob oknih teh salonov še vedno stoje Coste in trobljo za vsakogar, ki rialističnem pojmovanju zgodovine, Mar xov 18 Brumair itd. Delavska zbornica je izdala skrajšan Kapital, Cankarjeva družba Behrovo Zgodovino socialnih bojev. Prihajali so prvi ruski filmi, spoznali smo Majakovskega, Bloka, fu turiste. Nič, prav nič ni moglo zavreti novega pokreta, ki ga je usmerjala Komunistična partija. Že s Kreftovim prvim nastopom v ljubljanskem gledališče so postale njegove režije »Mascote« in »Carmen« v Operi revolucionarne. V Drami se pojavljajo Krleža, Katajev s »Kvadraturo roga«, nato njegov »Milijon težav«, ki pov _____ _______ Bulganovega, Moliera in Škvarklnovo »Tuje dete«, ki je bilo cenzurirano, Kreft pa aretiran. Prepovedana je bila Kreftova »Puntarlja«. Medtem pa že delavski odri igrajo »Da dnu«, Moč teme«, »Vstajenje« in drugo. Tedanji literarni večeri so imeli po vaseh in industrijskih središčih drugačne oblike 1_1.- 1: L ___iJnnnc Fiilfnrni trn« Nato so izšli »Celjski grofje« v češkem jeziku in so leta 1935 doživeli v Pragi prodoren uspeh. Ko napiše Kreft »Malomeščana«, poznejše »Kreature«, jih je čakala enaka usoda. Čehi so opremili — prevod »Celjskih grofov« z na ovitku demonstrativno poudarjeno, v Jugoslaviji takrat prepovedano slovensko zastavo. »Kreature« je leta 1937 Kreft sam režiral v Pragi. »Velika nuntarija«, ki je izšla 1937 pri Slovenski Matici, je bila v Jugoslaviji prepovedana. Toda Društvo kmečkih fantov in deklet jo je leta 1938 tako rekoč ilegalno uprizorilo v St. Pavlu pri Preboldu. Kmetje gledalci so poslali avtorju zahvalo, ker je znal tako lepo uprizoriti trpljenje kmetov, celjski s rezki načelnik pa je imel zaradi predstave sitnosti. Prvič v zgodovini smo dobili Slovenci drame, ki so z umetniško silo prikazovale našo zgodovinsko resnico. Krefta so kritizirali, onemogočali, prepovedali. Kreft pa je režiral, predaval, inštruiral, razpravljal in dvigal plamen umetniškega in politično-družbencga upora. Kreft — znanstvenik — je predvsem razpravljal o gledališču. Poleg Shakespeara so mu Dili najbliže vedno Slovani, predvsem Rusi. Njegovih razprav, beležk in zapiskov je mnogo od »Gledališkega lista« do »Slavische Rundschau«. Njegovo pot je okupacija nasilno pretrgala in skoraj zatrla, izčrpan, zaprt, zatiran je dočakal dobo, ki jo je ' kc __1----,I-1 T_ Kreft zdaj nadaljuje z novimi. V celjskem Gledališkem listu je izšel začetek komedije »Teherčani«, mariborska Obzorja pa so prinesla prvo dejanje nove drame z naslovom »Jugoslovansko vprašanje« oziroma »Apokaliptični jezdeci«. To bo prva slovenska drama s čisto mednarodnim obeležjem. Avtor jo označuje kot tragedijo Oktobrske revolucije. Nastala je zaradi usodne stalinistične politike v zadnjih letih njegovega življenja. Drama nosi poudarek: Dokler se kakor jih imajo danes. Kulturni krog zaprt, zatiran je dočakal dobo, ki jo je »Svobode« Seliškar, Klopčič, Cerkvenik, tako uspešno pripravljal. In takoj po Kreft, pokojna France Kozak, Tone Ču- osvoboditvi je nadaljeval z delom. jvicu, pokojna » - - far in drugi niso le brali svojih del, temveč so se sestajali s prijatelji in sejali revolucionarno seme kulture. In v tem vzdušju so nastajale Kreftove nove drame. Najprej »Celjski grofje«, ki so zasejali pravi vihar protestov v krogih meščanske družbe. Medtem pa je Boris Ziherl (v »Književnosti«, letnik I., str, 275 — 1933) napisal o njih tudi tele besede: »Kreftova drama pomeni z vsem svojim historično-znanstvenim materialom velik korak h končni odločitvi in razbistritvi pojmov v pravdi za celjske grofe. Slovenska socialna literatura je z njo napravila krepek korak naprej. Dobila je prvo vseskozi dialektično zgrajeno umetniško delo!« »Kranjski komedijanti« so bili napisani leta 1940. Spomladi leta 1941 so nili že na repertoarju ljubljanske Drame. Plakat za predstavo je bil že postavljen. Takrat pa so Italijani zasedli Ljubljano in »Kranjski komedijanti« so bili prvo delo, ki ga je okupator prepovedal. Po osvoboditvi pa se postavljajo z naj višjim številom prireditev v SNG. V dveh in pol sezonah doživijo 87 predstav. Romali so po vseh večjih odrih: v Trstu, na Jesenicah, v Kranju, Celju, Kopru. Leta 1949 pa so jih kot prvi amaterji uprizorili celo na ljudskem odru v Radečah pri Zidanem mostu. »Kranjskim komedijantom« je sledila tragedija po Levstiku — »Tugomer«. mali narodi ne bodo povezali, bodo igračke velesil! Zato tak naslov drami. Apokaliptični jezdeci so namreč imperialistične velesile. Kakor je bil v predaprilski Jugoslaviji Kreft mentor delavskim odrom, tako je po osvoboditvi nekak dramaturg ljudske prosvete. Mnogim dramam (Cankar: »Kralj na Betajnovi«, Gorki: »Na dnu« in »Mati«, Katajev: »Milijon težav« itd.) je napisal obširne uvode in režiserske opombe. Dragoceni so njegovi zapiski ob mnogih novitetah ljubljanske Drame. Od leta 1946 je dramaturg SNG, režiral je v Trstu, Mariboru, Ljubljani, Zagrebu, predava na dramatskih tečajih, v slavističnih seminarjih, piše razprave, sodeluje na festivalih, v natečajih in avdicijah, v radiu, filmu in povsod koder se razvija novo kulturno življenje. Ugoditi njegovi želji, da bi ga osvobodili vseh nepotrebnih obveznosti, ki ga ovirajo, da ne more dokončati svojih literarnih načrtov, bo verjetno težko ustreči, kajti Kreftov nemir je morda danes še tudi vedno potreben njemu in nam. Vprašajte ljudi v Biserjanih, pri Mali Nedelji, v Lehnu, na Ježici, v Trbovljah, na Jesenicah, v Mariboru ali Ptuju, kaj vedo o Kreftu. Vsi, ki ga poznajo, se ga spominjajo in ga cenijo kot literata ustvarjalca, predavatelja. učitelja. Inštruktorja, revolucionarja. Znanstveniki, slovstveni zgodovinarji, bibliografi in kritiki in vsi drugi poklicani naj opredelijo njegova dela ln njihov pomen. Nam pa preostaja zaupanje, da bo Kreft tak, kakršnega poznamo, ostal še naprej: nemiren duh, pisatelj-dramatik, temeljit poznavalec, inštruktor, svetovalec in prijatelj kul- ostal še naprej: nemiren aJL, '“it poznat inštruktor, svetovalec in prijatelj turnega napredka, torej še vedno »kulturni rabotnik« novega časa in novih ugomer«. ljudi. f(Lo ViUofmi XCII. Neke noči so naši napravili napad, da bi izločili Črnega Psa. Napadli so vojašnico, kjer je spal Črni Pes. Napad je organiziral in vodil En 2, toda cilja niso dosegli. En 2 je videl, kako je padel Foppin prijatelj Scipione in Coriola-nov prijatelj Mambrino in spet je bil med tistimi, ki se pogubljajo, spet si je bil svest, da ne more pomagati nikomur, da ne more storiti ničesar, da bi se kaka glava dvignila iz lastne krvi. In ponovno si je zaželel, da bi vsaj ekrat sam končal, da bi se pogubil s pogubljenimi, da mu ne bi bilo več treba vedeti za ljudi, ki se pogubljajo. Tedaj je Gracco opazil, da je v njem obup. »Toda zakaj?« je vprašal. Rekel je, da ga je treba odstraniti iz tega načina borbe, kjer samemu sebi lahko dovoljuje obup. Nihče od naših se ne sme boriti z obupom. Mar pi on intelektualec? Morali bi ga vrniti k njegovemu prejšnjemu delu, pa naj ureja ilegalni tisk in gotovo bi ponovno postal borec, ki ne želi umreti: takšen, kakršen nam je potreben. Toda med napadom na vojašnico Črnega Psa je nekdo prepoznal obraz Ena 2. In naslednjega dne so časniki prinesli njegovo ime in priimek z ostalimi podatki in obljubljali nagrado številnih tisočev lir tistemu, ki bi dal potrebne podatke, da bi ga lahko ujeli. Bil je v svoji sobi in ležal na postelji, ko so mu to sporočili Kadil je, mislil je na svojo desetletnico poznanstva z Berto in vedel, da se bo Berta vrnila. Vedno se je vračala, vedno je ponovno odhajala in tako bi lahko večno nadaljevala: vračati se, odhajati, enkrat pa bi morda celo ne utegnila več oditi Morda šele čez leto dni? Morda pa že prihodnjič, ali pa šele čez deset let, to je vedel, toda bilo je tako, kot da ne ve ali pa kot da je bilo pričakovanje tega, kar je vedel, preveč zapleteno. Njemu pa je bilo potrebno nekaj bolj preprostega. Prav tako pa je tudi z ljudmi, ki so se pogubljali: nadaljevali bodo s pogubljenjem, potem pa bodo prenehali biti izgubljeni prišla bo osvoboditev, to je vedel Toda bilo je tako, kot da ne ve ali pa kot da ni dovolj preprosto izdržati do takrat, ko pride, kajti njemu je bilo potrebno nekaj zelo preprostega, zelo preprostega, do tolike mere preprostega, da bi se lahko razvozljalo preprosto s preprostim, da bi se vsaka njegova želja izgubila z vsem tistim, kar se izgublja. Lorena je prišla s časniki v roki. »Dopustil sl da so te prepoznali,« mu je rekla. »A?« je dejal En 2. xcm. Lorena mu je dala časnike in prebral je tisto, kar se je tikalo njega. »In potem?« je rekel. »V Milanu ne moreš več delati.« »Kdo te je poslal, da mi to poveš?« »Sam Gracco. Za danes zvečer ti ne morem sicer zagotoviti odhoda, toda jutri zvečer imaš kamion, ki te bo odpeljal v Torino ali pa v Genovo.« »In jaz bi moral oditi iz Milana?« »V Torino ali Genovo. Tu v Milanu se ne moreš več gibati.« »In moral bom oditi?« je dejal En 2. »Ali pravijo, da moram zapustiti Milan?« Pomislil je na Berto, če bi se vrnila in mogoče nikdar več ne odšla. In da ga ne najde več. Potem je pomisli na njo, kako bere v časnikih vest o razpisu nagrade na njegovo glavo. »Dobro,« je rekel. »In jutri bi lahko odšel?« »Kamion bo izven postaje v Rhou od pete ure naprej.« »Ali naj grem s kolesom v Rho?« »Kakor hočeš. Toda nocoj tu ne smeš spati.« »Zakaj pa ne?« je dejal En 2. »Nihče ne ve, da stanujem v tej hiši.« »Lahko pa zvedo,« je rekla Lorena. »Lahko bi te nekdo, ki stanuje tu v bližini, prepoznal in prijavil.« »Težko.« »Težko ali ne, bolje je, da ne spiš tu.« »Tod ali drugod, vseeno je.« »Ni vseeno.« »Vseeno je. Tu bom spal.« »Iz kakšnih vzrokov pa bi rad spal tod? Nimaš vzroka.« »Utrujen sem, Lorena. Mar ni to razlog, če sem utrujen?« »Utrujen si?« »Utrujen sem.« Lorena se je dvignila. »Tvoji tovariši so v skrbeh zate.« »Reci jim, naj ne bodo v skrbeh.« »Želeli bi, da bi ne spal tukaj.« »Povej jim, da sem tu varen.« »Spodaj je Bar ca Tartaro.« »Ah, res?« je rekel En 2. »Rad bi te peljal k sebi domov.« »Povej mu, da ni potrebno.« »Ali nočeš, da bi prišel sem?« »Naj pride.« XCIV. Lorena je odšla, En 2 pa je ostal sam v mislih na Berto, ki morda bere časnike, potem pa je zaslišal, kako prihaja Barca Tartaro s svojimi težkimi koraki »Jaz sem, kapitan.« Bil je on, velik in obilen, obilen pa je bil tudi njegov glas. »Lorena mi je rekla, da boš ostal tu.« »Da, tu bom ostal« »Zakaj, kapitan?« »Ker ne čutim potrebe drugače ravnati.« »Tod je lahko nevarno.« »Nač manj, kot drugod, Barca Tartaro. Zakaj naj bi bilo tu bolj nevarno kot drugod?« »Morda.« »Vseeno je.« »Da je vseeno?« Bilo je vseeno. Ljudje so lahko povsod propadali in povsod zdržali. Mar niso mogli povsod propadati in povsod zdržati? »Skoda,« je rekel Barca Tartaro. »Škoda?« »Skoda, da ne greš k meni« »Škoda, da ne pridem k tebi?« »Sin Božji bi te rad videl.« »Ali me ne more videti tukaj, če me že želi videti?« »Ali te lahko vidi tu?« »Če že moram oditi, me lahko tu vidi.« »Ali ga lahko pošljem k tebi?« »Pošlji ga,« je rekel En 2. »Jutri zjutraj?« »Jutri jutraj.« »Želel bi te videti,« je dejal Barca Tartaro, »tudi Orazio.« »Pošlji mi tudi Orazia.« »On bi prišel z Metastasijem.« »Pošlji mi ga z Metastasijem.« »Vsi tovariši,« je dejal Barca Tartaro,« bi te hoteli videti.« »Pošlji mi vse,« je rekel En 2. »Mar me ne morejo videti tu, če me že žele videti?« XCV. Barca Tartaro je odšel in že se je pričelo mračiiti, En 2 pa je ponovno ostal sam v svoji sobi z zrakom zemlje, ki se je mračil okoli njega, visoko nad Milanom pred njegovima dvema oknoma, na katerima niso bila polkna še zaprta. Prihajala je noč, toda podobna je bila prekletstvu, ki je viselo nad ljudmi, ugasla, nema, ustvarjena za odpor in pričakovanje ali pa za pogubo. Hoteli so priti njegovi tovariši iz borbe, da bi ga videli, in prišli bodo, toda to bodo samo Sin Božji in Barca Tartaro, Orazio in Metastazio, vsi tisti, ki so mu bili najmanj tovariši med tovariši. Mnogo več so mu pomenili tisti tovariši, ki so bili že izgubljeni, Foppa in Coriolano, Scipione in Mambrino in ostali, celo neznani mrtveci po vseh pločnikih. Tudi oni bi nemara lahko prišli? Mar ne bi mogli? Za njih ni mogel ničesar več storiti, niti ni mogel več preprečiti njihovega propada, niti jim nuditi pomoči in glej, tud oni ne morejo ničesar storiti. Njemu pa je bilo nekaj potrebno. Želel si je, da bi še sam poginil ali pa mu je bilo potrebno nekaj, kat je bilo tako preprosto kot ta njegova želja, in še bolj preprosto, še mnogo bolj preprosto kot pa se še boriti in vztrajati in še čakati. Mar tega ni mogel sprejeti od njih? Zakaj prav oni ne morejo priti? Ali zares ne morejo ali pa jim ni zato, da bi prišli? Morda samo zato, ker niso brali časnikov. Prav tako tudi Berta, Zdelo se je, da ni taka kot oni, da mu more nuditi nekaj bolj preprostega kot pričakovanje, pa se je vendar zdelo, da ne more priti kakor tudi oni ne. Mar zares ne more? Ali samo zato, ker ni brala časnikov kot oni? Če bi jih brala, bi prihitela. Predstavljal si jo je kako bere časnike in teče in prihaja, da bi ne odšla več, da bi ostala z njim, da bi odšla z njim iz Milana. To je bilo najbolj preprosto, kar bi se moglo pripetiti, pa se ni zgodilo. Ni se pripetilo? Zakaj se ni zgodilo? XCVI. Zgodilo se je, da se je vrnila Lorena in ga je našla v mraku, še vedno ležečega na postelji, kako opazuje skozi okno lahkotni dim prve mesečine nad Milanom, čisto nizko sklenjenega nad njegovimi ugaslimi hišami. »Kako to, da si se vrnila?« jo je vprašal »Hotela sem še pogledati, če kaj pogrešaš.« »Ničesar ne pogrešam.« »Niti hrane?« »Sem že jedel.« »Nekaj sem ti prinesla.« »Ti pojej ali pa bom pojedel jutri. Hvala.« Lorena je vprašala: »Še vedno si razkrit? Zebe te. Počakaj, sezula ti bom čevlje in te pokrila.« »Prosim te,« je rekel En 2, »to lahko storim tudi sam.« »Potem stori. Ali naj zaprem polkna?« »Hvala. Zapri jih.« Lorena je zaprla polkna, toda v temi ni mogla več najti poti od okna. »Prižgi luč in sedi,« ji je rekel En 2. Lorena ni prižgala luči. »Lahko sem tudi v temi,« mu je dejala. »Kam pa naj sedem?« »Ob vznožju postelje je stol.« Lorena je sedla. »Glej,« je rekla, »Sedla sem.« DEKLE IZ INDIJE »Kaj neki je moji najemnici iz tretjega nadstropja, da že tri dni ni zapustila sobe? Morda bi šli vi pogledat, ko se lažje pomenite z njo,« tako mi je dejal gospod Leroux, pri katerem sem stanovali v Parizu tik pred drugo svetovno vojno. Po kosilu sem potrkal na njena vrata. Tiho so se odprla in znašel sem se pred indijsko izseljenko Džaino Haiderati. V medli zimski svetlobi, ki se je usipala skozi rahlo zasneženo okno, sem zagledal mlado žensko, oblečeno v škotski plašč in svilen šari; halja se je gubala prav do tal. Temnorjavi, s črnimi lasmi zastrti obraz bi bil lep, če ga ne bi kazila komaj zaceljena rana na levem licu. Izpod tenkih obrvi me je začudeno gledalo dvoje globokih oči. »Če se mi je pripetilo kaj hudega, ste prišli vprašat? Oh, čisto nič.« Ponudila mi je stol in sedla na pručico poleg postelje. Samo malo sem se oprasnila. Veste, ko ni bilo v Parizu več dela, me je neki Španec pregovoril, naj se odpeljem z njim v Lyon, češ da ima tam predilnico za bombaž in me bo lahko zaposlil. Spotoma je postal tako nasilen, da sem morala pograbiti za volan in avto * Sari: indijsko oblačilo. se je zaletel v drevo; tedaj sem se lahno ranila, zbežala sem mu pa le. Ker imam temnejšo polt kakor evropske ženske, je najbrž mislil, da me bo imel za sužnjo.« »Kakšno delo pa iščete?« »Doma v Bombayu sem bila predica. V Lahoru sem vezla kašmirske ogrinjače. Tudi slonovo kost znam rezljati. Tega sem se naučila v Dera • Ismailu pod Himalajo. V Parizu sem delala nekaj časa v pletilmici, zdaj je tudi tega konec.« »In — ste se zaradi skrbi zaprli v svojo sobo?« »Kaj še! Skrb je sicer taka kakor morski pes: najrajši golta žensko meso. Toda meni ne bo prišla do živega. Bom že prebila. Streho imam še nad glavo in nekaj stvari tudi še lahko prodam. V indijskih mestih spi na tisoče ljudi kar na pločniku in vsako leto umre več milijonov ljudi od lakote. Kaj bi se potem pritoževala?« »V okolici Pariza imam prijatelja, ki mu je nedavno umrla žena. Gotovo bi vas rad sprejel v službo, da bi mu gospodinjili in pazili na otroke. Boste videli, kako bo spomladi lepo. Velik vrt ima, rože, troje ljubkih otrok, pa še nekaj domačih živali za zabavo. Saj sem že dostikrat bral, ka- ko Indijci ljubite naravo in živali, otroke pa še prav posebno. Džaina Haiderati je vstala: »Da, res imamo radi otroke; a zdaj me bolj zanima družba.. • odraslih ljudi. Ne zaradi zabave, temveč zaradi borbe. Družba bo morala priznati pravice tudi takim trpinom, kakršni smo mi Indijci.« S temi besedami me je spremila do vrat in meni se je zdelo, da slišim glas Indije, ki se prebuja. Črnogoj Nekaj drobnih ... Čeprav je pri nas krompir zelo razširjena in priljubljena hrama ga v primeru z prebivalci drugih držav pojemo zelo malo. Na enega prebivalca pride povprečno le 50 kilogramov letno, na Holandskem 443 kilogramov in v Belgiji celo 500 kilogramov krompirja. V odnosu na skupno površino naših gozdov je najbolj bogata Slovenija. Slovenija ima 53 •/• svoje površine poraščene z gozdovi Srbija ima komaj 19 %> Hrvatska 31 °/o in Makedonija 32 °/o gozdov. Od vse naše površine je skoraj 31 °/o gozdov. Ko prebereš »DELAVSKO EN0TM0ST«, jo posodi tudi svojemu tovarišu! POKLON- Erskine Caldv/ell VZHAJAJOČEMU SONCU še zdaj je čutil; prijem na rami, kjer so ga Archovi močni prsti odrgnili. »Ali je šel Clem proti močvirju, Lonnie?« je vprašal Dudley Smith. »Ali je tako, Lonnie?« Lonnie je poskusil najprej prikimati, nato odkimati. Archovi prsti so ga stisnili za tenki vrat. Lonnie je pogledal v divje oči mož. »Kje se skriva Clem, Lonnie?« je zahteval Arch in ga stiskal. Lonnie je stopil tri ali štiri korake proti skednju. Ko se je ustavil, so se možje za njim zopet zagnali naprej. Ovedel se je, ko so ga porinili za skedenj in še naprej. »V redu, Lonnie,« je rekel Arch. »Kje pa zdaj?« Lonnie je pokazala proti gozdičku, kjer je bil potok. Močvirje je bilo v drugi smeri. »Rekel je, da se bo skril v gozdiču tam čez ob potoku, Mr. Arch,« je dejal Lonnie. »Mislim, da je tam.« Čutil je, da ga vlečejo naprej, in spotikal se je na grapavih tleh. Skušal se je izogibati, da ga ne bi podrli na tla in pohodili. Vsi so molčali in zdelo se je, da hodijo po prstih. Zgodnji, sivi svit je bil dovolj močan, da jim je osvetljeval pot, a od daleč jih ni bilo mogoče videti. Malo pred robom gozda so se možje razdelili in Lonnie se je znašel v krogu, ki je obkoljeval Clema. Bil je sam in nihče ga ni ustavljal, toda ni se mogel premakniti ne naprej ne nazaj. Postajalo mu je jasno, kaj je naredil. Clem je bil najbrž kje spredaj v gozdu na drevesu, a zdaj je bil že obkoljen od vseh strani. Če bi se poskušal prebiti in zbežati, bi ga ustrelili kot zajca. Lonnie je sedel na hlod in poskusil misliti, kaj naj stori. Sonce bo vzšlo v nekaj minutah in takoj, ko vzide, bodo možje stisnili Clema k potoku. Med vsemi temi puškami in pištolami sploh nima upanja na rešitev. Enkrat ali dvakrat je opazil skozi grmovje, kjer je nekaj mož ležalo na preži, plamen vžigalice. Duh cigaretnega dima mu je prišel v nosnice in zalotil se je v radovednem premišljevanju, če ga more tudi Clem zavohati, kjerkoli že je v gozdu. Vse okoli njega je bilo še vedno mirno. Vedel je, da Arch Gunnard in ostali možje čakajo na sonce, ki bo čez nekaj minut vzšlo za njegovim hrbtom na vzhodu. Zdaj je bilo dovolj svetlo, da so se videla grapava tla, gosta podrast in nagubano lubje smrek. Možje so se že pričeli plaziti naprej, z dvignjenimi puškami, kot bi lovili divjad. Gozd ni bil velik in s hitrostjo, s kakršno so šli naprej, bi ga prehodili v nekaj minutah. Se je bilo upanje, da se je Clem izmuznil skozi obroč pred svitom, toda Lonnie je čutil, da je še tukaj. Pričel je čutiti, da je Clem zato tu, ker ga je sam poslal sem in ga izdal možem, da bi ga laže našli. Zavedel se je, da gre naprej in da ga vleče v ožeči se krog. Kmalu je opazil vsenaokrog nejasne obrise postav. Možje so z očmi prebadali goste zelene vrhove smrek, ko so se premikali od debla do debla. »Oče!« je hripavo zašepetal. »Oče!« Šel je naprej nekaj korakov in gledal v grmovje in v vrhove dreves. Ko je zopet pogledal druge može, se je zavedel, da ne iščejo Marka Nevvsona. Ni vedel, kako to, da je to pozabil. Plazenje je pričelo vplivati na gibanje njegovega telesa. Zavedel se je, da se po prstih poganja naprej. Telo se mu je nagibalo v isto smer. Bilo je kot zalezovanje zajca, kadar človek nima puške, da bi lovil z njo. Zopet je pozabil, kaj počenja. Zdelo se je, da poskoki njegovih nog postajajo močnejši pri vsakem koraku. Sklonil se je naprej tako daleč, da se je lahko s prsti dotaknil tal. Zdaj se ni mogel več ustaviti. Premikal se je naprej v obroču z ostalimi možmi. Petnajst mož je prihajalo vedno tesneje skupaj. Bilo je že dovolj svetlo, da so se razločili kazalci na uri. Sonce je pričelo barvati nebo nad njimi. Lonnie je bil zdaj daleč spredaj pred drugimi. Ni se mogel držati nazaj. Sila v nogah je bila prevelika, da bi jo mogel krotiti. " Že tako dolgo ni mogel kupiti nabojev za svojo puško, da je pozabil, kako je ljubil lov. Stalni zvok plazečih korakov j«j postal ritem v njegovih ušesih. »Tukaj je ta pankrt!« je nekdo zakričal. Nastal je oglušujoč hrušč v suhi podrasti. Lonnie se je zapodil naprej in dosegel drevo obenem z drugimi. Videl je, kako so vsi dvignili puške. Visoko nad sabo je opazil ostro začrtan obraz Clema Henryja, ki se je svetil v vzhajajočem soncu. Njegovo telo se je oklepalo tenkega vrha smreke. Lonnie ni vedel, kdo je prvi ustrelil, toda tudi ostali se niso obotavljali. Bil je oglušujoč grom, ko se je okrog drevesa bliskalo in kadilo iz pušk in revolverjev. Zaprl je oči. Bal se je zopet pogledati v obraz nad sabo. Streljanje se je neprekinjeno nadaljevalo. Clem se je z vso močjo oklepal drevesa. Nato se je zaslišalo oddaljeno lomljenje lesa in skozi spodnje veje je s hruščem priletel na tla vrb drevesa s truplom. Trzajoče, raztrgano truplo je tako zabobnel0 po tleh, da je Lonniju za hip zastalo srce. Obrnil se je in se oprijel drevesa, medtem ko se je streljanj6 spet pričelo. Zmečkano telo se je od časa do časa premetaval0 kot vreča mačk, ki jih pobijaš z brzostrelko, ko je svinec °° vseh strani deževal vanj. S tal se je dvignil oblak prahu h* * v odplaval navzgor z dušečim vonjem po smodniku. Lonnie ni vedel, koliko časa je trajalo streljanje. Znašel s° je, ko je bežal od debla do debla, grabil za hrapavo smrekov0 lubje in se zmeden spotikal nad čistinami. Ko je prišel na plan0, je nebo postalo iz sivega rdeče. Tekel je in padal nad trdim1 grudami na preorani njivi ter skušal gledati na hišo pred sab0, Nenadoma je padel in se sploh ni mogel pobrati. Z muk0 se je dvignil na kolena in se zazrl v okroglo, rdeče sonce. 1°' plota mu je dala moči, da je vstal. Sam pri sebi je nerazumljiv0 mrmral. Poskušal je izreči stvari, ki mu prej nikdar niso priš*6 na misel. Ko je prišel domov, ga je Hatty čakala na dvorišču. Slišal® je streljanje v gozdu in ga videla, ko se je spotikal nad kepam1 po njivi. Videla ga je. ko je tam pokleknil in gledal naravno*1 v sonce. Trepetala je, ko je pritekla k njemu, da bi izvedel®1 kaj je. Ko je bil končno na dvorišču, se je Lonnie obrnil in za hip pogledal preko rame. Videl je može, ki so plezali čez plot P,rl Archu Gunnardu. Archeva žena je stala na zadnjih vratih govorila z njimi. »Kje je oče, Lonnie?« je vprašala Hatty. »In kaj je venda( pomenilo to streljanje v gozdu?« Lonnie se je opotekal naprti’ dokler ni dosegel praga. Padel je na stopnice. »Lonnie, Lonnie!« je zaklicala Hatty. »Zbudi se in povej m1’ kaj vendar je. Kaj takega nisem še nikdar videla.« »Nič,« je rekel Lonnie. »Nič.« »No, če ni nič, ali ne moreš iti v veliko hišo in prositi Z® majhen košček pustega mesa? Nimamo ničesar za zajtrk. O*6 bo še bolj lačen kot po navadi, ko je hodil okrog vso noč.« »Kaj?« je vprašal Lonnie. Glas se mu je zvišal v kričanj6’ ko je skočil na noge. . »Samo rekla sem ti, da pojdi v veliko hišo in dobi košče* mesa, Lonnie. To je vse, kar sem rekla.« Zgrabil je ženo za rame. »Meso?« je kričal in jo silno stresal. »Da,c je odvrnila in se mu v začudenju iztrgala. »Kaj °e moreš iti prosit Archa Gunnarda za majhen košček mesa?« Lonnie je zopet padel na stopnice in spustil roke med ra®' maknjene noge. Brada se mu je spustila na prsi. »Ne,« je rekel skoraj neslišno. »Ne. Nisem lačen.« 'Prev. J. S tanek) « St. 8 — 25. FEBRUARJA 1955 KULTURNI ZAPISKI »DELAVSKA ENOTNOST« IZ RAZGOVORA S TOVARIŠEM IVANOM REGENTOM OB PETDESETI OBLETNICI USTANOVITVE TRŽAŠKEGA »LJUDSKEGA 0DRA“ „Rdeči lepaki oznanjajo...“ Pred petdesetimi leti, se pravi na dan 16. marca 1905, je v Trstu °fooval tovariš Ivan Regent, skupno z nekaterimi svojimi ož-luni sodelavci iz tržaških delavskih^ orst Delavsko izobraževalno društvo »Ljudski oder*. S tem so tor>ariš Regent in njegovi sode-tapci obogatili tedanje delavsko Sibanje na Slovenskem s po-tdombno delavsko prosvetno organizacijo, ki je bila ne samo sposobna zbirati delavstvo okrog naprednih socialističnih krogov ln jih pridobivati za socialistično Šibanje, temveč je znala uspešno Poskrbeti za smotrno in napredlo socialistično izobraževanje de- tavstva. Nobenega dvoma ni, da je ^Jedno ob tem lepem jubileju delavskih prosvetnih organizacij ?a Slovenskem, obuditi vsaj ne-kaj spominov na nekdaj med de-aoci tako priljubljeni »Ljudski °der«, kajti polagoma ti spomini '■OTlo irs T> nnvahr, Orl nami Tla S. P tonejo v pozabo. Med nami pa še ?t°i in deluje mož, ki je zanetil ldejo za ustanovitev »Ljudskega °dra«,, ki je za to idejo pridobil ' v* } #v i jc 4/U n/ J iv ■ *v* - Prve pristaše in skupno z njimi Ustanovil »Ljudski oder« ter postal od vsega začetka njegovega obstoja eden njegovih najtrdnejši stebrov — naš Ivan Regent. • Preteklo nedeljo dopoldne sem §a obiskal na domu. Zmotil sem 6» pri delu. Sedel je pred kupom Papirja — prebiral je članke. Zaupal sem mu, kaj bi rad Zvedel. Regent se je toplo nasmehnil. , — O »Ljudskem odru« bi rad kaj zvedel? Kaj hočeš, da ti te£ern? . Toda — ni čakal, da bi vprašal. Začel je pripovedovati kar sam. Govoril je živo, slikovito, kot da mi opisuje nekaj, kar se je Pogodilo včeraj ali pred nekaj dnevi. To ni bilo golo pripovedova-nle ali obujanje spominov. Ne. Bilo je ose več. Nekje v notranjosti se mi je Začela oblikovati predstava o Prosvetnem delovanju pred pet-^setimi leti. Mladi Regent goreče pridobiva Pristaše za delavsko izobraže-°alno društvo. Spoznal je nam-kako silna zadeva je znanje, *ak0 velikanskega pomena je ja-in trden marksističen svetov- nazor. Delavstvo je žejno zna-ya. Loti se dela za ustanovitev društva. Oblastniki ne gledajo njego-jg a početja prekrižanih rok. f°Per njega so razglasili splošen ,°jkot. V nobeno podjetje, v nošo delavnico ga ne sprejmejo a delo. Toda Regenta to ne omaje. h rt silo mu daje njegov somišlje-'k Jernejčič, streho pa Kermolj, smžbenec pekovske bolniške blazine, ki je izpraznil shrambo v svojem stanovanju, da je v njej uredil »ležišče« za Regenta. Več mladi Regent »ni potreboval«. Regent vneto pridobiva delavce za »Ljudski oder«. To ni majhno opravilo. Samo droben utrinek o tem. Med prvimi predavanji je »Ljudski oder« oznanil predavanje dr. Henrika Tume »O znanosti in delu«. Ko se je med delavci zvedelo za to predavanje, je nekdo vprašal Regenta: — Dobro, kaj je to, »znanost«? — Ali veš, kaj pomeni italijanska beseda »scienza«? — Slišal sem jo že. — No vidiš; »znanost« je slovenska beseda za »scienza«. Kaj si predstavljaš pod to besedo? —...........!? Mladi Regent si je bil takoj na jasnem: ubogi človek te besede doslej sploh še ni zasledil o materinem jeziku, o tem, kaj da o italijanščini pomeni, pa si ni nikdar belil glave. Treba mu je bilo pojem pojasniti. Regent se je vneto lottl težkega opravila, in sicer kakor je vedel in znal in kolikor je stvar tedaj sam doumel. Rdeči lepaki, ki je z njimi »Ljudski oder« predavanja, so tržaške narodnjake. Lepake so često prav po pobalinsko trgali. Motila jih je rdeča barva lepakov. Tedanje narodnjaško glasilo — Ali bi mi hotel povedati, kakšne smotre ste skušali doseči ustanovitelji z osnovanjem >Ljudskega odra« v Trstu? Tovariš Regent je malce pomislil, potem pa je zelo jasno odgovoril: — Hoteli smo pomagati delavstvu dokopati se do poglobljenega splošnega znanja in do jasnega marksističnega svetovnega nazora. Zraven tega smo hoteli poskrbeti, da bi se mogli delavci kulturno izživljati v svojem lastnem krogu. To se pravi,'1 pomagati smo jim hoteli, da bi sami prirejali predstave in skušali smo doseči to, da bi te prireditve označevale pravo delavsko vzdušje, delavski pečat. V ta namen smo že od vsega začetka sklenili prirejati v Delavskem domu stalna tedenska predavanja s področja najrazličnejših ved in znanosti, vključno seveda o svetovno nazorskih marksističnih vprašanjih. Poleg tega smo sklenili izbirati take predavatelje, ki bodo hoteli in znali obravnavati in razlagati snovi z naprednih vidikov in spoznanj. Takoj v začetku smo sklenili tudi organizirati marksistične tečaje oznanjal svoja ] in tečaje slovenskega jezika ter motili tedanje pričeli z zbiranjem knjig za last- no knjižnico. Da bi omogočili delavcem kulturno izživljanje o njihovem lastnem krogu, konkretno Delavskem domu, smo pri »Narodni list«, ki je sicer redno j »Ljudskem odru« ustanovili svoj Tovariš Ivan Regent, sedanji predsednik Zveze delavskih prosvetnih društev »Svobod«, ki je bil pred 50 leti pobudnik za ustanovitev »Ljudskega odra« v Trstu. — Anton Gojmir Kos: Ivan Regent s svojo ženo Malko PABERKI O DELU »SVOBOD« ^snlmiva ln skrbno pripravljena tavanja. Jeseniška Ljudska urn-?a, kj deluje v okviru »Svobode« v minulem letu 21 preda-ki se jih je udeležilo nad 2.000 'fUsalcev. Največ predavanj je bilo •Itidnoznanstvene vsebine. »Cvrček za pečjo« na kamniškem Nedavno so v Kamniku upri-'i Dickensovo komedijo »Cvrcek »ečjo«. Igralec Albin Zupančič je S . uprizoritvijo slavil svoj stoti “ki nastop. Drugi mesec bodo lgra-hieriško dramo »Molčeča usta« m „aDa na Betajnovi«. Vodstvo dru-...8e je dogovorilo za dve gosto-•u. iz Ljubljane. Ljubljanska dra-' oo igrala Shawovo »Candido«, .a®° gledališče pa »Fiilumcno Mar- 7000 biU X^m*nu R0 lan* prebrali knijO- Kljub temu. da ima ljm.«™.. je to ca v Tolminu danes 3.719 knjig, v •r~. za potrebe in želje prebivalstva biCQ ohinu še vedno premalo. Knjižit) lskuje 438 stalnih bralcev. Bi-kajfa », jih še več, če bi imeli več eelo .-i Tudi prostori so pretesni in **Oij v glin i. Lani je knjižnica izpo. u 7.000 knjig. *ačet!!dI .v Senožečah so premagali Brv0ne težave. Minulo leto je bilo Kij,., ^ delu »Svobode« v Senožečah. eka 2 začetnim težavam je dram-JUediiV"zina uprizorila Nušičevo ko-'rat J0» ‘Dr.«, ki so jo ponovili tri-?Fad'o .to igro so dobili prvo na-,ePo ,, Njihovo največje delo pa je sZet;ia . °.lena čitalnica, čitalnica jo ?!suteHo ’tista- Po stenah vise slike Jih dol v 'n drugih znanih prosvetli je v vcev- v veliki knjižni orna-dijski ?e bolno knjig, poleg nje ra-Jedno "Prejemnik, na mizah pa je J®di vo'i časopisov, revij. Tu se Je, uinska sekcija, mladina pa be- No u‘"8a radio im šahira. Letos i? *4ll»u '®°rtH igro »Poslednji mož« a' glasbi?8^ Pred sodiščem«. Kupili so « 0 tamburaški zbor; pri- ti z u«rUi.'u<*1 moški pevski zbor in s’Ope Pdhom pripravlja na svoje na- brezplačno objavljal sporočila o predavanjih »Ljudskega odra« (o čemer bi lahko služil za vzor našemu sedanjemu socialističnemu tisku, ki vsako tako oestičko silno drago zaračuna), je često zelo ostro napadal predavanja »Ljudskega odra«. Ti napadi kajpada niso mogli ohromiti dejavnosti »Ljudskega odra«. Njegov vpliv je nenehno rasel in prodrl celo o vrste narodnjakov. To je povzročilo med njimi, o njihovem taboru, precej nejasnosti glede odnosa, ki naj ga imajo narodnjaki do »Ljudskega odra«. Tako je bila med narodnjaki skupinica naprednih izobražencev. to je vodil dr. Merhar, ki je često tudi sam predaval v Delavskem, domu, odkrito na- -e precjaoai neki advokatski kon-klonjena »Ljudskemu odru«. Da Cl/J,'en( loan Novak, takoj v na-bi zmanjšali vpliv »Ljudskega - - - odra« na lastne privržence, so narodnjaki nekajkrat predlagali, da pevski zbor, ki je imel redno okrog štirideset pevcev in igralsko družino. — Kako je prišlo praktično do ustanovitve »Ljudskega odra«. — Najprej sem pridobil za to idejo, ki so jo delavci na splošno pozdravili, Antona in Franceta Jernejčiča, Naceta Mihevca in druge. Začeli smo zbirati člane. Prvo leto smo dosegli na članskem spisku število stoosemdeset. To za tiste prilike ni bilo malo. Med člani so bili sami delavci. Iz delavcev je bil sestavljen tudi odbor. Prvi predsednik je bil Anton Jernejčič, podpredsednik Nace Mihevc, tajniško delo pa je padlo name. Začeli smo s predavanji. Prvi predavala tudi v Sv. Križu, v Nabrežini, o Gorici. S predavanji po tržaški okolici smo zanetili v posameznih krajih željo, da bi si tam osnovali podružnice »Ljudskega odra«, ki smo jih seveda začeli tudi ustanavljati. — Bodi tako ljubezniv in mi razloži, kako je bilo društvo »Ljudski oder« organizacijsko zasnovano? — V Trstu je delovalo matično društvo, po okoliških krajih pa podružnice. V letih po prvi svetovni vojni je delovalo na Primorskem že štiriinšestdeset podružnic, ki so imele skupno nad tisoč članov. Podružnice so bile seveda povsem samostojne; odnos med njimi in matičnim društvom je bil precej podoben današnjemu odnosu med delavskimi prosvetnimi društvi >Svobod« in njihovo Zvezo. Vsaka podružnica je imela svoj odbor, ki je povsem samostojno deloval. Vsaki dve leti je bil občni zbor matičnega društva, ki so se ga udeležili zastopniki oseh podružnic. Za vse člane »Ljudskega odra« smo imeli enotne članske izkaznice in vsaka podružnica je bila dolžna plačevati določen odstotek svojih dohodkov matičnemu društvu. V času, ko se je »Ljiidski oder« najbolj razširil, je bil na sedežu matičnega društva le en plačan uslužbenec, to je bil Matko Lovko. »Ljudski oder« so gmotno podpirale Delavske konzumne zadruge. Od njih je »Ljudski oder« dobival nek določen odstotek čistega dobička, ki je bil sprva neznatno majhen, v letih po prvi svetovni vojni pa že kar občuten. S tistim denarjem smo po vojni ustanovili v Trstu slovenski in italijanski višji kulturni svet, ki je imel nalogo ukvarjati se z vsemi kulturnimi vprašanji. Za predsednika slovenskega sveta so izvolili mene. V svetu pa so bili še prof. Lavo Čermelj, dr. Jože Frfolja, ki je med prvimi izobraženci prišel k »Ljudskemu odru«, Maksim Sedej: Ilustracija k zbirki L. Mrzela izpopolnili knjižnico, smo se obrnili tudi na knjigotržce in jih prosili, naj nam omogočijo nakup knjig na obroke. Niso nam šli na roko. Schroentner nam je enostavno odgovoril, da se ne spušča o trgovanje s knjigami na obroke. Prve knjige na obroke smo dobili o Trstu pri nemškem knjigo-tržcu Schrimpfu. Ta knjigarna pravil, ker se je skušal prikupiti delavcem. Wildi je bil namreč istočasno lastnik največjega kamnoloma na Krasu in je bojeval oster boj za dosego popolnega monopola. V tem boju je kajpada uničeval številne domače obrt-. nike. Kot protiutež temu se je Jože Pahor, Alojz Ureščak, I poskušal prikupiti delavcem z Matko Lovko in drugi. Tedaj je 1 majhnimi uslugami, kot je bila štel snet enajst članov, namera- tudi omenjena prodaja knjig na vali pa smo ga razširiti tako, da obroke. ksistične nazore in napredna znanja. Poleg tega je »Ljudski oder« odkril Ivana Cankarja kot predavatelja, saj je prav o Trstu Cankar imel svoja najlepša predavanja. »Ljudski oder« je nadalje gojil dramska dela iz delavskega življenja in socialnih ipju. l a knjigarna bojev. Etbin Kristan je, recimo, je sicer prodajala samo nemške ' napisal nekaj krajših odrskih del knjige in je zato njen lastnik i prav posebej za »Ljudski oder«, Wildi moral knjige posebej ku- j poleg tega pa smo pomembnejša piti za nas. Toda Wildi je to na- ' dela iz delavskega življenja pre bi se »Ljudski oder« združil v narodnjaško »Prosveto«, ki so jo, osnovali po ustanovitvi »Ljudskega odra«. Te ponudbe so Regent in ostali voditelji »Ljudskega odra« vedno odločno zavrnili, ker so se zavedali škodljivosti nacionalističnih teženj, ki so tedaj vladale o »Prosveti« in ker so se zavedali globokega ideološkega prepada, ki je tedaj ležal med delavskim gibanjem in narodnjaki. Oblastniki so si na vse pre-tege prizadevali onemogočiti in na »lep« način zadušiti delovanje »Ljudskega odra«. Posluževali so se najrazličnejših sredstev. Samo en primeri Za prvo predavanje na govornici »Ljudskega odra« je pridobil Nace Mihevc svojega osebnega prijatelja, nekega advokatskega koncipienta Ivana Novaka. Novak ni bil socialist in je pripravil neko zelo »nedolžno« predavanje o izobraževanju. Toda — takoj po nastopu o Delavskem domu je Novak zgubil službo. To ga je tako »prizadelo«, da je odšel iz Trsta v Gorico in se ni nikdar več pojavil na delavski govorilnici. Prestrašili so ga — do kosti. V takih razmerah je torej nastajal pred petdesetimi leti »Ljudski oder« o Trstu. slednjih predavanjih pa so se oglasil z govorilnice »Ljudskega odra« vidni predstavniki delavskega gibanja, kot so bili dr. Henrik Tuma, Etbin in Anton Kristan, Ivan Cankar in napredni izobraženci dr. Ivan Prijatelj, dr. Merhar, prof. Franke, Zofka Kvedrova in drugi. Ze takoj prvo leto so predavatelji, ki so govorili v tržaškem Delavskem domu, odhajali predavat tudi v okoliške kraje. Taki bi postal neke vrste posvetovalna prosvetna skupščina. Najtrdnejša vez med člani in društvi so bila predavanja in potujoča knjižnica. Predavanje o Delavskem domu je bilo vedno za delavce nekaj svečanega; o vsakem predavanju so obširno govorili in na predavanja so prihajali dosledno praznično oblečeni. Podobno je bilo o okoliških krajih, kamor so prihajali predavatelji, ki jih je pošiljalo matično društvo. Vsako društvo je imelo lastno knjižnico. Poleg tega smo pri matičnem društvu v Trstu osnovali posebno potujočo knjižnico, ki smo jo pošiljali po okoliških krajih, pa bodisi, da je bila v kraju podružnica »Ljudskega odra«, ali pa samo zaupnik matice, ki je v kraju izposojal poslane knjige. Potujoča knjižnica je bila sestavljena iz petnajstih knjižnih kolekcij, ki so krožile od kraja do kraja in ki smo jih stalno dopolnjevali. Prve knjige za knjižnico smo darovali člani sami. Nekaj knjig sem daroval jaz, nekaj Jernejčič, dr. Tuma jih je poslal kar cel zabojček. Vsak je nekaj prispeval. Znatnejšo količino knjig nam je poslala tudi Slovenska matica iz Ljubljane. V želji, da bi čimbolj In končno, kakšna je bila žetev »Ljudskega odra«? — Z »Ljudskim odrom«, ki so mu konec napravili italijanski fašisti, smo o času njegovega delovanja dosegli ogromno. Delavstvo je po nekaj letih delovanja »Ljudskega odra« globlje razumevalo marksistični svetovni nazor in se ga trdnejše oklenilo. Delavci so se vse zavest- vajali iz drugih jezikov o slovenščino. — O, bili so to lepi časi. Če bi mi bilo dano, bi jih, kljub grenkobam, ki jih prinašajo človeku, prav rad še enkrat preživel. Tako mi je s prijaznim nasmeškom rekel tovariš Regent ob zaključku najinega razgovora. In prepričan sem, da mu je ta misel privrela prav od srca. Pred nami je torej pomemben jubilej enega izmed predhodnikov naših »Svobod«, to je »Ljudskega odra«, na katerega delo smo osi resnično ponosni. Nobenega dvoma ni, da bodo »Svobode« v svojem krogu obudile spomin na ta pomembni jubilej. Vsi skupaj pa pozdravljamo ob njem našega neumornega zvestega delavskega nejše pridruževali našim akcijam prosoetitelja Ivana Regentai ki je in kar je bilo neprecenljivega po- \ zažgal plamenico življenja ne mena: vzgojili smo lepo število samo »Ljudskemu odru« pred aktivistov, ki so bili sposobni petdesetimi leti, ampak pred leti javno nastopali, polemizirati, bra- tudi sedanjim »Svobodam«, niti, širiti in utemeljevati mar- Roman Albreht ..PRGIŠČE ROBIDNIC« Književni spomenik italijanskemu proletariatu Roman »Prgišče robidnic«, ki tokrat orisal trdo življenje v ga je Državna založba Slovenije Abruzzih, v svoji rojstni deželi, pred kratkim izdala v sloven- j na katero ga vežejo globoke srčne skem prevodu, je po mnenju sre- j vezi. Iz kratkih, včasih med se-tovne kritike najboljše delo ita- ; boj nepovezanih poglavij, veje lijanskega neorealista Ignazia vzdušje prvih povojnih časov, Siloneja. i polno razočaranja nad nesocialno ! nl/irlnn in nnoohoi neioolrn nnli- Kakor v prejšnjih treh romanih (Fontamara, Kruh in vino in Seme pod snegom), je Silone tudi Vedno več bralcev Ne bo odveč, da se včasih seznanimo tudi s številkami, ki govore o knjigi in bralcih. Tokrat poglejmo o ljubljansko Delavsko knjižnico. Najbolj je razveseljiva ugotovitev, da število ljubiteljev knjige počasi, toda nenehno ra- sta dr. Tuma in Etbin Kristani sle. V septembru je imela knjiž- imiShp,ljudski mifr“ • Tnt ! Trst, j ' Članska izkaznica Legitimacija Ljudskega odra v Trstu ■ vladno in posebej partijsko politiko, zaradi česar se življenje kmečkega proletariata ni niti za las izboljšalo. Obupni položaj siromašnih abruških kmetov, ki jih nihče ne ščiti, je razbrati iz mojstrsko napisanih in psihološko poglobljenih dvogovorov in razgovorov. Kakor Silone z ljubeznijo slika svoje srčno dobre, Senica 5000, v decembru pa že 5879 prav moralno nekoliko izkrivlje-bralcev, ki so prebrali 15.115 , ne ljudi, tako je prikrito porog-knjig. Med odraslimi je nekoliko I Ijiv in strupen do idejno dez-več žena kot moških, med mla-1 orientiranih in kompromisarskih dino pa je trikrat več dečkov levičarskih struj, ki se vdinjajo kot deklic. Tudi število delavcev , klerikalcem in denarnim mogot,-je vse večje. V decembru je cem samo zato, da bi se obdržale obiskalo knjižnico 124 delavcev v vladi. Zaradi tega duše kmečko več kot v septembru. j gibanje in preganjajo preproste Med domačimi so bila najbolj kmečke ljudi, ki si upajo naglas brana dela Miška Kranjca, Ivana j iel>° P° osnovnih človečan- Cankarja, Franceta Bevka, Tav- j skih pravicah. čar ja, Jurčiča, V aštetove in ■ e^en "Prvih italijanskih drugih i Pr°Ltjoststov in vztrajni borec za Knjižnica ima tudi izposojevalnico v Litostroju. V decembru je knjižnica kupila 547 novih knjig. Velike priprave Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« v Celju je v svoj letošnji načrt dela vneslo tudi proslavo 20-letnice prvega zbora »Svobod«. Znano je, da je bil zbor predvojnih »Svobod« leta 1955 o Celju. Na tem zboru so sodelovale malone vse takratne »Svobode«, med njimi tudi celjska. Za to veliko in važno obletnico se bodo dobro pripravili. Proslave bodo trajale več dni. socialne pravice, je poln neomajne vere v lepše dni, ki jo pri marsikaterem predstavniku neorealiz-ma, čeprav je zagovornik malih ljudi, pogrešamo. Silone vidi rešitev človeštva v humanizmu, ki bo ustvaril pravične družbene, predvsem pa pravične socialne odnose. Zaradi te humanistične ideje, ki preveva vse delo, je »Prgišče robidnic« vzbudilo veliko zanimanje po vsem svetu. Lahko rečemo, da je roman nov literarni spomenik italijanskemu kmečkemu proletariatu, ki še zmeraj zaman čaka na agrarno reformo in z ostalim italijanskim proletariatom na socialno revolucijo ter na novo družbeno ureditev. FRANCOSKA VLADNA KRIZA V začaranem krogu O treh tednih krize, treh politikih, ki so skušali sestaviti vlado in niso uspeli, o četrtem politiku, katerega nadaljnja usoda je negotova in o edino možni rešitvi francoskih vladnih kriz Francija je že tri tedne brez vlade, meli in sestavili vlado, ki bo hotela Po padcu Mendes-Francea je najprej ustreči vsem in nobenemu ne bo mogla, hotel sestaviti vlado desničar Pinay. Ta in ki bo po nekaj mesecih odložila ni uspel, ker ga levica ni hotela pod- orožje. pre«. potem je poizkusil srečo, sredinec Tako je pač v Franciji. Parlament rflimim. tudi ta je odložil mandat. Pre- sestavljam nokli<—5 -- i:l- Je odložil mandat. Pre- sestavljajo po tekli ponedeljek se je spoprijel z vladno krizo socialist Pineau. Nekaj dni se je posvetoval, skušal ugladiti nasprotja med posameznimi strankami in skupinami, in kočno je prišel pred parlament s kompromisnim programom, ki je bil zelo podoben programu Mende-Fran-cea in v katerega je zbral težnje vseh levičarskih, sredinskih in tudi nekaterih desničarskih skupin. Toda parlament je glasoval in Pineau je propadel. Te dni sestavlja novo vlado radikalni socialist Faure. Socialisti so že odklonili sodelovanje v njegovi vladi, klerikalci pa so sklenili, da mu ne bodo nasprotovali. Njegova nadaljnja usoda je zelo negotova. In če bo še ta propadel, bodo pač dobili nekoga petega, ki se bo spoprijel eni politiki, ki so jih strankarske težnje popolnoma zaslepile, ; ljudstvo pa pri vseh teh kroničnih krizah nima nobene besede. In toliko časa bodo krize razjedale to veliko in nekdaj mogočno državo, dokler se ne bodo vsi napredni Francozi združili okrog skupnega socialističnega programa, v ljudski fronti ali kako drugače imenovani napredni politični skupini, ki bo sposobna popeljati Francijo iz slepe ulice. SPOR MED VLADO IN GRŠKIMI SINDIKATI MLADA JE POPUSTILA Grška vlada je sprejela nekaj zahtev Generalne konfederacije in priznala sindikatom svobodo delovanja ter obljubila, da se ne bo vmešavala v notranje razmere sindikalnih organizacij ibili nekoga petega, ki se bo spoprijel . vladno krizo, in potem morda še , . - . . ■ ... šestega. .. Končno se bodo le sporazu- delovanja m obljubila, da se V zadnjih mesecih lanskega leta so se odnosi med grškimi sindikati in vlado precej zaostrili, te dni pa je grška vlada javno priznala sindikatom svobodo Delegacija jugoslovanskih sindikatov, ki je pred nedavnim obiskala Veliko Britanijo, se je vrnila v domovino. V Veliki Britaniji je bila gost angleške vlade in obiskala je več ministrstev, Dom sindikatov, različne šole, kulturne ustanove in tovarne v Londonu ter Manchestru. Na sliki vidimo tovariše Stamenkoviča, Koruzoviča, Cazija in Brkiča, člane naše delegacije, v razgovoru z Reginaldom Maudlingom, ekonomskim sekretarjem angleškega finančnega ministrstva PRED PARLAMENTARNIMI VOLITVAMI NA JAPONSKEM GLASOVE KUPUJEJO 1058 kandidatov za 467 poslanskih mest. — Nobeni stranki ne obetajo obsolutne večine. — Sporazum med levimi in desnimi socialisti. — Kandidati desničarskih strank kupujejo glasove Na Japonskem se živo pripravljajo na parlamentarne volitve. Vse stranke so ze sestavile svoje kandidatne liste. Za 467 sedežev v parlamentu se poteguje 1058 kandidatov. Demokratska stranka sedanjega ministrskega predsednika Hatojame ima 284 kandidatov. Liberali jih imajo 248, desni socialisti 122, levi socialisti 121, komunisti 99, delavsko-kmečka stranka . -r __i_i__: 4-tn___;x- _*___ 35_ ne sedežev v parlamentu, kolikor je potrebno za sestavo enotne vlade. V anketi, ki jo je organiziral časopis »Mainči«, se je 28®/i udeležencev opredelilo za demokrate, 18,6®/e za liberale, 10,1 6/o za desne socialiste, 9,4 °/o za leve socialiste in^ 1,6 °/e za manjše stranke. 31,7 % udeležencev ankete pa ni jasno odgovorilo ali pa Bi hotelo odgovoriti na vprašanje. Levi in desni socialisti so sklenili, da bodo po volitvah nastopili v parlamentu s skupnim kandidatom za predsednika vlade. Japonski časopisi jn radijske po-kandidate, loštene«. bo nastopila proti kandidatom, ki ne spoštujejo volilnega zakona. Nekateri kandidati desničarskih strank namreč kupujejo glasove ali pa kako drugače izigravajo volilni zakon. japonsKi časopisi m raaijsK staje opominjajo stranke in kan naj skrbe, da bodo volitve >po Policija je že tudi izjavila, da 1 vmešavala v notranje razmere sindikalnih organizacij. Vlada namerava tudi povečati minimalne mezde, spremniti precej predpisov delovne zakonodaje ter zagotoviti boljši gmotni položaj brezposelnim. Generalna konfederacija grških delavcev pa je razen zgoraj navedenega zahtevala še, naj vlada omogoči svobodno sklepanje kolektivnih pogodb, ukine vse protidelavske zakone, se zavzame za popolno zaposlitev, reorganizira sistem socialnega zavarovanja, pregleda delovanje delovne inšpekcije ter ratificira konvencije Mednarodne organizacije dela. Teh zahtev sindikatov pa grška vlada doslej še ni sprejela. POMOČ JUGOSLOVANSKIH RUDARJEV, STAVKAJOČIM V SEVERNI RODEZIJI DELAVSKA SOLIDARNOST Mednarodna federacija rudarjev je pozvala vse svoje člane, naj pomagajo stavkajočim rudarjem v Severni Rodeziji, angleški koloniji v Afriki. Centralni odbor sindikata jugoslovanskih rudarjev je že poslal stavkajočim 210.000 dinarjev. Rudarji Severne Rodezije, ki zahtevajo, naj jim delodajalci povečajo plače in izboljšajo delovne pogoje, so začeli O NEKEM PROCESU V ZAHODNI NEMČIJI Marksizem na zatožni klopi Adenauerjeva vlada je uprizorila proces proti zahodnonemškl komunistični stranki, vendar so informbirojevci le figure, ki so potrebne klerikalni vladi, da bi lahko obsodila marksizem Pred zahodnonemškim ustavnim sodiščem je te dni zanimiv proces. Toži- stavkati 5. januarja. V tej angleški ko- telj je bonnska Adenauerjeva vlada, Ioni ji je zaposlenih 36.000 rudarjev, črn- toženec pa zahodnonemška komunistična cev iz plemena Rantu. I partija. »Nočemo orožja/c vzklikajo mladi nemški delavci v Frankfurtu, na velikem zborovanju, ki so ga organizirali nemški sindikati RAST SINDIKALNEGA GIBANJA V EGIPTU NJIHOVA POMLAD Revolucija je odpravila protidelavske zakone in pospešila razvoj sindikalnega gibanja. — O uspehih, ki so jih egiptovski sindikati že dosegli in o slabostih, ki spremljajo njihovo rast V Egiptu je bilo pred dobrimi tremi leti, ko je v tej deželi še vladal ko-rumpirani Farukov režim, kakih milijon in dvesto tisoč zaposlenih delavcev in nameščencev, v sindikalnih organizacijah pa je bilo le 80.000 članov. Monarhistična vlada je namreč zatirala sin- ZA HRBTOM KIPA »SVOBODE« Duhovniki in tovarnarji razbijajo sindikate Združena reakcija je uničila sindikat, ki je bil vdan delavskim interesom Ze kade ih 20 det. se kapitaildjetični magnati v ameriškem mestu Rock Islandu ia-udriijo, da M uničila delavski sindikat v tamošnji veliki tovarni traktorjev. Pred nedavnim pa jim je priskočila na pomoč še cerkvena gosposka. Katoliški duhovniki so začeli pridigati proti delavski organizaciji in ves katoliški tisk je pozval delavce tovarne traktorjev, naj zapuste svoje staro in delavskim interesom vdano organizacijo ter se vključijo v sindikat avtnih delavcev (CIO), kjer imajo magnati in klerikalci več besede. Sindikalni odborniki pa so podcenjevali to ofenzivo združeno reakcije, in tako se je zgodilo, da je mnogo delavcev tovarne traktorjev v Rock Islandu zapustilo svojo staro delavsko zvezo in se priključilo novi, ki je bolj pogodu posvetni in cerkveni gosposki. Glasilo sindikatov Slovenije. Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. Odgovorni urednik France Boštjančič Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani Naslov uredništva in uprave: Ljubljana. Čufarjeva ulica 1 - Dom sindikatov. Telefoni: uredništvo in uprava 39-031, uredništvo 32-538, uprava 30-046. Poštni predal 984 Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 603-305 1 221 List izhaja vsak petek Rokopisov ne vračamo Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din: posamezna številka 10 din. dikalno dejavnost in z zakonom dovoljevala delovanje le nekaterim lokalnim sindikatom. Nova vlada revolucionarnih oficirjev je nekaj mesecev pa revoluciji ukinila protidelavske zakone starega režima in tedaj se je egiptovsko sindikalno gibanje začelo številčno ter organizacijsko krepiti. Že poleti 1953. leta je bilo v Egiptu 910 sindikalnih organizacij (samo v Kairu in Aleksandriji 501), v katerih je bilo 250.000 članov. Kasneje so ustanovili 14 federacij strokovnih sindikatov, v zadnjem letn pa so se pojavile tudi zelo močne težnje, da bi združili vse te sindikate v enotni sindikalni organizaciji. Najmočnejše so organizacije transportnih delavcev in delavcev tekstilne, prehrambene, ^ gradbene industrije ter industrije nafte. Ustanovili so tudi že kakih štirideset sindikatov kmečkih delavcev, ki se pred revolucijo niso smeli združevati. Razvoj sindikalnega gibanja v Egiptu pa spremljajo nekatere slabosti. Egiptovski sindikalni voditelji pravijo, da Belgijski delavci bodo obiskali Jugoslavijo V maju bosta obiskali Jugoslavijo dve skupini belgijskih sindikatov metalurških delavcev. Delegaciji si bosta med bivanjem v Jugoslaviji ogledali republiška središča in metalurška podjetja. NACIZEM DVIGA GLAVO Predsednik zahodnonemškega sindikata transportnih delavcev je opozorili člane svojega sindikata in vse nemške delavce na povečano dejavnost nacističnih struj v Zahodni Nemčiji. Dejal je, da »neofašisti in nacionalisti, ki se skrivajo za protikomu-nitzmoon, predstavljajo veliko nevarnost za nemške delovne ljudi«. jim največ škoduje organizacijska razdrobljenost sindikatov. Težave imajo tudi z nazadnjaškimi pojmovanji, ki nasprotujejo uveljavljanju sindikatov v političnem življenju dežele. Razen tega pa se ne strinjajo z zakonom, ki one-« mogoča državnim nameščencem delovanje v sindikatih. In veliko je še raznih ovir ter slabosti, toda vse te ne morejo preprečiti hitre rasti mladih egiptovskih sindikatov. IZ KENIJE UBILI SO GENERALA Neka patrulja angleške kolonialne policije v Keniji je ubila uporniškega generala Mvangija. Mvangi, nekdanji šofer, je bil eden organizatorjev osvobodilnega boja kenijskih rodoljubov. Naši bralci vedo, da informbiro' jevci nimajo velikega vpliva v Zahodi1 Nemčiji. Njihova stranka je majhna 15 v parlamentu nima niti enega poslane*-Ugled je izgubila, ker se je popoinom8 podredila stalinistični birokratski kas® in je izpolnjevala vse moskovske direk' tive, čeprav so te škodovale interesoi* nemškega proletariata. V zadnjih ni®' secih pa prihajajo iz Zahodne Nemci J* vesti, da bi bonnska vlada rada unj' čila še ta informbirojevski ostanek. Pr®? ustavnim sodiščem je tožila komunisti^ no partijo, toda ne kot stranko, ki de' lnje po direktivah neke tuje sile, teifl' več kot organizacijo, ki priznava mark' sizem za svojo ideologijo. Tako se J? iz procesa proti informbirojevcem raz*11 proces proti marksizmu. Tak razvoj procesa proti zahodni nemški komunistični stranki pa kažf; da se Adenauerjeva vlada niti ne bo)! toliko informbirojevskih ostankov (*! so, mimogrede rečeno, pošteno skrega-®1 z marksizmom), kot se boji proletarsk* ideologije. Tej hoče škodovati, to bi rad* uničila. Gre za ideje o razrednem boJ®j o delavski vladavini, o delavskem upra*' ljanju. Zavoljo teh idej delavci sta*' ogijam ru< in »sožitju med delom in kapi?*' Marksistični nank je v Zahodni NeiH' čiji precej razširjen. Razen informbir0' jevcev ga uradno priznavajo za svoje!?8 tudi socialdemokrati. Celo nekatere l®' vičarske meščanske struje ne more)0 brez marksizma. Proces pred ustavni1® sodiščem je torej naperjen proti vsem8 zahodnonemškemu naprednemu in dela*' skemu gibanju, informbirojevci pa so 1® figure, ki so jih poklicali pred sodišč* da bi lahko obsoaili marksizem. IZ ZDRUŽENIH AMERIŠKIH DR2A* Ogromno brezposelnih v Newcastleu V Washimgton je pred nedavni!® prispela deflegaoija občinske upr a*® pennsylvanskega mesta Newcastlea uj prinesla s seboj spomenico, v kat«*1 brezposelni delavci tega mesta zahtfr vajo, naj jim vlada preskrbi delo. Sp<£ menico je podpisalo 35.000 brezposci' nih, v Newcastleu pa je za delo sp0, sobnih kakih 50.000 mož in žena. Rasna diskriminacija v ameriški kulturi Zveza za napredek črncev v Torku je sestavila poseben odbor, bo proučeval zapostavljanje črno0; pri radijskih in televizijskih odda!' nih postajah. Zveza meni, da posta*' ljajo črnopoltim umetnikom razne o*1' re in s tem onemogočajo njihove & lleviizijske in radijske nastope. Ena izmed prvih fotografij ameriških ujetnikov na Kitajskem, k* jih je sodišče Ljudske republike Kitajske obsodilo kot vohuni Zavoljo te obsodbe so se odnosi med Ameriko in Kitajsko še boli zaostrili. Kot vidite pa obsojencem ni kdo ve kako hudo OKNO SVET OB POMEMBNI OBLETNICI TRŽAŠKEGA DELAVSKEGA GIBANJA PRVA VEČJA ZMAGA tržaškega proletariata Tržaški proletariat je pred 53. leti junaško zahteval svoje pravice in kljub krvavemu nasilju vojske ter policije — zmagal Te dni proslavljamo 53. obletnico krvavih februarskih dogodkov, ko sta avstrijska policija in vojaštvo streljala na tržaško delavstvo in ubila 15 delavcev, več kot 50 pa ranila. Ti dogodki kažejo, kako je tudi tržaško delastvo, kot ostalo delavstvo v svetu, utiralo pot svojim pravicam s krvavimi boji in žrtvami in kako so ravno ti boji krepili moč delavstva in njegove organizacije. Začetki delavskega gibanja v Trstu segajo seveda daleč nazaj v prejšnje stoletje, toda prvo delavsko organizacijo je ustanovil leta 1889 tiskarski delavec Karlo Učekar in jo imenoval »Delavsko zvezo*. Ta »Zveza* je imela strokdvni in politični značaj ter je Učekar učil v njej delavce mednarodnega bratstva, kar seveda ni prijalo nacionalistom, ki so ga zato imenovali >il croato*. Že leta 1891 pa je avstrijska oblast »Zvezo« razpustila, Učekarja pa večkrat zaprla. Leta 1894 je Učekar organiziral »Socialnodemokratsko zvezo*, ki je že leta 1897 vodila prvo večjo stavko. Zaradi nekaterih pro-vokatorskih elementov, ki so se vrnili v organizacijo, je zapre . času je Učekar skupno s svo- čela ta propadati, toda v tem jimi tovariši organiziral 12 sindikatov, ki so jih sedaj imenovali strokovne organizacije. Te organizacije so se stalno krepile in pripravljale delavce na bodoče boje. Med delavci so bili najbolj izkoriščani Lloydovi kurjači, ki so za zelo naporno delo dobivali kaj skromne mezde. Že januarja 1902 so se zato obrnili na ravnateljstvo Lloyda z zahtevo, da jim zboljša delovne pogoje, kar pa je ravnateljstvo odbilo. Tedaj so se predstavniki delavcev obrnili na namestnika grofa Goessa, ki pa jim je odgovoril: »Jaz se ne bom pogajal z vami!* Nato so kurjači proglasili stavko in kakih 300 jih je zapustilo ladje, ki so bile v pristanišču. Kurjači so zahtevali: 1. družba naj jim plača nadure v primeru izrednega dela; 2. delavnik naj se v času. ko so ladje v pristanišču zniža na 10 ur, med olov- bo pa na 8 ur na dan; 3. skrči naj se čas nočnega stražarje-nja. Ravnateljstvo Lloyda je zahtevalo tedaj poseg oblasti, ki so poklicale v Trst oddelke 47. pešpolka iz Gorice in 87. pešpolka iz Pulja. Takoj po na-povede stavke je ravnateljstvo tudi ukazalo svojim agencijam na Bližnjem vzhodu, naj najamejo tamkajšnje kurjače, ki naj bi tako postali stavkokazi. Ko pa so ti kurjači prišli v Trst in videli, za kaj gre, so takoj odklonili vlogo stavkokazov. Tedaj se je ravnateljstvo Lloyda obrnilo na oblasti s prošnjo, naj bi dodelili kurjače vojne mornarice. S tem je bila mera prepolna. 13. februarja so tržaški delavci napovedali v podporo kurjačem splošno stavko, tako da je ostalo mesto brez kruha, razsvetljave in tramvajev. Skupine delavcev so prihajale v mestno središče in zahtevale od redkih trgovcev, ki so imeli odprte trgovine na Korzu, naj trgovine zaprejo. Tedaj je policija navalila na delavce in poklicala na pomoč tudi voj-sprejeli z slavcev je licija poklicala na pomoč sko, ki so jo ljudje žvižganjem. Mnogo de policija aretirala. Kurjači pa so poslali na ravnateljstvo Lloyda delegacijo, ki je izjavila, da so pripravljeni predati spor arbitražni komisiji. Tako je prvi dan stavke potekel sorazmerno v miru. Drugo jutro so začeli prihajati delavci zopet v mestno sre- dišče, čeprav so po ulicah patruljirali vojaški oddelki. Medtem pa je predsednik Lloyda popustil ter izjavil stavkovnemu odboru, da je pripravljen predati spor arbitražni komisiji. Tedaj je vodstvo socialistične stranke sklenilo, sklicati v gledališču Rossetti shod, da obvesti delavce o prvem uspehu. Shoda se je udeležilo nešteto delavcev, ki so z navdušenjem sprejeli vest, da je Lloyd popustil. Delavcem sta govorila Karlo Učekar in Valentino Pittoni. Po shodu so šli delavci v sprevodu po Akvedotu. Tu pa jim je hotela vojska zapreti pot in bi prišlo kmalu do spopada, pa je policijski komisar dr. Pe-chotsch k sreči ukazal, naj vojaki pustijo delavcem prosto pot. Množica se je valila naprej in pri cerkvi Sv. Antona so jo skušali vojaki zopet ustaviti. Ko so hoteli delavci z Borznega trga zaviti na Veliki trg, je začel vod vojakov, ki mu je poveljeval poročnik Koeppel, streljati na množico, pri čemer je obležalo okoli 10 mrtvih in ranjenih delavcev. Ko so se de-delavci umikali, so zopet streljali nanje vojaki ispred gledališča Verdi, ki so imeli ukaz preprečiti delavcem dohod na Veliki trg. Tudi tu so bili trije mrtvi in več ranjenih. Po teh krvavih dogodkih so bile mestne ulice kot izumrle. Medtem so prišli ponoči iz Beljaka, Celovca in L ju novi vojaški oddelki, iz Pulja pa številne vojne ladje. Delavstvo je zopet preplavilo ulice in prišlo je do pretepov in aretacij. Vojaki so potiskali delavce proti cerkvi Sv. Antona in v Ulici Sv. Katarine zopet streljali nanje, tako da je bilo tudi tu več mrtvih in ranjenih. Oddelki vojske so hoteli vdreti tudi v staro mesto ter so tudi tam streljali, pa so se morali umakniti pred pravo točo kamenja, ki se je vsipalo nanje s streh. Skupno število žrtev teh dveh krvavih dni je značalo 15 mrtvih in okoli 50 ranjenih. Okoli 18. ure zvečer istega dne se je razširila vest, da je ravnateljstvo Lloyda v celoti sprejelo prvi dve zahtevi kurjačev, medtem ko so glede tretje točke pozvali namestništvo, naj takoj spremeni določbe o nočnem stražarjenju kurjačev na ladjah, zasidranih v pristanišču. V soboto 15. februarja zvečer je torej vladal v mestu popolen mir in čeprav je mesto žalovalo, je bilo jasno, da so se nemiri končali. Kljub temu pa je namestnik Goess napovedal obsedno stanje in dal razobesiti proglase, da bo začelo delovati izredno sodišče. Istega dne je prišel tudi z Dunaja krvnik, ki je prinesel s seboj vešala. Seveda je ostal brez posla, ker sploh ni bilo nobenega procesa. Šele čez nekaj tednov so preklicali obsedno stanje. Liberalno-nacionalistični kro-bljane gi so hoteli borbo delavcev iz- koristiti v svoje namene in so jo proglasili za nekak iredentistični upor, čeprav je šlo za čisto razredno borbo in je bilo med demonstranti in med padlimi delavci tudi veliko število Slovencev. Z druge strani pa je tudi nemški nacionalistični tisk skušal dopovedati, da je bila borba delavcev sad iredentističnih spletk. Toda delavci so vse te poskuse potvarjanja razkrinkali in posledica ravnanja avstrijskih reakcionarnih oblasti in soldateske je bila ta, da se je delavsko gibanje v Trstu še bolj okrepilo ter da je naraščalo zlasti sindikalno gibanje. Pri prvih splošnih volitvah v Avstriji leta 1907 pa so izvolili tržaški delavci v dunajski parlament kar štiri socialistične poslance, kar je bil dokaz, da ne more nobena sila ukloniti volje tržaškega delavstva in razbiti enotnost italijanskih in slovenskih delavcev. Prav takrat so delavci spoznali, da jih čaka še težka borba in da morajo zato čim bolj strniti svoje vrste. Februarski dogodki so dali tržaškemu delavskemu gibanju revolucionaren in borben pečat in so postali izročilo tudi naslednji generaciji. Zato so se delavci tudi kasneje vedno zavedali svojih nalog in v odločilnih zgodovinskih trenutkih vedno našli pravo pot; prav zato pa je bila in še vedno je žrtev padlih delavcev plodno seme. (Iz »Primorskega dneonika<)