LISJEK FRAN CRNAOOJ: Šolski list. »Učiteliska tiskarna« ie nadalievala svoje delo od Iani in je izdala »Šolskega iista« I.. II. in III. stonnk) št. 2 od II. stop*je pa tudi št. 3. Prvo stopnjo je uredil Ljudevit Černej, II. stopnjo Andrej Rapč, III, stopnjo Pavel Flerč. Čudim se pravzaprav, da do danes Hisem čital še nikjer nikakega veselega pozdrava tema knjigama niti ne kake _raje. Kakor bi vse spalo spanje pravič»ega! In vendar bi morali mi učitelji kar olaniti nad vsako knjigo. kakor hitro zagleda svet. pa ji prerešetati vsebino, da vemo, ali je vredna, da zaide v naše učilnice a!i ne. In dolžnost vsakega šolskega vodstva bi bila, da si tako knjigo takoj naroii v najmanj toliko izvodih. kolikor je učnih moči na šoli, da jo vse učiteljstvo vestno preštudira in ji izreče svojo »odbo. To bi se bilo moralo zčoditi tembolj °b izdajl »Sol. Hsta«, ker imajo te knjige namen. da nam podado snov za bodoče šolske čitanke. Iz bogate vsebine »Šol. lista« naj se izbere končno najlepša in najboljša, izpusti pa naj se vsa manj važna snov. To bi se moglo temeljito storiti pa saino tedaj, če se vsebina »Šol. lista« tudi v šoli vsestransko temeliito ©redda. V soli predela? Kako — ko se nekatere učne moči boje »Šol. Iista« z raznimi izgovori. češ. da je predrag, da se prevečkrat menfa in da bo »Šol. list« izcinil iz učilnic, kakor hitro izidejo stalne čitanke. Predrag da je? Res — Rapčtova številka »Sol. lista«, ki obravnava pomlad, z vso snovjo \z realij. kj se jemljejo istočasno, na 112 straneh, stane 8 K, tretja številka. ki ima vsebine 157 strani, pa 14 K, obe skupaj tedaj ogromno vsoto — 22 K. Kaj je 22 K? Nič več in nič manj kakor predvojnih 22 krajcarjev. in ti dve knjigi s tako bogato in ponajveč s tako krasno snovjo. Da se prevečkrat menja? Zdavnej že bi bilo moralo biti policijsko prepovedano, da rabimo eno in isto knjigo v šoli po več let, in to h zdravstvenih in didaktiških ozirov. Kaj je bilo to morda higijenično, da smo po četrt stoletja dajali učencem v roke knjige, ki bi bile — kuhane v ričetu — nadomeščale vso zabelo. ker se jih je držalo milijone bacilov? Higijena! Povsod — celo v hlevu — naziio dandanes nanio samo v šoli ie ta še v mar.sičem neikaka nastorka! In kolik greh je nad otrokom. da mu damo ob vstopu v nov razred v roke tako zašpehano, knjigi ne več podobno sivar. pa mu z istim trenutkom iibiicm.o tudi že veselje do učenja! Pa tudi čtiva je treba za učence vedno novega. Za učitelja je sicer res prikladnejše, ako ima obdelovati leto za letom nespremenjena berila, ali pa je to za njegovega duha in za ves pouk zdravo, to je drjgo vprašanje. Zato pa mora biti naše geslo: Učenci naj dobivajo ob vstopu v nove razrede tudi nove knjige in tudi vsebina knjige naj se čestokrat preminja. Ideal šolske čitanke je in bo ostal perijodično 'izhajajoč »šolski list« in prav gotovo je. da ga moderna šola v doglednem času tudi vpelje. Zdaj pa imamo pred sebol dve knjigi, ki bi bili tako živo potrebni, da jih uvedemo v šolo. pa ne gre — ker sta predragi! Eno samo četrtinko dne naj žrtvuje vsak delavec (da o imovitejših slojih ne govorim!), pa ima lahko njegov otrok obe knjigi. ki jih tudi obe v enem letu res rabi! Samo vprašajte svoje učence, koliko imajo prihrankov! In koliko izdado za slaščice in igrače! In če ni prihrankov — majčkeno naj giblje s prsti ali postopi za delom, pa si otrok hitro sam prisluži tiste kronce za »Šol. Iist«. A s-edaj vam govorim in govorim, a  od »Šol. lista« sem vam pa še presneto  malo povedal. Res je! A tudi to je moralo  v pero. ker je potrebno. Formalna, a vendar velika napaka  »Šol. lista« je njegova nejasna ¦ označba — pomanjkanje pravega naslova. Prva stopnja, prva in druga številka. druga stopnia, prva. druga in tretja številka itd. je čfsto kakor nalašč. da učitelj, kl knjige ne vidi, prav gotovo seže po na- pačni. Namerjalo se je izdati od vsake stopnje po 3 zvezke. Jesen. zima, pomlad in nnietie. In tnk1' bi nai bili tudi naslovi. Izšla pa sta do sedai Črnejeve I. stopnje. prikladna 2. in 3. šolskemu letu. samo dva zvezka. Fleretove III. stopnfe. odločene za 6., 7. in 8. šol. leto, tudi samo dva, in Ie Rapetova II. stopnja. rameniena 3.. 4. in 5. !>olski dobi. ie Izšla v vseh treh številkah. Prva številka posameznih stopenj izšla ie že lani. druge izšle so letos. Rapetova in Fleretova zimska številka pa je vsaka sama za se tako obširna knjiga, da zadošča njena tvarina v sili tudi za celo leto. V roke sem vzel najprvo Rapetova dya zvezka: 2. in 3. številko — tedai Zimo in Pomlad. Sedaj sem pa zares v zadregi. kaj raj iz teh dveh zvezkov hvalim kot največjo vrlino — ali premišljenost in marljivost, s katero ie tovariš Rape izbiral snov, ali dovršenost obiike. v kateri so nosamRzni ";estav;tGlii snnv podaJiJ Oton Župančičeve nad yse ljubke, večinoma v otroško šaijivem tonu pisane pesemce so prava nasjada celo za odrasle! Pa Oolar in Maister in Oangl s svojimi resnimi proizvodi, pa Žgur in Rapfe. ta s svojimi srčkanimi »Utrinki« — pa §e ta §e! Tu Je zbrane toliko zares krasne. v otroSVem duhu pisane poezije. da mora človeVn ferati du5a. Samo eno: v tretjl SteviTki .e več pesmic. ki so bol} primerne nižji §olsk1 dobl kakor te}. Med pripovednimi spisi nosi zastavo Milčinski — s svoiimi »Butalci«. Ternu se pa vredno pridružujejo starejši in mlajši pripovedovalci in zares bi bilo preveč, da naštevam vsakefa twsebci. Vzeir.ite knjigo v roke, pa jo berite z učenci sami n videli boste. ali imaia vsebina ali ne — vam in učencem! Kar pa daie zvezkom oosebno yrednost Je snov iz realij. Iz zemljepisja in zgodovine smo bili po razsulu Avstrije učitelji nakrat postavljeni na prazno: odkod naj zajemamo snov za pouk o naši domovini. 2e ta dva zvezka pa imata toliko snovi |z omenjenih dveh predmetov. da stoji učitelj nakrat pred polno skledo in da ne pride v zadrego odkcd najzajema snov. da jo učencem podaja. Celo toliko ie ie da ni moeoče. da se vse, kar tako meni nič tebi nič učencem poda — kar preobširna je. Opravičevati se more ta obilica le s stališča, da naj poda knjiga ne samo učencem, ampak tudi učiteljem zadosti snovi, da mu ]e nikdar ne zmanjka. 2e z ozirom na samo ta dva predmeta. zemljepis in zgodovina. je pravi greh. če trapijo ponekod učence še vedno s starimi berili. kl smo iih imeU po šolah §e v avstrijski dobi. Ako hočemo, da učenci dobro poznajo našo domovino, potem je naša dolžnost, da krenemo voz zemljepisnega in zgodovinskega pouka odločno v čisto nov tir, kar zahtevajo od nas opravičeno tudi šolske oblasti. Da pa je to mpgoče, mora imeti učitelj v rokah potrebno sredstvo in to je učna knjiga. Brez te se bo učitelj pri pouku največkrat brezuspe^no trudil. Vrh vse obilice te snovi ie pa podana ta snov največkrat v mojstrski obliki. kar zna prav posebno Rape. Njegovi ,,Qlasovi iz davnrh dni" in ..Po trplietiTU k svobodi" — sta spisa. ki nam podajata zgodovino v taki obliki, da jo je mogočc izvajati tiidi na otroškem odru. Škrljevo ,,Zvezdoznanstvo" je tudi prav otroškemu duhu podana snov. Pa — še in še! Berite sami! In obdelajte snov sami! Iz zemljepisja mi ne ugaja samo to, da so nekateri sestavki, ki so samo lokalnega pomena, kakor ..Postojinska iama". gorenji tek Save in §e drugi — tako do zadnje podrobnosti spisani, ki Jim ne more slediti niti učitelj. nikar va učenci. Ti naj se prihodnjič preurede. Slabe sestavke Je lahko na prste sešteti — in eden takih je spis o thibljan- skem barju. Take sestavke nal pišejo samo taki, ki v kraju žive. Zato pa se na spisu o ,,Sveti gori" vidi. da jo je opisai z vso ljubeznijo Pavle Plesničar. Elza Kukovčeva podaja tudi dober spis o Ptuju — pa se mi zdi. da je bolj primeren najvišji stopnji, kakor pa srednji. Sploh bi mislil. da naj bo pri zgoclnvinskem nouku v ltudski Łoli kar naimanj številk. Snov iz prirodopisja je vzeta v vdifci meri iz II. in III. berila. Prav! Saj Je mnogo prav dobrih sestavkov — kar pa je pomanjkljivih nai se v prihodnje prenarede. Z vso odločnostjo trdim, da bl moral ,,Šolski list" v vsako šolo in v vsako hišo! S pridom ga bo čital vsak. ki se zanima za vprašanja, ki obravnavajo našo domovino v nrrodnem zertnliepisnem ta zgodovinskem oziru. In napake? Da — tudi teh je. Vendar pa so največkrat malenkostne in bf sploh tvorile poseben kapitel zase, s katerim pa bi tale črtica preveč narasla in bi izgubila na veljavi. V eni prihodnjih številk ..Tovariša" se hočem dotekniti Cernejeve in Fleretove stopnje.