in prasaikov. ^ v Kataloniji. Pod kp'tj*m topniškega ognja so u- tr., ,. ugiija jnionli več uspešnih naskokov ■»Postojanke rebelev v tem sek- (l!J nove lojalistične ofenzive * rH,k"paciJa električnih cen v Trempu ob reki Noguera katere so uporniki za-Pred nekaj meseci. Span ™ miličniki so •trniU svoje sile TJ'fronti ob reki Segri, P <**• '^ride, in zasedli utr-l"*icijot „ katerih bodo od-1 '»Mitične naskoke. J^ tMriO poročilo se glasi, r raneov« četo čiatijo ozem-fr (FP) — Organizirani delavci na Češke« le niso preboleli udatca, ki jim je bil zadan s podp^m monakov-skega dogovora, vendar so se pokazala znamenja, ia ao unije na poti okrevanja. P»vo in najznačilnejšo znamenje, ki se je pokazalo po razkosanju republike, je gibanje glede T konsolidacije vseh delavskih grip v eni orga nizaciji. Predstavniki jih delavskih gr konferenco v P odbor, ki govo li odstotkov organizira | Člani tega o4bora so se o- Mobilizacga za obrambo Čangše Ssnghaj, 17. nov. — Japonske čete so v svojem prodiran ju proti Cangši, glavnemu me stu province Hunan, zasedli dve nadaljnji mesti — 8iangjin in Pingkiang, ko so se Kitajci u-maknili. Zdaj so samo okrog trideset milj oddaljene od Cangše Kitajska vlada poroča o mobi-izaciji vseh sposobnih mož za obrambo glavnega mesta province Hunan. Dalje je naznanila, da so njene čete reokupiral Tsjčervsng in Jihsien v južnem delu province ftsntung. V zadnjem aprilu so Japonci v bitki pri Tajčervangu doživeli največji poraz. Japonski letalci so vdersj bombardirali Sian, mesto v provinci dansi, z namenom, da pre trgajo komunikacijske zveze med Kitajsko in sovjetsko Rusi jo. Bombe so uničile več pošlo-pij; koliko ljudi je bilo ubitih in rsnjenih, ni znsno. Unija zmagala pri volitvah Wsshington, D. C. — Federalni delavski odbor je na podlagi izida glsse*anjs v tovsrnsh Inman Teztlle Co.. Inman, ftouth Car od na« o*e<«l, da )e unijs tekstilnih delavcev predstavnice vseh delavcev pri kolektivnih po-gajsnjih. Unijs je dobils večino glasov pri volitvah glede repre-zentacije pri pogajanjih. Francija hoče obdržati kolonije Anglija tudi noče nič slišati o vrnitvi kolonij Pariz, 17. nov. — Odločna opozicija ljudstva in parlamenta se je pojavila proti vrnitvi kolonij Nemčiji, katere je Francija dobila po svetovni vojni. Premier Daladier je včeraj dejal v državni zbornici, da je njegova vlada proti vsakemu razkosanju francoskega kolonialnega imperija. I Da bosta Francija in Anglija odločno odbijali Hitlerjeve zahteve glede vrnitve kolonij, potrjuje tudi deklaracija angleškega kolonialnega ministra MacDonalda, v kateri Je poudaril, da Anglija ne bo transferl-rala nobenega teritorija drugi državi. I Angleška vlada Je zavzela odločno stališče potem, ko Je dobl- itih največ so ie imeli ustanovi imenu 80 nih 4elav cev. Člani tega odb glasili v uradu predsednika češke vlade in apelirali nanj, naj uključi reprezentante unij v komisije, ki bodo Izvajale program ekonomske rfkonstrukcije Konkurenčne telfstilne unije v Brnu, drugem največjem češ-kem mestu, so se Že izrekle za združitev. Kovinarlki delsvel in železničarji 4udl konsolidirsjo svoje sile. Nad češkim delavstvom še vedno visi Damoklejtv meč. Vpra šanje je, ali bo ifttler zahteva uničenje delavskil« unij kot ceno za vzpostavitev harmoničnih odnošajev med Nemčijo In češkoslovaško. N krogi v to nevarnost. "Zakaj tler zahteval kontrolo nad Češkimi delavci T" je vprašal neki predstavnik CeKke. "Češki delavci ne morejo imeti nobenega vpliva na nemško zunanjo politiko." G. R£' Gedye, poročevalec new-yorškega lista Times v Berlinu, pa piše, da bo Hitler prej ali slej zahteval od češke vlado, da mora zatreti delavske organizacije, ki so bile vedno v ozkih zvezah s političnimi strankami. Ta možnost ni izključena. Upoštevati je treba dejstvo, da je kupčija, ki so jo sklenili premi-erjl Anglije, Francije In Italije s Hitlerjem, ukradla Češki industrijske distrikte in povzročila veliko brezposelnost. Več tisoč industrijskih delavcev Je brez dela v državi, ki Je po Izgubi sudetskih krajev postala SSBnaMHiBflBBBHB^MB Ia telegram od generala 8mutsa iz Natala, Južnoafriška unija. Hmuts prsvi v telegrsmu, ds bo brsnil z oboroženo silo msndst, ki gs ima Anglija nad prejšnji mi nemškimi kolonijami v Afriki. Domače vesti Waukegančan! obiščejo Callfor-nljo Waukegan, 111. — Dne 12. novembra so odpotovali na obiak •late Kalifornije Josephina Kozina, Članica društva 11» 3NPJ, n njena prijateljica Ana Svigelj s svojim mošem vred Iz Milwau-keeja, Wis. Svigljeva sta namenjena k svoji hčeri, nakar vsi skupaj obiščejo zanimivosti v iollywoodu v spremstvu Mihaela Laha. Mudili se bodo tamkaj kakšne tri tedne. Vesti Iz Wyom4nga Kemmerer, Wyo. — Albert Marček, član društva 267 SlfPJ. se je ponesrečil pri delu v premogovnike dne 18. t. m. Zlomilo mu je nogo v Členku. Nahaja M kemmererski bolnišnici, kjar ga člani In prijatelji lahko obiščejo. — Rojak John fiedej je te dni odšel na lov na jelene in ta koj prvi dan je imel srečo, da je podrl velikana. Italiji zahteva koncesije od francoske vlade Pionir umrl v Pennl Lawrence, Pa. — Dne 7. nov. je umrl v tukajšnji naselbini Joše Mrak, eden izmed tukajšnjih najstarejših nsseljeneev. Star je bil 7» let in rojen v Sta nicah pri Novi Oselici v Poljan ski dolini nad fikofjo Loko. V Ameriko je prišel prsd a» leti In v Lawrencu je iivel 22 let* prej pa v Broughtonu in Hacket-tu. Pred štirinajstimi leti mu je umrl edini lin Tone Mrak, ki Je pomagal ustanoviti tukajšnje društvo 8NPJ in i očetom ats stalno odbijala napade na našo jednoto. Pokopan je bil civilno na Narodnem pokopališču v Brldge viUu %. novembra. Nev grob v stsrem kraj« Indianapolis. — L. Urbančtč, Zadnje vesti WABHlNGTON, D. C. — W. H. Hoyd, šef oddelka sa davke justlčnem departmentu, ss je obesil menda Iz bojazni pred neko preiskavo. BERLIN. — N sel Jako časopisje strahovito napada Rooss-volta In pMb, da ao >4zaman vse njegove besede." Ameriški trgovski ataše v Berlinu posvan domov. WA8HlNGTON, D. C .—Zdru-tone d rta ve In Velika Britanija, sta včeraj podpisali novo trgovinsko pogodbo. LONDON. — Anglija prlpo-ročs, naj so poišče kakšna kolonija, kamor bi se presolili šldjo Is Nemfljo. | PRAGA. — Nove In enotna vladajo«« stranka na Češkem Je proklsmlrala Mavtoratlvno do mokrseljs" čeiko republiko. &ANGHAJ. — Japonska le-boarimrdtrajo cesto motorno transportacljo Is Rusije na Ktlsjsko. Poročilo o kompa ttijskih Unijah Resuluiitudije St. Petru na Krasu umrl njegov oče Mstijs Urbančič v lepi starosti 86 let. V Indianapoltav izpušča tri sinove In hčer, v starem kraju pa dva sinova In tri hčere Iz drugega zakona. Clevolsndsko novico Clevelsnd. — VVilllam C. Gs-brenjs, sin Johns J. Gsbrenje, tajnika društva 126 8NPJ in študent iz srednje šole, as Je zsd-nje dni ponesrečil pri Boy fleou-tih. Prvo pomoč je dobil v bolnišnici In adsj Je v zdrsvnlškl o-skrbi doms ns nsslovu 22010 I-vsn A ve., kjer gs člsnl In prijatelji Ishko obiščejo. Msll Viljem Je člsn mlsdinskegs oddelks H N, P. J. pri omenjenem društvu. — Kskor smo včersj poro-čsli, Je 15. novembre umrl Vln-cent Rupnlk, stsr 38 let In rojen tu. Bil Je člsn In predsednik društvo 614 SNPJ. Tu zspuščs ženo in hčerko, mster, dvs brste In dve sestri. — Dalje js v bolnišnici umrls Msry Košuta, roj* Pogstec, stsrs 64 Ist In doma Iz 8v. Križa pri Trstu. Tu zspušča moža, sins in dve hčeri. Ns lovu ss js Izgubil Buhl, Mlnn. — Peter Robu**, člsn društvs »14 8NPJ, je 1L nov. odšsl ns lov nsd zajce In od tskrst so ni vrnil. Iščejo gs ne prestano dsleč nsokoll, smpsk doslej šo ni sledu zs njim. Btsr je M let in doms z Gričs pri Črnomlju v Beli KrsJInl. Ameriški družinski koledar Chicsgo. — Ameriški družin ski koledsr zs 1«» js izšel ta teden. Neročs ss pri Prolotsrcu sli pri issUtpniklh P roleta res In stane 76c. Več rf tej knjigi kss-nejs. Knuduen za mir v industrijah New Vork. — Willism A. Knu-daen. predsednik korporasijo Genersl J« dejal, da je liriprovljon pozabiti na vse diferenc* z delo vel v Interese Industrijskega miru. On In drvgi direktorji korporarije so u ver Joni, da bo prihodnje leto stabilizirana zaposlenoot v avtnih tovarnah Pohvalil Je tudi rekord ovtne Industrije kot konstruktivno ekonomsko In socialne silo v stabiliziranju sapoetenoeU. Muuolini postavil ceno za prijateljstvo s Francijo MINISTRI ZAPRETI-LI Z RESIGNACIJO Pariz, 17. nov. — Premier Edouard Daladier, čigar finančni program je isavsl opozicijo pri člsnih kabineta, je včeraj dobil težke pogoje od Italije kot oeno as sklenitev ItallJsnsko-francoskega prijateljskega pakta. Osebo, ki imajo tesne zveso s francoskim aunanjlm uradom, pravijo, ds Muaaollni aahteva sd Francije Džibuti-AddU AM* šoleanlco, priatanlšč^DšlbttU v francoski Somaliji In deltteV*kVSWSE* NA HODNI rOOPOBNB JCDNOTS Oifu «f —d fkktkii kf UM 0—— N.IU..I I«MA ________ rte«« (tsTM CkUa«a) to »mfc M.Ot m »Ho. MM m pol Wt*. IIJ* m tatoj M (Wmh to CImt* %1M mmto tate. M ?r »» »•» m— AubMHpttoo rimi for U« UnJtod »UUi (raoapt CfctoM«) u4 r»ili M 00 por roor. Chk**o »o4 Cioovp »T-M p« jroor. forotoB (sutito HA« por jroor. Cono ocU*cfv po 4as0Torv- — Jtokoptol doplao* to __ _ __ 4Itako* m ao vrtfeju. KokovUl litororap (irUm, po- •oo«. irmmm. p—ai Itd.) m vrsoj« prtUjateU« to v olutoju. to to prtloiil poAtntoo. AivoftUlM rolo* os offrooMont. Monuocripto of ooaamunl-mttoM »M uAoolloltod orttoH »'" ko roturooA OtAor •uch M »tortoa, plojra. poorn. oU., wUJ bo toinid tlM bjr ooU-l llli—l Noolo* HiMtoltoKil Uato* PROSVETA SM7-M So. Lavatoto ito. MBMBBI Or TDI riDEBATSU P1 Kdo je kriv poraza -v Minnesoti? Farmarsko-delavska stranka v Minnesoti je bila na krmilu v tej državi od leta 1980, toda zadnji teden je bila skoro docelrf pomete na s po-zorišča. Izgubila je vse glavne državne urade, večino poslsncev v državni zbornici, itiri kon-gresnike od petih in do malega vse lokalne uradnike; ostala sta ji le dva federalna senatorja, katerih mandat še ni potekel. The Minnesota Leader, glasilo farmer-labo-ritov, omenja dva vzroka tega velikega in nepričakovanega poraza. Prvi vzrok je—liberalni program republikanske stranke v Minnesoti, pile omenjeni list. Republikanci so z malimi Izjemami osvojili far-marsko-delavski program in izjavili, da oni bodo ta program bolje izvajali kakor bi ga far-mer-laboriti—in fsrmsrji z večino delavcev vred so jim verjeli. Harold E. Stassen, republikanski kandidat za governerja, je ves čas volilne kampanje kričal ,da bo izboljšal zakon socialne zaščite, da bo preskrbel brezposelnim večji relif In obljubil je ie celo vrsto drugih ugodnosti, ki bodo stale državo ogromen denar, če jih bo hotel izvajati—v isti sapi Je pa govoril, da bo znižal državne izdatke! In večina farmarjev ter delavcev mu je verjela in ga izvolila. Večina ga je izvolila zato, ker je verjela, da je Stassen bolj liberalen, bolj napreden, kakor je farmer-laborit Benson. Razumeti je treba, da so republikanci pri teh volitvah nastopili kot večji "liberalci" in večji "radikalci," kakor pa so novodealci! To Je en vzrok poraza v Minnesoti. Drugi vzrok je pa notranja razprtija v farmar.sko-de-lavski stranki. V kampanji pred primarnimi volitvami je divjal med farmer-laboriti oster notranji boj. Petersen, vodja krila zmernih, ki je nekaj časa nadomestoval umrlega governerja Olsona in kasneje je bil podgoverner, Je ostro kritiziral Bensonovo frakcijo, ker je dajala po-tuho komunistom. Petersen je celo očital Ben-sonu, da ima komunista za svojega privatnega tajnika. Pri primarnih volitvah je Benson porazil Petersena, ki se Je potegoval za governer-stvo, nakar je Petersen utihnil; v vsej kasnej-li volilni kampanj! ni zinil niti ene besede. Niso pa molčali republikanci. Ne samo, da so izrabili do zadnje pičice vse Petersenove ob-dolžitve, pač pa so te obdoliitve tisočkrat povečali—naredili so iz komarja konja. Kričali so, da je stranka farmer-laboritov "komunistična stranka," ki se bolj zanima za Rusijo kot za Minnesoto in da je lienson "Stalinov hlapec." To Je kajpada bila največja budalost—am-pak komunisti sami so na vsej črti skrbeli, da so republikanci imeli dovolj povoda za klepetanje. Urednik glavnega komunističnega lista v New Yorku je hodil v Minneaputis na shode— kakor da farmer-laboriti nimajo doma dovolj sposobnih govornikov!—in tamkaj je razpeča-val posebno minnesotsko izdan je svojega lista. Znani komunistični kričači, ki jih vsa javnost pozna kot slab groš, so bobuali za farmer-labo-rite in s tem so direktno izzivali republikance in Diesov odsek, ki Je tudi dobro izkoristil komunistično agitacijo v prid republikancem. * Glavni komunistični vodja Browder se je hvalil nekaj dni po volitvah, da je njegova stranka pomogla novemu dvalu v New Yorku do zmage. Browder naj bi raje povedal resnico—če ne bi bili komunisti največji sovražniki resnice!—da Je njegova stranka odbila več stotlsoč glanov demokratom v New Yorku, do-čim Je demokrate v Pennsylvsnijl, Ohiu in Mi-chiganu pokopala in prav tMko je |K>mogla republikancem do zmage v Minnesoti s svojo cirkuško agitacijo! Neštetokrat se je že pokazalo, da komur komunisti "pomagajo," temu ni več pomoči, kajti komunisti mu pomagajo v jamo. To so doži-veli naivni lll»eralci In progre*ivci pri letošnjih volitvah—in doživeli bodo še večji polom pri prihodnjih volitvah, ako pravočasno ne spregledajo In se korenito ne otn^saj* komunističnih "pomagačev." Demokratov, ki so Ali po gobe, nam ni bližal nam pa je farmer-laboritov v Minnenuti in vseh ostalih (»oštenih delavcev, ki so še tako naivni, da so se dali preNufati po repuhlikan-skih In komunističnih blufarjlh. Morda bo ta šola kaj |»omagala, Morda se bodo zdaj val resni delavci združili v lastni in močni stranki, kateri začrtajo trdno pot ekonomske in socialne demokracijo. Glasovi iz naselbin Razno it Bridgeporta Bridgoport, 0. — Volitve so minile in spet bo nekaj časa Uho. Blatenje med kandidati jo prenehalo; groma in treska je bilo v kampanji dosti. Zmagali so večinoma republikanci. Seveda so bili nekateri razočarani. Kdor je opazoval delavske mase na shodih in kdor pozna unijsko gibanje, ni bil zelo razočaran. Delavske vrsto so razdvojene, tako tudi demokratska stranka zlasti v Ohiu in v Penni. V hudih bojih je bila sama s seboj za vodstvo. Republikanci pa so nastopili skupno, denarja pa so vrgli v kampanjo kot toče. Zmagali so. Žalostno pri tem je, ker so pogoreli delavcem naklonjeni feandidat-je, ki so jih podpirale farmar-sko delavska stranka v Minnesoti, unije CIO in AFL pa so bi-jejo med seboj. Nobenega skupnega nastopa v obrambo delavskih interesov. Baš obratno. AFL nasprotuje vsemu, tudi če jo še bolj koristno, ako to priporoča CIO. Pa pričakuj boljših rezultatov in koristi in takih voditeljev, ki jim je le za lastne ambicije! Nekateri so izprevideli v teh volitvah, da je stvar resna za progresivne elemente in da je skrajni čas, da se nekaj ukrene. Eden teh je njujorški župan La Guardija, ki je sklical za 15. nov. konferenco vseh progresivnih voditeljev v Washingto-nu. Kaj bodo sklenili, se ie ne ve, gotovo pa to, da v bodoče skupno nastopijo proti reakciji. 2e prej so se sklicevale take konference, na zaključke pa so kmalu pozabili. Ampak časi se naglo spreminjajo. Ako se tisti, ki imajo še trohico projre-sivizma v sebi, ne pobotajo z delavci oziroma r. obema unijama, bo morda prepozno. Vse reakcionarno časopisje (tega je največ) sedaj kriči, da bodoči kongres bo vse delavske zakone amendiral v prid kapitala. Saj so bili ti poslanci izvoljeni od zaslepljene mase, ki se ne bo mogla pritoževati ,ker jih je sama izvolila. Saj so jI prldigo-vall, da bodo zaposlili vse delavce v privatnih industrijah. Odpravili bodo WPA in korupcijo ter ne vem kaj še vse. Niso pa omenili, da livimo v dobi strojne produkcije, ko mečejo stroji delavce na cesto, da je treba preurediti vos sistem. Masa jim je ploskala in verjela, ker so se jI tako lepo laskali, obljubo vali. Mi vsi skupaj pa bomo sedaj z nevednimi vred trpeli te posledice: brezdelje, pomanjkanje in bedo, korupcija pa bo šla v Še vočjem obsegu naprej. Delavski listi pišejo, učijo, svetujejo, kažejo smernice, kam naj krenemo, ali zaman. Delavski govorniki svetujejo in urgi-rajo, uspeha pa je malo. Med nami ni izjeme, so pa razni izgovori. V Nemčiji Judje trpe mnogo, posledice podivjanega nacizma. Zaplenili so jim vse imetje, vzeli vse pravice. Naložili so jim ogromne davke za u-bitega drugega tajnika nemškega poslanika v Parizu. Tudi tukaj pri nas lahko pride do nacizma ali fašizma. Masa je namreč tako mehka, dostopna za take stvari, da ni skoro verjetno. Upajmo torej, da se v bližnji bodočnosti v resnici v*e progresivne grupe združijo in nastopijo kot delavitka stranka že pri prihodnjih volitvah. Toda če se ne bo doMegel sporazum med glavnima unijama AFL in CIO, ne bo imelo združenje nobenega pomena za skupne odpore proti reakciji. Bliža se december in z njim letne ali glavne seje ter volitve društvenih uradnikov. Društvo št. 13 SNPJ je ponovno potrdi-lo sklep, da se mora udeležiti letne seje 4. dec. vsak član, si-cer plača petdeset centov v društveno blagajno. Za vzrok odsotnosti se bo upoštevalo le delo in bolesen. Seja se prične ob eni namesto ob treh popol dne. V navadi Je, du Je glavni urad \ sako loto apeliral na članstvo, naj se udeleži letnih sej in si izvoli dobre uradnike, ki se zanimajo za društvo in jednoto. To nekatera društva delajo, nekatera pa ne. Komaj čakajo, da seja poteče, ni časa za sklepe, ki so veljavni za vse leto, potem pa se stvari nosijo ob gotovih prilikah na dan. Ko sem potoval, sem se vselej udeleževal društvenih sej, ako je v naselbini tako slučaj naneael. Rečem, da človeka veseli, ko vidi, kako se v nekaterih naselbinah člani zanimajo za SNPJ, to še posebno tam, kjer imajo odbore, ki so aktivni za društvo. V nekaterih naselbinah pa le površno skupaj 'stisnejo, le da je prej zaključeno. V takih krajih pač kmalu vidiš, kje si. Lahko spoznaš, koliko naročnikov je na Prosveto pri društvu, v koliki meri se člani zanimajo za svoje društvo in za jednoto. Naletel sem na naselbine, kjer še celo društveni tajnik, duša društva, ki bi moral gledati, da je Prosveta kar najbolj razširjena, pa še sam ni bil naročnik, a ne vsled brezdelja. Zato je odvisno od odbora v dobršni meri, kakšno društvo je. Ako je odbor aktiven, je tudi društvo aktivno; ako se odbor ne zanima in je brezbrižen, je tudi društvo mrtvo. Naletel sem tudi na slučaj, ko je odbornik jed-notinega društva odbijal to, kar je bilo koristno društvu in jed-noti. Na drugi strani pa je deloval za isto stvar pri drugem društvu, katerega član je tudi bil. Dvema gospodarjema se ne more hkrati služiti, zato je take stvari težko spregledati, ki pa so se godile. Ampak pravila SNPJ govore o dolžnostih društvenih odbornikov, da delujejo za svoje društvo, kajti,le na ta način izpolnjujejo svoje naloge napram jednoti in svojemu društvu. . '. .. i. J Druge stvari, ki se rade dogajajo, so: predlagam, pravi prvi, da ostane vse po starem, drugi pa podpira. To je na letnih sejah. Ali ste vsi za to? Ne poteče dolgo časa, ko se pojavi kakšna neprilika, smrtni slučaj ali kaj drugega, pa se sklepi ne upoštevajo in pride do nesporazuma. Zato je treba na letni seji vse pretresti: ali so se lanski zaključki obnesli, ali so se pri izpolnjevanju teh zaključkov pojavile zapreke, ali naj se odpravijo ali ponovno sprejmejo. Vse to je važno. Baš zato so letne seje tako važne za vsako društvo in njegov napredek. Kakor se na letni seji začrta pot, tako se napreduje in posluje potem vse leto, tako bo društvo ali napredovalo ali pa nazadovalo, ali pa bo v zastoju. Nobenega dvoma ni, ako društvo sprejme dobre sklepe in izvoli dober odbor, ki bo aktiven — članstvo pa mora kajpak iti odboju na roke — da ne bi tako društvo napredovalo. Kajti pogoji za napredek so povsod. Ako ne bomo mi, nas bodo pa druga društva prekosila. Prekosila nas bodo le tedaj, ako so bolj aktivna kot smo mi, ne morejo pa nas prekositi z nečem boljšim kot ima SNPJ. Zato pa na letnih sejah naših društev sprejmimo preudarne zaključke, take, ki bodo zadovoljivi, izvedljivi in čim bolj koristni drultvu in jednoti. Nekatera društva so v resnici pokazala v tem letu, kaj se lahko stori, kjer je volja in navdušenje za SNPJ.. Tudi pri nas se bo dalo kaj storiti v tem pogledu, a o tem bomo morali razpravljati na letni seji. Upam, da se bo dobilo šc nekaj mladih članov v obe tukajšnji društvi SNPJ — št. 13 in 640, pred 1. januarjem. O tem sem se prepričal danes, dne 13. nov., ko to pišem in sem Šel spet malo o-krog. Torej, udeležite se letne seje v obilnem oziroma celotnem številu, in ravnajte se po lanskem društvenem zaključku, namreč kar se tiče udeležitve seje. Dne 12. nov. je imelo društvo SNPJ na Maynardu veliko plesno veselico, na kateri so igrale Bergantove hčere iz Lisbona. Udeležba je bila ogromna. Iz Piney Forka so se ženske kar same pripeljale s svojo šoferko ses. Sever, zavirala pa je ses. Završnik, medtem ko je dajala instrukcije ses. Možina. Seveda je bilo tudi več drugih od tam. Barton je bil tudi dobro zastopan; ker jih je tam bolj malo, so pa toliko bolj aktivni. Iz Bridgeporta nas to pot ni bilo mnogo, ker so imeli sami doma veselico. Bili sta celo dve: slovenska svatba in še ena partija, nekaj pa nas je vendarle šlo. Bergantove hčere so napravile zelo dober vtis in vse staro in mlado se je veselo vrtelo, gneča pa taka, da se nisi mogel "mufat". Meni je seveda najbolj ugajala njihova mu-zika, dasi sem zadnje čase popolnoma opustil plesanje. Ampak to pot se nisem mogel vzdržati. Žena je rekla, da jo že noge bolijo, pa se me je usmilila šoferka iz Piney Forka ses. Sever in sva se zavrtela. Zelo mi je ugajal poslovilni govor mladih muzikantk pri zadnjem komadu po mikrofonu. Ljudstvo jim je toplo aplavdi-ralo. Za svojo godbo, živahne poskočnice, so mladenke žele lepo priznanje, ki ga seveda zaslužijo. Ni čuda, da so že mesece vnaprej njihovi datumi oddani. One igrajo po raznih bližnjih in daljnih krajih. Z njihovim očetom sva si stara prijatelja in ob vsaki priliki se njegove hčerke ustavijo za par minut pri nas, kadar potujejo skozi te kraje. Društvo SNPJ na Maynardu je spet imelo dober uspeh v vseh ozirih. Joacph Snoy, 13. V nedeljo jc Naprcjev dan West Allis, Wia. — Se nekoliko o Naprejevcm koncertu, ki se vrši prihodnjo nedeljo, 20. novembra, v dvorani South Side Turn. Se sedaj se veliko govori o spevoigri "Čevljar in vrag," katero je priredil pevski zbor in jo potem ponovil v Sheboyganu. Veliko smeha je napravila ta igra. Naprej pa vam obljub- lja, da boste še bolj zadovoljni z opereto "Srce in denar". Veliko bo smeha in tudi veliko resnih prizorov iz vsakdanjega življenja. Priliko boste tudi imeli slišati 45 pevcev in pevk zbora Lilija, ki sodelujejo pri tem koncertu, prav tako tudi Planinske rožice. Torej ne zamudite te prilike. Upamo tudi, da nas 9heboygančani posetijo v lepem številu. Pričakujemo jih prav iskreno. Program se začne točno ob poltreh popoldne. Napre je^ ka. Lasalske vesti La Salie, III. — Z delom je tukaj in v okolici bolj slabo. Pri 111. Zine Co. je delo počasi popolnoma zaspalo. V cementarnah še delajo, toda ko pritisne zima, bodo pri dveh sezonske počitnice, pri tretji, ki je največja, so pa letos stroji nadomestili nad 200 delavcev. Toda društvene in druge priredbe se vseeno redno vrstijo. Ženski gospodinjski kljub SND ima vsako sredo bingo partijo. Moški gospodarski klub SND pa za zahvalni dan priredi "card and bunco party". Srečnejši bodo dobili pet puranov, drugi pet petelinov, oddana pa bo tudi tona premoga. Ta zabava se vrši v torek dne 22. novembra ob 8. uri zvečer v Slovenskem domu. Torej pridite po purane, peteline in premog. Za prihodnjo letno sejo moškega kluba pa bodo spet naši lovci preskrbeli zajčjo pečenko. Torej člani, ne pozabite udeležiti se seje dne 14. decembra. , Pri zadnjih volitvah so bili tukaj izvoljeni večinoma sami republikanci. Samo eden demokrat je bil izvoljen v državno zbornico. Za kongresnika je bil ponovno izvoljen Mason iz Oglesbyja, član notoričnega Die-sovega odseka. Kot izgleda, masa še nima dovolj bridkih izkušenj. Anton Udovič, 673. Ilrrbert ge* trnerja, te njegova šena. Pismo iz domovine Novo mesto. — Naj vam povem, kako sem obiskal Antona Žagarja iz North Chicaga na njegovem tukajšnjem domu Dolenjem Karteljevem pod gradom Hmelnikom. Odkar sem prišel nazaj v staro domovino, me je obiskalo že več ameriških rojakov-izletni-kov. In tako tudi julija meseca večja skupina in sicer: Frank Zaitz, urednik Proletarca, s soprogo, dr. Furlaai, zobozdravnik v Waukeganu, 111., s soprogo in dvema otrokoma v spremstvu njegovega brata, ki služi v Črnomlju kot orožniški narednik, in končno Anton Žagar, bivši upravnik Proletarca, sedaj lastnik pekarne v No. Chi cagu s soprogo in prijateljem gostilničarjem Jerebom. Dr. Furlan in Žagar sta imela sabo vsak svoj avto in kot mi je v Ljubljani povedal Candonov svak Leo Skerl, je dr. Furlan svoj avto v Ljubljani prodal ker bo v Ameriki kupil novega novejšega tipa. V Prosveti od 24. avgusta zagledam med domačimi ves t m notico, da se je Anton Žagar z avtom ponesrečil in dobil notranje poškodbe in njegova žena si je zlomila nogo. Vest me je iznenadila in se mi je izredno čudno zdelo, zakaj te novice n; bilo v listu Jutro, na katerega sem naročen. Ker je moj najmlajši sin Adolf, ki študira medicino in ima letos zadnje leto te Študije, znan dobro v Kan-dijski bolnici, kjer ob počitnicah po par tednov pomaga, sem ga naprosil, da poizve kaj o tem slučaju. Zvedel je samo to, da je Anton Žagar bil dva dni res v bolnici, toda le radi gripe, o kaki nezgodi torej ni bilo slišati. Prosveto sem prejel nekako 5. ali 6. septembra in sem se v nedeljo 11. Septembra podal s kolesom sina Adolf a, katero sem mu kupil, v vas Dolenje Karte-ljevo, ki leži pod grajšdino Hmelnik v lepih vinskih goricah, ki se v neposredni bližini razprostirajo, kot znani Hmel-čič in druge. Po glavni ceoti iz Zagreba na LJubljano je do bližne Mirne peči 9 kilometrov, Um pa se zavije po občinski cesti okrog uro hoda. Ker je bilo lopo, sončno vreme in pota suha, se je dalo po delu te ceste tudi voziti s kolesom. V vasi IDalj« m I. Araai) PETEK, 18. NOVFmpp ^ Pretres možganov Večina možganskih pretresov je ve. Pacient se zruši, obraz mu je bled L"*? počasno in površno, isto tako utrin p° ?j< liko globokih dihljajih se pojavi blfuvan e" v2 činoma se pacient zave po nekoliko * t !i ali minutah Bledica po£i ^H pre oči, toži o bolečinah v glavi vrWi., ** slabosti. Če ga vprašaš po vzroLh^> 3 navesti, se izkaže, da se j£ ne f^ ti pojavi se večinoma hitro izgube in rinJj čenec se loti svojega običajnega posla ^ toga ne prepreči zdravnik. m( Pri padcih iz večje višine, silnih udarcih 4 glavo in podobno pa se lahko zgodi. da obJJ ponesrečenec v globoki nezavesti kakor rvrZ Skoraj vsi refleksi izginejo, zenice ao ozke J buljijo nepremično skozi režo med vekami udi so kakor mrtvi, površina telesa je hladna potna. Dihanje se v začetku lahko za nekolik minut ustavi. Večinoma je neredno in se o! časa do časa prekine. Utrip pa je v nasprotji z lažjimi možganskimi pretresi izredno hiter V prvih urah nezavesti pacient ponovno ii dolgo bij uje. Nezavest traja lahko več ur i] ceio dni. Ko se pacient zbudi, razume večino ma vse, samo o dogodkih pred nezgodo in o rije sami se ne spominja ničesar. Ta izguba m mina sega tem dalje nazaj, Čim daljša je bil nezavest in se v naslednjih dneh običajno pc lagoma izgubi. Včasih pa se nanaša tudi n dogodke po prebujenju. Poleg izgube spomin kažejo tudi drugi pojavi v duševnem vedenj pacienta, kako težka je bila nezgoda. Pogonu ma se le težko znajde v svoji okolici, zamenjuj osebe, je zaspan in zdražljiv. Posledice lažjih možganskih pretresov več noma kmalu izginejo. A naviflic temu, da a pacient pogostoma po krakem času že dobr počuti, je potrebno, da ostane v postelji, kajl lahek primer se po novem neznatnem pretres spremeni lahko v težkega. Stanje po težkei pretresu pa je tako nevarno, da je treba j»c en ta spraviti (brezpogojno v bolnišnico. L tam je mogoče njegovo stanje pozorno za.sled< vati ln v primeru potrebe ukreniti vse potret no. V dobi rekonvalescence pa je treba skrbe predvsem za mir, pacient se ne sme razburjat skrbeti je treba, da ni hrupa okoli njega, glav ni zahtevi sta redno spanje in prebava. Zdra\ nik sam naj odloči, kdaj ?e more pacient vrnil k običajnemu delu. Dihanje novorojenčkov O dihanju novorojenčkov je objavil pred kral kim znani ameriški učenjak prof. Henderso svoje izsledke. Že pred rojstvom je mogo< pri eittbrijih opazovati dihalne gibe, ki so p preslabotni, da bi mogli razširiti pljuča in om< gočiti pravo dihanje. Če se ti gibi potem tali ojačijo, da nastane redno dihanje, je poiska po Hendersonu vzrok v tako zvanem "miši nem tonusu," trajnem skrčenju mišičnih mentov. Ta trajna napetost usmerja ne sam naše telesne drže, temveč tudi dihanje in krvi obtok. Kakšen pomen ima to za dihanje,; najbolje razvidno iz tega, da more umetno dihi nje učinkovati le tedaj, če drži tonu« miik prsnega koša in trebušne mrene prožne, i tonus preneha, pljuča upadejo in vsako umet dihanje je nemogoče. Po smrti se tonus izgubi v petih minuta Najnovejše raziskave kažejo, da tudi novon jenček v normalnem stanju nima mišičnega ta nusa. Za embrijo bi bil popolnoma odveč, kal dihanje in krvni obtok sta mu nepotrebna, d kler je v materinem telesu, ki mu samo dova kri. Zato stopijo v delo šele po rojstvu tli živčna središča, ki povzročajo mišični tonus s tem krvni obtok ter dihanje. dr. I Guillotin in giljotina Letos je poteklo 200 pomladi, kar jc uglodj luč sveta Joseph-Ignace Guillotin ten) v mestecu Saintesu. Ta zdravnik, P™ sor anatomije na pariški univerzi ter obrt« politik velja mnogim ljudem kot kumiUJ\ m rilne priprave, ki je za revolucije odseMj liko glav. Toda po krivem. Njegova imw• Je samo ta, da je kot pariški P™1«"*"''^ enakopravnost pred krvnikom n.rnreč ^ bo enotnega smrtila za vse (1789). • ■ skupščina je 1. 1872. odobrils ntčtloob** tve ter izbrala smrtilo, nazvano potem j tine. To je našega godovnika vedno Mm Iznašel pa je to tvorbno orodje dr. u»ui» nik ranocelniškega kolegija. Pred desetimi leti (Is Prosvete z dne 18. novembra 19M Domače ve.ti. Eksekutiva JHZ ur^ ^ čenje nad okupacijo slovenskih kraj lijanih. Sklenila Je, da apelira na naj prepreči aneksijo Slovencev Delavske vesti. Med amerijkim i raste strah pred brezposelnostjo m y mezd, ko se vrne armsds domou ^ Po svetovni vojni. Slovenska vlada > Ijani zahteva, da Italiji ^T^d Primorje. V Nemčiji se vr.6.^ sti so poti»nj«ni v ozadja rT™™n{frfnf je sklenil, da pojde n. m^JgTd Evropi. Herbert Hoover Jt*«**^! pomrfno akcijo v Belgij«. H^ Sovietsk* Rusija T^MJJJ^J poslala veliko število bdjše^^V*" s Karlom g*tekom Jesti s Primorskega Trst—tržiSče za vino i. Genovo zavzema Trst v iz-.prvo mesto, a Benetke slepi Trstom v precejšnji ra&-i, Tudi v izvozu vina zavze-Trst gotovo drugo mesto V Ljii ako ne prvo. Mnogo vina skozi Trst le tranzitno (tuja ie zaradi transporta do-—jerar v Trstu veliko tujih va-^ je posebno važno v se-L času. Eksport vina iz ic znaša okoli 860.000 hek-v na leto (maksimum leta 866.892 hI.) L. 1932 I odposlali iz Trsta (po ženici mnogo več kakor po mor-in sicer skupno 171.792 hl.f 1. 8 202.752 hI, 1. 1934 288.868 I. 1935 227.418 hI, 1. 1936 .573 hI. V tem izvozu niso iamo italijanska vina, tem-je bilo precej grškega in akega vina, ki je šlo skozi v tuje države (posebno na r). Tako odpade 1. 1934 na vina 27.180 hI. Največ izvaža Trst v Nemčijo [upno z Avstrijo) in sicer 431 hI leta 1934, in 179.897 leta 1936). Za njo pa sledi slovaška. Vino se nadalje lia v precejšnjih količinah še Brazilijo, Egipt, na Poljsko, malto, v Švico, Nizozemsko lijo, v Somalijo, in Združene ive. Nova šola Prem, oktobra 1938.-—Prem-občina, ki šteje komaj dobrih 00 duš, je imela nekako do leta samo eno šolo v starem šol-, poslopju na Premu. Brez oma je, da to poslopje že zdav-j ni več odgovarjalo niti po irilu in obsegu prostorov niti higijeničnih predpisih. Ven-k merodajni činitelji niso Uli odločiti, da bi zidali novo iko poslopje, ki bi bilo na vsak » bolj potrebno in koristno, pa občinsko poslopje, ki so Vadili pred nekaj leti. Pač wzačeli v oddaljenejših va-otvarjati po privatnih hišah ► in dvorazredne šole. Tako I« nekaj let sem skoraj vsa-leto otvorili v kakšni vasi »«ke občine novo šolo. Naj-jc dobila svojo šolo največ-»ed najbolj oddaljenimi vas-in sicer Celje. Potem so šele daljšem presledku otvorili 1 v Sp. Bitnjah za vse bliž-vui in naselja, lani so jo brili na Janeževem brdu, ki J« komaj 19 hišnih številk, le-"jjo jesen pa so otvorili dvorano Solo tudi v Smrjah. Solo Umestili v privatni hiši, last »tnika Al. Kovačiča, ki ima leto dni tudi dopolavoro Ni. ali boljše rečeno, gostilno. T"ki od teh šol poučuje le učiteljska moč in jih obisku-1° otroci prvih razredov, med 1 ko morajo v višje razrede le Prem Pri nas smo tako s ■mi res dobro oskrbljeni, saj • od 1. 1928 dalje 2e 4 I Poleg tega pa ie otroški ** ^ Premu. Vzpenjala na Sv. Goro toea, okt. 1938. Listi pri l^vost. da je min. predsed-*U'«alini podpisal nekaj del-ki bo delala vzpenjanj Sv. Goro. 2ična železnica malo manj nego 2 km. "®Pna postaja bo na cesti, ki ■« Holkana proti Kanalu ob **J'J »Sv. Gore, druga pa bo *rkve. Na Sv. Goro prihaja romarjev letno, zaradi te-•» vz^njača slutila za pospe-turizms. Sv. Gora je ^ M f«radi bojev iz svetoval Razlika v višini med končno posUjo je ki j,, bo vzpenjača pre-ff® v r> minutah. ** 2 kaUni kot večkratni kaznjenec in zaradi tega so se hčerkini starši pro-tivili poroki. Koliko je dobila tržadka pokrajina iz Afrike Trst, oktobra 1938. Po uradnih statistikah so delavci iz tržaške pokrajine, zaposleni v italijanskih kolonijah v Afriki, podali v septembru t. 1. svojcem četrt milijona lir prihrankov. Po teh statistikah bi poslali delavci iz tržaške pokrajine od 1. januarja 1937 pa do konca septembra letošnjega leta skupaj 1,177.-000 lir prihrankov! V prometu s kapaciteto po JTr»t I un kriv U, »i ' boj % Trata ■<>kt 19S8. Preteklega * i* v ul. Scoglietto zgo-r N>kl Alojz terjal Je Jt" britvijo pr«>rezal vrat 11 Galiji GodniČevi, ki je umrla zaradi izkrva-rilec Je po stilnem M"'Wnll In policija ca ' Votovlll no, da Je ' "• ' ''»dničevo, ker mu '•'H njeni starši, da bi * I^IL 2erjal Je znan DROBIŽ IZ PRIMORJA Dornberg.—Naš letošnji vinski pridelek je prav obilen, kapljica je prvovrstna. 2e do sedaj smo prodali preko 2.000 hI mošta. Cena gre preko 80 stotink za liter. Upamo, da se bo kupčija tudi nadalje lepo razvijala in si bomo nekoliko opomogli pri našem gospodarstvu, ki je zaradi številnih vzrokov tako obremenjeno. Gorica.—V bližini GodoviČa so obmejni miličniki aretirali Ivana Krašno iz Vipave, starega 44 let, in Božidarja Krašno, starega 38 let, iz Budanj medtem, ko jim je tretji utekel. Pri preiskavi so pri njima našli 6.000 lir, ki naj bi služile za nakup živine. Odvedli so ju v idrijske zapore. Gorica.—Blizu Št. Petra pri Gorici se je smrtno ponesrečil 24-letni Marij Jug iz Bukovice. Na neki njivi je našel granato in jo takoj skušal razstaviti, pa mu je pod udarci s kamnom eksplodirala. Dobil je hude poškodbe po vsem telesti. Sicer so mu ljudje iz bližnjih hiš takoj prihiteli na pomoč, a že pol ure po eksploziji je poškodbam podle^ gel. Gorica.—50% popust za mnogoštevilne družine pri vožnjah z avtobusi. Vsa avtobusna podjetja v goriški pokrajini: Ribi v Gorici, Devetak v Tolminu, Rosina v Kobaridu in Gianesini v Idriji so sklenila, da dajo članom družin s številnimi otroki pri vožnjah na njihovih progah petdesetodstotni popust, Kdor je v občini v seznamu mnogo-brojnih družin, naj se zglasi pri zaupniku avtobusnih podjetij, ki jc določen za vsako občino. Pri njem dobi predpisano izkaznico s fotografijo. Na podlagi te izkaznice dobi potem polovično vozovnico za posamezno vožnjo, ki jo pa sme izstaviti samo centrala podjetja. O podrobnostih postopanja naj se vsakdo pouči pri zaupniku ali v centrali. Opatija.—17-letni Belasič iz Poljan se je s kolesom zaletel v avtobus. Zlomil si je nogo. Trat.—Za naslednje leto je določilo ministrstvo javnih del 3 milijone lir za gradnjo delavskih hiš. Trst.—Zgradili so veliko garažo za električne lokomotive. Trat—Umrli so: Sabič Anton 78, Sušič Ivan 71, Lukač Bruno 9, Breziger Iladrijana 2 meseca Kante Andrej 60, Žužek por. Pe-rin Marija 59, Milič Anton 46. Trat.—Pred sodiščem je bil oproščen neki Sora, ki je težko ranil blizu barkovljanskegs pristanišča Pavlo Petelinovo, ko je plavala. Z veslom jo je udaril po obrazu, tako da ji je npačil obraz za vse življenje. Trst.—Alojz in Leopold Požar, Josip Digiotto, Andrej Flllpič in Ivan Požar so bili obsojeni na vsak 6 mesecev zapora pogojno, ker so pretepli v Vremah Per-havca Jakoba, starega 57 let. Trat.—80-letni Mankoč Ivan Iz Šmihela Je bil obsojen na 2300 lir denarne kazni, ker Je tihotapil saharin. Pred prizivnim sodiščem je bil oproščen. Tr»t.—Uslužbenci, ki *o vpi-sani v pokojnlnako zavarovanje pri tržaškemu Lloydu, bodo mo- m vzdrževati po 150 tramvajskih vozov. Stavbišče meri okrog 5.500 kv. m. Na njem grade več poslopij, mehanične delavnice, varilnico, mizarsko delavnico, skladišče in upravno poslopje. Trat.—Pred sodiščem je bil oproščen Gorjan Jakob, star 26 let, iz Vrhovelj. Obtožen je bil, da je 28. februarja t. L povzročil gozdni požar v bližini Vrhovelj. Tega dne je namreč pripravljal kosilo za tesalce, ki so delali v gozdu. Zaradi vetriča se je ogenj kmalu razširil s primitivnega ognjišča na suho travo, ki je bila okoli in potem na gozd. Zgorelo je 20 ha gozda. Gorjan je dokazal, da ni zakrivil požara. Trst.—Dne 23. okt. so tatovi udrli v trgovino urarja Ritoše in odnesli za 60.000 lir dragocenosti. Policija se je takoj podala na iskanje storilcev in jih je tudi kmalu našla. Aretirali so Bruna Bastianuttija, stanujoče-ga v Cocolu, na katerega je padla sumnja. Pri poizvedovanju jim je mnogo koristila električna ura, ki so jo policisti našli v trgovini na tleh in ki je kazala 2.30. Tatovi so namreč izkopali luknjo v zidu in so pri tem pretrgali žice električne ure. Bas-tianutti ni mogel dati točnega alibija za omenjeni čas in je končno priznal tatvino. Bastia-nutti je končno izpovedal, da je "delal" skupno z Gorcem Viljemom, katerega so takoj na to prijeli. Trst.—Italijanski uradni list prinaša dekret, na podlagi katerega bodo v bodoče napredovali v drž. službi samo poročeni in vdovci. Trst.—Viktor Pečar iz Herpelj je umrl v Trstu za srčno kapjo. —Alojza Baruta, starega 26 let, iz Doline so pripeljali v bolnišnico, kjer je nenadoma umrl za kapjo. Trst.—'Tržačani popijejo vsak mesec 17.000 hI vina. Trst.—S kolesa je padla 15-letna dijakinja Lavra Peric. Dobila je lažje poškodbe na obrazu. Trat.—Na pravno fakulteto, ki Glasovi iz j vseokrog kamenita, zato tako | ime. Tam vprašam, kje je glav-JL n nft c®*ta in izvem, da ni več da- n a S C1 D1II leč. Na poti srečam poznega (NadaljtranJt s S. rtruL) Mali kal, katera leti ob tej cesti, sem vprašal kmetiča, ki je sušil otavo, če so Amerikanci še tu ali če ae že odšli. On mi je odgovoril, da so ie pred 14 dnevi odšli in me spraieval. Če je res avto last Žagarja ali če je samo sposojen ali če ga je priženil. Seve sem mu pojasnil, da je v Ameriki mogoče nabaviti si tako lep avto, ako Človek pridno dela. Kar začudil se je temu, kakor tudi poročilu, da ima Žagar svojo lastno pekuiijo. Iz pogovora sem posnel, da o kaki avtomobilski nezgodi uikdo ničesar ne ve, zato sem novico iz Prosvete lepo zase obdržal. Poslovil sem se. še par stre-ljajev in bil sem s kolesom v Dolenjem Karteljevem. Najprej sem sc ustavil na domu Antona Žagarja, kjer so mi isto povedali o odhodu Toneta in soproge, katera su je dobro počutila med domačimi, dasi ne zna slovenske govorice, ker je rojena v Ameriki, menda Američanka. Par korakov naprej je gostilna enakega imena, pri Francetu Žagarju, kakor je bilo ime Tonetovemu očetu. Ker jo bilo še časa dovolj in vreme lepo, se je prilegel kozarec dobrega "cvička" in koftček "kranjske klobase". In poleg tega ae z gostilničarjem Žagarjem že dolgo poznava, še predno sem odpotoval v Ameriko. In tako se je prijetno kramljalo v njegovi družbi in družbi tamoinje-ga nadučitelja-šolskega nadzor nika ali upravnika in njegove soproge, ki je tudi učiteljica na isti šoli. Malo pozneje so pa prišle mati in sestra Johna Nachtigalia z Drske pri Novem mestu. John je Clevelandčanom poznan, ker vodi skupno s soprogo in taščo reatavracijo, za daj za International Saving & Loan Co., imenovatio Jennie's Restaurant. Seatra je sedaj n&jbrže že pri njemu, ker Je voznika, ki mi pojasni, da jo le še par sto korakov do ceate, ki vodi is Brilina čez Bučno vaa na limelnik in katero so sedaj deloma zgradili oziromu izboljšali. Opozoril me je pa, da so ob cesti ciganski šotori, kjer so nastanjeni cigani, ki delajo na tej cesti, in ta del vodi skozi gozd. Zahvalil sem se za informacije in nadaljeval svojo pot. Kmalu dospem na to cesto, kt ie bila v tem delu istota-ko s kamenjem posuta. Ciganski šotori so žareli, toda cigani me niso nadlegovali, le eden me je vprašal za cigareto, katere mu nisem mogel dati, ker nisem kadilec. Nekaj sto metrov sem še hodil peš, potem se je gozd tudi končal in cesta izboljšala, tako da sem ob mesečni svetlobi zamogel voziti kolo. Sedaj je hitro šlo, ker cesta nekoliko visi, toraj ni bilo treba kolesa poganjati. Ob pol devetih zvečer sem dospel srečno domov brez kake nezgode, tudi skozi mesto aem vozil brez luči in me ni kak policaj ustavljel; če je bilo treba sem pozvonil, toda promet ob tej uri ni bil več živahen. Vseh čltateljev to pnlpovedo-vanje ne bo zanimalo, toda one, ki so v bližini Novega mesta doma in poznajo Hmelnik in dru g« vasi, bo gotovo zanimalo tako vozarjenje, ako Človek ne ve za prave, krajše in dobre poti. Glede Antona Žagarja bo pa več čitateljev zanimala novica, katera je bila v Prosveti od 3. oktobra popravljena z dostav-kom, da je bilo poročilo napač no in vem, da je Tony vesel da ni bilo poročilo resnično. Pa tudi drugi bi mu tega ne pri voščili, posebno ne oni, ki so kedaj že imeli kak karambol al kaj sllčnega z avtom. Uratak IMizdrav vaem in na veneta svi• ilmje v kratkem. Ludvik Medveftek, član društva Naprej št. 5. r. a. je letos otvorjena, se je upisalo * »I. CUmUM. Ofcto laku KUft~fc. Iivtji dlrtriklM »*4|»r»«M«Mlh .....................«|« T*M M. U UiU. III M»H TMMto. totrti Stetrlklal ................ .On M«. W.W*.b«rt> Cata. ooarouAaaai ouasai Mstk pt*4m4m* ...............................IM B. IIUI M.. ( U««U»«. OMa vuimui mlur,.,................................ mit a uw*4*w a««.. timm«^ iii.mi« VSh...................................... Mil a Uv«*»W A«*., i M.M«. UUmdU Jak« V*«rlrk......................................MCV a A>». i.ki*mt%. IUI««ta jmm oup .......................................m a. p***«« a«*.. ri«,nogajanjlh z voditelji Ameriike delavske federacije. Bila je zaeno tudi odgovor na poslanico predaednika Hoose\«|. niaem vpraial, kako se vige. a ta v kateri je apeliral za spre- t*ga sistema prej nisem videl, vo m«*d odborov OO in AW. |Uč je namreč Uko narejena, gllčen apel je Rooaevelt našlo- ,1* j« pričvrstena ob koleau. Ce vil tudi konvenciji AmeriAke de- j0 ho,e4 vigaii. prjtieuei samo Laske federacije, ki se je \r*ila lul mal vzvod In luč »« nagne --- kolenu, da ae malo kol^ace vrti ko jc kolo v teku, ia s Um proizvaja svetlobo. Ce pa kok aUjl, pa luč aama uga»nr ilo dil in nonil aeio kelo po Umi I« mesec mi je availt. Nazadnje dolini v vas Kamenje, ki je v oktobru v Houatonu. Tez. Nekaj resolucij, ki ao |iri|K»ročale končanje ^nfllkU. nI priilo dnevni red po sprejetju resolucija v kateri ao unije CIO pojavile svoje sUiiAče Michael J. Quifl. predaednik transportnih delavcev. } _____________ . unije---rv . . rali odalej plačevati za 30 odštet- dejal, da bi bil l kov večje priapevke. lose*en v zadnjem ^MSbiU Trat.—-Na ozemlju med skla- W HO takrat dliči triakkih ladjedelnic In milijon čUnov. W n» Ukiat mestno plinarno, so pričeli pr«*d kratkim graditi nove tramvajske delavnice, v kajerih bodo mogli od leU do ieU popravljati tri mili>of»e no- ske federacij®, ki ao jo zahU vali." Je rekel Quill. John L. loalaJa lords Runclmans v Prago, da doseie "sporazum no ureditev sudetskega vpraia nje". Pač pa so bili o Uh posvetih Informiraui v Nemčiji. Zato Je mogla Nemčija s tem večjim povdarkom postavljati svoje zahUve napram £8R. Dr. Jaroslav Prtiss, vodja čeikoslovaike Zlvnobank«, Je tudi vedel za ta pogajanja in Jih spremljal s simpatijami; na liodlagi Uh informacij Je letos l»oletl kupil premogovni revir v Mostu od prejinjlh lastnikov. Storil je to v prepričanju, da bodo spričo dogovora med an-gleikimi in nemikimi velefi-načniki varovani tudi intereal čeikega kapiUla. Ravno dr. Preiaa Je bil, ki Je ozki zvezi z nemikimi indus-trijcl na obeh straneh driavne meje in z zastopniki Angleiev v Pragi pomagal pri "organizaciji" popuičanja Hodiove vlade ie pred berchteagadenaklm apo-razumom. Dr. Preiaa je delal — kot vodilni finačnlk v (\su — več ali manj javno s Henlei-novci, nemiko vlado In s predstavniki angleikih finančnih skupin, ki so bile zastopane v delegaciji lorda Rune i mana. Vsi udeleienci pri tej akciji so morali vedeti, da gre tu za vojaika in politična preatlina vpraianja v vaej srednji in jugovzhodni Evropi. Zavedali (m ao se tudi, da bo v novih razmerah zagotovljen londonskim fl-načnikom lep dobiček pri udo-leibl. To je lata metoda, ki ae Je poeluiuje angleika narodna bankA napram Nemčiji In ki Ima za podlago znamenito izjavo angleikega lorda llalfourja, ki je rekel, da se mora Nemčija zopet oboroiiti s pomočjo angleikih Jeklarakih druib. Primerjamo s tem zadrianje angleikih finančnih skupin v dan-gaju, ki ao prod nekaj Isti javno Izjavili, da mislijo, da bi na Kitajskem delali bolje kupčije, ako bi bila dolina reke Jangce pod japonsko oblastjo. Takoj po-sUne verjetno, kar ss zdi marsikomu nemogoče." Svoboda, demokracija, mir ne pomenijo za U "narodne" kroge mednaroduo povezanega finančnega veleka pitala nič — oni hočejo samo eno: zaaluiiti. —iDti. Pol. Nova* članom ekae-, njeg"™ organizacijo in Amerli Rooscvelt pohvalil kampanjo mladino New Vork. — Hploino kampa njo, ki Jo vodi A mer lik i mladin ski kongrea z namenom, da zl<« re aklad milijon dolarjev za idra-vila in bolniiko oskrbo irUv vojne na KiUjskem In v ftpem-ji, Je pgo koristnega dela s kooperacijo z meddržavnim odborom za pomoč beguncem," pravi Rooaevelt V pismu. "Veseli m«*, ker ae Je %aie organizacija pričela zanimati za humanitarna dela v InUreau miru, ki mora alo-neti na prav ici In dobri volji." AM rte ie naročili Proevete ali •vejem prijatelj« » IssuflssT Te Je edini dar trajae missriL ki n za »al denar lahke poftl)e' umHtmM hmm i* Mi «•# prultia*. lAIra b I™ f* s \m>vu\sfjkv. Ki 04 im^ho h\ ntn rmmotn Uprmm ImM*' k ffliiins N«uHm |s Mk t hmOUm. U »a |s mnik Unai.ll. I«SH. M JU. b M*l*al .... V h iika gospodinja, ki sa zaveda svoje odgovornosti ih zdravo In pravilno prehrano, d roti nt, si mora lo knjigo omisliti. Vsaka gos|Kxllnja se mora Mmrel priučiti umetnosti, kako l»o srojlm domačim nudila zdrsvo hra no v potrebni Izbiri In uienjavl. V^aka gos|KHlinJa Ko boUla tudi svoje goste Iziienaditl • posebno Izliranlmi jedili. Za ve t« Ji bo' najlioljia vodniea in učlteljira ta , v si/)Vi:nhka kchahica # ■t.) ČH«ei > «MSI ••im kuge v M pat, iimM uhnUn* mi Is4a|. b sedaj znižana. $ C ^- wr ... , t sds ti« Ksro^iU p nt kmu>wm: h mjmiiui (jhpm 216 Waat ISlh Street New Yorkt N. Y. J** ^MTfMIf^llt IN DOlllttV TO JR U fAll^-^M P R OS VE T A VOLTAIRE: Kandid ali optimizem POSLOVENIL OTON SUPAMČ*Č UVOD NAPISAL STANKO XIX. Kaj »e jima pripeti v Surimanu in kako še Kandid neznani z Martinom Prvi dan popotovanja' jima je bil ie dokaj prijeten. Dvigala ju je minel, da imata vet zakladov, nego bi jih* mogle zbrati Azija, Evropa in Afrika. Kandid je ve« v zanosu pisal Kunigundino ime na drevesa. Drugi dan sta jima zašli dve ovci v močvirje in sta se s tovori vred pogreznili vanj; par dni nato sta jima opešali in poginili dve drugi; Aeat ali sedem jih je od lakote poginilo v neki puščavi; nekaj jih je popadalo v brezna; naposled, ko sta bila ie sto dni na poti, sta jima ostali samo še dve ovci. Kandid je rekel Kakambu: "Poglej, prijatelj, kako minljivo je bogastvo tega sveta: nič ni trajnega, samo čednost in sreča, videti spet gospodično Kunigundo." "Priznam," je rekel Kakambo; "pa saj imava ie dve ovci z več zakladov, nego jih bo imel kedaj španski kralj, in od daleč vidim mesto, ki slutim, da je Surinam v holandaki oblasti. Konec je muk, sedaj se začne najina sreča." Blizu mesta sta se namerila na zamorca, ki je ležal na tleh in je imel samo polovico obleke, to se pravi, polovico hlač iz viftnjevega platna; ta ubogi siromak je bil tudi brez leve noge in desne roke. "E, moj Bog," mu je rekel Kandid po holand-sko, "kaj dela A tukaj, prijatelj, v groznem stanju, v katerem te vidim?" "Svojega gospodarja pričakujem, gospoda Vanderdendurja, znanega kupca," je odgovoril zamorec. "Ali te je gospod Vanderdendur tako nakazil?" je rekel Kandid. "Oh, gospod," je rekel zamorec; "je že taka navada: po dvakrat na leto nam dajejo za obleko platnene hlače; kadar delamo v cukrarni in nam mlin odičipne prst, nam odsekajo roko; kdor hoče pobegniti, mu odsekajo nogo: mene je doletelo oboje: po tej ceni uživate v Evropi sladkor. In vendar mi je dejala mati, ko me je prodala na gvinejski obali za deset patagonskih tolarjev: 'Drago dete moje, hvali naše duhovnike, moli jih neprestano; srečo ti bodo naklonili; počaščen si, da smeft biti suženj našim belim gospodarjem, in s tem si prinesel srečo očetu in materi.'—Jojme, ne vem,'ali sem jima prinesel srečo, ona je meni nista; psi, opice in papige so tisočkrat manj nesrečne od nas: ho-landski duhovniki, ki so me spreobrnili, ml dopovedujejo vsako nedeljo, da smo vsi otroci Adamovi, belci in črnci. Nisem se učil rodo-slovja, a če govore ti pridigarji resnico, smo si vsi krvni bratranci: no, priznali mi boste, da s sorodniki ni mogoče strašneje ravnati." "O Pangloss," je vzkliknil Kandid, "te zavr-ženosti nisi slutili Konec je! Naposled se bom moral tvojemu optimizmu vendarle odpovedati." "Kaj je to optimizem?" Je vprašal Kakambo. "JoJ," je rekel Kandid, "to je zagrizenost, trditi, da je vse dobro, kadar ti je hudo." In pretakal je solze, ko je gledal zamorca, in z objokanimi očmi je stopil v Surinam. Najprej poizvedujeta, ali ni v luki ladje, ki bi mogla odriniti v Buenos-Ayres. Tisti, na katerega sts se obrnila, je bil baš španski kapitan, ki se je ponudil, da se i njima pošteno pogodi: zgovorili no sestanek v neki krčmi; Kandid in Kakambo sta ga,šla s svojima ovcama tja čakat. Kandid, ki je nosil srce na jeziku, je povedal Špancu'vso svojo pisano zgodbo in mu tudi razodel, da kani unesti gospodično Kunigundo. "To si l>om pa dobro premislil, da bi vaju prepeljal v Buenos-Ayres," je rekel kapitan, "obesili bi mene in vaju tudi: lepa Kunigunda je prva metresa gospoda namestnika." To je zadelo Kandida kakor strela z jasnega; dolgo je plakal; nazadnje je potegnil Kakamba \Htran. "Poglej, prijatelj." mu Je rekel, "kaj moraš narediti: po žepih imava vsak za pet do šest milijonov demantov; ti si spretnejšl od mene; pojdi v Buenos-Ayres po gospodično Kunigundo. Ako bi se namestnik krčil, mu daj milijon; če se ne vda, mu daj dva; ti nisi ubil inkvizitorja. nasproti tebi ne bodo nezaupni. Jaz si opremim drugo ladjo in te pojdem čakat v Benetke; to je svobodna država, kjer se nama ni prav nič bati niti Bulgarov niti Abarov niti Židov niti inkvizitorjev." Kakambu je bil ta modri načrt po godu; bilo mu je hudo, ločiti se od dobrega gospodarja, ki mu je postal iskren prijatelj, a veselje, da mu more koristiti, je bilo Večje od žalosti, da ga mora ostaviti. S solzami v očeh sta se objela; Kandid mu je priporočil, naj nikakor ne pozabi dobre starke. Kakambo je še tisti dan odpotoval ; bil je prav dober dečko, ta Kakambo. Kandid je ostal še nekaj čaaa v Surinamu ter čakal, da bi hotel kak drugi kapitan prepeljati v Italijo njega in ovci, ki sta mu še ostali. Najel si je slug ter si nakupil vsega, česar je potreboval za tako dolgo vožnjo; nazadnje se oglasi pri njem gospod Vanderdendur, gospodar velike ladje. "Koliko zahtevate," je vprašal tega moža, "da bi peljali naravnost v Benetke mene, moje ljudi, mojo prtljago in te-le dve ovci?" Kapitan si je izgovoril desettisoč pijastrov, Kandid se ni obotavljal. "O, o," pravi sam pri sebi prebrisani Vanderdendur, "ta tujeo odšteje kar na mah desettisoč pijastrov, ta mora biti pa bogat, ta!" Trenutek pozneje se je vrnil ter izjavil, da ne more odriniti za izpod dvajsettisoč. "Dobro, dobite jih," Je rekel Kandid. "Ej, ej," si je dejal kupec potihem, "ta človek da dvajsettisoč pijastrov tako izlahka kako desettisoč." Se enkrat se je vrnil in rekel, da ga ne more peljati v Benetke za izpod tri-desettisoč pijastrov. "Dam vam jih tridesettisoč," je odgovoril Kandid. "O, o," si je mislil zopet holandski kupec, "tridesettisoč pijastrov je temu človeku nič, brez dvoma mu nosita ovci neizmerne zaklade; sedaj ne navijajmo več, dajmo si najprej izplačati teh tridesettisoč pijastrov, no, potem bomo pa že videli." Kandid je prodal dva drobna demanta, katerih manjši je bil več vreden nego vsota, ki jo je zahteval kupec: izplačal ga je naprej. Ovci sta bili še na ladji; Kandid se Je peljal za njima v majhnem čolnu, da bi se v luki vkrcal; kapitan izrabi ugodni trenutek, razpne jadra in odriae; veter ga podpira; Kandid, ves osupel in trd, ga izgubi kmalu iz oči. "JoJ," Je vzdihnil, "zopet ukana, vredna starega sveta!" Vrne se na obalo, zatopljen v žalost; saj je pa tudi izgubil bogastvo, s katerim bi osrečil dvajset vladarjev. Napoti se k holandskemu sodniku ; in ker je bil nekoliko razburjen, potrka trdo na vrata; vstopi, razloži svojo zgodbo in kriči malo glasneje, nego se spodobi. Sodnik mu naloži najprej za hrup, ki ga je uganjal, desettisoč pijastrov; potem ga potrpežljivo posluša, mu obljubi, da bo njegovo zadevo preiskoval, brž ko bo kupec nazaj, in si da izplačati še desettisoč pijastrov za avdijenco. To početje jt spravilo Kandida v skrajni obup: resda je prebil tisočkrat hujše nesreče; a hladnokrvnost holandskega sodnika in kupca, ki sta ga tako na lepem okrala, ga je raz-kačila, da se je pogreznil v črno melanholijo} človeška zloba v vsej ostudnosti mu je plavala pred dušnimi očmi; obhajale so ga samo žalostne misli. Naposled najde francosko ladjo, pripravljeno za odhod v Bordeaux, in ker mu ni bilo treba več vkrcavati ovac, otovorjenih z de-manti, si je najel za primerno ceno kabino, po mestu pa je dal razglasiti, da plača poštenemu možu, ki bi hotel i njim popotovatl, vožnjo, hrano In mu da še dvatisoč pijastrov povrhu s pogojem, da je ta mož s svojim položajem najne-zadovoljnejši in v svoji deželi naj nesrečneži. Za to ugodnost se jih je prišlo poganjat toliko, da jih ne bi spravil na celo brodovje. Kandid je hotel izbirati med naj spodobne j širni in je izločil nekako dvajset mož, ki so se mu zdeli še dovolj druiabni In so vsi trdili, da zaslužijo prednost: zbral jih je v svoji gostilnici ter jim dal večerjo in vsak je moral priseči, da bo pripovedoval svojo igodbo resnično, sam pa je obljubil, da si bo Izvolil tistega, ki je najbolj obžalovanja vreden in s svojim položajem po vsej pravici naj nezadovol j ne j i i, drugim pa da bo dal nekoliko odškodnine. (Dalj« prihodnjič.) . Htephen l*arock: M oz z milijardo Meni ni v mladosti nihče pomagal. Bil sem enostavno in strogo v igo jen — vzemite katero teh cigsr. vsaka me stane 70 centov. Sol* mi v praktičnem pogledu ni prav nič koristila. Resnično: ko sem tolo zapustil, ni-»em znal niti brati, vsaj ne gladko brati, ftele odkar sem se posvetil trgovini, sem se naučil pi. sati svojo materinščino in jo pravilno uporsbljati. Lahko vam pa zagotovim: dandanes ni v čevljarski industriji nikogsr, ki bi znal bolje od mene napisati pismo. Vse. ksr znam. sem si sam vtepe! v glavo. Z ulomki še danes ne znam računati, pa tudi ne uvidim. čemu je to človeku potrebno^ In zemljepisja se sploh nikoli nisem učil rasen onega. Iti sem si ga sam sestavil, po svojih poslovnih knjigah. Sodim, da človeku ni treba kaj dosti več-vedeti. Moj sin Je zdaj na hard-varski univerzi, njegova mati J« to na vsak način želela. No, doslej fte nisem opazil, da se je tam kaj prida naučil. Prav gotovo ne tistega, kar bi mu utegnilo v trgovini koristiti. Pravijo, da se fantje po zavodih naučijo enačaj-nosti in lepih manir. Po moji sodbi/se lahko tega sam naučM v trgovskem življenju — ali je vino pitno? Ce ne. mi kar odkrito poveljte, pa bom nadrl natakarja. da bo pisano gledal. Saj človek vendar polteno plača. Ka- pljica, ki jo srkate, me stane 4.60 dolarja steklenica. Pravkar sem vam ftele zače pripovedovati o začetku svoje ka riere. Preizkusil sem dobro in slabo in to je bilo popolnoma v redu. Ko sem — ftestnajetletnlk — prišel v New York. sem Imel natančno osemdeset centov v žepu. živel sem od tega skoraj vee teden in sem se gnal naokrog, da bi našel kakšno zaposlitev. Takrat sem jedel juho za 4 in pečenko s krompirjem za 8 centov. Bilo Je več kakor sem mogel popraviti, diftalo pa mi je bolj kakor karkoli, kar človek dandanes lahko dobi v tem prekletem klubu. Tista gostilnka je bila nekje na šesti aveniji. Zdaj se Um neksko ne sposnsm več. Da, torej približno šesti dan M. W. Clement (levo), predsednik Pennsylvanske železnice, in 6. M. Harrinon, načelnik eksekutivnega odbora železniških bratovščin. '_•____ sem bil nameščen. V neki tovarni čevljev. V strojnem oddeHcu. Stavim, da nimate pojma o izdelovanju čevljev, ali ni res tako? To je težavna reč. Že takrat smo potrebovali 35 strojev, da smo pošteno napravili čevelj, danes jih potrebujemo celo 54. Nikdar prej nisem videl takšnih strojev. Toda preddelavec me je enostavno postavil ob stroj in je rekel: "Videti si precej močan, bom pa poskusil s teboj!" Tako sem začel. O ničemer nisem imel pojma, toda izpočetka sem delal čisto dobro. Prejemal sem za začetek štiri dolarje na teden, po dveh mesecih so mi povišali na štiri dolarje petindvajset. Ko sem delal približno tri mesece, stopim nekoč k predstojniku mojega nadstropja in ga vprašam: "Recite mi vendar, gospod Jones, aH ne bi radi na teden prihranili deset dolarjev?" — "Da, seveda, le kako?" mq vpraša. "To je čisto enostavno," odvrnem. "Ob stroju, kjer delam, sem natančno opazoval, kako dela preddelavec. Popolnoma poznam njegovo delo. Odpustite ga in jaz prevzamem njegovo delo za polovico mezde, ki jo plačujete njemu." — "Mar res znate?" me vpraša. ."Seveda, kar vrzite ga iz tovarne in poizkusite z menoj!"— "Vaši tiazori so mi všeč, &dite je mi iz pravega lesa rezljani." —f Vrgel je torej pred-delavca na cesto in jaz sem prevzel njegovo delo. Vzdržal sem. Izpočetka je bilo težavno. Toda delal sem po dvanajst ur dnevno, ponoči pa sem še prebiral knjigo o tovarniških strojih. Ko sem prebil približno leto dni pri tem delu, sem stopil k delovnemu nadzorniku spodaj in ga vprašal: "Ali ne bi radi na me- prihranili sto dolarjev izdatkov tule v gornjem nadstropju ?" — Kako pa naj to storim? V-o-s tale m: "Sedite vendar!" je rekel. "No, odpustite gospoda,Jo-nesa, pa namestite mene kot od-delnega predstojnika, opravljal bom svoje delo in prevzamem še njegovo za sto dolarjev manj, kakor mu zdaj plačujete." — Stopil je v ravnateljsko pisarno in sem čul, kako je govoril z gospodom Evansom, vodilnim ravnateljem. 'Ta mladi mož ima značaj," .sem ga čul govoriti. Potem je prišel spet iz pisarne. — "No da, bomo pač poskusili z vami. Veste, kolikor je v naši moči, radi pomagamo svojim nameščencem. In vi ste fant od fare, takšnega potrebujemo!" — Jones je torej bil naslednji dan odpuščen in jaz sem prevzel njegovo službo. To je bila Čisto lahka reč. Ni vredno besede. Ce zna človek prav začeti, je v poslovnem življenju vse tem lažje, čim više se povzpneš. V tej službi sem vzdržal dve leti in sem prihranil vse svoje prejemke, iz vzemši petindvajset dolarjev na mesec, ki **m jih potreboval za golo življenje. Nikoli nisem niti centa po nepotrebnem izdal. En krat samkmt sem si ogledal Ir vinovo ' Macbeth" za petindvajset centov In nekoč sem tudi gledal s galerija, kako je mlad moški igral na gosli. Tods ne verjamem. da bi ftlove* lahko kaj prida profitiral v gledališču — po moji sodbi t« ni koristi. In ko je spet minilo nekaj časa, stopim lepega dne h gospodu ravnatelju fgftnsu in mu rečem: "Gospo«Evans. Jaz sem sa to. da odpoveste goap. Thom-sonu. generalnemu nadaomiku." — "Zakaj? Kaj je pa napravilr "Ničesar." odvrnem. 'Toda jaz lahko prevtfcmem njegovo službo s mojo vred, in vi mi da te pla- čo,. ki jo on prejema, tako prihranite denar, ki ga zdaj plačujete meni." — "To je čisto pametno", je odvrnil. — Vodstvo tovarne je torej odpustilo Thomsona in jaz sem nastopil njegovo službo. Zdaj se je pričel moj vzpon. Kajti zdaj sem lahko nadzoroval prodajo in sem lahko dohodke držal visoko ali nizko, po mili volji. Vzemimo, da nimate pojma o stroških in takšnih rečeh. Cesa takega vendar na univerzah nikomur ne vlijejo v glavo! Toda če bi vi imeli trohico pojma o tem in pa o dividendah, bi pač vedeli, da lahko odločen, značajen in trgovsko spreten mož kot generalni nadzornik naredi z bilanco kar le hoče, posebno kar se tiče previ-škov. Delničarji morajo vzeti, kar pač je, in morajo biti s tem zadovoljni. Oni namreč ne morejo vodilnega človeka kar takole vreči na cesto, ko ima vendar vse v svojih rokah. Saj se vendar bojijo, da bo šla vsa ropotija narazen. Vi bi radi vedeli, zakaj sem vse tako delal? Takoj vam povem. Polagoma mi je bilo vedno bolj jasno, da je podjetje tako veliko, da so gospod Evans, vodilni ravnatelj, in večina delničarjev izgubili zveze s podrobnostmi, izkratka, da ne gredo več vštric s podjetjem. V trgovini s čevlji je namreč cela kopica podrobnosti. To ni tako, kpkor pri navadnih predmetih, vse skupaj je bolj zamotano. In tako mi je padlo v glavo, da tistega ravnatelja Evansa in še cel kup drugih postavim pod kap. Stopim torej lepega večera k staremu Gugenbaumu, predsedniku naše družbe, imel je vik) v predmestju. Ta mož ni bil samo predsednik naše družbe, marveč je tičal še v celi kopi drugih podjetij in je bilo res težko priti k njemu. Nikogar ni pustil k sebi4 če o njem ni vnaprej vedel, kaj mu bo povedal. No, jaz sem se tistega večera enostavno napotil v vilo in so me pustili k njemu. Govoril sem najprej z njegovo hčerko in sem ji rekel, da moram s starim na vsak način govoriti. Zatrdil sem ji, da je reč tako nujna, da se me nikakor ni upala zavrniti. Veste, to mi je pa dano, da znam z ženskami tako govoriti, da nobena ne zna reči "ne". Potem sem razložil staremu Gugenbaumu, kaj lahko napravimo z delnicami. "Naredim lahko tako, da bo dividenda enaka ničli in nihče ne bo vedel, zakaj. Potem lahko cele kupe delnic pokupite po poljubni ceni. Po dveh letih pa lahko spet dvignem dividendo na petnajst ali celo na dvajset odstotkov." — "Kaj pa vi, kaj bo pa z vami?" me je vprašal stari gospod in me prodorno pogledal. Dedec je imel fino trgovsko glavo, vsaj takrat. Razložil sem mu torej, kaj bo z menoj. "Zelo lepo," Je rekel, "vse v redu. Kar lepo začnite, toda pismeno ne dobite niti vrstice od mene." — "To tudi ni potrebno, gospod Gugenbaum." sem odvrnil, kajti vi ste prav tak gentle-man kakor jaz in to mi zadostuje." — Ko sem se poslovil, me je spremila njegova hčerka do vrat. Stavim, da se je zelo bala,| ker me je bila pustila v vilo, toda zagotovil sem, da je storila popolnoma prav. Pozneje, kadarkoli sem še hotel govoriti s starim gospodom, sem zmeraj vprašal po hčerki, ona je že poskrbela, da je šlo gladko. Vprašate, če sem vse druge spravil iz družbe? I, seveda, kako pa, to je bil lahek posel, šlo je brez težav. Stari gospod je zadal vsej veletrgovini z usnjem krepak sunek in jaz sem povzročil stavko. Potisnil sem dividendo na polovico nizdol in v teku enega leta sem glavne delničarje tako izpameto-val, da so zapustili družbo. Seveda jim je večina manjših delničarjev brž sledila. To je vedno tako. Stari Gugenbaum je kupil cenene delnice, polovico sem jih dobil jaz. Tako sem dospel tja, kjer me zdaj vidite. Nadziram celotno industrijo v dveh državah in zadnje čase celo več kakor to, ker smo prevzeli tudi združene strojarne, tako da celota tvori dejansko velik koncem. Gugenbaum? Ce sem tudi te- PETEK, 18, Mnv„Mm sa izrinil ? Ne, veste, to p« lo Pfrehno. Veste, rad 'L hajal v njegovo vilo, 0 v^ ti sem se pogovoril , veste naposled sem govo hčerko. Tako vidiT prav vzame, ni bilo potreb. b> »zrinil še starega 1 Stanuje pri nas in se j/pJ kakor zemlja. Dejansko * vse zanj. Seveda je meni in Ji ženi vse zapisal. Ona smisla za to - veste, J€ skromna in zgolj za miMi ~ in tako z vsem £ gam sam. Ce dobi stari « kakžne denarje, seveda vi pada nam skupno. Saj gjrc ne bo več dolgo zemlje tlači herni dan opažam, kako slabša. Vprašate, če se bo moj« svetil trgovini? Verjemit bi to rad videl, toda zdi « da ne nagiba k temu, prev po materi, ali pa je morda nje temu krivo. Ne verjame« bi univerza zbudila talente trgovino — kaj pa vi praviti se sin te, se AH sts naročeni na an< 'ProavetoT' Podpirajte sv0J dnei jusbsrs • Poleg tega, da sta ne manj za nakup ii manj za uporabo -vam avtomatičen plin ski štedilnik prihran ure kuhinjskega-deli Novi plinski stedil niki imajo avtomati no kontrolo za vroči« v peči, katera odprav "čuvanje peči" — drt peč v pravi tempera turi, kot jo zahtevi vaš recepis—za pripravo vsake v peči kuhane jedi—per fektno. Novi brzopražilci pečejo meso mehkejše—več sod nosti v krajšem času. In novi vrhni gorilci se avtomatični prižigajo—samo, da obrnete zaklopko in dajo vam trenotm redno gorkoto ko jo želite! Sami se prepričajte, koliko udobnejše se kuha z avtom* tično plinsko pečjo. Našli boste krasne nove modele, ki bo do odgovarjali vašim potrebam in vaši denarnici. Ogleju si to popolno vrsto novih plinskih štedilnikov v najbližnjen Peoples Gas uradu. MOOMN COOMtT.. CONSTAMT HOT WAT* . . I4UNT MHHOMATtON OAt Hi A TINO AND COKh COMPANY THE P F O P L E NAROČITE $1 DNEVNIK PROSVETO Po sklep« 11. redao kaavendje m lahko šaro« >• priitoj« edea. dva, tri. štiri oli pot Haaov Is eae šraHM k aiaL List Proaveta staao ss vso enake, so Baae oll boHom H J •m letno norotnlno. Ksr po tkal le plotojo pri aaeemMj« »'j"" tednik. oo jha «o prišteje k nareMnL Torej oedaJ oi nr**, • |o Ust predrag so Claao SJf JU. Ust Proaveta Jo gotovo lo v vsaki draitai nekdo, ki M rod atol Hat vaak daa. "" |o Uot gotovo Mota Proovota Je: Zo Zdrnl. drlavo ta 1 tednik lo...... t tednika la..... t tednike la..... 4 toflHte ki« • o o • tednikov la.... Zo Cleere lo CMcafo »• -"J 1 tednik la..............JJ | tednika la.............JJ t tednik* oi.............J5 1JM 4 Urfalka ta............. rti | Utf«ik*T ta............ Za Evropo 1«.............. U kopo*, prilottt* potreba« eaato lapolalta __________ ^ ____ _____ _ :>rd«r r p*mm k V^roHu Proorato. Hat, M Jo Po)ooallo;--VMl«j kakor kltro kateri tak llaao* pf«'^ ^ m 8NPJ, ali «o so protoli pto4 od drofiao ta ko sokkml ••• Udnik, bodo aioral ttati ilaa ta dotidao draitao, Id )• ^ aa.-očoaa na dnevnik Proevefte. to takoj aaiaaniU ■prt™" ^ ta obenem doplačati dotttao vsoto Itata Provveta. AkoUf" tedaj more opravnlitvo snilatl datum sa to veo»o i»orow«^__ PROSVKTA. BWPJ. MS7 8* UwadeU Av*. C*«** Priloieno peftiljeai oorefata. so Itat Pteovete v^ • -...... .__ft. srofc" ......... ibm...... ......•*..•••••••. Haalee ..............•••••.•••••••••••••••**••••** Ustavite tednik to m pripIHte k bmJJ aaretotol om|o drofttaei .. (t šre*M *....... ••••••••»••••«»••«»•««•••••••••| M ft. dr«*" ......... s#..»...»......................>. . Ci dr«*" *........ ""•eee*eeeeeeeoe«eeee* o«eeeeoee#eee#/» •• • • g> . (t dr«*" *...... _ ^ ........ Horte ...........»............•••'' .....................