PoStnlna plačana v gotovini
lir1
Leto IX. — štev. 42.
Ljubljani, dne 18. oktobra 1953
1=1
Posamezna številka 10
Izdaja časopisno-založniško podjetje »Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozarjeva 12, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave št. 602-»T«-84 — Telefoni — uprava: 21-281, uredništvo: 23-009, 21-193 in 20-278 — Celoletna naročnina 400 din, polletna 200 din
din
1
V DANAŠNJI ŠTEVILKI:
V Črnomlju so na pravi poti — Poslušali smo trikratneg^svetovnega rekorderja — Beograjskemu Športu v odgovor — Ali takšen šport še združuje narode?
ODLOČNA ZMAGA
Jugoslavija porezeja francosko nogometno reprezentanco s 3:1 - Naši so izpolnili priecikovanja - 20	eksebicije naših »
igralcev - Francozi igrali ostro
Zagreb, 18. okt. - Zagrebško občinstvo in številni ostali ljubitelji nogometa, ki so prišli z vlaki, kamioni ter avtobusi o Zagreb, so tokrat prišli na svoj račun, če že ne toliko zaradi igre, pa zaradi zmage nad nevarnimi Francozi. S to zmago so se Jugoslovani ponovno oddolžili Francozom. Tisoči gledalcev so se že o zgodnjih popoldanskih urah dobesedno natrpali na lepo urejeni, a ne povsem dograjeni stadion Dinama o Maksimiru. Zbralo se jih je okoli 40.000, med njimi mnogo tudi iz Slovenije, ki so nestrpno priča-kooali pričetek igre.
Burno pozdravljeni so prišli na igrišče Francozi v modrih majicah in belih '* državno trobojnico in modrih hlačkah, “lačkah, Jugoslovani pa v belih majicah Francija: Vignal, Plaimelding, Marche, Fenverne, Jonquet, Marcel, Ujlaki, Glo-'vatzky, Koppa. Flamion, Piantoni.
Jugoslavija: Beara Stankovič, Crnko-v'č, Čajkovski, Sp-',iA Boškov, Rajkov,
Poglejmo vendar resnici v oči!
, O sami »aferi« Veselinovič je bilo prelitega več črnila in po-Fdbljencga več papirja, kot ta »afera« v resnici zasluži. Vse Preveč je bilo razpravljanja o tem, aV je bil Veselinovič pravilno verificiran za ta ali oni klub, kako bo o aferi odločala skupščina Nogometne zveze Jugoslavije ^ itd., vse premalo ali skoraj nič pa nismo razpravljali tein, kje pravzaprav ležijo zfpki za to, da je sploh lahko Pr*šIo do te precej nečedne afe-?e> ki je razburila vso našo sPortno javnost.
Zadnja številka beograjskega »športa« prinaša daljšo izjavo *°v. Rate Dugonjiča, dosedanje-predsednika Nogometne zve-5e Jugoslavije, ki pomeni v re-sevanju te afere in problemov v ®asem nogometnem športu lep korak _ naprej. Tov. Dugonjič “Požarja na najrazličnejše poja-Ye v našem nogometu, ki priča-1° tem, da je pojmovanje pra-športne morale pri nas na “upačni poti. Ugotavlja, da se P*"1 nas pojavljajo tendence, ki 0 tuje naši stvarnosti in da porabljajo v nogometnih po-“u funkcionarji metode, ki si-“er pri nas niso dovoljene. Čevlje bolj prevladuje jezuitsko-$talinsko načelo, da namen posvečuje sredstva, skratka, v na-sem nogometnem športu vladajo Fazmere, ki onemogočajo pralno fizično, zlasti pa moralno VzKoj0 nogometašev. Tov. Dugo-®jič navaja nekaj primerov, ki Jjjegove trditve potrjujejo in ugotavlja, da bo morala izredna kiipščina NZJ o teh problemih Pr«v resno razpravljati. v strinjamo se s tem in to izja-iskreno pozdravljamo. Ven-r.”r Pa le mislimo, da bomo stva-T. samo koristili, če dodamo iz-» V| tudi naše mišljenje. Po na-_i*® je treba resnici le nekoliko ® “ulje pogledati v oči. Mislimo {j1 tem na »neamaterstvo« ozi-li»ma Pr°tesionaIizem, ki je vpe-•>“n v našem nogometu. V izjn-tov. Dugonjiča je ta stvar ^.‘“njena najbrž v odstavku, Jer. govori o sistemu »naredi ti te?*11’ P® bom naredil tudi jaz z;; • Po domače pomeni to kup-I •	— in to kupčijo z živimi
Judmi. Igralci naših najboljših na^0l?®tnih klubov so v bistvu nieščenci, ki se bore za barve Sp?l“ga kluba in tekmujejo med §e y>_katero moštvo bo najbolj-t„' “ri nas je vsaki stvari priso-(aia Posebna vloga v družbi in jn ? se je treba vprašati, čemu v« kakšnim namenom naj nnVrav siuži uvajanje je	športa. Resnici na ljubo
prnv-uvajanje profesio-
Žui‘lci>a P,r*znati. (la s tem vzdr-s*cer tako imenovano Uteto, g katero dosegamo -“narodne uspehe (ki pa tudi (Nadaljevanje na 2. strani)
Veselinovič, Vukas (Zebec), Milutinovič (Vukas), Zebec (Dvornič).
Nervoza v prvih minutah
Začetni udarec so imeli Francozi. Naši so takoj ostro napadli in že v 5. min. je Boškov podal žogo Zebcu, ki je prodrl v kazenski prostor. Tu pa se je znašel vratar Vignal in s padcem pod noge rešil položaj. Kmalu zatem so Francozi vrnili napad in gledalci so začeli godrnjati nad Spa-jičem, ki je že v prvih minutah zagrešil nekaj šolskih napak, ki bi skoraj pripeljale Francoze v vodstvo. Ves naš napad se je stalno sukal okrog nasprotnega obrambnega prostora, toda kljub pogostim napadom
Od našega urednika Toneta Bančiča
ni uspel, da bi svojo premoč izrazil v golih. Vignal je moral neprestano posredovati in pokazal je svoje odlične sposobnosti, saj je s pravimi skoki zdaj odbijal, zdaj ubranil strele, ki so jih streljali naši napadalci. V 17. min. smo vsi pričakovali, da bodo Jugoslovani prišli v vodstvo. Prosti strel zaradi prekrška je izvedel Čajkovski. Žogo je dobil Veselinovič, ki je brez obotavljanja streljal, toda Vignal je bil na mestu. Tako so se menjavali napadi ves prvi polčas. Med gledalci so bili živi komentarju Zdaj se je culo vzpodbujanje, zdaj godrnjanje nad posamezniki, ki po njihovem mnenju ne bi smeli nastopiti v reprezentanci. V 25. min. je zopet prišlo dio nevarnega položaja, ko je Čajkovski podal žogo Milutinoviču, ta oddal Vukasu, Vignal pa je s krasno parado pobral burno navdušenje med gledalci. Naši napadalci premoči niso mogli ves prvi polčas nikakor izraziti v rezultatu, čeprav so bili neprestano pred vrati Francozov. Največje priznanje je dobil Vukas, ki je s svojim odličnim preigravanjem ustvarjal neprestano sijajne »šanse«, ni pa imel pravega soigralca, razen Milutinoviča, ki je do poškodbe na nogi bil med najboljšimi igralci našega moštva. Ura je tekla bliskovito, vsi so pričakovali, da bodo naši vsaj tik pred koncem prišli v vodstvo, toda še dve izgubljeni priložnosti, sreča pa se je nasmehnila Francozom.
Francozi v vodstvu
Nekateri so se oddahnili, drugi so glasno komentirali: »Oh, da bi bila tu Mitič in Bobek!« Ko je v 44. min. Spajič igral z roko, je sodnik prisodil prosti strel. Približno 20 m od vrat Beare. Ujlaki je izvedel prosti strel, podal žogo na levo stran Marcelu, ta pa jo je olasi ral v levi spod-
nji kot, tako da se je Beara zaman vrgel za žogo, ki je tik ob vratnici našla pot v mrežo — 1:0!
Naši so se preporodih V drugem polčasu so začeli naši igralci takoj z ostrimi napadi in Francoze potisnili v njihov kazenski prostor. Videli smo igro, kot je že dolgo ni bilo na naših igriščih. Bila je to prava ekshibicija naših reprezentantov. Uspeh ni izostal. V 48. min. je prišlo do tako zaželenega izenačenja. Rajkov se je prebil v soloprodoru do gol-out linije, preigral borbenega Marchea in podal žogo na levo stran. Vignal je bil pokrit, tam pa se je znašel Veselinovič, ki je priložnost izkoristil in dosegel izenačenje. To je dalo pogum našim igralcem, ki so od tega trenutka dalje naravnost pregazili Francoze. Napad je v drugem delu igre zaigral v spremenje-(Nadaljevanje na 6. strani)
Francoski vratar Vignal je obranil svoje »svetišče«
čAU /e smoia
eprawiiii©
za poraz?
Pozornost večine športnega občinstva je bila danes obr-' 15jena Ha norgtfinetni dvoboj med Francijo in Jugoslavijo. Rokomet zaenkrat še nima med našimi športnimi ljubitelji utrjene tradicije, zato se je danes na igrišču Železničarja v šiški zbralo le okrog 2500 gledalcev, da prisostvujejo športni borbi rokometnih reprezentanc Avstrije in Jugoslavije.
Avstrija: Jugoslavija
19 : 12 <9 : 6)
Ljubljana, 18. oktobra. Stadion Železničarja v šiški, gledalcev približno 2500, sodnik Keller iz Zahodne Nemčije, sodnika pri golih Flan-cler in Jurlnjak, stranska sodnika Leitgeb in Breznik; strelci: za Avstrijo: Klanznik 7, Weinhappl 4, Payreder 3, Untersberger 2, Land-zettel 2, Ilofmann 1 za Jugoslavijo: Kampič 4, Korbar 3, Ristič 2, Milo-jevič 2, Tomijenovič 1.
Avstrija: Rosenkranz, Sulzer.ba-cher, Sadmeister, Payreder, Krarn-iner, Hackel. Landzettel, Hofmann, Untersberger, Klanznik, Weinhap-pel.
Jugoslavija: Malenič, Dasovič, Ristič, Tomljcnovič, Gornik, Baranič, Kampič, Milojevič, Čirič, Korbar, Tambič (Anušič).
V ZAČETKU KAR 4:0 ZA GOSTE
»Uh! To je bil strel, ubogi vratar!« Tako je vzkliknil nek navdušen kibic, ki se je ves tresel od razburjenja zaradi sijajne poteza našega moštva. Kampič je namreč s silovitim strelom zadel vrtnico in ednistvena priložnost je ušla Jugo-
182 STRELCEV JE TEKMOVALO
Ljubljana, 18. okt. Včeraj in danes so na strelišču MSO v Ljubljani tekmovale ekipe in posamezniki z vojaško puško na 300 m iz ležečega stava. Strelišče je bilo dva dni pozo-rišče zelo lepih borb tako med ekipami kot med posamezniki. Omeniti je treba značilnost tega tekmovanja, da so ekipe lahko za časa tekmovanj menjavale svoje člane ter se je na ta način lahko povečkratnem poskušanju tudi slabšim posrečilo priti med prvo deseterico. Vseh tekmovalcev je bilo 185.
Rezultati: Ekipe: 1. Sekretariat za notranje zadeve v Ljubljani 182 krogov, 2. Kurilnica II. 162 krogov, 3.
Univerza 195 krogov, 4. Lokomotiva I. 157 krogov, 5. ED Bajko Škapin 138 krogov, 6. Agro servis 133, 7. Lokomotiva II. 129 krogov, 8. SKIP 115 krogov, 9. Elektrotehnika 112 krogov, 10. Elektro Ljubljana 108 krogov; posamezniki:	1. Stražišar 80
krogov, 2. Dular 72 krogov, 3. Pečak 67 krogov, Zadnikar 75, Tomc 65, Šturm 64, Vrenjak 63, Lapajne 62, Vidergar 62, Martinc 60 krogov.
Kljub temu, da na to tekmovanje niso imeli pristopa vsi oni, ki so na državnem prvenstvu dosegli mojstrsko značko ter da so takorekoč streljali novinci, je vseeno kvaliteta tekmovalcev zelo zadovoljiva.
Slovanom. Takoj v protinapadu pa so Avstrijci dosegli prvi gol. Seve-ga rokomet ni nogomet, tu so akcije bliskovitejše in občinstvo je vedelo, da bo golov kot toče.
Naši reprezentanti so začeli z nesi-gurno in mlačno igro, kar je gostom že v prvih minutah prineslo vodstvo 4 golov. Menda je že tradicionalno, če našim v začetku »ne gre«, potem ne spravijo nič kaj dobrega skupaj. Tako je bilo tudi danes.
ŽAREK UPANJA IN NIC VEC
Res, samo žarek upanja je bil za gledalce, ko so naši znižali rezultat na 3:4. Gostje so namreč v naslednjih minutah s sijajno igro razbili vrste jugoslovanov in dosegli do polčasa 9 golov, medtem ko so bili naši samo šestkrat uspešni. ' Kaj je bilo pravzaprav vrok tej neharmoniji na igrišču? Opazili smo, da naši igralci nimajo skupne igre, zato so poizkušali s soloprodori, kar pa seveda ni moglo roditi uspeha. Delno jih opravičuje smola pri streljanju na vrata. Petnajstkrat so izvajali sedemnajst-metrovko, cilj pa dosegli samo enkrat. Naš specialist za izvajanje teh udarcev — Kampič, je desetkrat streljal mimo, ali pa se je žoga odbila od vratnice.
V DRUGEM POLČASU AVSTRIJCI ŠE BOLJŠI
Kdo bi .pomiril vihar navdušenja, ko je napovedovalec v radiu povedal, da je Jugoslavija proti Franciji v Zagrebu v vodstvu z 2:1. Skoraj-da smo pozabili na rokometno srečanje, ki je proti koncu prvega polčasa kar močno ogrelo ljubljansko občinstvo. Avstrijci so takoj pritisnili in kmalu prišli v vodstvo s 13:7. Naši igralci so se sicer nekoliko zbrali, vendar niso mogli razbiti izvrsten obrambni zid gostov onstran Karavank. Seveda, običnstvo je začelo sem in tja negodovati zaradi številnih golov, ki jih je prejel jugoslovanski vratar. Toda kljub temu, da naš vratar ni bil kdove kako priseben, moramo grajati nešportno vedenje nekaterih posameznikov, ki so začeli žvižgati našim igralcem.
Avstrijci so bili namreč boljši nasprotnik. zato tudi uspeh ni mogel Izostati. Videli smo vse odlike lepe rokometne igre, naši reprezentanti pa nas žal niso mogli navdušiti, ker niso niti spoznali načina avstrijske igre, predvsem Pa ker niso znali streljati iz neposredne bližine. Nemški sodnik Keller iz Ludwtgs-haffena je tekmo odlično vodil.
IZJAVE PO TEKMI
Sodnik Keller: »Jugoslovani so me iz-nenadili z zelo dobro igro. Imeli so izredno smolo. V moštvu so dobri posamezniki, igrali so zelo lepo in fair.«
Janez Snoj, jugoslovanski zvezni ka-
petan: »Pred tremi dnevi sem bil velik optimist, ker sem videl moštvo, ki bi lahko zmagalo. Zadnje dni pa se je poškodoval Dolenc, ^ ki bi edini znal organizirati akcije ‘našega napada. Imeli pa smo tudi veliko smolo.«
Grassinger, avstrijski zvezni kapetan: , »Igra je bila zelo lepa. Naši igralci so : z boljšo kombinatorno igro sigurno zmagali. Kljub temu so Jugoslovani zelo ugajali, imeli pa so v zaključnih akcijah precejšnjo smolo. Najboljša Jugoslovana sta bila Gornik in Kampič.«
Vojnovič, sekretar RS J: »Danes nam ni šlo in se ne da nič pomagati. Smo pač mladi rokometaši z nezadostno rutino.«
Untersberger, vodja napada avstrijske reprezentance: »Igra je bila v polju izenačena. Pred golom pa smo se mi bolje znašli. Jugoslovanom se pozna, da še niso prebavili snovi, ki so jo predelali z nemškim trenerjem Kempo.«
Razburljiva tekma v Mariboru
LOKO MOTI VA-Z : BRANIK 6:5 (3:1)
Maribor, 18. okt. Včeraj je bila na stadionu Branika v Ljudskem vrtu prijateljska nogometna tekma med prvoligašem Lokomotivo in Branikom. Branik je preizkusil nekaj novih igralcev, ki so se še kar dobro obnesli. Tesen rezultat predstavlja sicer uspeh za mariborsko moštvo, po dejanskem poteku igre (domačini so oelo zastreljali v drugem polčasu dve enajstmetrovki), pa bi Branik zaslužil zmago. Gostje, z izjemo Pap-ca in Firma, niso pokazali nič posebnega. V Brani kovem moštvu sta bila najboljša srednji krilec Železinger in vodja napada Plaznik, medtem ko so »preizkusni zajčki« Vigele, Kum- 1 perščak, Vuletič in Stojanovič zadovoljili. V drugem polčasu je nastopil na krilu Norkovič, ki še nima pravice nastopa na prvenstvenih tekmah. S svojo zrelo igro je dokazal, da bo Branikov napad z njim postal mnogo prodornejši in nevarnejši. Enajstmetrovki sta zastreljala Plaznik in Gajšek. Obramba pa je bila zopet precej nesiguma. Gole za Branik so dosegli čučko 2, Norkovič, Stojanovič in Plaznik po 1. Sodil je inž. Božičev iz Maribora. Gledalcev 1000.
Zaradi zanimivosti objavljamo postavo Branika: Grizold, Vigele, Gabri jan, Sabo, Železinger, Kumpcr-šrčak (Gajšek), Vuletič, Cučko, Plaznik, Fiveši, Stojanovič (Norkovič).
Ponovni poraz Fenerbakča •)
Turško moštvo, Fenerbakče, ki gostuje v Angliji, je doživelo poraz v igri z nogometaši Bristol Cityja s 7:4.	‘
Danes Je čas!
Teiovadcem w ^©IsEem
se obeta lepa bodočnost
Karl Janeš, bivši olimpijski reprezentant, je ponosen na svoj domači kraj. »Tak dom gradimo,« se rad hvali, »da mu ne bo enakega v vsej ljubljanski okolici.«
»Tako hudo menda ne bo!«
»Pojdi, in si vse skupaj oglej!«
In spet sem se spomnil tisto, da je treba semtertja ovohati mater zemljo, da ostaneš dobre volje. Bil je krasen jesenski dan, ko sva z Janešem zajahala kolesa in krenila proti Dolu in Dolskem.
Tam, kjer je bila nekoč slaba njiva, je zdaj prostrano gradbišče. »To bo naš Dom kulture«, so samozavestno pojasnjevali domačini. Priznati moram, da gre za veliko stavbo, večjo od dolske šole in graščine.
Vstopili smo in začeli z ogledi: vesti-bul, prostor za garderobo in za okrepčevalnico, pisarna Krajevnega ljudskega odbora, prostori Kmetijske zadruge, zobna ambulanta . ..
In že smo se znašli v prostrani dvorani z odrom, galerijo in prostorom za godbo. Tu bodo prirejali igre, koncerte, predavanja. Tla v dvorani so malce poševna, tako da bodo prav vsi gledalci dobro videli na oder.
Iz prostorov pod odrom smo prišli v garderobo za telovadnico. Tu bodo tudi kopalnice, nekaj prh in kadi, lahko bi rekli — ljudsko kopališče v malem.
Iz garderobe vodijo krožne stopnice v telovadnico. Tako bodo imeli v Dolskem resnično lep dom, v katerem bo nastanjeno do malega vse, kar je namenjeno skupnosti. Zvedel sem, da se bo tudi osnovna šola posluževala telovadnice v tem domu. Ob tako postavljeni nalogi najbrže ne bo problemov z vzdrževanjem doma.
Ko sem pripomnil, da je telovadnica razmeroma majhna, so me opozorili na letno telovadišče, na katerem bo dovolj prostora za igre, atletiko, vaje na orodju in vse tisto, kar mladi ljudje radi gojijo.
Karl Janeš se je spomnil na stari društveni dom. »Tega si oglejmo«, je predlagal, »pa ne boš več trdil, da gradimo majhno telovadnico.«
In res smo se napotili mimo graščine proti skromni stavbi. S težavo smo odrinili fižolove prekle, ki so zastirale vhod na oder. Zdelo se mi je, da sem v malem potujočem ciganskem vozu.
»Z odra smo skakali na bradljo; na drogu si lahko napravil kvečjemu vele-vzmik in sklopko, pri odskoku pa si že
bil na stopnicah pod galerijo«, je obujal spomine Karl Janeš. Tu je tekla zibelka njegove telovadske kariere, ki mu je omogočila potovanje v London, v Helsinke in drugam. Mladi rod na Dolskem, ki mu gradijo res lep Dom kulture, bo imel neprimerno ugodnejše pogoje.
Nova pomembna zmaga mladega Lovreca
Maribor, 18. okt. — V četrtek se je pričel zadnji teniški turnir sezone — jesensko prvenstvo najmočnejšega slovenskega teniškega kolektiva, mariborskega Branika. Tekmovanje ob času poročanja še ni zaključeno. Skupno je nastopilo 24 članov, 24 mladincev in 12 mladink, medtem ko članice niso igrale. V igrah parov je sodelovalo 12 mladinskih in 8 članskih kombinacij. Najbolj presenetljiv rezultat turnirja je dala partija med mladinskim prvakom Slovenije Lovrecem in najboljšim mariborskim članom Vla-sakom. Lovrec, ki od igre do igre vidno napreduje, je premagal Vlasaka 6:1,	7:5.
Rezultati — člani polfinale: Rataj : Toš 6:3, 6:3, Lovrec : Vlasak 6:1, 7:5; finale: Lovrec : Rataj 6:3, 1:3 prekinjeno zaradi mraka; mladinci — četrtfinale: Lovrec : Toš II 6:3, 6:1, Satler : Fideršek 3:6, 9:7, 5:2 w. o., Toš I. : Petan 6:3, 6:2, Rajher : Lečnik 8:6, 6:4; mladinke — polfinale: Planinšek : Zupanič 6:2, 7:5, Reberšek : Unterlehner 6:2, 6:2: finale: Planinšek : Reberšek 1:1 v nizih — proi	m-odi mraka
Ljubljana, 18. oktobra. V prostorih Zveze športov Slovenije je bila danes redna skupščina Zveze za drsanje, na kateri je bil kot zastopnik Zveze za drsanje Jugoslavije ing. Bloudek. Skupščina je ugotovila napredek v umetnem drsanju ter kvalitetni in kvantiteni porast hokeja na ledu. Posebne pohvale so bili deležni Jeseničani, ki stoje tik pred dograditvijo umetnega drsališča, kar bo vsekakor odločilno vplivalo na porast drsalnega športa v Jugoslaviji. Navzoči delegati so izrazili upanje, da se bo morda kaj takega posrečilo (?) tudi v Ljubljani. Skupščina je razpravljala o kotaljkanju, ki ga je treba propagirati kot samostojen šport in zlasti kot najboljšo pripravo naših	in ho-
V marcu prihodnje leto bo naša Planica proslavljala 20-letnico obstoja. Ob tem jubileju se bodo spomnili nanjo prav gotovo vsi smučarji vsega sveta, predvsem pa tisti, ki so na naši velikanki dosegli svetovne rezultate.
»Da ne bo prepozno!« Tako nam kliče že danes naša Planica, predvsem pa organizatorjem, ki so poskrbeli, da je dobila novo lice. Kaj hočemo s tem reči? O naših skakalcih ne bomo govorili, Čeprav bi morala naša smučarska organizacija že danes skrbeti za njihov nastop v slavnostnih dneh. Beseda je o inozemskih tekmovalcih, ki naj prihodnje leto nastopijo na naši velikanki. Misliti moramo namreč že danes na udeležbo inozemcev, da ne bomo ugotavljali, kot že več let nazaj, da je naša Planica samo še za »romarje«, ki si žele izletov v slavno planiško dolino. Mnenja smo, da mora čimprej odpotovati v dežele z največjo smučarsko tradicijo — Norveško, Švedsko in Finsko — sposoben funkcionar, ki s' bo temeljito in dokončno dogovoril, ko o nor. J skih tekmovalcev namer iva nastopiti v slavnostnih dneh naše Planice. Ce smio vložili toliko naporov in če smo imeli dovolj denarnih sredstev, da obnovimo našo vefiikanko, potem menda ne bo vprašanje, kdo bo plačal stroške za potovanje v te dežele. Naša Planica dobiva danes novo lice, zato naj bo tudi njena 20-letnica nadvse slovesna! Na startu pa hočemo videti svetovno elito najboljših smučarskih skakalcev!
ke j isto v za zimo. Določeni so bili termini zveznih prireditev v letošnji zimi. Republško prvenstvo v hokeju na ledu bo od 1. do 30. januarja, prvenstvo v umetnem drsanju konec januarja v Celju ter republiško prvenstvo v kotaljkanju od 1. do 15. septembra v Ljubljani. Zveza se bo potrudila, da bo organizirala tečaj za trenerje v hokeju na ledu, pri čemer naj klubi in sekcije pazijo na to, da bodo v tečaj poslali take ljudi, ki bodo potem kot trenerji res delali. Skupščina je po razrešnici staremu odboru izrekla pohvalo dosedanjemu predsedniku tov. Erženu Mirku ter izvolila nov odbor, ki mu predseduje dr Gogala.
O W E J W A LE P U -
Hokejisti m drsalci so zborovali
Beograjskemu ,Športll1 v odgovor
Beograjski športni časopis »Šport« je dne 23. septembra 1953 prinesel poročilo dopisnika M. V. s posvetovanja Planinarskog saveza Jugoslavije na Rajcu v dnevih 20. in 21. septembra pod naslovom »Jubilarna godina« in podnaslovom »šovinistički izpadi profesora Avčina i druge štetne pojave u pla-ninarskoj organizaciji«, vse na osnovi referata tačasnega predsednika PSj Rada Kušiča.
Polovica članka se bavi z mojo osebo, vse pa je polno potvarjanj dejanskih dogodkov. Zato odgovarjam iz ozirov na vse one, ki bi mu utegnili nekritično nasesti in si ustvariti napačno mnenje. Ce bi hotel podati popolno zgodovinsko sliko vsega, na kar namiguje »Šport«, ves večletni spor, ki tvori zadevi ozadje potem bi potreboval celo stran »Poleta«. Omejil se bom na najožji komentar članka samega.
Članek trdi da je pri škodljivih vplivih v planinski organizaciji najbolj karakterističen primer Avčina, prof. ljubljanske univerze, ki je svoječasno imel vidne funkcije v planinstvu. To pa ga ni motilo delati šovinistične izpade in obnašati se nekulturno proti delegatom iz drugih krajev. Zato je bil že enkrat predan disciplinskemu sodišču, ki pa ni bilo dovolj energično, da bi stvar prignalo do kraja. Na proslavi pod Triglavom pa je Avčin javno pokazal svoj šovinizem z napadi in žalitvami predstavnikov Planinarskog saveza Srbije. Zato je bil takoj odstranjen z alpinističnega tečaja, ki se je takrat vršil in kjer je bil on eden od voditeljev. Delegati republiških savezov da so ostro obsodili tak Avčinov postopek, predsednik PSS pa je v imenu svojega saveza zahteval, da planinska organizacija Slovenije Avčina izključi iz svojih vrst. To zahtevo so podprli tudi delegati ostalih savezov, pa je bilo sklenjeno, da naj Planinska zveza Slovenije hitro izvede preiskavo in proti Avčinu podvzame ustrezne kazenske ukrepe.
Res sem svoječasno zavzemal vidne položaje v našem planinstvu. Res pa je tudi, da sem jih vse odložil z javno izjavo, da se s planinsko politiko, kot jo vodijo Kušič in njemu podobni, ne strinjam. Res je tudi, da sem bil zaradi takega svojega načelnega stališča predan disciplinskemu sodišču PSJ in sicer na podlagi izhodiščne Kušičeve obtožbe, da sem v svojem referatu o dinamični trdnosti plezalskih vrvi ob priliki skupščine Mednarodne unije alpinskih asociacij 1951 na Bledu nastopal kot ameriški agent, delajoč propagando za ameriški nylon (Referat je v celoti objavljen v Planinskem vestniku 1. 1951 str. 375, pa si vsakdo lahko moje »agitiranje« kar sam ogleda). Res škoda, da na to Kušiče-vo komercialno idejo v pomanjkanju talenta nisem prišel že sam! Veseli me pa, da se s tem, da sem uvedel nylonske plezalne vrvi, le nisem zmotil, da vsi resni jugoslovanski alpinisti plezajo z njimi varno in zadovoljno, da jih kupuje tudi PSJ in da nas v inozemstvu vse zavida, kjerkoli se z njimi pokažemo. Jaz pa sem bil brez možnosti obrambe in ugovora javno obsojen, da odtlej »nisem vreden zastopati jugoslovansko planinstvo v Inozemstvu.«
Ni res, da Je bilo disciplinsko sodišče premalo energično, da bi stvar dognalo
do kraja. Pač pa je res, da smo jaz osebno, Planinska zveza Slovenije in eden njenih delegatov nekajkrat zahtevali od PSJ predsedniški govor, zapisnik s posvetovanja in tudi pričetek disciplinske preiskave. Vendar do danes o vsem zahtevanem nisem videl niti črke. Neprijetno propadlo podvalo so skušali spraviti s sveta z zastaranjem, dočim rehabilitacija moje osebe ni prišla nikomur niti na misel.
Nikakor ni res, da bi bil jaz na proslavi pod Triglavom javno pokazal svoj šovinizem, napadajoč in žaleč predstavnike PS Srbije, res pa je, da v Vratih na proslavi z nikomer in o nikomer od PSS nisem spregovoril niti besedice, ker preprosto nikogar ne poznam. Drži le to, da sem ob priliki odlikovanja s strani Planinske zveze Slovenije s srebrnim znakom in diplomo za zasluge v slovenskem alpinizmu in planinski publicistiki ter pri razvijanju mednarodnih planinskih odnosov z ozirom na gornje odklonil dati Kušiču roko. Namerno prizadete krivice je možno pozabiti, odpustljive pa niso. S tako poceni gesto se odpraviti ne dam.
V tem mojem dejanju leži pravi vzrok sedanji gonji. Njen povod pa je bil dogodek ob priliki zveznega reševalnega tečaja na Vršiču v Koči na gozdu, ki pa s proslavo pod Triglavom ni imel najmanjše zveze. Ob priliki praznega alarmiranja Gorske reševalne službe z namišljeno nesrečo nekje v Vratih, ko je bilo v kritičnem momentu odpeljano poslednje — že po GRS mobilizirano motorno vozilo — ki bi moglo peljati reševalce, sem si sredi reševalne mrzlice na naslov tistih, ki so po vsem videzu zakrivili, da je kamion, v katerem so sedeli, odpeljal, privoščil krepko kletev, da sem si olajšal dušo. Tako bi bil na mojem mestu napravil tudi vsak drug vesten reševalec. Ker se je pa na srečo vse skupaj izkazalo za paničarstvo in mi-stifikacijo, bi bil seveda takoj pripravljen svoj itak anonimni očitek preklicati. Toda že se je našel tečajnik, ki je vso stvar na tihem javil napihnjeno in zasukano v šovinistično smer, hote ali nehote, namesto da bi protestiral javno in na mestu, če je bilo rečenega kaj preveč ali na napačni naslov.
Rade Kušič in Koča Jončič sta si naslednjega dne kot uradna predstavnika PSJ pred številnimi pričami dovolila name prostaški, a dobro premišljen napad s poizkusom izzvati fizično obračunavanje in z besedami, ki spadajo na sodišče, dasi je obstajala vsa možnost stvar zagrabiti po disciplinski poti, Jo tam likvidirati ali obsodit. Toda šlo je za mnogo več, kot je razvidno tudi iz »Športa«; Avčina Je • treba pošto poto odstraniti ne le kot alpinista, temveč po možnosti tudi kot profesorja!
Da bi bil s tečaja takoj odstranjen, tudi ne drži, kajti zapustil sem ga v znak protesta sam in pri priči, kajti takemu vrhovnemu poveljstvu ne bom nikdar več služil, pa tudi iz razloga, da se ne bi važni zvezni tečaj GRS razbil, ker je z ozirom na omenjeni nastop vse kazalo, da se utegne zgoditi tudi to.
O prelepem cowboyskem nastopu seveda ni bilo govora niti na Rajcu, niti v članku. Tudi to pot ni bil po dejanskem stanju vprašan nihče, najmanj pa jaz. Obsodbe prihajajo avtoritativno, po metodah, o katerih bi človek mislil, da so dandanes že izginile iz našega javnega življenja.
Osnovno ozadje je nasprotstvo v gledanju na vodenje planinske politike, kjer jaz neomajno že od 1. 1945 zastopam stališče, da so v planinstvu interesi planinstva prvo, osebni ali partikularistični pa poslednje. Opisani postopki opravičujejo domnevo, da se hoče na račun nekoga, ki je zaradi takega svojega kritičnega stališča neprijeten, doseči umazan posel s sklicevanjem konferenc, kjer se v odsotnosti prizadetih brezobzirno obtožuje, napihuje, delegate enostransko informira in s tem zavaja, nato pa obsoja brez možnosti zagovora, dočim se svoje lastne izpade zamolčuje, pažnja občinstva pa odvrača od dejanskih neprijetnih problemov in lastnih napak.
In ti problemi obstajajo. Kako bi n. pr. imenovali dejstvo, da je bilo na letošnji skupščini UIAA v Atenah beri in piši 22 delegatov iz FLRJ, ko jih tudi največje države ne pošljejo več kot dva, tri? Na drugi strani pa vsi oni vrhunski alpinisti, ki so letos — zastavljajoč svoja mlada življenja — dvignili zastavo našega ekstremnega alpinizma v inozemstvu visoko kot še nikdar, niso od PSJ dobili niti najmanjše podpore v obliki deviz ali smrtno jim potrebne zaščitne opreme. Za sprehajanje nekaternikov po inozemstvu so sredstva, za najresnejše podvige drugih Jih pa ni.
Ali — da naštejemo izmed mnogih samo še en primer — kako opravičiti komolčarsko prerivanje okrog bodoče, vsekakor še zelo problematične himalajske ekspedicije, ki ji bodo udeleženci po dosedanjem postopanju PSJ določeni ne po kriteriju splošnih alpinističnih sposobnosti, temveč po kriteriju — republiške proporcionalnosti! Le kako bi se reklo taki stvari? Tako daleč gredo ti absurdi, da si jih je nedavno beograjski radio posrečeno privoščil v svojem zabavnem večeru. Le kaj bi nastalo, če bi si drznili kaj podobnega zahtevati n. pr. za nogometno reprezentanco?
Taka planinska politika je — milo rečeno — neresna. In njenim predstavnikom na ljubo bi naj bil človek po tridesetih letih članstva naenkrat izključen iz naše planinske organizacije! Pa še malo o mojem »šovinizmu«. Slep bi moral biti, če do danes ne bi bil spoznal, kaj pomen za Jugoslovane iskreno bratstvo in edinstvo. V partizanih sem le predobro videl, kaj zlasti za nas Slovence v laško-germanskem precepu pomeni Svetopolkova oporoka, resnična sloga. Zato sem bil jaz, ki sem za tečaj na Vršiču zahteval pouk v srbohrvaščini, da bi bil uspeh čim večji pri tečajnikih iz drugih republik, čeprav so bili večina tečajnkov in vsi inštruktorji Slovenci. Z ogorčenjem zato odklanjam, da bi bil kdajkoli hotel žaliti kak drug naš narod, a prav tako odklanjam princip »1’etat c’est moi«. Kar pa se tiče mojega patriotizma, sem ga pač že tolikokrat pokazal z dejanji na tolikih področjih našega konkretnega življenja, ne le kot planinec, temveč tudi kot profesor, da zanj inštruktorjev res ne potrebujem več, najmanj pa »Športa« in njegovih inspi-ratorjev.
*
Ta odgovor je bil predan uredništvu »Poleta« 7. t. m. Ker pa spričo težkega zapleta okoli tržaškega vprašanja smatram popolno enotnost vseh Jugoslovanov do zadnjega za daleko važnejšo od osebnih nerazpoloženi in razprtij, sem objavo tlanlca začasno odložil.
Dr. techn. France Avčin
Kaj pravite k temu?
Kakor smo že poročali v prejšnji številki, je bil pretekli petek in včeraj v Beogradu plenum Smučarske zveze Jugoslavije. Kako je pomemben ta sestanek za nadaljnji •razvoj in dvig smučarskega športa, smo že pisali v prejšnjem »Poletne.
Tembolj pa nas je začudila novica, da sta temu pomembnemu sestanku prisostvovala samo dva predstavnika Slovenije (navzoča sta bila namreč le tov. Gnidovec Ante, pa še ta pravzaprav ni bil prisoten kot član Smučarske zveze Slovenije — ker v ta forum letos ni bil izvoljen — pač pa je prisostvoval plenumu kot član UO Smučarske zveze Jugoslavije in pa tov. Medja, ki je odpotoval na plenum zadnji hip na vrat na nos.) /erjamemo, da je v današnjih kritičnih dnevih imel marsikdo res tehtne zadržke, ki so mu preprečili udeležbo na plenumu. Kljub temu pa smo mnenja, da bi bilo pri tolikih članih naše republiške zveze že zaradi vodilne vloge, ki jo ima ta šport v naši republiki, nujno treba najti vsaj dva do tri predstavnike (če niso že mogli iti člani Zveze, bi vsaj lahko izbrali namestnike), ki bi zastopali interese slovenskega smučanja — in s tem tudi v mnogem interese jugoslovanskega smučanja — na tem plenumu.
-».aumKIPK .	..
Tekmovanje sabljačev za »Hanžičev memorial«
ODRED NAJBOLJŠI
Maribor, 18. okt. S svečano otvoritvijo in slavnostnim nagovorom znanega sabljaškega delavca Cvetka (ki je orisal lik padlega partizanskega borca Hanžiča) se je včeraj pričelo tradicionalno tekmovanje slovenskih sabljačev za Hanžičev memorial.
Nastopila so moštva ljubljanskega Odreda, celjskega Kladivarja in mariborskega Branika. Po posameznih disciplinah je sodelovalo 7 članov, štiri članice, 11 mladincev in 4 mladinke.
Kakor lansko leto, je tudi tokrat ljubljanski Odred postavil najbolj homogeno moštvo in zasluženo osvojil prvo mesto in s tem prehodni pokal s 15 točkami pred Branikom z 9 in Kladivarjem brez točke.
Pri članih je bila huda borba med Ljubljančanom Baumgartnom in Grahorjem ter Mariborčanom Oblatom. Kakor znano, so bili že vsi trije državni mladinski reprezentanti in so bile njihove medsebojne borbe na zavidljivi višini. — Vrstni red:	1. Baumgarten (O),
2. Grahor (O), 3. Oblat (B).
Državna mladinska prvakinja Maja Mihelič med članicami ni imela resne konkurence. Zmagala je pred Mariborčanko Tavčarjevo in svojo sestro Elo Mihelič. Mladinci, ki jih je bilo številčno največ, so se zagrizeno borili. Končni rezultat: 1. Mezgolič (O), 2. Tavčar (B), 3. Lubej (B). Tudi mladinke so imele dober dan. Prvo mesto je zasedla Špelakova (O) pred Preačevo (B) in Hvalenčevo (B).
Organizacija tekmovanja, ki je pokazala viden napredek slovenskega sabljaškega športa, je bila odlična.
Termin za plenum je bil znan kdove kdaj že prej in bi bilo možno pravočasno zagotoviti vsaj skromno udeležbo. Zanimiv pa je pri tenr droben »intermezzo«, namreč, da si je ne>k šaljivec dovolil majhno »potegavščino« in je nekega člana naše Zveze telefonsko obvestil, da je treba nujno odpotovati v Nemčijo, kjer bo važen sestanek o nekaterih vprašanjih smučarskega športa. Po telefonu pozvani funkcionar (ki prav tako ni hotel na plenum v Beograd), pa je bil tja voljan odpotovati.
Branik : Tekstilac (Var) 14 : 2
Maribor, 18. oktobra. V prijateljskem boksarskem srečanjzu so danes tekmovalci mariborskega Branika visoko porazili moštvo varaždinskega Tekstilca. Borbe niso bile na visoki kakovostni stopnji. Rezultati — muha: Drobne (B)! Mesek 1:1, bantam: Hehtl XI. (B) Mihalič 2:0 t. k. o., perolahka: Macur (B) : Plaveč 2:0 p. t., lahka: Standeker (B) : Bistrovič 2:0 p. t., polvvelter: Vukadin : Košič 1:1, welter: Strukar (B) : Djun-djer 2:0 k. o., polsrednja: Jovanovič (B): Dermanovič 2:0 p. t., srednja: PeršteK (B) : Košič 2:0 t. k. o. Pri Mariborčanih sta najboljši boks pokazala Strukar in Jovanovič.
Fausto Coppi kaznovan
ske zveze je kaznovala Fausta Coppij3 s prepovedjo nastopa za 8 dni. Coppi je kaznovan, ker je preteklo nedeljo na dirki »Tre Valil Varesine«, ki se je ocenjevala v tekmovanju za naslov cestnega kolesarskega prvaka Italije, brez razloga odstopil. To se je zgodilo v zadnji fazi dirke, ko je Coppi že videl, da ne more računati z zadovoljivim plasmajem. Tako Coppi ne bo mogel nastopiti v zadnji letošnji dirki za »Desgrange Colombo« »Giro di Lombardia«.
Zatopek — 5000 m 14:26.6
Na atletskem tekmovanju v Varšavi je Zatopek pretekel 5000 m v času 14:26.6-Drugi boljši rezultati:	krogla: Skobla
(CSR) 16.32 m, 4X400 m: CSR 3:15.9, 1500 metrov: Rozsavolgyi (M) 3:49.6, Jungvirt (CSR) 3:49.8, 400 m ovire: Savel (P) 52.7.
(Nadaljevanje s 1. strani) niso cenjeni toliko, kot se običajno pri nas misli, saj v svetu tisti, ki se za stvari zanimajo, poznajo razmere pri nas in ne skrivajo, kako je z našimi nogometaši). Na račun tega pa žrtvujemo pravilno fizično — in kar je še mnogo važnejše — pravilno moralno vzgojo naših ljudi. Tu je bistvo nesreče in tu pričenja nevarnost, ki ni omejena samo na igralce moštev I. in II. zvezne lige, temveč prehaja v ves naš nogomet. Tekmovanje za državno prvenstvo je namreč rezervirano za profesionalne igralce. Cilj vsakega moštva in igralca je doseči vsaj II., če že ne I. zvezno ligo in s tem priti v skupino privilegiranih, kjer ni več pravega športa, kjer ni morale, kjer je vse podrejeno interesom trgovine. Tako jadra ves naš nogomet tja, kamor ne bi smel. Zamenjava funkcionarjev v nogometnem športu, kot smo že rekli, torej ne bo dosti zalegla, če ne bomo odstranili tistih kali, ki hrome zdravo pot nogometa. Tu je edina pot do pravilne rešitve, druge možnosti ni.
D. S.
SfflSIEOMi.EC M00II1EVERESIA prMja flvčiioie dereze
Znani švicarski gorski vodnik, 39-letni Rajmond Lambert, ki Je zaslovel s svojimi vzponi v Alpah in pa po neuspešnem naskoku B8 Mount Everest (lani je prišel s Thensingom 150 m pod vrh), uporab!}8 dereze sistema Avčin, kadar vodi turiste po vrhovih Zahodnih Alp’ Zanimivo je, da so Lambertu pri zimskem prečenju Aiguilles du Diabl6 zmrznili prsti na nogah in so mu jih morali amputirati. Kljub tein8 pa je še vedno uspešen alpinist in je opravil prvenstveni pristop cez severni greben prosi ul e stene Badille. Na naši sliki, posneti iz revij6 »Grosse-Osterreich-Illustrierte« od 3. t. m., vidimo Lamberta z Ijubk° klientko v višini 4200 m pod vrhom Mount Blanca, ko na sonen uživata majhen prigrizek. Na nogah ima Lambert jugoslovanske derez6 »Universnl« sistema Avčin, ki se zaradi svoje praktične enornbnost vedno bolj uveljavljajo v svetu.	F. Zupan
Nekaj nasvetov, ki jih uporabljajo tudi najboljši domači in inozemski tekmovalci
škem in sem videl, da delajo tudi tam tako vsi smučarski svetovno-znani »asi«.
Itaka
smučarske čevlje
Obljuba dela dolg, pravi pregovor. Meni pa ni samo to tega, da izpolnim svoj dolg. S praktičnim nasvetom bi rad pomagal vsakomur, ki doslej še ne ve, kako je treba mazati smučarske čevlje, da ostanejo vedno suhi in dolgo uporabni.
Kdor hoče trajno impregnirati smučarske čevlje, je dobro, da jih poprej obuje v deževnem vremenu, da se nekoliko ovlažijo. Vlažno asnje se namreč razmehča, tako da je kožno tkivo dosti manj napeto in stisnjeno, zaradi česar bolje vpija snov, ki jo želimo vreti. Takšne čevlje nato temeljito očisti in jih namaži z raztopino enakih delov parafina in ribjega olja. Namesto parafina lahko uporabiš katerikoli umetni ali naravni vosek, medtem ko nadomesti ribje olje vsaka druga mast, ki je namenjena obutvi. Sedaj je treba držati čevlje pri topli pečici ali nad električnim kuhalnikom, dokler usnje raztopine docela ne vsrka.
Nekateri postavijo čevlje v pečico pri štedilniku — takrat seveda, ko se v njem več ne kuri — ter jih tako mažejo in znova postavljajo v pečico. Ta način je jako prikladen in tudi hiter, vendar ob neprevidnosti nekoliko nevaren. Pečica v nobenem primeru ne sme biti prevroča in tudi čevlji se je ne smejo nikjer dotikati. Pred leti se je primerilo mojemu znancu, da je pozabil čevlje v zaprti pečici, ko je končal z mazanjem. Ob pripravljanju večerje so se tako »spekli* tudi čevlji .
Pomnite, da se na podoben način perpoji tudi podplate s firnežem ali lanenim oljem. Mazati jih je treba spodaj in ob straneh na šivih. Kakor ribje olje ni primerno za podplate, tako ne sme firnež na gornje usnje. Tako prepojeni podplati bodo sicer nekoliko trši, toda nepremočljivi m dosti bolj odporni.
Verjemite, tako pripravljenim čevljem ne more nobena moča do Živega. Ta način mi je nasvetoval pred 20 leti star čevljar iz Tržiča in od tedaj ne poznam več mokrote v čevljih. Lani sem bil na Arlber-
Cevljev nikoli ne suši na preveč toplem mestu. Na vročem sušeno usnje otrdi in razpoka.
Če nabiješ smučarske čevlje z žeblji, morajo biti pocinjeni, da ne rjave. Tudi vse ostale nabitke je treba pritrditi z medeninastimi vijaki. Rja namreč razjeda usnje in posledica je, da so podplati že po eni zimi preluknjani povsod tam, kjer je bil vijak ali žebelj.
Impregnirane čevlje ne maži več z mastjo, marveč jih pred vsako uporabo pološči z dobrim loščilom in jih skrtači, da se bodo svetili. Tako ravnajo tudi vsi svetovni smučarski tekmovalci.
Kadar kupuješ smučarsko obutev, ne zahtevaj po vsej sili zelo nizke čevlje. Nizek čevelj je zelo nevaren za izpah skočnega sklepa. Čevelj mora biti tako visok, da varuje nogo na tem zelo občutljivem sklepu. Znameniti alpski tekmovalci Molterer, Spies, Schneider in drugi ter vsi najboljši smučarski učitelji v Avstriji nosijo zelo visoke čevlje, trdeč, da je noga v njih dosti bolj trdna. Tistim ki bi tega ne verjeli, naj še zaupamo, da moderna teh; nika	smučanja že	davno več	ne	pozna	pretiranega	potiskanja	kolen
naprej in obešanje v diagonalne vezi.
Gumijasti podplati znamke Vihram so znani danes že širom sveta. Z uspehom jih uporabljajo smučarji, planinci in alpinisti. V zadnjem času	pa uspešno	prodirajo	na	trg
tudi	drugi proizvodi. Posebno	je
cenjena Vihram vezalka za čevlje, ki sestoji iz preproste okrogle gumijaste zanke, s katedro smučar sila naglo zaveže svoje čevlje. Seveda morajo biti čevlji opremljeni s kaveljci. Takšna vezakla je posebno pomembna tudi zaradi enakomernega elastičnega stiskanja noge.
Tudi krpljice iz Vihram gume so povzročile na trgu pravo revolucijo. Znano je, da imajo smučarji z navadnimi krpljicami dostikrat sitnosti. Pri novih krpljicali tega ni več, ker so sila trpežne in pritrjene na palice na izredno preprost način. Iz Vihram gume izdelujejo tudi že ročaje pri smučarskih palicah in razno jermenje pri vezeh.
V Črnomlju so na
Obisk pri čruomeljskem »Partizanu« je izredno zanimiv zato, ker zadnje čase vse pogosteje čitamo o črnomeljskih atletih, odbojkarjih, rokometaših, smučarjih itd., po drugi strani pa se sliši sem ter tja tudi kakšen glas, da s telesnovzgojnim delom v Črnomlju ni vse v redu, da se je tam razpaslo rekorderstvo in da se odgovorni brigajo samo za, nekaj najboljših, ki lahko dosegajo vidnejše rezultate, skrb za vse ostalo, zlasti za množičnost, pa jim je deveta briga.
Obisk v Črnomlju vam pokaže takole sliko: tov. Strbenk, načelnik oddelka za prosveto v Črnomlju, torej človek, ki te probleme mora poznati. vam pove, da so na telesno-vzgojno delo in zlasti na tovariša Kolariča, ki je duša tega dogajanja, ponosni. Tov. Strbenk trdi, da je tov. Kolarič doslej prvi in edini, ki mu je uspelo odvrniti mladino od raznih neprimernih iger. od obiskovanja raznih lokalov in podobnih stvari ter jo pritegniti v telovadnico in na igrišče, kjer je sedaj glavno zbirališče črnomeljske mladine. Koliko učiteljev pri nas se lahko ponaša s takim priznanjem?
Isto in še več pripovedujeta tov. Petek, direktor gimnazije v Črnomlju, in pa prof. Skrbinšek, predsednik črnomaljskega »Partizana«. Društvo je v zadnjih dveh letih oživelo, ali točneje — prvič po osvoboditvi pričelo delovati. Treba je bilo premagati dolgo vrsto ovir, zlasti trda Je bila borba za mladino, ki jo je bilo zelo težko pripeljati v telovadnico in na igrišče. Tov. Kolarič je znal mladino navdušiti pri šolskih urah tako, da danes tudi »Partizan« =a mladino ni več v zadregi. Zlasti močna sta oba pionirska oddelka, številna pa sta tudi mladinska. Članov zaenkrat nimajo, pač pa prav te dni močno agitirajo po podjetjih in tovarnah in so prepričani, da bodo tudi tukaj uspeli, kot že kažejo Prvi primeri. V »Partizanu« danes redno vadi nekaj nad 150 pionirjev ht mladincev, vključujejo pa se stalno novi, navdušenje za telesno yzgojo postaja v Črnomlju res množično. O tem se ni težko prepričati. Pogledati je treba samo popoldne nekoliko na igrišče in na bližnje travnike. Otroci suvajo kamenje, Mečejo palice, igrajo odbojko itd. —
skratka, v Črnomlju je res živahno in prijetno.
Veliko skrb posvečata gimnazija in »Partizan« skupaj gradnji telovadišča oz. igrišča. Gradita ga skupaj, kar je pač edinstven primer pri nas, toda vreden vsega posnemanja, saj praktično kaže, kako je treba šolsko in izvenšolsiko telesno vzgojo povezovati. »Partizan« je prispeval denar, kolikor ga je pač imel, črno-meljski dijaki pod vodstvom tov. Kolariča so organizirali delovno brigado, poleg tega pa tov. Kolarič zbira prispevke v obliki cementa, uga-skov in ostalih potrebnih stvari pri belokranjskih podjetjih in to z velikim uspehom. Čmomeljska gimnazija bo tako najbrž edina ali pa ena redkih šol v Sloveniji, ki bo imela svoje lepo opremljeno telovadišče.
Tudi tov. Kolarič pripoveduje o svojem delu; nekoliko odrezav je včasih, morda tudi nekoliko neroden v izražanju, pove vam pa tole: »Meni očitajo vrsto grehov, zlasti me obremenjuje očitek, da sem zaklet sovražnik orodne telovadbe in prostih vaj, skratka vsega, kar naj bi po mnenju nekaterih bila glavna značilnost naših -telesnovzgojnih-društev. Toda to ni res. Naši fantje in dekleta pri vadbi atletike iin raznih iger delajo tudi potrebne proste vaje; jaz sem že nastopil proti prostim vajam, toda samo proti pretirani vadbi za nastope in to ne zaradi prostih vaj samih, temveč zato, ker nam tak način vadbe mladino odbija od telovadnic in igrišč. Meni pač najbolj odgovarja atletika ter razne igre in s to metodo dela sem, to lahko trdim, v Črnomlju popolnoma uspel. Ime Plut poznate. Slovenski prvak je v metu kopja in kmalu bo tudi rekorder. Zrasel je iz množice in njegovi uspehi so privlekli na
VAZZAZ JELICA
Kakšen h zvezni program »Partizana« v letu 1954?
(Nadaljevanje in konec)
Titova štafeta bo v maju zaključno s 25. majem. Tekme v občnem mnogoboju in vrhunski telovadbi za I. razred se morajo zaključiti v republiki v prvi polovici junija, zvezne tekme bodo pa od
3.—10. julija, zvezni razred zaključi tekme do konca maja, ko bo določena tudi vrsta za mednarodne tekme v Rimu. Tekme v akademijskih sestavah bodo v republiki končane do konca meseca marca, zvezne tekme pa tudi v juliju.
Vzgoja vaditeljev
Posebna skrb je bila posvečena vzgoji vaditeljstva, za katere bodo morala društva in okraji organizirati široko mrežo društvenih in okrajnih tečajev in vadid-teljskih ur. Po potrebi bodo take tečaje prirejale tudi republike. Zvezna vaditeljska šoia, ki je dosedaj obstojala pri državni zvezi se v tej obliki ukine. Organizirani bodo po potrebi le posebni tečaji za ritmiko in vrhunsko telovadbo ter potrebno število'seminarjev z določenim namenom. O programu in vse-
Se ne&aj drobiža
Švedski smučarji so izumili novo napravo, ki bo zlasti prišla prav v smučarskih domovih z velikim prometom. Nova naprava služi za hitro in udobno mazanje smuči. Gre za dolgo električno pečico v obliki žleba ali korita. Smučko položite na ustrezno držalo, nato jo približate pečici, ki jo enakomerno segreje, namažete in ugladite, kar vse lahko opravite v nekaj minutah.
Švicarska tvrdka Attenhofer je letos vrgla na trg nov izum pod imenom »Ski-trainer«. Gre za gumijast obroč, ki ga pritrdiš spredaj in zadaj na smučko in tako lahko gojiš učinkovito smučarsko telovadbo z vsemi nagibi, odkloni in vitjem telesa kar doma v topli sobi. Izum je namenjen zlasti za tiste, ki ne utegnejo k društveni telovadbi ali v naravo, da bi se tako pripravili na napore smučanja.
Prometna policija bo vzdrževala red tudi na smučiščih. Na bavarskih smučiščih je bilo zadnja leta toliko nesreč, da je bila vlada prisiljena izdati uredbo o prometnih predpisih na nekaterih »smučarskih dirkališčih«. Samo v pokrajini Allgau je bilo v eni zimski sezoni 335 reševalnih akcij. Da bi zmanjšali število nesreč, so izdali potrebne predpise glede smeri smuka, glede dovoljenih smeri za svobodno smučanje, za vzpon itd. Vsekakor znamenje velikega navdušenja za smučarski šport, če se mora tudi na belih poljanah pojaviti policija, ki ureja promet in preprečuje nesreče.
Za smučanje po srencu, ki je omogočeno ponekod vse od pomladi do jeseni, to je od »lanske sezone« do letošnje, je izumil ing. Heinrich iz Innsbrucka nov tip smuči. Imenuje jih »Firngleiter« — smuči za drsenje po srencu in so v glavnem podobne kratkim lovskim smučem. Ker so lahke, si jih lahko alpinisti navežejo kar na nahrbtnik in tako jim ni treba več drseti po srencu na petah ob opori na cepin. Smuči za drsenje po srencu imajo tri žlebičke, široke so 12.5 cm. dolge pa 54 cm.
iravi poti
igrišče desetine novih mladincev. Zato je treba dati tudi vrhunskim uspehom poudarka. Pozimi pa bomo seveda vadili tudi na orodju in jaz bom prvi, ki bom pomagal tistim, ki se bodo za vadbo na orodju navdušili tako, da jo bodo gojili kot šport. Jaz se odgovornosti zavedam in vem, da je treba mladino vzgajati vsestransko. Ne morem pa razumeti tega, da nekateri predpisujejo za dosego vsestranoeti en sam recept in se jim zdi vsaka druga metoda škodljiva.
Funkcionarji črno-meljskega »Partizana« se pritožujejo, da v okrožnem odboru v Novem mestu ne najdejo podpore in pravega razumevanja. Zlasti se pritožujejo nad tov. Romihom, češ da je nedostopen za moderne metode dela in da razen orodne telovadbe in prostih vaj ne priznava ničesar drugega. Nezadovoljni so, ker tov. Romih kot okrožni inštruktor ne pregleduje dela v društvu skupaj z društvenimi funkcionarji, temveč nabira podatke pri nekaterih svojih znancih, društvenih funkcionarjev pa že pri dveh svojih obiskih v Črnomlju sploh ni obiskal. Taki pojavi razvoju dela v »Partizanu« ne koristijo, temveč le škodujejo. Telovadba ne sme biti torišče, kjer bi zagovorniki posameznih metod dela trmasto križali med seboj meče in se prepirali, in to na škodo telovadbe. Mislimo, da bi bilo edino -prav, da se taki spori razčistijo na odkrit in tovariški način in to tako, kot na primer predlaga tov. Kolarič. Pripravljen je razpravljati o koristnosti in umestnosti svojega načina dela, pripravljen je tudi sprejeti konstruktivno kritiko in odstraniti svoje morebitne napake, ki jih pri delu stori. Če bo tudi nasprotna stran pripravljena napraviti isto, sem prepričan, da bodo nesoglasja kmalu odstranjena in odpadli bodo vsi nepotrebni in krivični očitki (in celo opravljanja); delo bo steklo s še večjim uspehom kot doslej, idealni delavci pa bodo za svoje delo prejeli pravično priznanje, ne pa očitke in opravljanja.	D. S.
bini tečajev bodo razpravljale posebne komisije, ki bodo imele nalogo reševati tudi vsa ostala vprašanja v zvezi z izboljšanjem in povečanjem števila vaditeljev, ker je to še vedno osnovno in zelo pereče vprašanje naše organizacije.
S tem v zvezi je tudi še nerešeno vprašanje primerne literature, katere se naj bi posluževali vaditelji za svoj osebni dvig. Najbolj potrebna je izdaja priročnika, ki mora vsebovati vsa področja dela društvene aktivnosti in posebne knjižice iz raznih panog, s primernim gradivom in metodičnimi navodili, napisana tako, da bodo dostopna našemu preprostemu vaditelju-amaterju za vsakdanjo uporabo.
Zvezni program je minimalen, kar pa ne izključuje, da republike in posebno okraji in društva ne izdelajo svoj program, ga razširijo in napravijo pristopnega vsakemu društvenemu članu. Nasprotno, to je celo potreba in zahteva za vsako našo osnovno enoto. Poleg dela, ki ga predvideva zveza je pa seveda še polno drugih vprašanj, katerih rešitev zavisi od aktivnosti in potreb republiške in okrajne zveze ter partizanskih društev.
Vrhunska telovadba
Za napredek tekmovalcev in tekmovalk v vrhunski telovadbi je državna zveza sprejela v program poleg tekem v
I.	in zveznem razredu še vrsto seminarjev in meddržavnih tekem, ki imajo za cilj kar najboljšo pripravo na mednarodno tekmo, ki bo prihodnje leto v Rimu.
Od 28. septembra do 3. oktobra bo za tekmovalke in njihove vodnice seminar s predelavo obveznih vaj, ki so predpisane za Rim in enak tečaj od 4. do 10. oktobra za tekmovalce in njihove vodnike. V novembru bo sledil sličen seminar na katerem bosta izbrani tudi vrsti za moško tekmo Bavarska—Hrvatska in za žensko tekmo Bavarska—Slovenija, ki bo 13. decembra v Mtinchenu. Povratna tekma bo v marcu za ženske v Sloveniji, za moške v Karlovcu. Vrsti bosta izbrani na seminarju, ki bo v mesecu februarju. V aprilu bo sledila še tekma med moško vrsto Satusa (Švica) in Jugoslavije v Sarajevu in med žensko vrsto za tekmo Avstrija—Jugoslavija v Somboru. Povratni tekmi bosta v jeseni 1954, ženska vrsta bo pa verjetno imela povratno tekmo Jugoslavija—Holandska, ker so bi-
le 1. 1951 holandske tekmovalke naš gost v Ljubljani.
Do konca meseca maja bo dokončno izbrana naša moška in ženska reprezentanca za mednarodne tekme v Rimu, ki bodo v začetku julija 1954 in se bo nanjo pripravljalo na skupni tritedenski vadbi.
V septembru bo krajši seminar za vodnike in vodnice vrhunske telovadbe ter tečaj za tekmovalce in tekmovalke I. razreda. Veliko je še važnih občnih in strokovnih vprašanj, ki se bodo morala rešiti v sklopu teh seminarjev, zato bodo pozvani nanje tudi vsi vodniki in vodnice, ki delajo na tem področju, kakor tudi sodniki in sodnice, ki se bodo izpopolnjevali v svojem delu.
Naloga vodnikov(ic) in tekmovalcev(lk) v tem letu bo, da se resno in sistematično lotijo svojega dela za naš kar najboljši napredek in uspeh.
Republiška zveza je še dopolnila ta program s tem, da bo organizirala v novi študijski telovadnici v Tivoliju 6 krat-no skupno vadbo ob sobotah in nedeljah za vse tekmovalce in tekmovalke zveznega in I. razreda, ki jih bo v ta namen določila. Pravtako je že dogovorjena mladinska tekma moške in ženske vrste z enakimi vrstami republike Hrvatske, ki bo 13. decembra v Sloveniji. Skrb za sedanje vrhunske telovadce(ke), kakor tudi za njihove naslednike mora biti stalna, ker le tako si bomo zagotovili dovolj veliko izbiro za sestavo vrst in za večji napredek posameznikov(ic) kot tudi celote. Naloga naših društev pa je, da s postopnim pravilnim delom iz množice svojih pripadnikov izberejo tiste, ki imajo za to panogo zmožnosti in veselje in jim omogočijo, da v njej tudi napredujejo.
Kratke iz Partizana
»Partizan« Gomilsko si vse leto prizadeva s propagandnimi nastopi na vasi razširiti veselje za telovadbo tudi v ostalih krajih Savinjske doline. Pred dnevi so odšli na Tabor, kjer so domačini po 13 letih prisostvovali kvalitetni telovadni akademiji, nakar so Gomilča-ni še izvedli propagandne atletske tekme in tekmovanje v odbojki...
Zadnje dni je društvo »Partizan« v Vojniku s centrom za predvojaško vzgojo organiziralo mladinsko atletsko tekmovanje. Nastopilo je 57 mladincev iz Škofje vasi, Vojnika in Strmca ...
VIPOTNIK ANDREJ-VELIKA NADA
jugoslovanske atletika
Brez vsakih upov na zmago se je v preteklem letu znašel na društvenem mitingu Kla-divarja neznani mladenič iz Gotovelj pri Žalcu kot član mladinske ekipe ekonomske srednje šole. Ko pa je v teku na 800 m brez posebne vadbe zmagal v dobrem času 2:07.0 in nekaj dni nato pretekel 1000 m v času 2:46.0, je že obrnil nase večjo pozornost, in tako ga v drugi polovici leta 1952 že najdemo med aktivnimi atleti Kladivarja, kjer je pričel z redno vadbo.
Kadar nastopa Vipotnik, se je v Celju že udomačila govorica: »Zopet bo postvil nov rekord!« Nedvomno je mladi Vipotnik v
Mladi celjski auc> Andr«,, v»ptn-
nik vodi v teku na 1500 m pred svojim klubskim rivalom Matijo Hancem
letošnji sezoni požel od vseh mladih jugoslovanskih atletov največ uspehov ter obrnil nase pozornost vseli strokovnjakov. Letos je pobral več državnih in republiških prvenstev. Njegovi najboljši časi so: 800 m — 1:55.0, 1000 m —2:99.4, 1500 m — 3:55.6 in 3000 m — 8:53.0.
MARLJIV NA TRENINGU
Od vseh celjskih atletov je Vipotnik najmarljivejši pri obiskovanju treningov. V Celje prihaja do štirikrat na teden, druge dni pa rad prebije v telovadnici »Partizana« v Žalcu, kjer redno vadi vse leto. Ves njegov trening teži k stopnjevanju hitrosti in povečanju kondicije. Čeprav je dosegel izvrstne re-
zultate na srednjih progah, mu še manjka osnovne hitrosti. To je še njegova »Ahilova peta«, ki jo najbolj odkrije rezultat na 100 m — 12.1. V tekmovalni sezoni trenira vsak dan, v rnedse-zoni pa tri do štirikrat na teden. Njegov trening je zelo raznovrsten in se prične vselej s 45-minutnim ogrevanjem po gozdu in travnikih, kjer preteče po več kilometrov, nato pa gre na te-kališče. O vseh treningih vodi Andrej »stroge« zapiske s podrobnimi opisi in registracijo doseženih časov. Tako često po teh zapisnikih še zvečer doma »premleva« svoje delo ter ugotavlja trenutno formo in napredek.
SOLIDEN V PRIVATNEM ŽIVLJENJU
V Celju je končal Ekonomsko srednjo šolo in je sedaj zaposlen pri »Hmezadu« kot strojni fak-torist. V službi je izredno vesten, marljiv in natančen. Prav tako kot za računskim strojem, pa je spreten tudi pri košnji, za plugom in pri preši,- kadar pomaga svojemu očetu pri delu na majhnem posestvu. Skromnost mu je prirojena vrlina, nikoli ne kadi in ne pije, skratka — živi kot pravi športnik. Kljub veliki vnemi za šport pa je njegova prva skrb življenjski poklic in prav te dni nestrpno pričakuje vest iz Ljubljane, če bo sprejet na Ekonomsko fakulteto.
KAJ PRAVI O SEBI
Kot že rečeno, je Vipotnik tako skromen, da sem le s težavo iztisnil iz njega nekaj skopih izjav. Verjetno je mnenja, da je v Celju še cela kopica zaslužnih atletov (Lorger, Kopše itd.), ki so pred njim vredni »obdelave«. Šele na moje vztrajno prigovarjanje je povedal tudi nekaj o sebi.
»Kateri uspeh najbolj ceniš?,«
»Za največji letošnji uspeh smatram rezultat 3:57.6 na 1500 metrov. Dolgo sem se boril z mejo 4 minut na tej progi, končno pa sem jo, skoraj ob zaključku sezone, le premagal.
Moje bodoče udejstvovanje v atletiki je predvsem odvisno od sprejema na ekonomsko fakulteto. Če ne bom sprejet, bom odšel na odslužitev kadrovskega roka v JLA. Zaenkrat mislim ostati še na srednjih progah, saj mi daljše niso nič simpatične. Kako bom pa tčkel prihodnje leto, to je pa odvisno od mene samega: kakor bom treniral, tako bom pa tekel.«
Nogometna prvenstva evropskih držav
ANGLIJA — 13. kolo: Bolton : Manchester C. 3:2, Burnley : Portsmouth 1:0, Charlton : Blackpool 4:2, Liverpool : Aston Villa 7:1, Manchester U. : Sunder-land 1:0, Middlesbrough : Sheffield U. 2:0. Newcastle :	Wolverhampton 1:2,
Preston : Cardiff 1:2, Sheffield W. : Chelsea 2:0, Tottenham : Arsenal 1:4, West Bromwich : Huddersfield 4:0	—
Lestvica:	West Bromwich 22, Wolver-
hampton 19, Charlton 18, Huddersfield 18, Burnley 16, Bolton 15, Cardiff 15, Aston Villa 14, Blackpool 13, Tottenham 13, Sheffield W. 13.
Škotska — 7. kolo: Aberdeen : Hamilton 5:1, Celtic : Raith 3:0, Dundee : Queen of the South 4:1, St. Mirren : Hearts 1:1, Stirling : ciyde 2:2. — Lestvica: Queen of the South 10, Dundee 10.
FRANCIJA — 7. kolo:	Nimes : Nice
1:1, St. Etienne : Metz 3:2, Bordeaux : Marseille 3:0, Reims : Roubaix 2:2, Nan-cy : Lens 3:1, Monaco : Sochaux 0:0. 8. kolo: Sochaux : Toulouse 1:3, Nimes : Nancy 1:0, Stade Francaise : Reims 1:2, Nice : Bordeaux 3:4, Lens : Lille 0:2, Roubaix : St. Etienne 0:1, Marseille : Monaco 5:1, Sete : Le Havre 4:4, Metz : Strasbourg 2:1. — Lestvica: Bordeaux 15, St. Etienne 13, Reims 12.
BELGIJA — 6. kolo: Tilleur : Daring 1:5, Union : Gantoise 3:6, Anvers : 01ym-pic 0:1, Charleroi : Berchem 3:0, Standard : Anderlecht 3:2, Lierse : Liege 3:1, Beerschot : Lyra 2:1, Racing Malinois : FC Malinois 0:1. — Lestvica: Gantoise 10, FC Malinois 8, Liege 7, Anvers 7, Racing Malinois 7.
MEDNAROD
V	Zurichu je bilo veliko mednarodno kolesarsko tekmovanje na dirkališču. Glavna atrakcija je bilo srečanje v zasledovalni vožnji med svetovnim prvakom Pattersonom (Avstralija) in Koble-tom, ki prihaja zopet v formo. Zmagal je Švicar v času 6:39 (4 km) pred Pat-tersonom 6:48. Ostali rezultati: hitrostni omnium: 1. Švica (Plattner — Von Bilten) 2 zmagi, 2. Inozemci (Maspes — Van Vliet) 1 zmaga; dirka za lahkimi motorji (derny): l. Kiibler (S) 30 km v 16:16, 36 točk, 2. Koblet (S) 19 točk, 3. Plattner (S) 1 krog zaostanka, 4. Verschueren (B) 2 kroga zaostanka; dirka z motornim vodstvom: 1. Quengnet (F) 59,661 km, 2. Verschueren (B) zaostanek 120 m, 3. Flti-cklger (S) 180 m, 4. Bucher (š) 210 m.
Z dirko »Tre Valli Varesine«, dolgo 257 km, je bilo zaključeno letošnje prvenstvo Italije v kolesarstvu. Zmagal je Defilippls v času 6;37:57 pred Pellegrlni-jem, Montijem In Bartalijem. Naslov prvaka pa je osvojil Magnl s 14 točkami pred Defilippisom in Petruccijem 8 in Magginljem 7.
Mednarodna kolesarska zveza (UCI) je objavila koledar najvažnejših kolesarskih dirk v letu 1954. Najzanimivejše dirke so razporejene takole: 7.—17. febr,-dirka po Alžiru; 19. marca: Milano—San Remo; 11. aprila: Pariz—Roubaix; 18. aprila—1. maja: dirka po Maroku; 1,—2. maja (ali 8.-9.): Liege—Bastogne—Liege in Fleche Valonne; 15. maja—6. junija (ali 22. maja—13. junija); Giro dTtalia; 5.—12. junija: Tour de Suisse; 1.—25. julija (ali 8. jul.—1. avg.): Tour de France; 29. avgusta: Bordeaux—Pariz; 19. septembra: Grand Prix des Nations; 3. okt.: Pariz—Tours in 24. okt.: dirka po Lombardiji.
Dinamo (Moskva) osvojil pokal SZ
V	finalni tekmi za letošnji nogometni pokal SZ je domači Dinamo premagal v Moskvi Zenit iz Kujbiševa z 1:0.
V	polfinalnih tekmah škotskega nogometnega pokala je East Fife premagal Hibernian s 3:2, Partick Thistle pa je odpravil Rangers z 2:0.
Nizozemska nogometna reprezentanca je v Rotterdamu v trening-tekmi premagala francosko ligaško moštvo »Stade Francaise« s 6:2 (1:1).
FIFA je sklenila, da je v kvalifikacijskih tekmah za svetovno nogometno prvenstvo možna zamenjava samo dveh igralcev, in sicer vratarja do konca tekme, ter še enega igralca v prvem polčasu, seveda le v primeru poškodbe. Na finalnih tekmah prvenstva v Švici pa zamenjava igralcev ne bo dovoljena.
Pred finalnem delom svetovnega prvenstva prihodnje leto bo FIFA organizirala tekmo (verjetno v Španiji) Evropa : Južna Amerika. Brazilci pa se potegujejo tudi za povratng srečanje, ki naj bi bilo po prvenstvu1' v Braziliji.
Italijanska nogometna zveza je poklicala na trening kandidatov državne reprezentance 31 igralcev. Med kandidate so zaenkrat uvrščeni:	Bacci, Cervato,
Chiapella, Costagliola, Gratton, Magnini, Rosetta, Segato (Fiorentina), Giacomazzi, Giovannini Neri, Nesti (Internazionale), Galli, Pandolfini, Arcadio, Venturi (Roma), Sentimenti IV., Sentimenti V., Vi-volo (Lazio), A.nnovazzi, Basetto (Ata-lanta), Boniperti, Mucinelli (Juventus), Buffon, Frignani (Milan), Conti, Podesta (Sampdoria), Pivatelli (Bologna), Pesaola (Napoli), Giaroli (Palermo), Virgili (Udi-nese).
V	Sofiji je v kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo Romunije premagala Bolgarijo z 2:1 (1:1). V tej skupini vodi sedaj CSR s 4 točkami pred Romunijo 4 in Bolgarijo 0. Odigrani morata biti še tekmi CSR : Romunija in CSR : Bolgarija.
Po petem kolu nogometnega prvenstva Italije vodi na listi strelcev Boniperti (Juventus) s 6 goli pred Jeppsonom (Napoli) 5, Bassettom (Atalanta) 4, Contijem (Sampdoria) 4, Manzardom (Legnano) 4 in Skoglundom (Inter) 4.
Trabert zmagal v Mexico-Cityju
Na panameriškem teniškem turnirju v Mexico-Cityju so sodelovali skoraj vsi najboljši igralci ZDA, poleg tega pa še nekateri Evropejci kot Nielsen in Ulrich (Danska), Davidson (Švedska), Cernik in drugi. V finalu posameznikov je Trabert (ZDA) premagal Nielsena (D) s 6:2, 6:4 in 6:1, med ženskami je bila zopet najuspešnejša Connollyjeva (ZDA), ki je premagala svojo rojakinjo Fry s 6:1 in 6:1. V igri moških parov sta zmagala Trabert in Mulloy (ZDA) z zmago nad dvojico Larsen — Davidson (ZDA — Šved) s 6:4, 6:2 in 6:4.
V	finalu mednarodnega teniškega turnirja za britansko prvenstvo na pokritih igriščih je Drobny v Londonu premagal Angleža Wilsona s 6:2, 7:5 in 6:2. Pri ženskah je zmagala Mortimerjeva.
V	Marseillu je teniška reprezentanca Italije visoko porazila moštvo Francije z 11:2.
Po Sloveniji
Program sw@iown@ip prvenstvu w smučanju
Švedska smučarska zveza je objavila spored svetovnega prvenstva v smučanju, ki bo februarja 1954 na Švedskem. Spored tekmovanj v klasičnih disciplinah v Falunu:	13. februarja: svečana
otvoritev, 14. februarja: tek na 30 km in specialni skoki, 16. februarja: skoki za kombinacijo, 17. februarja: tek na 15 km specialno in za kombinacijo ter ženska štafeta 3X5 km, 20. februarja: štafeta 4 X 10 km, 21. februarja: tek na 50 km in na 10 km za ženske ter zaključna svečanost. Razpored tekem v alpskih disciplinah, ki bodo v Aareu, pa je naslednji:	27. februarja: svečana otvoritev,
28. februarja:	slalom moški, 1. marca:
smuk ženske, 3. marca: veleslalom moški, 4. marca: veleslalom ženske, 6. marca: slalom ženske, 7. marca: smuk moški in zaključna svečanost. Zaenkrat se je za svetovno prvenstvo prijavilo nič manj kot 23 držav, in sicer:	Kanada,
Švedska, ZDA, Norveška, Švica, Poljska, Finska, ČSR, Italija, Lichtenstein, Francija, Japonska, Nizozemska, Danska, Argentina, Avstrija, Romunija, Jugoslavija, Nemčija, Island, V. Britanija, Madžarska in Portugalska. Pričakujejo še nekatere prijave, predvsem prijavo SZ.
V Parizu sta se srečali namiznoteniški reprezentanci Anglije in Francije. V tem 25. srečanju so zmagali gostje, predvsem zaradi odlične igre Bergmana.
Iz boksarskih ringov
Bivši britanski prvak težke kategorije Johnny Williams je v Londonu premagal s k. o. v 2. Dundi Angleža Freda Povella.
Ameriški boksar welter kategorije Gil Turner je v Detroitu po točkah premagal Italijana Scorticehinija. Turner je eden kandidatov za borbo za naslov svetovnega prvaka s Kubancem Gavi-lanom.
22. oktobra se bosta v Milanu srečala za naslov evropskega prvaka lahke ka-
.Telovadna Zafopek'
Letošnjemu »Svetovnemu festivalne v Bukarešti, ki je obsegal tudi razne športne prireditve, je med ostalimi inozemskimi gosti prisostvoval tudi tehnični referent francoske telovadne zveze, g. A rman d Solbach, nekdanji francoski olimpijski reprezentant v vajah na orodju. O svojih vtisih s teh prireditev obširno poroča v francoskem športnem dnevniku »L’Equipe«, predvsem pa se zaustavlja ob fantastičnem znanju, ki so ga pokazali najboljši ruski orodni telovadci Ču-karin, Šaginjan, Tokaišvili itd. Takole piše A. Solbach:
»Ruski telovadci so pokazali neverjetne stvari. Videl sem jih na treningu Na vsa-
Cukarin na bradlji
\JT
Razjarjeni gledalci več ur »oblegali" sodnika — 14 ranjenih
policajev — Demoliran aviobus
Preteklo nedeljo je bila na Dunaju nogometna tekma med Avstrijo in Madžarsko. 2e v poročilu o tekmi smo omenili, da je bila tekma vse prej kot prijateljska. Madžari so začeli z zelo grobo igro in namernimi težkimi prekrški nad Avstrijci. Najnevarnejšega napadalca domačinov Probsta so že v drugi minuti poškodovali, vendar se je še vrnil v igro, dokler ga niso dokončno »uničili«, tako da so ga morali na nosilnici odnesti z igrišča. Podobno se je godilo tudi njegovemu nasledniku Walzhoferju, ki je tudi zapustil »krvavo areno« na nosilnici. Ko so Avstrijci videli, da sodnik Baumberger (Švica) ne kaznuje prekrškov, so seveda začeli sami iskati svojo »pravico«. Tudi marsikak Madžar je obležal na igrišču. Velik del krivde za tako igro nosi seveda sodnik, ki mu je igra sčasoma popolnoma »ušla« iz rok in je prav čudno, da jo je uspel sploh privesti do konca. Gledalci so bili zaradi madžarskih surovosti (avstrijskih verjetno niso upoštevali) seveda nepopisno razjarjeni in teh svojih »čustev« tudi niso skrivali. 2e pred koncem igre so hoteli večkrat udreti na igrišče, vendar je številnim »čuvarjem javnega miru« uspelo vročekrvneže zadržati.
Po koncu tekme pa vsi policaji in reditelji niso mogli več zadržati množice, ki je vdrla na teren, da »kaznuje« sodnika in Madžare. Policiji je uspelo ob-
koliti sodnika in igralce in se skupaj z njimi prebiti do kabin. Tu je policija dobila nova ojačanja, toda kljub temu ni mogla razpršiti večtisočglave ogorčene množice. Madžari so se prebili do svojih avtobusov, ki pa so jih »mirni« gledalci začeli obmetavati s kamni in steklenicami, tako da so razbili precej oken in ranili igralca Budaia. Tudi precej »športnic« nežnega spola je sodelovalo pri teh podvigih. Mimogrede lahko omenimo, da je imela tudi policija na svoji »listi izgub« nič manj kot 14 ranjenih. Ko so nazadnje po več urah le spravili sodnika v avto nato v hotel, bi se kmalu vse ponovilo še pred hotelom, kajti množica je zvedela, v katerem hotelu je sodnik nastanjen. Šele pozno v noč, ko so uvideli, da se sodnik le ne bo več pokazal, so najbolj »vroči« prenehali z »obleganjem« hotela.
Da poškodba Probsta niso bile »mač-kine solze«, nam pove zdravniški izvid: 10 cm dolga rana na stegnu! Kaj pa menijo o igri funkcionarji in igralci? Avstrijski zvezni kapetan Walter Nausch je dejal: »To je bilo vse drugo prej kot nogomet.« Trener Noker: »Sodnik je bil prava katastrofa! Kot posledica — groba igra in gledalci niso videli lepega nogometa, ampak pravo — drvarjenje.« Sodnik:	»Dve moštvi brez discipline!«
Kot nevtralni opazovalci so tekmi pri-
tegorije Italijan Loi in prvak Evrope Danec Johansen.
Pazzyja Gaulta (ZDA) so določili za nasprotnika svetovnemu prvaku bantam kategorije Avstralcu Jimmyju Carru-thersu. Boksarja se bosta srečala 13. novembra v Sydneyu.
Iz raznih športov
Kot 22. država se je tudi Finska prijavila za evropsko prventvo v atletiki, ki bo prihodnje leto v Bernu. Finci bodo poslali v Bern 25 atletov.
7. in 8. novembra se bosta srečali v Buenos Airesu atletski reprezentanci Argentine in Italije. Italijani so že dokaj izven forme kar so pokazale izbirne tekme v Milanu, kjer so bili doseženi precej povprečni rezultati.
Z reakivnim lovcem tipa F-100 »Super Sabre« je dosegel podpolkovnik Everste-rest v El Centru (ZDA) naj večjo uradno zabeleženo hitrost 1212,22 km na uro. Vendar ta rezultat ne bo priznan za nov rekord, ker ni za en odstotek boljši od prejšnjega, kakor zahtevajo pravila.
V borbi za »Charity Shield«, v kateri se vsako leto srečata angleški nogometni prvak in zmagovalec pokala, je londonski Arsenal premagal Blackpool s 3:1.
Tržič — V okviru »Partizana«, ki Je začel pretekli mesec z redno vadbo, nastopajo tudi namiznoteniški igralci 1» odbojkarji. »Partizan« je organiziral prvenstvo Tržiča v namiznem tenisu, kjer je sodelovalo 52 igralcev. Odbojkarji so končali svoj tradicionalni turnir, na katerem je nastopalo 6 moštev. Letos je osvojila pokal ekipa »Partizana« pred tovarno »Runo«. Tudi za košarko je veliko zanimanje, ni pa človeka, ki bi pokazal, kako se ta igra igra
Zagorje — Zagorjani si grade svoj športni dom. ŠD Proletarec, pravzapta-aF gradbeni odbor društva, je začel z veliko vnemo graditi dom, ki bo stal pred m* mim stadionom. Stavba je dograjena 4o prvega nadstropja, največjo zahvalo pri tem delu zasluži tov. Kos, ki je neumoren v svojem prostem času. Pri začetnih delih je članstvo opravilo skoraj 1600 udarniških ur, v zadnjem času pa se skoraj nihče več ne odzove vabilu društva. Športni dom bo služil vsem športnikom v Zagorju, zato naj marljivemu gradbenemu odboru priskočijo na pomoč prav vsi Zagorjani, predvsem pa mladina. ^
Zagorje — Košarka ima v Zagorju vedno več pristašev. Letos so Zagorjani odigrali 25 tekem, dosegli so 955 košev, prejeli pa 758. Tekmovali so v republiški C-ligi zasavske skupine in osvojili prvo mesto, na turnirju prvakov pa zasedli tretje mesto.
Maribor — Preteklo nedeljo pozno ponoči se je končalo letošnje republiško prvenstvo v kegljanju. Medtem ko smo rezultate posameznikov objavili v naši prejšnji številki, dajemo danes končni vrstni red moštvenega prvenstva, ki je prineslo mariborskim kegljačem izreden uspeh. Zmagal je mariborski Železničar z 1403 keglji pred Šlandrom (M) 1382. Na naslednjh mestih sledijo: 3. Ilirija (Lj) 1370, 4. Jesenice 1360, 5. Lokomotiva (M) 1337, 6. Gradis (J) 1324, 7. Železničar (Lj) 1324, 8. Drava (Ptuj) 1308, 9. Gradis (Lj) 1290, 10. Kranj 1283.
Celjska okolica je razgibana...
kem orodju so naredili celo vajo po trikrat ali še večkrat nepretrgano, ne da bi seskočili z orodja. Vsak gib je bil siguren, preračunan do podrobnosti, padcev pri seskokih sploh nisem videl.< Največ občudovanja posveča Solbach olimpijskemu zmagovalcu iz Helsinkov Čukarinu, ki ga imenuje »telovadni Zato pek«. Sobach pravi, da je s štoparico v rokah spremljal Cukarinovo vajo na krogih. Bre^ napora je ruski telovadec elegantno izvajal na tem orodju najtežje tezne prvine — stoje, razovke, razpore, raz-pore v stoji itd. Ko je skočil na tla, je Solbach pogledal na štoparico: Cukarin je brez vidnega napora neprekinjeno ponavljal najtežje prvine točno 95 sekund!
Svoj članek v »L'Equipu< zaključuje Solbach z jadikovanjem nad današnjo kvaliteto vrhunskih francoskih telovadcev (kaj bi šele lahko rekli mi — op. ur.) ter pravi, da bo treba raven dvigniti in sc približati napredku. ki so ga pokazale v zadnjh letih nekatere države (tu našteva SZ. Finsko. Madžarsko. Bolgarijo, ČSR itd.). Seveda pa se Solbach ne spušča v globlje razglabljanje, odkod visoka zmogljivost nekaterih sovjetskih telovadcev. On ne ve, da ti fenomeni orodne telovadbe niso zrasli po zdravi naravni poti iz množice desettisočev telovadcev (kako je primer v Švici ali Nemčiji), on ne ve, da so ruski telovadci le izredno nadarjeni posamezniki, ki ne delajo drugega, kot samo trenirajo in tekmujejo (tako imenovani »državni amaterji«). Jasno je torej, da se ti ljudje po svojem načinu življenja v bistvu prav ne ločijo od kakšnega nrofesio-nnlnega ameriškega boksarja, igralca rug-byja ali južnoameriškega nogometaša.
sostvovali tudi zastopniki angleške nogometne zveze (Anglija igra namreč novembra z Madžarsko). Angleži so izjavili, da bi vsak angleški sodnik izključil na vsaki strani po več igralcev, pa tudi Madžarom so zagrozili z besedami: »Ce mislite tudi v Wembleyu igrati tako surovo, kot ste v Fratru, potem se boste za povratno srečanje v Budimpešti kar pod nosom obrisali!«
Ce si po vseh teh dogodkih zastavimo vprašanje, ki smo ga postavili v naslovu, moramo na vprašanje odgovoriti, žal, docela negativno. Taka športna srečanja, kot je bila nogometna tekma med Avstrijo in Madžarsko, gotovo ne popravljajo odnosov med narodi, kajti ob takih izgredih visoko vzplamti plamen šovinizma in sovraštva. Ko bodo Madžari zopet nastopili v Fratru, jih bodo gotovo že ob vstopu pozdravili z žvižganjem in psovkami, podobno pa se bo verjetno godilo tudi Avstrijcem v Budimpešti. Zato je gotovo potrebno, da ostro obsodimo nešportne izpade igralcev obeh moštev, na drugi strani pa tudi reakcijo občinstva, ki je bilo gotovo vse prej kot dostojno. Ta primer pa nam ponovno kaže, kako veliko vlogo ima sodnik. Če bi sodnik v začetku ostro nastopil proti izgrednikom (z izključitvami), srečanje gotovo ne bi imelo takega konca in takih neprijetnih incidentov po igri.
Fo 2 letih se bo v naj večjem okraju v Sloveniji vendarle rodilo novo partizansko društvo in to v majhnem kraju Ljubečna pri Celju. Ustanovna skupščina bo še ta mesec. Lepo bi bilo če bi manjšim krajem sledila še večji. . .
V	Kozjem so po daljšem obdobju vendarle zaživeli. V okviru propagandnih nastopov je preko 70 tekmovalcev nastopilo v streljanju, nogometu, namiznem tenisu ...
V	Rogaški Slatini je 45 tekmovalcev nastopilo v streljanju, nogometu in namiznem tenisu ter keglanju ...
Pred dnevi so se zdramili tudi v industrijskih Štorah. V propagandnih tekmah je nastopilo preko 100 tekmovalcev. Pomerili pa so se v nogometu, odbojki, atletiki, plavanju, namiznem tenisu in streljanju ...
V	Konjicah pa je v okviru množičnih tekmovanj nastopilo preko 250 tekmovalcev. Spored prireditev je bil zelo pester: tekme v nogometu, atletiki, plavanju, namiznem tenisu, odbojki in streljanju ...
V	Žalcu pri Celju so delavci delovnih kolektivov KSS Žalca nastopili v plavanju, odbojki, namiznem tenisu, streljanju in keglanju. Skupno je nastopilo preko 120 tekmovalcev . ..
Tudi v krajih Vitanje, Dobrna in Frankolovo, kjer že leta ni slišati o kakšni telesnovzgojni aktivnosti, bodo v teh dneh organizirali večja tekmovanja v atletiki.
Konec septembra je tudi »Partizan« v Braslovčah izvedel množično propagandno tekmovanje v igrah in atletiki. Za majhen kraj preseneča lepa udeležba — 137 pionirjev in mladine ter 54 članov in članic.	j. K.
SPORI MED IEDŠ8M
Vršac — Preteklo nedeljo se je končalo mladinsko moštveno prvenstvo Jugoslavije v tenisu, na katerem je Slovenijo zastopalo moštvo mariborskega Branika. Slovenski mladinci so za ZTK, Partizanom in Vršcem osvojili četrto mesto, v državni lestvici.
Carigrad — Od 11. do 20. t. m. je v Carigradu tradicionalni mednarodni turnir v košarki, na katerem sodeluje več znanih evropskih reprezentanc. Jugoslovanski predstavniki so doslej premagali Švico z 82:55, Avstrijo s 76:45, Turčijo s 75:61, izgubili pa so proti Franciji z 57:64. Največ izgledov za osvojitev prvega mesta imajo Francozi. Naša reprezentanca mora odigrati še tekmo z Italijo.
Osijek — Povratni neoficielni dvoboj boksarskih reprezentanc Jugoslavije in Zah. Nemčije se je končal neodločno 10:10. Naše moštvo so oškodovali pristranski sodniki.
Beograd — Teniška reprezentanca Jugoslavije bo letos prvič tekmovala v zimskem tekmovanju (po vzoru Davisovega pokala) za pokal švedskega kralja Gustava V. V prvem kolu je Jugoslavija prosta, v drugem kolu pa imamo za nasprotnika Švedsko, ki spada med favorite tega tekmovanja.
Bergman in Leach v Ljubljani? Zvedeli smo, da bosta od 3.-7. . novembra znova gostovala v Jugoslaviji znana angleška namiznoteniška igralca Bergman in Leach. Organizatorji so mnenja, da bi bil najprej turnir v Ljubljani, v Zagrebu pa 5. novembra dvoboj Jugoslavija : Anglija.
Službene objave
SK Enotnost obvešča tekmovalce, da se redni treningi skakalcev in alpskih vozačev prenesejo z letnega telovadišča v telovadnico Klasične gimnazije. Trening skakalcev bo vodil tov. Pribošek, alpskih vozačev pa tov. Magušar, in sicer vsak torek in petek ob 19. uri. Tekači nadaljtiejo s treningom na letnem telovadišču ob vsakem vremenu.
SK Enotnost obvešča svoje članstvo, da bo 21. t. m. ob 20. uri v dvorani v Kidričevi
ulici 5. redni letni občni zbor, kjer bo odbor podal poročilo o delu v pretekli sezoni, o uspehih in napakah svojega članstva, o tekmovanjih itd. Obenem bo razpravljal « delu v bodoči sezoni. Občnega zbora naj s* udeleži predvsem mladina, ki je že včlanjena, prav tako pa tudi tista, ki sc želi v bodoči sezoni udejstvovati v smučarskem športu. Za vse člane UO je udeležba obvezna.	Odbor
Še druga plat zvona ...
V	zvezi z odstavkom o mladinskem nogometnem prvenstvu v zadnji številki našega lista, pisanim pod naslovom »Tudi drugi polčas tekme Korotan : Izola bo odigran«, je upravni ŽNK Ljubljana poslal naslednje pojasnilo:
»ŽNK Ljubljana je res prijavil svoje mladinsko moštvo za nastope v mladinski ligi v pričakovanju, da bodo v tej igrala mladinska moštva Slovenije. Zgodilo pa se je, da klubi iz mariborske podzveze, kjer je najboljši mladinski kader, ter z Goriške in Gorenjske niso prijavili svojih mladincev v enotno ligo, tako da je bilo prijavljenih Za to tekmovanje le šest moštev. S tem smoter enotne lige ni bil dosežen, kajti tudi v podzvezni ligi je ostalo šest moštev. Zato smo se odločili, da z našim mladinskim moštvom raje tekmujemo v podzvezni ligi, kjer so finančne žrtve veliko manjše, poleg tega pa nam je zagotovljenih v tej ligi po 6 tekem v vsaki prvenstveni sezoni.«
K temu pojasnilu bi dodali še naše mnenje:	funkcionarji mladinskega odbora pri
NZS so mnenja, da stroški paradi tekmovanja v enotni slovenski ligi prav nič ne narastejo, istočasno pa so zagotovili, da ima enotna slovenska lig4, kljub majhnemu števili udeležencev, svot cilj. Torej izgovor ŽNK Ljubljana drži le delno in je v bistvu oportunistično iskanje poti najmanjšega odpora.
Pomembno slavje na Viču
Danes so športniki južnega dela Ljubljane, združeni v ŠD Svoboda, odprli prvi del velikega športnega stadiona, prvo nogometno igrišče. Morda nekoliko v senci ostalih športnih dogodkov , ki so bili za občinstvo privlačnejši, prireditelji po krivici niso bili deležni takega obiska, kot bi ga prireditev zaslužila. Predsednik društva tov. Henrik Zdešar je izročil prvo nogometno igrišče, ki je idealno urejeno in po kvaliteti prav nič ne zaostaja za igriščem Odreda, in Železničarja, svojemu namenu. Pred tem pa se je še spomnil vseh športnikov in telovadcev zahodnega in južnega dela Ljubljane, ki so žrtvovali svoje življenje v osvobodilni borbi. V razgovoru nam je tov. Zdešar povedal, da gradnjo najbolj podpira MLO, ki je stavil na razpolago zemljišča in preko 2,000.000 dinarjev prispevka. Prispeval je svoje tudi mestni športni svet ter nekatera podjetja in zadruge, manj pa uživa društvo pri svojih naporih pomoči s strani političnih organizacij. Poudariti je tudi treba, da ŠD Svoboda dela v najožji povezavi s »Partizanom« na Viču. Nova športna igrišča pa bodo v veliki meri služila tudi dijakom tehnične srednje šole, Gradbenega tehnikuma, viške gimnazije in Ekonomske srednje šole, ki vse gravitirajo na Vič.
V	okviru proslav so dopoldne v prvi tekmi igrali med seboj pionirji Papir-ničarja iz Vevč s pionirji Svobode neodločeno 1:1, rokometašice prvega in drugega moštva so igrale med seboj 9:4 za II. moštvo, popoldne je Slavija premagala Svobodo z 1:0, stari igralci Jadrana in Reke pa so se razšli z rezultatom 1:0 za Jadran.

>X >/	/%. M J E
LUDVIK LETONJA
EE /’ E , E *»	1 V O
Klade slovenske plavalke
niso £&pož*t£ie p>Uč&kam,n,j
Ce smo ugotovili, da imamo med plavalci tri »generacije« — predvojno, prvo in drugo povojno — pa imamo med plavalkami samo zadnji dve. In še v teh dveh je prva povojna generacija že zelo maloštevilna, saj tvori jedro našega ženskega tekmovalnega kadra le naraščaj, ki je šele v zah njih dveh sezonah prišel do zaznavnejših uspehov.
Kot nas po eni strani lahko veseli, da med tekmovalkami prevladuje le mladina, nas pa po drugi strani ne more zadovoljiti izredno kratkotrajna doba aktivnega udejstvovanja starejših plavalk. Medtem ko ■mamo v svetu številne primere, da uspešno tekmujejo tudi starejše športnice, celo poročene žene in matere več otrok (spomnimo se samo Blankers-Koenove, Hveger-Andersenove, Dumbadze, Szekely-perardove itd.), se pri nas dekleta, ko dopolnijo 20 let (nekatere pa še Prej) že »skregajo« z aktivnim športnim življenjem.
Pelanova še vedno nedosegljiva
Lani so se mlade tekmovalke — “»rova, Prohinarjeva, Koncilja, Zupančičeva — pričele počasi približevati rezultatom Pelanove v crauTu. Naravni razvoj imenovanih je kazal, da smemo že letos računati z ostrimi borbami na progah prostega ?l°ga. Toda mlade tekmovalke niso izpolnile pričakovanj (edino Koncilja je izdatno zboljšala svoj rezultat). Letos so se tem tekmovalkam Pridružile zopet nove (Perc, Auersperg, Gaspari). Ali se bo tudi tem ^ustavilo« na sedanjih rezultatih? Odgovor nam bo dala prihodnja sezona. Tudi na 400 m je »stara garda« 'Pelan, Juvančič) še vedno v vodstvu. Vse ostale mladinke (povprečja starost plavalk na 400 m znaša 16 let) polagoma napredujejo, saj imamo že letos kar 7 tekmovalk na 400 m prosto pod 7 minut.
Dvoboj Hribar - Kuhar še vedno nerešen
že dve sezoni je Hribarjeva na čelu najboljših plavalk prsnega sloga v Sloveniji in je s tem zamenjala mesto z Ljubljančanko Kuharjevo. V letošnjem prvem in edi-nem medsebojnem dvoboju pa je ^tala zmagovalka Kuharjeva. Toda tivoboj se ni končal pod enakimi b?goji (Hribarjevi se je med plava-j.lem odpela kopalna obleka in se Je popolnoma ustavila), tako da je vPrašanje »primata« na prsnih pro-?ah ostalo še vedno nerešeno. Z izdalo Vavpetičeve ter Koča rjove in Kocjanove ni med prsačicami nobe-j'u bistvenejših sprememb.
Metuljček je končno »prodrl« tudi med ženske
Z velikim nezaupanjem so letos sPomladi sprejemali delegati posameznih klubov v ligaški program ?ed ženskami progo 100 m metulj-Cek. »Kdo pa nam bo plaval?« so Se spraševali. In res, v prvih dvo-v.°jin so bile kar redke izjeme, ki J'm je uspelo preplavati to progo Pod dvemi minutami. V začetku so tekmovalke to progo bolj s strahom ‘otipavale«, proti koncu sezone pa
so se kar vrstili rezultati drug boljši od drugega. Največjo nadarjenost za ta slog je pokazala Kam-ničanka Vavpotičeva, od katere lahko v prihodnji sezoni še mnogo pričakujemo, pa tudi marsikatera ostalih tekmovalk lahko drugo leto priredi presenečenje, saj je bil letos storjen šele prvi korak v tem slogu.
Hrbtni slog ima še vedno malo izgledov
Kot pri moških mladi hrbtaši največ obetajo, tako pri ženskah ni nobenih izgledov na bližnje izboljšanje. Pelan, Vauhnik, Zeman — to so imena, ki jih že leto za letom srečujemo na prvih mestih brez konkurence. Zupančičeva in novi naraščaj, ki je na repu lestvice, so letos nekoliko popravili svoje rezultate, toda vsi še daleč zaostajajo za prvo trojico.
Glavna krakteristika, ki jo za-pažamo letos med slovenskimi plavalkami, je ta, da v povprečju tekmovalke še napredujejo, kar nam potrdijo povprečki deseteric, ki so vsi — razen na prsnih progah — boljši od lanskih. Kvaliteta, v najožjem pomenu besede, pa nas ni zadovoljila, saj smo v razvoju mladih tekmovalk (Zupančičeve, Karove, Gasparijeve, Prohinarjeve, Hribarjeve, Vukičeve in drugih) več pričakovali. Zelo malo je verjetno, da bi te mlade plavalke že danes dosegle višek svojih tekmovalnih zmogljivosti.	M. P.
Ljudje, ki izumirajo
Dovolite, da vam predstavimo predstavnika skupine ljudi, bolje rečeno — športnikov — ki so na najboljši poti, da izumrejo — »čistega amaterja«. Imenuje se Petere Fryer in je znan angleški tekač na 400 m. Na nekem tekmovanju na Švedskem je dobil Fryer kot zmagovalec v teku na 400 m lepo kolo, ki je stalo gotovo 350 kron. Na vsak način zelo lepa nagrada.Anglež pa si je kolo ogledal in vzdihnil: »Ali nimate ničesar drugega? Nekaj tipično švedskega? Mogoče kakšno lepo vazo? »Taka vaza, kakršno si je zaželel Fryer, stane 20 kron. Ko jo je dobil, je bil popolnoma zadovoljen, na vsak način zadovoljnejšl, kot če bi dobil kolo, ki ga je rade volje vrnil.
Bai§0¥sr naših streleev s svetovnim prvakom Zimrnsimanom
Z vrtenjem orožja z levico v desno in z desnico v levo nastane še vrtilna napetost. Ob popolnoma naravni legi telesa in orožja poizkuša z manjšimi spremembami rok in telesa doseči ciljno sliko. G. Zimmer-man je pojasnil, da on izvaja iskanje najbolj ugodne naperitve le pri prvem strelu torej na začetku streljanja. Ko je dosegel približno pravo držo puške, ima občutek kot da tvorijo orožje, roke z lakti in gornje telo nekakšen tog sistem, ki se more premikati le okrog komolcev. Točno smer orožju da s tem, da kar najbolj rahlo napenja ali sprošča pritisk rame, medtem ko so lakti in roke napete: če gre ciljna slika preveč v desno, pritisne samo bolj naprej, če pa v levo, pa ramo sprosti, dokler ne dobi neoporečne slike. Prav tako dviga ali znižuje ramo, če je ciljna slika previsoka ali prenizka. Takoj za tem izdihne zrak iz pljuč, da ga to ne moti, in zadri ž dih. Seveda se mora popolnoma skoncentrirati, da nanj okolica nič ne vpliva, da ne sliši niti strela sosednjega strelca, ter začne prožiti. Ko dobi jasno ciljno sliko, prst na petelinu že podzavestno začne prožiti pritisk, pritisk se povečuje, dokler strel ne poči.
PSIHOLOŠKA PRIPRAVLJENOST
Najbolj napet trenutek za vsakega strelca je pri proženju — tedaj, ko je petelin na tehtnici. Takrat je treba obvladati tildi duševno napetost, od katere je v veliki meri odvisen tudi rezultat. »Pripričan sem, da je že marsikdo prišel na strelišče z nekakšnim posebnim ognjem, pripravljen doseči dober rezultat,« je dejal g. Zimmerman. »Imel je vse pogoje za to: dobro orožje, telesno moč, tehnično znanje, pa vendar m doživel uspeha, četudi si ga je morda najbolj želel. Nenadoma se ga je polastila trema ali pa mu je začelo močneje utripati srce. Ta pojav ni običajen tedaj, kadar nekao strelja sam. Ce pa ima pred seboj odgovornost za ekipo, dober rezultat ali pa če se ga na tekmovanjih
drži smola, nujno zapade v tremo. Loti se ga podzavesten strah, ki vpliva na streljanje.« O delovanju podzavesti na človeka je povedal tale primer: »Nekdo bi se rad naučil dobro voziti kolo, pa ni dovolj spreten. Pri vožnji po klancu zagleda pred seboj kamen na cesti in se vanj zastrmi. Ob misli, da bi lahko padel, si pokvaril kolo ali zlomil nogo, že zavozi vanj in v resnici tudi pade. Nasprotno pa spreten kolesar mirno vozi mimo kamna in se mu nič ne ponesreči.« Podobno je na strelišču. Strelec se zelo trudi, da bi sprožil strel točno v ciljno sliko. Toda v podzavest se mu prikrade strah, da ne bo dobro sprožil — odstavi puško, pomeri ponovno, spet se mu porodi misel na prejšnji slab strel, pogleda tja .— kot nevidna sila mn nekaj vleče pogled na prejšnje mesto in nesreča je tu.
Toda to slabo stran lahko porabi strelec za izboljšanje ponovnih strelov. Izbere si pomožno točko na spodnjem robu tarče. Z očesom pogleda na pravo ciljno točko, pomisli
nanjo in zraven na prejšnje uSpehe, natančno strmi vanjo in vizirna slika pride sama v to točko. To je nekakšna samoprevara, ki pa zelo ugodno vpliva na rezultat. Strelec dobi občutek, da je vizirno sliko na to točko »hipnotiziral«. Potrebno je še podzavestno sproženje ob največji koncentraciji in uspeh ne bo izostal. Treba je poizkusiti s takšnim duševnim treningom in vsakdo lahko že čez čas postane najboljši strelec.
Ce pa se kljub temu še poraja tekmovalna trema ali mrzlica, se strelci ne smejo boriti neposredno proti njej, ker sp bo še bolj pojavljala. Misli je treba preusmeriti na kaj takšnega, kar ni v no’ 'n zvezi s streljanjem, najbolje na kaj veselega. Misli se je lahko otresti, ne pa občutkov. Nato je treba spet meriti v pravilno ciljno sliko — enkrat, dvakrat ali trikrat.
Enak uspeh se doseže s primerjalno sugestijo, li. pr. vcepiti pi mirnost kakšnega bližnjega človeka, prijatelja ali znanca in tako se do zaželi" •'-n In že pride.
(Dalje)
Nd	O V4 I
Pogled v
našega nogometa
Prav ta teden sem doživel »napad« nekaterih nogometnih funkcionarjev, češ da »Polet« sploh ne posveča pozornosti nogometu, da ni nič vreden, da se ga ne izplača Citati itd. (ne vem, če so vsi čitatelji enakega mišljenja). loda nekoliko so ti »napadalci« vendarle imeli prav. Ob uspehih ligaških klucov kar pozabljamo na nogometno dejavnost v nižjih razredih, saj vendar poleg kvalitetnih moštev tekmujejo tudi mladinci in pionirji ter moštva I. in II. razreda. Zato privoščimo danes tudi njim nekaj prostora.
Hajhljše plavalke Slovenije v leto 1853
100 m prosto: 1:20.2 Pelan (I)
1:21.1 Koncilja (M) 1:24.2 Perc (B)
1:24.5 Bar (Z)
1:24.6 Zupančič (I) 1:24:9 Auersperg (K) 1:25.1 Gaspari (Z) 1:26.8 Škofič (K) 1:27.7 Bezjak (BM) 1:28.2 Juvančič (Ž)
400 m prosto: 6:20.8 Pelan (I)
6:36.6 Juvančič (Z) 6:42.1 Koncilja (M) 6:51.3 Škofič (K) 6:53.6 Gaspari (Z) 6:57.4 Bar (Z)
6:59.5 Auersperg (K) 7:00.4 Zupančič (I) 7:01.2 Perc (B)
7:04.4 Gabrovšek (Z)
100 m prsno:
1:30.1 Hribar (M) 1:34.1 Jakomin (Z)
1:35.0 Kuhar (I)
1:36.9 Centrih (BM) 1:36.9 Vukič (M)
1:37.4 Kunc (Z)
1:38.1 Vavpetič (K) 1:38.4 Kočar (R)
1:38.4 Kači jan (P) 1:39.4 Ulčar (B)
200 m prsno: 3:16.9 Hribar (M) 3:18.2 Kuhar (I)
3:22.4 Jakomin (Z) 3:25.1 Vukič (M)
3:26.7 Kunc (Z)
3:27.8 Vavpetič (K) 3:28.0 Zatč (B)
3:29.6 Ulčar (B)
3:29.8 Centrih (BM) 3:30.3 Ivnik (BM)
100 m metuljček: 1:36.6 Pelan (I)
1:37.4 Vavpetič (K) 1:40.1 Poljak (I)
1:41.0 Vukič (M)
1:41.3 Brvar (I)
1:41.8 Bar (Z)
1:42.6 Auersperg (K) 1:45.4 Koncilja (M)
1:46.0 Čebulj (P)
1:47.3 Jakomin (Ž)
100 m hrbtno:
1:26.0 Pelan (I)
1:30.4 Vauhnik (BM)
1:33.8 Zeman (I)
1:37.1 Zupančič (I)
1:39.2 Bar (Z)
1:39.5 Juvančič (Z)
1:41.6 Gaspari (Z)
1:42.2 Karnovšek (Z) 1:42.6 GabrovSek (Z) 1:42.6 Dolinšek (K)
1:42.6 Pogačar (K)
Kratice pomenijo:
B — Bled
BM — Branik, Maribor 1 — Ilirija, Ljubljana K — Kamnik M — Mladost, Kranj P —Prešeren, Radovljica R — Rudar, Trbovlje Z — Železničar, Ljttblj.
Precej razgibano je v tekmovanju ljubljanskega nogometnega centra. Tu imajo razdeljeno tekmovanje v I. in II. razred, tekmujejo mladinci v dveh skupinah ter pionirji v svoji skupini. Povsod je živahno, včasih tudi »vroče«, sem in tja poizkušajo s kakšnim protestom, ne manjka pa tudi nekaterih nediscipliniranih pojavov.
V	ljubljanskem I. razredu tekmuje 8 moštev, in sicer: Grafičar, Ilirija, Virtus iz Duplice, Papirni-čar, Slavi ja, Svoboda ter enajsterici »Partizana« — Borovnica in Novo mesto. Tekmovanje so začeli že 13. septembra in je bilo odigranih doslej 5 kol, največ uspehov pa je požel ljubljanski Grafičar, ki je v petih tekmah vselej zmagal ter vodi na lestvici z zelo dobro razliko v golih 24:4 ter 10 točkami. Takoj za njim je Ilirija s 6 točkami, nato pa se vrstijo »Partizant-Borovnica, Pa-pirničar (oba po 6 točk), Slavija, »Partizan«, Novo mesto, Virtus in Svoboda.
V	II. razredu sodelujejo: Sava iz
Tacna, Litija, Ihan, ljubljanski »Poštar« ter »Partizanc-Mengeš, »Parti-zan«-Kočevje in »Partizan«-Vrhnika.
V tej skupini imata vodilen položaj >Partizan«-Mengeš in »Partizan«-Kočevje. Prvi je v štirih tekmah dosegel dve zmagi in dva neodločna rezultata, drugi pa v treh tekmah dve zmagi in en neodločen rezultat.
Mladinci ljubljanskega nogometnega centra tekmujejo v dveh skupinah. Po vseh dosedanjih tekmah lahko opazimo skorajda kvalitetnejši nogomet, kot pri starejših nogometaših I. in II. razreda, še posebej pri onih enajstoricak, ki imajo dobro strokovno vodstvo. V skupini A sodelujejo: Krim, Slovan. Virtus ter »Partizan« Domžale in Novo mesto, najuspešnejši med vsemi pa je trenutno Krim, ki je v treh tekmah dosegel eno zmago ter dva neodločena rezultata. — Tudi mladinci »Partizana« iz Domžal se uspešno uveljavljajo, medtem ko so trenutno najslabši mladinci iz Novega mesta. V B-skupini nastopajo mladinci Ljubljane in Kočevja ter Svoboda. Najuspešnejše moštvo v tej skupini je Ljubljana, ki je v treh tekmah dosegla tri zmage, v zadnjem kolu pa premagala »Partizan« Mengeš celo s 16:0 in ima tako odlično razliko v golih 23:1. Drugi na lestvici je Grafičar z 2 zmagama in 1 porazom, najslabša pa je Svoboda, ki je na zadnjem mestu. Disciplina v obeh skupinah je zadovoljiva, le na tekmi Krim : Slovan je bilo nekaj neredov, kar je treba vsekakor grajati. Vodstva klubov bi pač morala že v začetku gledati na to, da bodo mladinci disciplinirano nastopali in da ne bodo tekme obravnavane za »zeleno mizo«.	T. B.
Kaj bi tajil: prijela me je prava kovinarska strast in sam ne vem, *ako je to, da me zanese nos po-ys°d tja, kjer je kaj videti in sli-Sati o športu.
, Pa sem slišal o nekakšnih kotal-*arjih. Da so to neke vrste pajacki ^a koleščkih in da so preklicano spretni. Njihove mamice pa so ,ie silno ponosne na svoje zve-in zvezdičke. Vsak od teh valčkov, pionirčkov in mladincev j? namreč zvezda zase. So pa tudi Inbosumne in bojevite! Mamice, namreč I
XSe takšne je prinašal eter v f10.! sprejemnik -uhelj- in nisem ec vzdržal. Kar na tekmovanje šel ono nedeljo v Čufarjevo 'oo. [n nj mi bilo žal. l 1 rvič niso dragi. Vse ti pokažejo, ar zna _ p8 ne mislite, da je
Boštjan Zafrkant le zašel med kotalkarje
talkarji? Nič drugega vam ne preostane, kot da si jih pridete ogledat sami. ~ Kaj vam koristi, če tule opisujem, da se vrtijo vrtavke, da vozijo z eno nogo v zraku, da so ta hip z nosom naprej, naslednji hip
vii, kar povedal bom, da so to sodniki, saj vendar veste, da brez njih ni nobenega športa. So pa tudi najnesrečnejši ljudje na svetu. Žrtve, z eno besedo. In še prostovoljne povrhu. Naj sodijo tako ali

bore dva kovača. "
J~?.veda daste lahko tudi več«, je č» !azno zažgolela mična blagajniška ob vhodu. Pa sem se naredil
dalj 88 in i° urnih nog ubral
y.Yem, da ne veste, kaj so kotalke. v sem jih, zato vam lahko po-, Na vsaki nogi majhen voziček ke S kolescih, evo, to so kotal-sti i. ažje nerodno vozilo. Pred-)j0,v J.ajte si, da si navežete tisto ®sje na noge in napravite takole gantnega »kadeta«, se prav Vs i) eno spotaknete — in že leži y eh vaših sedemdeset ali osem-to?eI kilogramov po dolgem in ši-Lfim na betonu. Brrr ...! i'°, kako pa delajo naši mali ko-
£
pa z nosom nazaj, pa zopet z nosom pri tleh, tik nad betonom, da bih zlomek (Seveda, jaz in vi bi prav gotovo ves čas vozili z nosom samo po betonu).
Pa stojijo tam tudi trije mrki možakarji z velikimi torbami, iz katerih vlačijo nekakšne table z velikimi številkami. Kaj bi onega-
drugače, vedno si nakopljejo sovražnike. Pa še ni tako hudo, če je ta sovražnik v hlačah. Tak tep te enkrat malo butne, pa je opravljeno. Stokrat gorje pa, če si nakoplje sodnik sovraštvo nežnega spola. Posebno mamic!
»Uh, oči bi jim izpraskala! Kaj ne vidijo, da je naša Lenka stokrat
boljša od Polonce! Samo trojko so ji dali, seveda, Polonci pa štirice. Sramota! Škandal! Lenka, pridi sem, greva takoj domovi«
Seveda se Lenka ne zmeni za ma-mičino jezo in se veselo zapodi med drobno tovarišijo, medtem ko mama divja, ker ji Lenka sproti podira njene visokoleteče ambicije.
»Veste, naša Slavka samo zato ni rva, ker ima strašno zanič kotal-:e,« razlaga druga mama sosedi. »Pa jo vedno vrže, kadar dela piruete.«
Že se pripelje v elegantnem loku Slavka, vsa črna po nogah od padcev na sajastem betonu: »Uh, mama, zaradi kotalk sem padla!«
»Seveda, saj vem, ljubica moja. Le počakaj, prihodnjo sezono ti ih naročim z Dunaja, potem pa oš dala flek vsem tem skupaj.«
Zelo simpatičen vtis so naredile name tiste sive maroge, ki jih je imela Slavka na nogah. No, jasno, saj z neba ni še nihče padel pečen mojster. Pa tudi nerodne kotalke so temu večkrat krive. Kar se pa marog tiče — je vsaj bolj veselo. Tako kot pri nogometu, kadar je blato. Ali pa kot zadnjič pri rug-byju, ko so se igralci spremenili v pujske. Zato bi bila res velikanska škoda, če bi tiste saje na kotalkališču izprali.
Pionirčki in mladinci pa so tu na slabšem. Prvič se na temnih hlačah umazanija skoraj nič ne
Č
vidi, drugič je pa tako malo kotalkarjev moškega spola, da se skoraj nima kdo umazati. In zato tudi ni nobenih prepirov med mamicami za prva mesta.
Pač pa so prepiri — in to hudi — za partnerja v dvojicah. Če sem prav slišal, je bil zaradi tistega »asa« Pavla že velik ravs in kav s. Saj moški vemo, kako je hudo, če padeš sam med kopico žensk, pa naj bodo mlade ali stare. Tu pa se ie našel ubogi Pavel med enimi_ in drugimi hkrati (moram pogledati, če je še cel).
Ko sem prisluškoval med publiko, sem še marsikaj slišal. Nisem pa vsega razumel, ker sem pri kotalkanju tudi novinec. Ker pa so m: že nekje očitali, da imam preveč radoveden nos in preveč špičast jezik, raje o tem, česar dobro ne razumem, ne bom več pisal (kajti, če sem se že zameril nekaterim svojega spola, si pa jeze ženskega res nočem nakopati na vrat, za nobeno ceno nel).
No, tole sem pa le še ugotovil. Kakor gotovo pri nas Slovencih sploh ni nobene zavisti, tako je tudi med kotalkarji ni. Vse to, kar se je dogajalo in se še dogaja okoli male betonske arene, je pač samo ambicija, želja za čim večjim uspehom. Škoda je le, da ne kotalkajo tudi mamice. Ko bi takole nekajkrat poskusile trdotno stopnjo betona, pa bi morda sčasoma le postale razumnejše in objektivnejše...
Pa brez zamere!
Boštjan
ODLOČNA ZMAGA
(Nadaljevanje s 1. strani)
ni postavi: Rajkov, Veselinovič, Ze-bec, Vultas in Dvornič. Ta sprememba je prinesla veliko več živahnosti in tudi igra je postala bolj smiselna.
Najlepši gol dneva
Po mnogih napadih se je našim reprezentantom posrečilo izsiliti več kotov. V seriji strelov iz kota je Zebec hotel sam doseči gol, pa je streljal z Vignala, ki je žogo znova odbil v kot, katerega je izvedel D-ornič. Dvornič je strelja! lepo
Prvenstvo Slovenije v nogometu
Hud poraz Rudarja
Železničar (M):Rudar (T) 4:0 (1:0)
Maribor, 18. okt. — Belo-modri so danes dosegli po treh zaporednih porazih svojo prvo zmago v tekmovanju slovenske lige. »Žrtev« so bili trboveljski Rudarji, ki so podlegli z visokim rezultatom. V prvem polčasu je bila igra dokaj enakopravna in je Železničar po avtogolu Sorla že v 13. min. prešel v vodstvo. V nadaljevanju tekme so razpoloženi mariborski napadalci še trikrat pretresli nasprotnikovo mrežo. Uspešni so bili: Vidic v 68. min. (krasen gol z glavo), Kreač v 70. min. in Dobnik v 87. min. Pred maloštevilnimi gledalci je sodil inž. Božičev iz Marbora.
Drava : Aluminij 0 : 1 (0 : 1)
Ptuj, 18. okt. Po obojestranski slabi igri je zmagal Aluminij, kljub temu, da je Drava imela ves čas nekoliko več od igre. Obe moštvi nista pokazali ničesar in je 800 gledalcev ob koncu tekme domače moštvo izžvižgalo.	Potočnik
porti desni strani, kjer je bil nepokrit Rajkov, ki je žogo prestregel z glavo in jo poslal v desni zgornji kot. Vsekakor najlepši gol, ki je navdušil številno občinstvo. Vignal je imel odslej dalje vedno več dela, Francozi so se začeli precej ostro braniti, toda odlični sodnik Steiner je vsak prekršek takoj kaznoval.
V 61. minuti jc bil postavljen končni rezultat tekme 3:1. Veselinovič je dobil žogo iz outa ter jo podal Zebeu v kazenski prostor. Ta je takoj streljal iz precejšnje bližine, vendar je vratar Vignal žogo odbil proti Vukasu, ki je znova streljal. Vignal se je še enkrat pognal v ogenj in tudi tokrat strel odbil, tretjič pa se mu to ni posrečilo, ker je bil na mestu Dvornič, ki je žogo prisebno poslal v prazna vrata. Po tein golu se je začela igra mačke z mišjo. Naši so Francoze dobesedno »šmirali« in ti sploh niso prišli do žoge. To je trajalo približno 25 minut ter je močno razgrelo gledalce.
Stara bolezen
Kot običajno, se je tudi tokrat pojavila pri naši reprezentanci stara bolezen. Ko so že dosegli dober rezultat, so precej popustili, Francozi pa so z nevarnimi prodori začeli ogrožati naša vrata in skoraj je kazalo, da bo prišlo do znižanja razlike. V 80. minuti se je Koppa pri naletu s Crnkovičem nekoliko poškodoval in so ga odnesli z igrišča. Čim pa se je vrnil na igrišče, je položaj za našo reprezentanco postal zopet nevarnejši in Beara je moral nekajkrat pokazati, da zares spada v evropsko kontinentalno reprezentanco. Zadnjih nekaj minut je igra bila precej mrtva.
Proletarec : Nafta 1 : 2 (0 : 2)
Zagorje, 18. oktobra. Danes je bila pred okoli 300 gledalci tekma vzhodne slovenske lige med domačim Proletarcem in Nafto iz Lendave. Domači so bili gostom enakovreden nasprotnik, v drugem polčasu pa so imeli celo premoč, ki je pa niso izkoristili, ker jih je pri streljanju na gol spremljala velika smola. Največ priznanja je požel domači vratar Ocepek, ki Je branil vrsto nevarnih strelov ln bil pravzaprav najboljši igralec te tekme. Gole so dosegli: Simonič in Šiftar za Nafto ter Ogrinc za f-oi^tarca.	Sum
Sobota : ŽNK Celje 4 : 3 (1 : 0)
Rudar (V)	: Kovinar			1	: 0	
Rudar	4	3	0	1	19: 9	6
Drava	4	3	0	1	12: 7	6
Aluminij	4	2	1	1	6: 5	5
Nafta	3	2	0	1	12: 7	4
Proletarec	4	2	0	2	6: 6	4
Rudar V	3	2	0	1	7: 7	4
Zelejničar Mrb	4	1	0	3	9: 8	2
Sobota	2	1	0	1	6: 6	2
Celje	4	1	0	3	6:13	2
Kovinar	4	0	1	3	4:19	1
Kako so igrali
Francozi niso pokazali tega, kar smo pričakovali. Odlikovali so se le nekateri posamezniki, najbolj pa srednji krilec Jonquet, ki je zelo dobro zadrževal Vukasa ter je bil najboljši v francoski reprezentanci. Njegov kolega v k rilski vrsti Marcel je bil drugi najboljši igralec med Francozi, ki je dobro povezoval obrambo z napadom. Vignal se prav je nekolikokrat preveč paradiral. Med branilci je bil boljši je pokazal kot zanesljiv vratar, če-Playmelding od sicer boljšega in požrtvovalnejšega Marchea. V napadu sta bila najnevarnejša Fla-mion in Piantoni, medtem ko se Koppa in Glowatzky nista tako izkazala kot smo pričakovali. Ujlaki je bil v prvem polčasu zelo dober in nevaren, v drugem polčasu pa precej slabši.
Pri Jugoslovanih sta bila najboljša Čajkovski in Vukas. Prvi je odlično gradil igro, ter mnogokrat vzbudil navdušeno priznanje zaradi
DRŽAVNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU
Spartak povsod najboljši
Kranj, 18. okt. Danes je bilo v Kranju končano tridnevno ekipno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu, in sicer za ženske, mladince in mladinke. Vrstni red je naslednji: ženske: 1. Spartak (Subotica) 2. Gra-fiičar (Zgb), 3. Projektor (Kranj, 4. Partizan (Bgd), 5. Opatija, 6. Slavija (Ljubljana). Najboljša posameznica je bila Nikoličeva, ki ni izgubila nobene igre, drugo mesto pa je zasedla Bogatajeva z enim porazom proti Nikoličevi. Spartaku je tako že osmič uspelo osvojiti naslov državnega prvaka za ženske ekipe.
Pri mladincih je ekipni vrstni red naslednji: 1. Spartak, 2. Opatija, 3. Sloboda (Zgb), 4. Projektor, 5. Slavila, 6. Grafi čar, 7. Tekstilac (Zgb), 8. Železničar (Sarajevo). Najboljši posameznik je bil Markovič, (brez poraza), za njim slede še:	Barlovič,
Hlebš Hudec in Franjič, Hlebš je
med ostalimi premagal Barloviča, med ostalimi premagal Barloviča. Ekipi Spartaka je uspelo sedmič osvojiti naslov državnega prvaka za mladince.
Pri mladinkah je bil vrstni red tale: 1. Spartak, 2. Opatija, 3. Projektor, 4. Partizan (Bgd). Tudi pri mladinkah je osvojila naslov državnega ekipnega prvaka ekipa Spartaka iz Subotice in s tem odvzela ta naslov lanskoletnemu zmagovalcu Opatiji.
Tridnevnim igram je prisostvovalo precej gledalcev, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano I. gimnazije. Omeniti pa bi morali ob tej priložnosti nešportne poteze nekaterih ekip, ki so na koncu tekmovanja predajale posamezne dvoboje brez borb, ker niso imeli izgledov za boljši plasma. Vsega je nastopilo 10 ekip s 60 tekmovalci.	Rebolj
C	^ Poletov nagradni natečaj ODREZEK Sl M		
]	1. Lokomotiva : Odred		Točen naslov pošiljatelja: Priimek:
2. Partizan : Hajduk		
3. C. zvezda : BSK		
4. Proleter ; Spartak		
5. Vojvodina : Radnički		Ime:
6. Lovčen : Branik		
7. Mačva : Velež		
		Kraj:
8. Kladivar : Korotan		
9. Ljubljana : Split		
10. Aluminij : Proletarec	—	Ulica in hišna številka:
11. Sobota : Kovinar (S)		
^ 12. Rudar-T : Drava		J
svoje duhovitosti, drugi pa se je izkazal kot zanesljiv vodja napada in je s svojini »dribljanjemc naravnost navdušil. Obrambna trojica Beara, Stankovič in Crnkovič je zadovoljivo izpolnila svojo nalogo. Stankovič je bil sicer nekoliko boljši od Crnkoviča, ki pa se je v drugem polčasu močno popravil. V krilski vrsti je bil dober tudi Boš kov, medtem ko je bil Spajič mnogo slabši od ostalih. V napadu ni izpolnil pričakovanj Zebec, medtem ko je bil Rajkov na desnem krilu mnogo boljši ter ima precej zaslug za zmago. Mlada Milutinovič in Veselinovič sta pokazala, da spadata v reprezentanco, vendar je bila pri Veselinoviču bojazen, da hoče igrati preveč individualno, medtem ko je bil Milutinovič do poškodbe zelo dober in koristen. Lahko rečemo, da je bilo jugoslovansko moštvo bolj enotno in je tudi zaslužilo zmago.
Kaj pravijo igralci in funkcionarji
Trener naše reprezentance tov. Pogačnik je bil skop v besedah: »Zelo sem zadovoljen z igro naših, posebno v drugem polčasu.«
Lemešič član komisije za sestavo reprezentance:	»Dvomi, da je bila
reprezentanca slabo sestavljena, so se pokazali kot neosnovani. Ni rečeno, da je to moštvo definitivno, saj je verjetno, da bo prišlo do izpre-memb. Zmaga pa je zaslužena, najboljša sta bila Čajkovski in Vukas, od Francozov pa levi krilec Marcel.
Stankovič: »Mislim, da bi morali zmagati z višjim rezultatom.«
Trener francoske reprezentance Pierre Pibarot: »Jugoslovani so zasluženo zmagali. Imate odlične nogometaše. To je najboljše moštvo, kar sem ga doslej videl igrati.
Čajkovski. »Zasluženo smo zmagali, čeprav smo v prvem polčasu zamudili tri priložnosti. V drugem polčasu smo bili'za razred boljši.«
Marche, kapetan reprezentance: »Bili ste močnejši od nas. Rajkov j-e bil dober, toda še boljša Vukas in Zebec. Ugajal mi je Milutinovič, škoda, da je bil poškodovan v prvem polčasu.«
Nogometna prvenstva evropskih držav
Anglija — Arsenal;Burnley 2:5, Aston Vitla:Newcastle Utd. 1:2, BlackpooliShef-field Wed. 1:2, Cardiff Citty:Tottenham Hotspur 1:0, Chelsea :Middleshrough 1:1, Huddersfield :Llverpool 2:0, Manchester Clty:Preston North End 1:4, Portmouth: Charlton Stl. 3:1, Sheffield Utd.:West Bromvvich Albion 1:2, Sunderland :Bolton Wanderers 1:2, Wolverhampton Wande-rers:Manehester Utd. 3:1. — Na lestvici vodi WBA s 24 točkami.
Italija — AtaIanta:Novara 1:1, Fioren-tina : Genoa 1 : 0, Internazionale : Bologna 3:2, Lazio :Napoli 0:4, Palermo :Mi-lan 1:4, Sampdoria : Legnano 3:1, Spal : Roma 0:0, Torino:Juventus 2:4, Udinese: Triestina 4:2. — Na lestvici vodi Internazionale z 11 točkami.
Avstrija — Admira:Wacker 2:4, Austria (S):WAC 2:0, Austria (B):Sportklub 5:2, FC Wien:Vienna 3:7, LASK:Sturm 2:0, — Na lestvici vodita: Rapid in Austria s 15 točkami.
Švica —	8. kolo: Belincona:Biel 2:0,
BermLuzern 5:2, Chiasso:Boys 1:5, Fri-bourg:Grasshoppers 1:4, Grenchen:Chaux de Fonds 2:4, Lausanne .‘Servette 2:2, Eiirich : Basel 1:2. — Na lestvici vodi Chaux de Fonds s 14 točkami.
Branik : Drava 14 : 13 (5 : 6)
Ptuj, 18. okt. V prvenstveni tekmi slovenske rokometne lige je Branik danes premagal ptujsko Dravo po obojestransko lepi in ostri igri. Drava je že vodila v prvem delu igre, pa je zaradi pomanjkanja rutine dopustila gostom, da so izenačili in ob koncu igre precej srečno dali zmago-nosni gol. V predtekmi so igralke Drave podlegle boljšim igralkam Branika z visokim rezultatom 9:1 (5:1).	Potočnik
Slavija : Rudar 15 : 8 (5 : 6)
TUDI VI LAHKO DOBITE 10.000 DIN
Vsak bralec »Poleta« lahko postane udeleženec »Boletovega nagradnega natečaja«. Izpolniti vam je treba le vseh 12 parov, ln sicer takole: če predvidevate zmago prvoimenovanega nasprotnika, potem zapišete e prazen prostor k ustreznemu paru Številko l. Ce pričakujete zmago drugoimenovanega nasprotnika, potem zapišite številko 2, če pa računate na neodločen Izid, napravite znak X.
Uredništvo bo vsak teden podelilo nagrado 10.000 din tistemu, ki bo imel pravilno rešenih vseh 12 parov. Ce bo več oseb z 12 pravilnimi rešitvami, si nagrado dele. V primeru, da ne nihče Imel 12 pravilnih rešitev, velja Isti postopek za podeljevanje nagrade za 11, 10 oziroma i pravilnih rešitev
VSEM UDELŽENCEM
Vse udeležence »Boletovega nagradnega natečaja« opozarjamo, da imamo v večjih krajih zbirne centrale, kjer lahko oddajo odrezke, da si prihranijo denar za poštnino. Odrezke oddajte pri naslednjih naš;h zastopnikih:
Hrvatsko-slovenska nogometna liga
Maio uspeha za Slovence
Slaven : Kladivar 3:1 (1:0) Split : Lokomotiva 4 : 0 (2 : 0)
Borovo, 18. oktobra. Včerajšnja tekma pred 800 gledalci na igrišču Sla vena med domačini in celjskim Kladivarjcm se je končala z zmago domačinov 3:1. To nogometno tekmo hr vatsko-slo venske nogometne lige so pričakovali številni simpatizerji Slavena z velikim zanimanjem, zlasti še zato, ker je Slaven potreboval današnjo zmago po porazu v Zagrebu, da bi se lahko še naprej uspešno boril za izgubljeno prvo mesto. Gledalci so bili zadovoljni z zmago Slavena. Igra je bila precej živa, v začetku smo opazili nervozo na obeh straneh, kasneje pa so se igralci umirili in je igra postajala lepša. Domačini so imeli sicer več od igre, pa tudi gostje so pokazali zelo lep nogomet. Za zmago domačih ima največje zasluge Bccin, ki je bil danes izredno razpoložen. Edini gol za goste je dosegel Kokotec v 75. minuti, in sicer po krivdi branilca Virca, ki je ravnodušno gledal njegovo prodiranje. Gole so dosegli: za Slaven Jurčič v 19., Gotal v 47. in Stimac v 85. minuti, za Kladivar pa Kokotec v 75. mniuti.
K var n er : Korotan 4 : 2 (1 : 0)
Split, 18. oktobra. Danes je bila na Igrišču Hajduka pred 1000 gledalci nogometna tekma hrvatsko-slovenske lige med domačim Splitom in Lokomotivo iz Reke. Obe moštvi sta pokazali precej slabo igro, zlasti v prvem polčasu. V drugem polčasu je domače moštvo zaigralo malo bolje — in ustvarilo nekaj nevarnih situacij. Gole so dosegli: Gru-bič, Alujevič in Muždalo, četrti gol pa je avtogol Mitroviča.
Tekstilac : Sloboda 3 : 2 Segesta : Metalac 4 : 0
Tekstilac V	5	3	2	0	10: 7	8
Split	5	2	3	0	15: 5	7
Slaven	5	3	1	1	9: 6	7
Lokomotiva	5	3	0	2	11:11	6
Kvarner	5	1	3	1	9: 7	5
Kladivar	5	1	3	1	6: 7	5
Segesta	4	2	0	2	6: 5	4
Sloboda	5	1	2	2	10: 9	4
Ljubljana	4	1	2	1	4: 4	4
Metalac	5	1	2	2	7:10	4
Izola	3	0	0	3	4.11	0
Korotan	3	0	0	3	2:11	0
Finale zvezne atletske lige
Crvena zvezda in Mladost prvaka
Beograd, 18. okt. — Danes se je na stadionu Partizana končalo letošnje finalno tekmovanje za državno moštveno atletsko prvenstvo, na katerem je sodelovalo po 6 najboljših moških in ženskih ekip. Med moškimi je prvič po osvoboditvi zmagala Crvena zvezda pred Partizanom in Dinamom, medtem ko je med ženskimi moštvi zagrebška Mladost četrtič zaporedoma osvojila naslov prvaka. Podrobni izid: moški: Crvena zvezda 33601, Partizan 33359, Dinamo 29843, Kladivar 28624, Mladost 27628, Odred 25333, ženske: Mladost 14411, Kladivar 14081, Dinamo 12333, Odred 12160, Sloboda-Var. 11735, C. zvezda 11375.
Poudariti je treba, da so slovenski predstavniki dosegli razmeroma dober uspeh in bi se tudi Odred brez dvoma bolje uveljavil, ko ne bi nastopil močno oslabljen,. Izmed rezultatov prvega dne je treba omeniti nov državni mladinski rekord Celjana Vipotnika v teku na 1500 m s 3:55.6, drugi dan pa je od slovenskih tekmovalcev dosegla najboljši rezultat Cclesnikova v metu diska z 38.90 m. Podrobni rezultati: Prvi dan — mo-š/»! — 100 m: Jovančič (CZ) 10.8, Lorger (K)
11.0,	400 m: Sabolovič (P) 48.7, Tomašič (D)
48.8(1), 1500 m: Ccraj (P) 3:54.4, Mugoša (CZ) 3:54.8, Vipotnik (K) 3:55.6, 10.000 m: Mihalič (P)	30:37, Ilič (CZ) 31:16.6, 110 m ovire:
Lorger (K) 15.0, Zupančič (K) 15.8, višina: Dimitrijevic (P) 187, Marjanovič (P) 184, daljina: Pokorn (O) 688, Kopše (K) 687, kopje: Dangubič (CZ) 62.45, Vujačič (P) 61.18, krogla: Sarčevič (CZ) 15.53, Miiller (O) 13.78, 4 krat 100 m: C. zvezda 43.1. Drugi dan: 400 m ovire: Cipčič (CZ) 54.9,: Radulovič (P)
55.0,	Miler (M) 55.9,	S00 m:	Hočevar (P)
1:54.4, Krstič (P) 1:54.5, Čular (D) 1:56.2,
5000 m:	Mihalič (P)	14.54.4, Ccraj 14:53.6,
Jovanovič (CZ) 15:12.6, 20 m: Jovančič (CZ)
22.0,	Sabolovič (P) 22.4, Tomašič (D) 22.4, troskok:	Milovanovič (P)	14.43, Pctranovič
(D) 14.23, Radovanovič (CZ) 14.21, kladivo: Gubijan (P) 57.48, Galin (M) 52.66, Ilič (CZ) 51.40, disk: Krivokapič (CZ) 48.73, Miiller B. (O) 45.59, Mandič (D) 44.71, palica: Milakov (CZ) 410, Kušec (D) 380, Glavač (K) 370, 4 krat 400 m: Partizan 3:18.4, C. zvezda 3:22.4, Dinamo 3:23.0, ženske — prvi dan — 100 m: Babovič (M) 12.6, Bogič (M) 12.7, 800 m: Šafer (M) 2:21.6, Stefanovič (CZ) 2:23.4, Slamnik (K) 2:24.4, 4 krat 100 m: Mladost 50.3, Kladivar 52.3, daljina: Majcen (K) 5.26, Galič (D) 5.07, krogla: Kotlušck (O) 11.16, Borovec (Sl) 11.11, kopje: Pristovšek (K) 33.43, Orehek (O) 32.89; drugi dan: 80 m ovire: Babovič (M) 11.7, Butja (M) 12.5, Železnik (K) 12.8, višina: Sima (O) 145, Kovač (CZ) 145, Ulaga (D) 140, 200 m: BogiČ (M) 26.4, Galič (D) 26.9, Butja (M) 27.2, disk: Borovec Djurdja (Sl) 39.38, Čelesnik (K) 38.90, Borovec S. (Sl) 35.95.
ZADNJE MEDNARODNE VESTI
Stockholm — V nogometni tekmi za nordijski kujp je Švedska igrala neodločeno 0:9 a Norveško.
Oslo — Na stadionu Bislet je B-reprezentanca Švedske premagala odgovarjajoče moštvo Norveške s 4:0.
Atene — V tekmi za mediteranski kup sta se reprezentanci Grčije in Francije B- ločili neodločeno 0:0.
ZVEZNA BOKSARSKA LIGA
Jedinstvo (Zemun) : Spartak 10:10.
Finale zvezne odbojkarske lige
Kil (IB VODSTVU
v vseh nizih - poraz
PARTIZAN : BRANIK 3:1 (15:13, 15:11, 6:15, 15:13) Maribor, 18. okt. Za današnjo prvo finalno tekmo ženskega državnega prvenstva v odbojki je vladalo veliko zanimanje, saj smo Slovenci pričakovali, da bo moštvo mariborskega Branika, ki je bilo letos v izredni formi, zopet povrnilo naslov državnega prvaka v Slovenijo.
Na igrišču Branika v Ljudskem vrtu se je zbralo okoli 800 gledalcev, ki so bučno spremljali potek zanimive tekme. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Partizan: Šešlija, Lukovič, Malče-vič, Glumač, Nešič, Končar, Živko-vič, Mitrovič, Vujičič;
Branik: Kikl, Florjančič, Mlakar, Segala, Stauber, Pregelj, Pajtler, Živko.
Ce bi Branikovke zaigrale v takšni formi kot v tekmah zahodnega dela zvezne lige, bi po vsej verjetnosti slavile danes zmago. Tako pa so kljub vodstvu v vseh nizih morale
zapustiti igrišče poražene. V prvem nizu je Branik vodil že z 10:5, kljub temu pa s tesno razliko razliko izgubil niz. Podobno se je zgodilo v drugem nizu, medtem ko so tretji niz Mariborčanke z visokim rezultatom odločile v svojo korist. Najbolj razburljiva je bila borba v zadnjem nizu, ko so ga domačinke izgubile po vodstvu 10:8. Pri Braniku smo danes pogrešali pravilno nameščanje in pa refleks. V odločilnih trenutkih je moštvo povsem popustilo, medtem ko se je lanski državni prvak predstavil kot vigrana celota. Vse domače igralke so se trudile, vendar brez uspeha. Pri Partizanu se je z odličnimi servisi in smeči odlikovala Lukovičeva, pa tudi Končarjeva je zelo ugajala. Sodil je dobro Moran iz Maribora. Kljub porazu pa Mariborčanke še niso izgubile vseh izgledov za osvojitev letošnjega državnega prvenstva, saj nastopijo prihodnjo nedeljo v Beogradu v povratni tekmi proti Partizanu.	e. B.
Tekstilac : Lokomotiva (Z) 3 ; 1
Maribor — Sax Hinko, Grajski trg (prodajalna časopisov)
Celje — podružnica Jugoreklama
Zagorje — Mestni magazin, nasproti gostilne »Grčar«
Tolmin — Narodna banka, tov. Brojan Franc
Kranj - tov. Arsič, Titov trg 22
Ptuj — Podružnica »Slov. Poročevalca.
Trbovlje — Poslovalnica Mestne knjigarne
Ljutomer — »Panonija«, prodajalna časopisov
Jesenice — Poslovalnica »Putnika«
Koper — »Lipa«, prodajalna časopisov
Nova Gorica — Trafika Jakin, severni kolodvor
Novo mesto — Podružnica »Slovenskega Poročevalca«
Kamnik - Trafika Balantič
Udeležence našega nagradnega natečaja, zlasti pa poverjenike, ki zbirajo odrezke obveščamo, da bomo odrezke sprejemali le do sobote do 12. ure.
Pravilne rešitve odrezka št. 21
Dva Ulil 101000 6
Med 1812 udeleženci imata 8 pravilnih rešitev: Mikluš Lado, Ljubljana, Volfova in Pcperko Slava, Ljubljana, Švabičeva 17.
1.	FLRJ	:	Francija	(I. polč.)	2
2.	FLRJ	:	Francija	(konč. r.)	*
3.	FLRJ	:	Avstrija	(rokomet)	2
4.	Izola : Ljubljana
5.	Slaven : Kladivar
6.	Kvaruer : Korotan
7.	Segesta : Metalac
8.	Split : Lokomotiva
9.	Tekstilac : Sloboda
10.	Jesenice : Domžale
11.	Proletarec : Nafta
12.	Železničar M. : Rudar	*
Vse udeležence ponovno opozarjamo, sprejemamo odrezke samo do sobote do 1^. ure. Po tej uri v bodoče ne bomo več sprejeli nobenega odrezka.
ni odigran®
I
1
1 1
odigr. v četrtek ni odigr-
2