Ishaja rasen nedelj ln praznikov *=« vsak dan opoldne. ==
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., »-----^	Učiteljska	tiskarna.	•	■■■■-	■	-
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije === za list so poštnine proste.
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke
Naročnina po pošti z dostavljanjem
na dom za celo leto K 30*—, za pol leta K 15*—, za četrt leta K 750, za mesec K 2*50. Za Nemčijo celo leto K 33*60, za ostalo tujino in Ameriko K 42*—. Posamezne številke po 10 v.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust
Ste v. 2.
V l,] ubijam, četrtek dne 3. januarja 1918.
Leto II.
Angleško delavstvo in vojna.
V Londonu Je bila 28. decembra Izredna konferenca	delavstva,	katere	so	se
udeležili zastopniki strokovnih organizacij in stranke. Konferenci je bila izročena spomenica o vojnih ciljih, sestavljena od ttvrševalnega odbora delavske stranke in parlamentarnega odseka strokovnega kongresa. Izredne konference se je udeležilo 900 zastopnikov, med njimi Henderson, Ramsay Macdonald, Havelock Wilsom, NVillthome in Boverman.
Bovenman je preči tal najprej pisano, ki ga je bil poslal konferenci ministrski predsednik Lloyd George: Izjavo o vojnih ciljih aiidrancev podamo lehko le sporazumno z ostalimi aliira-rimi narodi. Vprašanje, da izdamo novo skupno izjavo, je aliirancem neprestano pred očmi. Toda to vprašanje je takšno, da o njetm ne more govoriti angleška vlada sama. Pričakovali smo, da se bomo razgovorili o tej zadevi z zastopniki ruske vlade na konferenci, ki je bila v novembru v Parizu. Toda konference se ni udeležil noben ruski zastopnik in zato je bil razgovor nemogoč. Danes so ideali isti, za katere se borimo, kakor takrat, ko smo šli v boj. Mi smo sprejeli prusko izzivanje, da za vedno osvobodimo svet militarističnega naziranja hi ustvarimo možnost ia trajen mir s tem, da dobe zatiram narodi svobodo in da se spoštujejo oni zakoni in one pogodbe, ki branijo male in velike narode. Soglašam popolnoma, z vašiim nazi-ranjsm, da se vzdrži soglasje in odločnost našega naroda le tedaj, če je prepričan vsak delavec in vsak vojak o tem, da v resnici prispeva s svojimi žrtvami k osvoboditvi sveta od napačnih idealov avtokracije in da pomaga ustvarjati trden temelj, na katerem se ustanovi lehko družba svobodnih narodov. Nikdar še nišam bil boij trdno prepričan kakor danes, da niso nameni, zaradi katerih nadaljujejo aLiiranci vojno, niti imperialistični niti maščevalni in da je urer sničenje njihovih namenov neobhodinb potrebno za bodočo svobodo in mir človeštva.
Nato je govoril Henderson in predlagal, da sprejme konferenca predloženo spomenico. Izjavil je, da je politika delavske stranke sledeča: 1. Na podlagi demokracije naj se izvede kakor bitno mogoče poravnava. 2. Izenačenje ozemelj se ne sirne izvršiti s stališča aneksionističnih ali imperialističnih namenov ali iz strategičnih nagibov, temveč mora biti v interesu civilizacije bi svetovnega miru. 3. Trgovinska politika po vojni ne sme biti zgrajena na podlagi gospodarskega zatiranja ali trgovske izločitve nemškega naroda.	*
Nujno je zagovarjaf Henderson pojasnitev vojnih ciljev in je dejal med glasnemu klici -opozicije: Prav verjetno je, da je nastal sedanji položaj v Rusiji zato, ker se niso pravočasno naznanili vojni cilji. Zavedamo se, da je treba Porušiti zle posledice nemškega pohlepa po nadvladi in militarizma v Nemčiji in drugod. Venio od verodostojne strani, od nekega člana vojnega sveta kabineta, da dve vojskujoči se državi nočeta več nadaljevati vojne. Carson je dejal: .Ali res verujete, da se hoče Avsfcro-Ogrsfca vojskovati še dalje? Vem, da tega noče ln tega ne izrekam kar površno. In mislite, da hoče Turčija še nadaljevati vojno? Tudi o Turčiji vem, da noče tega«.
Henderson je nadaljeval: Ali rosimo upravičeni, če sklepamo na podlagi te uradne izjave, da sta Avstro-Ggrska in Turčija pripravljeni za mir s pogojem, če postopajo aliiramci z njima tako, kakor postopa Nemčija z Rusijo? Pravico imamo, da vprašamo, zakaj ne gre vlada po tej poti, zlasti glede Turčije. Pustiti ne smemo, da ostane Rusija trajno v rokah naših sovražnikov.
Zastopnik mornarjev, Havelpck VVilsan, je porogljivo odklanjal spomenico. Vojno je treba nadaljevati — tako je izjavil — da se zruši prusko avtokracijo in militarizem. Nemško 'ljudstvo in nemška vlada sta zakrivili vojno in angleški mornarji ne bodo vozili nikdar več na tadjah, ki prevažajo Nemce, dokler se ne zave nemški narod, da je zagrešil težko napako in dokler ne obžaluje tega, da je tako lopovsko pr e lomil svojo besedo. Kadar to store, tedaj se šele lehko velikodušno postopa z njimi. Wuso-nov predlog, da se spomenica zavrne, je bil odklonjen.
Član poslanske zbornice Thomas je nastopi! proti Hendersonu. Dejal je, da se bo pogajala vlada za hrbti delavstva o vojnih ciljih, če soglašajo delavci s tem ali pa ne. Ostro nastopa proti Heradersonovom predlogu, ki sili vlado, naj sklene poseben mir z Avstro-Ogrsko ia Turčijo. Treba je nadaljevati vojno, da se dosežejo pravi vojni cilji.
Pri glasovanju je bila sprejeta spomenica. Nato je bila odposlana tajniku mednarodnega socialističnega biroja v Stockholmu, Huys-tnansu, brzojavka. Huysmansa naprošajo, da sporoči sklepe konference petrograškemu sovjetu in mu sporoči, da odločno odklanjata strokovni kongres in delavska stranka posebni mir. Huysmans naj obvesti o^em tudi Brantinga.
Agitirajte za »Naprej*! Pošiljajte ga vojakom!
Deseti strankini zbor. j
(Dalje.)
Konferenca je skrejela resolucijo, ki dbsega sledeče točke: 1. Obnovitev neodvisnosti in odškodnino za Belgijo in za ona ozemlja,’ katerim je storila Nemčija krivico in škodo. 2. Angleško delavstvo smatra za krivico, da se je odtrgala leta 1871. Alzacija-Lorena od Francije. Zahteva, da odloči prebivalstvo samo o svojej bodočnosti in ne soglaša v tem oziru z angleška bur-žvazijo, ki zahteva, naj se izročita ti dve provinci brez glasovanja Franciji. 3. Z Italijo naj se združijo ona ozemlja, kjer je prebivalstvo italijanskega plemena in ustanovi naj se zveza neodvisnih balkanskih držav. K tej zvezi naj pripadajo vsi balkanski narodi, ki so sedaj pod tujo vlado. 4. Poljska naj sama odloči o svojej usodi.
5. Turčiji se ne smejo več izročiti Mezopotamija, Palestina, Armenija in Arabija. Carigrad naj se nevtralizira in Dardanele naj dobe nevtralno upravo. 6. Kolonije v Afriki naj dobe upravo, ki jo izvršuje mednarodna korporacija.
Sodr. A. Kristan: K drugi točki dnevnega reda o političnem položaju ima sodrug dr. Turna besedo:
Na devetem strankinem zboru dne 29. junija 1914 je naznanil takratni predsednik sedrug Anton Kristan že skoraj ob sklepu zborovanja da je v Sarajevu padel pod streli srbskih zarotnikov prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova soproga. Novica je zadela v živo vsakega, ki se je resno bavil z vnanjo in notranjo politiko in posebno socialne demokrate, ki so še novembra 1909 predlagali edino stvarno in brez težav mogočo rešitev jugoslovanskega in ž njim balkanskega vprašanja'. Glas združene jugoslovanske socialne demokracije je zazvenel pravočasno In razločno pred vso Avstrijo in Evropo v trenutku, ko je bila rešitev tega vprašanja vsled aneksije Bosne in Hercegovine že najnujnejša in ko se je komaj evropski diplomaciji posrečilo, da začasno ustavi med velesilama grozeči konflikt zaradi tega vprašanja. Glas jugoslovanske socialne demokracije, dvignen brez nepotrebne čustvenosti in brez vsake nacionalistične tendence, ki je šel na ureditev za celosikupno Avstrijo in za vse nje narodnosti najnujnejšega političnega vprašanja, je ostal na merodajne avstro-ogrske kroge brez vpliva, a bil je tudi od slovanskih nacionalističnih strank Avstro-Ggrske in celo od jugoslovanskega meščanskega in kmetskega občinstva samega sprejet s polno indiferentnostjo. Ni se čuditi, ker je bila Avstro-Ogrska vnanja in notranja politika v rokah grofov Bertholda, Stiirgikha, Tisze, vsi 'izrečeni sovražniki' velike enotne adrija/ti-sko-donavsko-sudetske države s samoodločevanjem tvorečih jo narodnosti, diplomacija na merodajnih mestih v Berlinu, Petrogradu in Parizu zastopana po madjarskih grofih Szapary, Szogyeny in Szčcen; meščanstvo pa pod; vodstvom klerikalnih in nacionalističnih voditeljev brez vsakega pogleda v bodočnost in brez zanimanja za veliko ljudsko maso. 2e z navedenimi imeni je pojasnemo od kod in kako je moglo priti do neznanskega gorja, ki ga je prinesla svetovna vojna ■ vsemu evropskemu delavskemu ljudstvu. Strankarska politika v Avstriji je bila že davno nezmožna, imeti najmanjši čpliv 'na smer notranje in vnanje politike, ker se je izgubljala v malenkostnih ciljih in ker so poslanci sami ubijali konsekventno in frivolno moč parlamenta splošne volilne pravice.
Vsa slovenska politika zadnjih dveh desetletij je označena najbolje z imenom drja. Šuster- > šiča, čigar nastop ob pričetku vojne 1914 bo dajalo za vedno njegovi stranki pečat. Niti ni omenjati slovenskih nacionalnih strank in njih voditeljev, ki so vsled poraza od klerikalne stranke in vsled trhlobe v lastnih vrstah izgubili v sebi vsako ogrodje. Navdušenje, ki se je takrat zanašalo med slovensko ljudstvo nad pričeto vojno in patriotično tekmovanje med klerikalno in nacionalistično stranko slovensko pojasnuje, zakaj in kako je mogla resolucija jugoslovanskega delavstva ostati brez sledu, kaže kako nobena domačih strank ni bila zmožna misliti in ogreti se za veliko idejo takrat, ko je bil dan'zgodovinski momenti poseči v vnanjo in notranjo politiko avstro-ogrske države z jako in odločilno roko.
Vendar nihče, na dan 29. junija 1914 v Narodnem domu zbranih slovenskih socialnih demokratov ni mislil, da bo sarajevski umor signal za vojno med mogočno Avstro-Ogrsko in pritlikavo kraljevino Srbsko. Vsaj je vedel vsakdo iz med nas, da je leta 1882 ob priliki 500 letne zveze Trsta s habsburško dinastijo Oberdank iz Italije in s pomočjo nekega Ragose skušal izvršiti atentat na kronanega avstrijskega cesarja in je plačal svoje življenje na vislicah, kakor je bil njegov sokrivec Ragosa od kraljevega italijanskega sodišča v Vidmu oproščen vsake krivde in. kazni. Vsakdo je vedel, da se je po Oberdankovi smrti ustanovilo po celi Italiji in v italijanskih predelih avstrijskih provinc polno družeb, ki so nosile Oberdankovo ime pod različnimi vnanjimi, policiji znanimi naslovi, da se je Oberdanku postavil v Benetkah, toraj ob Adriji nasproti Trstu spomenik, da še je njegov spomin slavil od leta do leta zaradi paitriotičnega člna,^ da so se teh slavnosti udeleževale osebe visoke italijanske politike. Vsakdo je vedel, da se je že leta 1877. 'usta-
novila »L’Associazio<ne p er 1’Italia irredenta«, da je Benedetto Cairoii ob pogrebu Viktorija Emanuela zbranim masam naznanil, da je treba imeti pripravljene puške za uro odrešenja, da se je leta 1879 predsednik te Italije irredente general Avessano pokopal na državne stroške in da.se je iz Italije in po italijanskih provincah, neprenehoma in javno hujskalo proti Avstro-Ogrski, v tajnih in polutajnih društvih delalo za Italijo irredento. Kljubu temu avstrijski državniki niso iskali nikakega zadoščenja proti Italiji, marveč so le skromno posredovali toliko, da bi se ne nastopalo preostentativno, nemški liberalni krogi so celo nekam zadovoljni zasledovali počenjanje laške irredente, katero so smatrali kot protitežje samoniklemu, prirodne-mu razvoju Slovencev in Hrvatov ob Adriji in v Trstu. To so ravno isti krogi, ki so kar krvaveli žalosti nad sarajevskimi žrtvami in šumno zahtevali napoved vojne, anali neopasmi Srbiji. Da pri tem niso izostali slovenski klerikalci, ki so se imenovali slovenska ljudska stranka, je znano vsem.
Sicer pa avstrijska rdeča knjiga jasno tolmači ves položaj in početek vojne. Avstrijski in nemški diplomati so brezobzirni in odločni proti Srbiji in Rusiji toliko časa, dokler angleški zastopnik državni tajnik Grey ne da enako odločno razumeti, da pojde Anglija ob vojnem konfliktu z vso svojo silo ob strani Francije in Rusije. S tem trenutkom je vidno, da bi se Avstrija in Nemčija po mogočnosti radi izognili svetovnemu konfliktu. Zato smerno trditi, da ste bili Nemčija in Avstrija ob nastopu vojne ofenzivni ter prisiljeni stopiti v defenzivo šele tedaj, ko je Angleška vstopila v vojno s polno ‘silo in se je ententi pridružila Italija. S porazom Italije :in s sklepom miru s Rusijo stopijo centralne sile zopet iz defenzive v ofenzivo nazaj. Iz rdeče knjige lahko umejemo, da ste bili Nemčija in Avstrija popolnoma pripravljeni in oboroženi za vojno, ter prepričani, da Rusija no more dovolj hitro mobilizirati svoje vojske. Tak je bil pričetek vojne.
Socialna demokracija je bila presenečena po vojni. Kongres svetovne internacionale je bil določen na 21. do 29. avgusta 1914, kar je kazalo, da je imela socialna demokracija šele namen sklepati, kakšno obnašanje naj socialna demokracija zavzame proti eventuelnemu vojnemu konfliktu.
Kongres je bil preprečen z vojno napovedjo dne 25. julija 1914 in stranki .je bila odvzeta z razglasitvijo zasednega stanja in ustavitvijo konstitucije vsaka moč. Vendar se ne more trditi, da nemška ih avstrijska socialna demokracija nista razumeli položaja. Na različnih konferencah in v strankarskem časopisju se je razločno kazalo na vojne hujskače in vzroke bližajoče se vojne; naj navedemo le »Neue Zeif« zadnje številke pred vojno. Poljska socialna demokracija pa je z vednostjo in molčečim odobrenjem avstrijsko nemške socialne demokracije pripravljala delavske bataljone že od leta 1908. naprej za revolucionarno in vojno akcijo proti Rusiji pod kontrolo avstrijske vlade. Češka socialna demokracija je ostala vsled separatizma brez moči; male stranke, italijanska, ukrajinska in slovenska pa niso mogle Piriti v poštev, če tudi so ostale radikalne.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
*= Usoda politi‘ne resolucije na našem
strankinem zboru. Resolucija, ki jo je sprejtl deseti strankin zbor pri točki politični položaj, je bila v BNajren « deloma zaplenjena. V .Ar-beite'W I e* je izš a v ponedeljek v celoti, v ,Ar-beiterzeitung* v torek pa je bila v celoti zaplenjena. Politična resolucija < bsega smer politike in je podlaga smeri razvoja ter precizira stati-če najram drugim strankam. Ker je medena subie-ktivna cenzura, mislijo pri nas, da je spričo de-klaraciiSke politike v nevarnosti država, v Giadcu so bolj objektivni in si mislijo, naj se stram-.e pomenijo, da se izcimi kaj bolj pametnega, na Dunaju pa stoje na stališču, da so modri le s^mi.
= Mirovna pogajanja. PetrograŠka agentura poroča: Nemško odposlanstvo v Brestu Litovskem je Izročilo ruskemu odposlanstvu noto, ki vsebuje natančen načrt nemških pogojev. Nemška vlada zagotavlja v tej noti, da se je ljudstvo v Kurlandiji, na Poljskem, v Litovski in v delih Estlamdije in Lavonije že izreklo za politično neodvisnost in da je ruska vlada, ki stoji na stališču narodne samoodločbe, s tem že prejela izraz volje narodov. Rusko odposlanstvo je odgovorilo, da ne more priznati izpremembe volje, izvršene pod vtiskom vojnega položaja. Sovjet ruskih pooblaščencev je sprejel nemško izjavo na znanje in je odobril stališče ruskega odposlanstva. Na današnji seji konference glede vojnih ujetnikov je protestiral Rado v imenu ruskega odposlanstva proti aretaciji internacio-nalistov v Nemčiji. Vsi tozadevni spisi se objavijo jutri.
= Čehi za sklicanje državnega zbora.
Zveza češ-ih pnslancev se je obrana d' predsednika pi-slanske zbornice z nujno zahtevo, naj se takoj sktiče državni zbor, ter mu obenem naznanili, da bodo na prvi seji podali nujn • 'nter-peticijo o mirovnih pogajanjih v Brestu Litovskem.
«= Pošiljanje čeških listov v tujino prepovedano. Bmske „Lidove Noviny* poročajo, da je pošiljanje čeških listov iz Avstrije v tujino prepovedano. .Slovenski Narod* poroča, da tudi jugoslovanski listi ne smejo več čez črno-iolto mejo.
— Hišna preiskava pri »Avantlju*. Hišne
preiskave v socialno demokratičnem delavskem domu in v stanovanju čianov načelstva so bila brezuspešna. .Avanu« pravi, da vodijo socialni demokratje boj za svojo pravic > vedno odkrito.'
— Francoski socialisti proti posebnemu miru Rusije. »Agence Havas« poroča, da je ministrski predsednik Clemenceau v navzočnosti zunanjega ministra Pichona sprejel deputacijo združenih socialistov francoske zbornice, ki so ga prosili za potna dovoljenja v Petrograd, kjer hočejo preprečiti, da bi Rusija sklenila poseben mir ali pa vsaj doseči, da bi se posebni mir sklenil kolikor mogoče neškodljivo za entemto. Clemenceau jim je odgovoril, da od njihovih korakov v Petrogradu ne pričakuje uspehov, pač pa bi znalo povzročiti to nezažeijene učiaike na javno mnenje po deželi in na fronti. Z mnogih strani bi se trdilo, da se Framcosika udeležuje predrazgovorov o preliminarjih. Tega se pa ne namerava, ker se predlogov sovražnih držav ne more smatrati za dovolj resne. Clemenceau je končno poudarjal, da potnega dovoljenja ne morejo izdati, dokler ni v tem pogledu doseženo sporazumljenje med vsemi zavezniki in da tudi nima povoda soditi, da so se njihova mnenja izza stockholmske konference Jzpro-menMa.
= Finska zahteva neodvisnost. Odposlanstvo Finske republike je prispelo v ponedeljek v Berlin Sprejel ga je državnt kancler grof Hert-ling. Odposlanstvo je izrazilu željo, da bi Nemčija priznala samostojnost Finske. Grof Hertling je izjavil da Nemčija sicer simpatizira s stremljenji Finske po samostojnosti, da pa je priznanje finske neodvisnosti odvisno od sporazumlje-nja med Rusijo in ^Finsko. Sporazumljenje — je izjavil državni kancler — se doseže tem lažje, ker je ruski komisar za vnanje zadeve Trockij sam spor«'Cii v Brestu Litovskem, da bo Rusija finskim željam ugodila, če se Finska sama obme do ruske vlade.
*= Kuriandska se hoče združiti z Nemčijo. Petrograški »D,en« poroča da zahteva knrlanaki deželni zbor v Mitavi združenje Kurlandske a Nemčijo.
*= Manifestacija za mir v Petrograda. V
Petrogradu je bila pretečeno n deljo povodom mirovnih pogajanj v Brestu Litovskem velika man festacija za splošen mir. Manifestacije se je udelež lo več stotisoč delavcev, vojakov in pomorščakov z zastavami Sodelovali so tudi v Petrogradu se nahajajoči Ukrajinci. Sovjetu je ljudska mnežca izrazila svoje zaupanje ter zahtevala splošen demokrat čen mir.
■** Menjševiki proti boljševlkom. Dunajska .Arbviter - Zeuung* prinaša sledečo brzojavko is Stockolma: O-srednji odoor menjševikov je poslal po tajni poti mednarodnemu tajništvu v Stockholmu oster protest pr«»ti boljševikom. Temu protestu sledi še daljša spomenica. Protest izjavlja: Viadanie boljševikov ni prišlo iz proletarske revolucije, tenmč iz vojaške zarote. Ni diktatura proletariata, temveč vladanje dveh mož opirajoč se na bajonete. Protest obsoja razveljavljenje državljanskih svoboščin, razpust demokratičnih korporacij. aretacijo demokratičnih politikov, nasil-stvo proti časopisju ki je hujše od carističnega in terorizem pri volitvah. Potem pravi protest: Gospodarske odredbe države ne uresničujejo socialistične revolucije, temveč sindikalistične in sna histične eksperimente v kmetiški deželi, obubožam vsled vome, ki mora končati s porazom proletarcev. Pr test očita boljševikom, da so usta-v li mednarodni boj za splošen mir in da pripravljajo .sramoten separatni mir z nemškim impenalizmom*, ki nalaga Rusiji trde pogoje, ki .je izdajstvo nad združeno demokracijo* in ki razširja razdor v internacionali. Končni rezu tat bo zmaga pravice, razkosanje Rusije in držav ljansua vojna Protest govori o ostrem boju med rustimi Stankami in opozarja na tendenco, da bi zavzele stranke v tuiini stališče v tem sporu, ki ga ni. mogoče presojati iz tuiine. Tudi za stranke, ki se ne istovetijo z metodami vladanja bol,še-vikov, nastane dvom. če je blagor proletariati res v obnovitvi k abcije, ki pušča, da prehaja zunanja politika v roke imperialistov in ki varajo socialiste v mirovnem vprašanju kakor je razvidno iz tam h dokumentov. V ententmh deželah se poraja stremljenje, da se izkoristi tre notno nasprotovanje ruskih op zicione'nih socialistov za boj proti miru. Ta stremljenja se ne smejo prezreti sedaj, ko se pojav ja v ententnih deželah zopet interes za St< ckholm. Tako zahteva S mbat v .Humanitč* od 21. decembra, da olaj: ša vlada tianc skim socialistom boj proti mirovni akciji boljševikov s tem, da dovoli stockholmsko konferenco, ki je edino sredstvo za koncentracijo vseli istimtih demokracj proti pustolovstvu boljševikov. Toda Sembat ne govori o stock-holuski konferenci kut o sredstvu, da se doseže splošen mir.
=* Za vlado boljševikov. Socialno demokratični h->t .Pokavh nov*, ki je nespravljiv sovražnik vlade sovjet .v, priznava sedaj zunanjo politiko boljševikov in piše: .Kakršnikoli vzroki vodijo Nemčijo za mir s sporazumom, to dejstvo je jasno: Nemčija je predlagala trdno obliko in izrekla želj., da pnčne mirovna p 'gajanja. Nespametno bi bilo, če bi hoteli ponoviti I. 1916 in pomagati tako Nemčiji *opet d<> morahčne zmage
z zavrnitvijo njenih predlogov. Nespametno bi bilo nadaljevanje vojne če je mog >č m r s sporazumom.	.	.
= Pomoč Amer ke. .Times* poročajo iz Washingtona: G ntieadmiral Dew es je v konferenci za plovbene zadeve izjavil, da je načrt glede zgradbe 1000 lesenih ladij neizvedljiv, ker nt na razpolago dovolj v to svrho porabmga lesa.
v vagonu požar. Dvajset'Oseb je težko poškodovanih. Dve osebi, ki sta,«'hoteč se rešiti, skočili iz gorečega vagona,- st*t-.b»Ur isnm<tniOtH>o-voženi. ^	t
* Nafvečii zvon v Nemči# zasežen. Stolna cerkev v K61nu ob Renu ima, kakor znano, največji zvon v*N£mčiji, ki tehta nad- 60®*centov. Ta orjaški zvon se bo po^b&sedaj-v vojne-na-mene. Zvon je bil že predo/eč ^nesecl.aaseden, a vojna uprava ni vedela, kako bi ga spravila iz zvonika, ne da bi se zidovje prevečrpoškiodo-valo. Sedaj se je posrečilo, po dolgotrajnih poskusih odmontrratl orjaški zvon vin* jfa 'razrezati na kose. .Tako j^	^OLturin-sa«, največji zvon na Nemškem.
* -V«lik» železniška nesreča. tePegrograda se brzojavno poroča: Na ^laidllča^iaacl ieleznl-oi je skočil osebni vlak .s tka: ter je 31 popolnoma zasedenih vagonov padlo v globok prepad, 68 oseb je mi>tvth 9i težkoujanjenih. *
• Potrei .v Giutenu^. . U WdShingtorMi poročajo: Potres, v Ouatem^li ie, večino južnih ipest skoraj popolnoma razdejal. Tiskovne na uradu se por »ča, da ie škoda ogromna. Mnogo tiauč.oieb je brtz strthe
■ V Oj na.
Dunaj, 2. januarja. (Kor. ur.) -Uradno se razglaša* Na>rliski ironti premirjer -w-4<ali-jansko bojišče: - Na asiaški visoki- planoti,- v ozemlju Monte-Tomba in ob- spodnjfc>Piavi artilerijsko delovanje. Dne 26. decembra smo našo posadko pri Zensoau brez izgub vzeli na vzhod-ni breg Piave -nazaj. Sovražnik, ki je ttprazm-tev opazil še le31vdeoen>ibra, jezapuščepe pozicije aržal do omenjenega dneva -pod-težkim topovskim ognjem. —- Sef generalnega.šiaba.
Beri i n, 2. jantarja. AVoHfovuirad poroča iz glavnega stana: Od Dix*mide do Oeule popoldne naraščajoč topovska ogenj. Severno in južno Lensa boji izvidnih oddelkov. Tudi med Arrasom in St. Ouentinom živahno artilj#rijsko delovanje. S tev iio pri-Marootngn ujetih* Angležev se je zvišalo nar 500. Severno Prosnes in na obeh straneh Ornes topovski ogenj. -V bojih izvidnih oddelkov smo v jeli'- nekoliko Francozov. — Na italijanskem bojišču živahno artilje-rijsko delovanje na* visoki planoti Asiago in v ozemlju Monte Tomba. — Na-ruski-fronti nič novega. — Ludendorff.
- Izdajatelj m odgovorni uredniK:
- losi p Peteijan.
Tisk .Učiieljsk«*<-ti8k0rne* v tiiri^Janii.
RIM airMATI
3iq*^rs«»rtoM v -dar *
vsak zaupnik,- • kfr pridobi- ^Kupraji ■ -deset- norih naročnikov. - ~ ?• — ■
MOJZES au DARMN?
80LSKO VPRAŠANJE SPISAL DR. K. D; OD E L »- £ENA 70 VINARJEV DOM SE V ZALOŽB p* .NAT R^J A* V LJUBLJANI .:-i.
'i>	«/««■
šivalni In plsalnl stroji, *r«-mofonh električne Šepne svetilke.
i Nof»*lJI« baterij«.
posabno Mkka (tna it pnprtdiiaiM,
<M«kanUna Mnnlca -m Staram trau lt*ii.
Zadnje vesti.
Mirovna pogajanja.
D u n a j, 2. januarja. Minister vnanjih zadev grof Czemin odpotuje jutri v Brest Li-tovsk, kjer se bodo nadaljevala pogajanja s pooblaščenimi zastopniki ruske vlade. V spremstvu grofa Czernina se nahajajo sekcijski načelnik dr. Gratz, poslanika baron Mittag in dr. pd. WiesneT ter legacijski svetniki baron-Andric
s priprosto brano, in sicer le za nekaj* časa. "Ponudbe pod ^Stanovanje4 na upravo ,NAPREJ4 v Ljubljani,
stra >ke v AVSTRIJI
izhaja v Trstu dvakrat na dan, je naiveČU in najbol rKZ&ir en! italijanski Ust v Avstriji. — Prtnaža naj-novejSa poročila iz vseh krajev. -- Naprodaj je po ^seh večjih krajih Avatro-Ogreke. - ^IniefifBlljC v tem listu ie n* boli priporočljivo, ker je ta list n« botj razSlrten; — Naročnina na obe izdaji K 4‘—,
samo na jutranjo K 2‘40, samo na večerno K 2 — na mesec. Titovske; inserate računa po 40 v petit vrsto
 —■— Naslov lista je: ,IL LAVORAIORE* Trst	l VTriSiS
Stran 2.
* NAPREJ.
'2-
Izh