Najveiji tlorentki dnevnil^l ▼ Združenih drŽavah VaUa za w leto ... $6.00 i Za pol leta $3.00 Za New YoHc celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto GLAS NARODA TKLETON: CHJ5L8EA 8878 NO. 293. — ŠTEV. 293~ List slovenskih.delavcev v Ameriki. n i ■ i The largest Slovenian Daily in the United States. Itwinri every day except Sundays and legal Holidays* 75,000 Readers. Satsred m Saoond Glass WUtU*. September 21, 1003, at the Post Office st New York, N. T., nnder Act of Congrees of March S, 1879 NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 14. 1929. — SOBOTA, 14. DECEMBRA 1929. TELE7C9: 0HKL8X4 8873 VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII. SEDEMDESET ARETIRANIH V PREMOGARSKI STAVKI ŠTRAJKAR, KI HOČE ORGANIZIRATI SVOJE TOVARIŠE, JE 0BD0LŽEN "NESPODOBNEGA OBNAŠANJA" Pomožni šerifi so ustavili pikete, ki so dospeli v No-komis. — Miličarji so zastražili tri rove. — Nova unija pridobiva na moči v Belleville, 111. — Med aretiranimi je tudi šestnajst žensk. V ZADNJEM 5 CENTOV ZA $1 TRENUTKU ! JE POVRAČILO JE BIL REŠEN! LAHKOVERNIM MIR V AUBURN KAZNILNICI Obsojenec je bil že pripravljen na smrt, toda governer je v zadnjem trenutku odgodil izvršitev smrtne obsodbe. TAYLORVILLE, 111., 13. decembra. — National Mine Workers unija postaja z vsakim dnem bolj inočna, dasi oblasti na vse mogoče načine nasprotujejo njenim organizatorjem. Dosedaj so premogarji po teh krajih pripadali United Mine Workers, toda organizacija ni bila kos svoji nalogi. Več ji je bilo na tem ležeče, da ustreže gospodarjem kot pa delavccm. Nova organizacija je jako radikalna. Zahteva minimalno tedensko plačo $35 dolarjev, sedemurni delovnik ter petdnevni delovni teden. Majnarji zapuščajo v velikih množinah United M ine Workers unijo ter se pridružujejo novi organizaciji. V Nokomis je včeraj dospelo tristo članov nove unije, da organizirajo premogarje, ki so zaposleni i v rovu stv. 10 Illinois-Indiana Coal Co. Ko so dospeli tja, jih je obkolila velika množica pomožnih šerifov, ki so imeli na razpolago zaporna povelja. Brez posebnega vzroka so jih sedemdeset aretirali. Med aretiranimi je tudi šestnajst žensk. Pred sodiščem se bodo morali zagovarjati za-stran "nespodobnega obnašanja". 1 Tri rove so zastražili miličarji. Ko se je to zgodilo, je zapustilo delo tisoč članov United Mine Work ers, češ, da nočejo delati pod vojaško zaščito. BELLEVILLE. 111., I 3. decembra. — Strajk, ki ga je proglasila National Mine Workers Union, se širi z bliskovito naglico. V enem samem dnevu je dobila nova unija štiristo članov. Delavci pri Lumaghi Coal Co., so zaštrajkali. 200.000 MEHIKANCEV OBIŠČE VSAKO LETO GUADELUPE MEXICO CITY, Mehika. 13. dec. Nekako dvesto tisoč ljudi se je zbralo danes v Villa Ouadelupe, da po-časte "našo O os po iz Guadelupe" ki je patronica republike. Prvikrat izza pročetka triletnega spora med cerkvijo in državo so imeli duhovniki dovoljenje, da opravijo službe ▼ tem svetišču. KARDINAL GASPARRI NEBO ODSTOPIL RIM. Italija, 13. decembra. — Iz Vatikana poročajo, da kardinal Ga-sparrt ne bo odstonil kot papeški državni tajnik. KAROL SE BO NAJBRŽ VRNIL BUKAREŠTA. Romunska, 12. de--^embra. — List Curental poroča, da je vlada dovolila povratek prejšnjega kronprinca Karola pod pogojem. da se ne bo mešal v politiko n da bo živel kot privaten državljan. Ministrski predsednik Maniu je baje podpiral to rešitev zadnje din&stične krize, kljub opoziciji liberalcev. Uradnega potrdila te novice ni mogoče dobiti. Vsled tega se domneva, da je bil to poskusni balon vlade, da se iznajde ljudsko mišljenje. OSSINING, N. Y„ 13. decembra. Frederick Wilhelm Edel je še živ, čeprav je mislil, da bo danes že mrtev. Včeraj je newyorski governer Franklyn Roosevelt odgodil izvršitev smrtne kazni. To odgodenje se je završilo petdeset minut prej, predno bi ga morali odvesti na električni stol. To je bil po trinajstih letih prvi slični slučaj v državi New York. Edel je bil izgubil vsako upanje ter se je pripravil na smrt. Za svojo zadnjo večerjo je naročil pečeno kokos, jetra, kavo in pa j. Glavo so mu že obrili in prerezali hlačnico, kamor bi mu pritrdili elektrodo. V njegovi celici je bil Rev. An- ( ton Peterson, ki ga je pripravljal na smrt. Oba sta č&kala. kdaj bo ; udarila enajsta ura, ko bo treba j oditi Edelu na poslednjo pot. Edel je bil spoznan krivim, da je pobil s kladivom Emo Harrington ter izropal njeno stnovanje na za-padni 190, cesti v New Yorku. Duhovniku je pripovedoval: — Nedložen sem, toda to mi nič ne koristi. Z mojim truplom naj store kar hočejo. Nobenega sorodnika nimam. Koliko je ura? — Deset, — je odvrnil duhovnik. Celici so se bližali koraki. — Pome prihajajo, kaj ne? — je vzdrgetal jetnik. V celico je pogledal paznik in rekel: — Governer je telefoniral iz New Yorka ter odgodil izvršitev smrtne kazni do 30. decembra. Edel je padel na kolena in vzkliknil: — O, moj Bog, moj Bog! Hvala Ti, hvala Ti! Oslinil si je ustnice ter rekel duhovniku: — Moliva! ITALIJA LOVI MORILCA FAENZA, Italija, 13. decembra. Riccardo Domati-ja, katerega opisuje policija kot komunista, so aretirali včeraj popoldne na temelju obtožbe, da je umoril Bruna Salva- Ljudje, ki so nosili ''hranit" svoje težko prislu-žene novce v Clarkovo banko v New Yorku, bodo dobili od vsakega dolarja. le pet centov nazaj. Poleti je falirala v New Yorku velika privatna banka Clark Brothers, ki je obljubljala nalaga-teljem velike obresti, nazadnje pa ni mogla izplačati niti obresti niti kapitala. Oblasti so banko zaprle. Glavni krivec je bil poslan v Atlanta jet-nišnico, kjer je umrl par mesecev pozneje. Ljudje, ki so naložili denar v Clarkovo banko, bodo lahko veseii če bodo dobili že vsaj pet centov za vsak naloženi dolar. To je objavil John L. Lietke, u-pravitelj konkurzne mase. Izjavil je, da je bila banka celo na slao-šem stališču kot se je sprva domnevalo. — Kamorkoli se oornemo v tej zadevi, naletimo na nove težkoče, — je rekel Lietke. — Svojo službo opravljam že triintrideset let, pa nisem še nikdar videl tkega slučaja in zmede. Ko je pojasnil, da bodo dobili vlagatelji že vsaj pet centov od vsakega dolarja, je dostavil: — Vse obveznice, ki jih je imela Clarkova banka so podvržene oderuškim obrestim in vsledtega je skrajno težko najti pot iz tega težavnega položaja. SOVJETSKI POSLANIK V LONDONU LONDON, Anglija, 13. decembra. Sovjetski poslanik. Grigorij Sokol-nikov, je dospel včeraj semkaj ter lepo molčal glede angleško-sovjet-skih odnošajev. Oficijelno ga je pozdravil neki zastopnik zunanjega urada, nakar se je odpeljal v svoj hotel, ne da bi podal kako izjavo. Namignil pa je, da bo izdal daljše ugotovilo dva ali tri dni po prvem obisku v zunanjem uradu. gisa, fašista po poklicu ter Gueri-na Bocce-ja, šestnajstletnega vajenca. Donatiju so še večkrat poprej pretipali ofcisti. Poslujoči warden Sullivan je pričel vladati 2 železno pestjo. —Pomaga mu sto državnih policistov. — Governer F. Roosevelt bo uveljavil za ta slučaj posebno sodišče. AUBURN, N. Y., 13. decembra. — Prenapolnjena in stara Aubum jet-nišnica je bila danes popolnoma mirna. Mir je bil seveda le navidezen. Kaznenci so namreč še vedno istotako ogorčeni kot so bili v sredo, ko se je završil upor, česar posledica je bilo deset mrtvih. Že od julija naprej so se bali. da se bodo kaznenci ponovno uprli,, pa tudi danes se še ne more reči. da je zagotovljen trajen mir. Včeraj so bili vsi kaznenci v svojih prostorih. Pazniki so preiskali vse celice, a našli le štiri revolverje. Iskanje se je vršilo pod vodstvom George Sullivana, odločnega nad-paznikaf. ki posluje kot warden. Pazniki zatrjujejo, da jim manjka še osem revolverjev in dokler jih ne dobe, bodo vsi kaznenci pod najstrožjo kontrolo v celicah. Sullivanu pomaga skrbeti za red sto državnih policistov. Governer Franklin D. Roosevelt je objavil, da bo sklical posebno sodišče, ki bo uvedlo proces proti voditeljem vstaje in morilcem glavnega ječarja. Državni pravdnik bo zahteval pii obravnavi, nax bodo vsi voditelji u-pora kaznovani s smrtjo. NEMŠKA KRIŽARKA KONČALA POTOVANJE ENEGA LETA WILHELMSHAFEN, Nemčija, 13. decembra. Nemška križarka "Em-den" se je danes vrnila z enoletnega potovanja po vsem s«retu. Ladijski častniki so izjavili, da je pripomoglo to križarenje več kot katerikoli druga stvar, da se uveljavi zopet prijateljske odnošaje med narodi. LIBERALCI 0P0NIRAJ0 MACD0NALDU Delavski stranki preti poraz glede vprašanja premogovne industrije. — Voditelj liberalcev, David Lloyd George, ne o-dobrava vladnega predloga. LONDON, Anglija. 13. decembra. Delavska vlada, kateri načeluje ministrski predsednik Ramsay Mac-Donald, in ki je obdržala večino v parlamentu vsled podpore liberalne stranke, je izpostavljena porazu, ker ji ne bo mogoče po svoje u-ravnati vprašanja glede premogovne industrije. David Lloyd George, voditelj liberalcev, bo predlagal, naj poslanci ne odobre tozadevnih vladnih piedlogov. Glasovanje se bo vršilo prihodnji torek. Liberalni člani parlamenta so I' sklenili, da bodo podpirali Lloyd Georga. Če bodo liberalni poslanci solidni, bo delavska vlada strmoglav I ljena, vsled česar bodo kmalu raz-j pisane nove volitvs. Tudi konservativci bodo glasova-i li proti vladnim predlogom, če bodo prepričani, da vlada ne ravn^ j pošteno z lastniki premogovnikov. Celo delavska stranka sama je j razcepljena glede tega vprašanja, I kajti nekateri člani levega krila so prepričani, da niso odredbe dosti i močne, da bi spravile industrijo popolnoma pod njihovo kontrolo. Liberalni voditelji so stavili reso-! lucijo. v kateri ugotavljajo, da so za skrčenje delovnega časa od osmih ! na sedem ur, da bi pa predloga ne ! povspesila reorganicije industrije. ! JUŽNA AFRIKA SE BO BORI ; LA PROTI IGRANJU j PRETORIA, Južna Afrika. 13. de-1 cembra. — V prihodnjem zaseda-j nju poslanske zbornice bodo vložene drastične določbe, da ustavijo vedno bolj naraščajoče igranje v Južni Afriki. Amendmenti h kaznim. ki so določene še sedaj, bodo vključevali deportacijo lastnikov igralnic in njih gostov. KITAJCI IN AMERIŠKA PR0HIBICIJA Carinski uradniki v Pei-p i n g u so prepričani, da je Amerika suha, in to njihovo stališče pov. zroča diplomatom veli« ke težkoče. PEIPING. Kitajska. 13. decembra. Ker se toliko piše in govori o ameriški prohibicijl. so tudi Kitajci začeli verovati vanjo. Verujejo pa vanjo dosti bolj trdno kot pa Ameri-kanci. Inozemski diplomati, ki se mude na Kitajskem, imajo vso pijačo carine prosto. V to svrho pa morajo imeti posebno dovoljenja. Ko je neki član ameriškega po slaništva skušal dobiti tako dovoljenje, je dobil od kitajskega urada naslednje odbvestilo: — Slišali smo, da vlada v Zdru-j ženih državah prohibicija. Čemu bo j vino ameriškemu diplomatskemu zastopniku? Kitajska ne da dovoljenja. Amerika je prohiblcijska dežela. Na domovih ameriških diplomatov je vladala več tednov suša. Če bi ne imeli dobrih prijateljev, bi morali žeje pomreti. PREDSEDNIK ŠVICARSKE REPUBLIKE BERN. Švica. 13. decembra. Finančni tajnik John Maria Musy je bil včeraj izvoljen predsednikom švicarske konfederacije. Musy je član katoliške konservativne stranke. Podpredsednikom je bil izvoljen Henry Haberlin, ju-stični tajnik in član radikalne stranke. CURT1SS ZBOLEL WASHINGTON, D. C . 13. dec. — Podpredsednik Curtiss je moral o-stati danes v postelji, ker se je močno prehladi 1. Včeraj je odšel kot običajno v Kapitol, a zdravniki so mu svetovali, naj se takoj, poda domov ter leže v posteljo. ZAVOJEVALCI JU2NEGA TEČAJA NEMŠKI PARNK V NEVARNOSTI LONDON, Anglija, 13. decembra. Nemški pomik "peping", u ima nekaj nad tri tisoč ton se nahaja v Severnem morju ter je prosil nujne pomoči. Parnik je oddaljen nekako trideset mil) od holandske obali. KARAKHAN OBISKAL TURČIJO CARIGRAD, Turčija, 13. decembra. — Z velikim pompom so sprejeli tukaj M. Karakhana. načelnika ruskega zunanjega urada, ki je prišel semkaj na poti v Angoro kjer pripravijao velikanski sprejem. Karakhan ni hotel pojasniti namena svojega obiska, a tukaj napovedujejo da bo obnovljena rusko-turška prijateljska pogodba. tn ADVERTISE ' GLAS NARODA" Slika nam kaše drznega ameriškega letalca in raziskovalca commander ja Richarda E. Byrda, ki je s svojimi tremi spremljevalci dne 29. novembra poletel nad Južni tečaj. DENARNA NAKAZILA ZA VA&E RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZVRŠUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: v Jugoslavijo v Italijo Din 500 " 1,000 * 2,500 " 5,000 » 10,000 S 9.30 S 18.40 S 45.75 S 90-50 $180.00 Lir 100 200 300 . 500 . 1000 S 5.75 S 11.30 $ 16.?0 S 27.40 5 54.25 Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami sporazumete glede načina nakazila. Izpmčila po pošti so redno izvršena v dveh do treh tednih. I NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c, SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Barclay 0380 AS If A IOD#* NEW YORK, SA^lJBpAY, DEC EM BER 14, 1929 UKQm SLOVEN* w fa U 3 4. Owned and Published by SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) President Loula Benedlfc. Frank Place of business of the corporation and addresses of above officers: 11« W. 18th Street, - Borough of ManhaUn, New York City, pi. Y ' M O L A 8 NAB OD A " (Voice at the People) Issued lfrery Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanada *.....,...................A«-00 Za pol lata ________________________$3.00 Za četrt leta .............................$1.50 Za New York Za pol leta ... Za inozemstvo sa celo leto____£7jQ0 Za pol leta ..............................,$3.50 celo leto____$7.00 --------------------$3£0 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan lzvzemšl nedeU ta praznikov. Dopisi brez' podpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli potil jati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hilrejfc najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. ISth Street, New Yofk, N. Y. Telephone: Chelsea S878 IZPREMEMBE AVSTRIJSKE USTAVE (>!> Novem letu stopi v Avstriji v veljavo nova ustava, katero je vlada zvezne republike bistveno i z pre menila. Dosedaj je imel parlament vso moč. Parlament je volil predsednika in ministre. Imel je v rokah vso oblast ter je bil vsied svoje lastne notranje razdrapanosti obsojen v prekletstvo. V bodoče bo resnični vladar Avstrije izvršilni uradnik, ki bo imel veejo polno moe kot jo ima ameriški predsednik. Posedaj je bil avstrijski zvezni predsednik slamnata figura, ki ga je izvolila zvezna skupščina. Vbodoče bo pa izvoljen pri narodnih volitvah ter bo •jjezova moč temelila direktno v narodu. Zvezni predsednik bo imenoval in odpuščal ministre, določal bo politiko, katero imajo ministri zasledovati in bo tudi vrhovni gospodar nad armado. Z eno besedo, zvezni predsednik bo res določal usodo avstrijskega naroda. V slučaju, da bi parlament odpovedal, zamore vladati potom dekretov. Paragraf št v. 14, ki je igral v stari Avstriji tako va£-110 vlogo, bo zopet dobil svojo veljavo. Avstrijska republika preživlja izza svoje ustanovitve jako težke čase. Parlamentarni sistem so jr popolnoma izjalovil. Vse to je prispevalo k temu. da se je polnanioe p red sednika p< »veča 1 a. To je bila obratna točka v življenju avstrijske republike« ft Zvezni kaneler ima največ zaslug za izpremembo zvezne ustave. Kar so pred dobrim letom smatrali še vsi za nemogoče, se j«' zgodilo. Avstrija je bila razdeljena v dva nasprotna tabora — med naeijonaliste in soeijaliste. Zdelo se je, da je med tema strankama nepremostljiv prepad, toda Seliober ga je premostil. Se pred kratkim je bilo dosti govora o fašistični diktaturi, o pohodu proti Dunaju, kakršnega je bil v^j-izoril Mussolini proti Kimu, zdaj je pa zavladal popoln mir. Schober upa, da bo na ta način dobila dežela tudi v inozenistvir več ugleda in več kredita. Obojega potrebuje v veliki meri. Poleg tega pa tudi vedno bolj narašča gibanje za gospodarsko zbližanje med Avstrijo in Nemčijo. Na politično priklopitev zaenkrat seveda še ni misliti. Proti temu so zavezniki, pa tudi mala aiitanta. m Za Olajšanje Vaših Božičnih Nakupov TRI ELEKTRIČNE PRIPRAVE Vse tri za $19.85, če plačate naenkrat. Na obroke—$2.85 vnaprej, po $3.00 mesečno tekom šest mesecev z vašim računom za elektriko. (Cc bi jih kupili posamezno,, bi stale $22.85) Universal Waffle Iron, Percolator in Toaster v JkrasxU jnikelna^ti izdelavi. Če jih darujete posebej ali skupno, je nenavaden dar. Vfi tri i Naprodaj v vseh naših izložbah The New York Edison Company Brooklyn Edison Company, Inc. The United Electric Light and New York and Queens Electric Power Company Light and Power Company The Yonkers Electric Light and Power Company MOŽ. H JE IGRAL NA GOSLI Z NOGAMI I Peter Zgaga Star okrajska porota. ZAKOPANI PREMOGAR REŠEN CROSBY, Minn., 13. decembra. Gus Snyder, ki je bil zakopan več ko 48 ur, je bil rešen danes. Zdravniki so izjavili, da ni njegovo stanje resno. Fodsulo ga je v torek, od takrat naprej so si njegovi tovariši prizadevali dobaviti mu tobaka, hrane in več drugih potrebnih stvari skozi odprtino, katero so izkopali do njega. GUSARJI NAPADLI MORSKO KOPALIŠČE. AVSTRALSKI PRIDELEK PŠENICE SYDNTV, Avstralija. 13. dec. — Vladni statistiki so danes objavili cenitve glede pričakovane pienične letine za leto 1830. Ta pridelek bo najbrž znašal nekako sto in dvanajst milijonov bušijev. —, '»i - NaroČite se a* -Glas Nmd*" — ▼ Zdru- Na Filipinskih otokih se ie zadnji čas razvilo gusarstvo do vane-mirjajočega obsega kljub čuječno-sti ameriških torpedovk, ki neprestano patrulirajo po vodah tega razčlenjenega otočja. Morskega raz-bojništva se je lotilo pleme Morp-zerv na severnem delu Luzona. Smelost teh gusarjev dosega že nevr-jetno stopnjo. Pred kratkim Je kakih 80 gusarjev napadlo vfeliko jadrnico "Puris&ima Concepcion" in jo popolnoma oropalo. Morozi so pripluli do jadrnice na štirinajstih ^ malih čolnih in se z opičjo spretnostjo popell na krov ladje. Kmalu i' po tem razbojjaištvu je tolpa Mo-rozov napadla morsko kopališče Tlnglen, kjer se shaja na letovišču odlični svet glavnega filipinskega mesta Manile. Oplenila je vse hotele in vile ter izginila tako nepričakovano, kakor se je bila pojavila. Ameriške torpedoVke so odplu-le če« pcur ur na zasledovanje, toda vse njih prizadevanje je ostalo brezuspešno. Novo mesto, 27. nov. O zločinu, ki je zahteval ravno pred dvema mesecema smrt priljubljenega posestnika Antona Debevca, daleč po Dclenskem znanega pod imenom Bancerle, razpravlja današnja porota. Obtožena sta 33. letni posestnik Jože Seiko in 20-let-ni posestniški sin Franc Regina, oba iz Čužne vasi, da sta v skupnem sovražnem namenu s koli tolkla in z noži suvala Antona Debevca, ki je na posledicah zadoboljenih ran umrl. Dne 27. septembra je šel Anton Debevc, posestnik iz Cužne vasi št. 3 z doma v 20 minut oddaljeno zidanico. V družbi je bila tudi njegova postrežnica in sorodnica Marija Velše. Debevc je v zidanici pripravljal posodo za trgatev grozdja pozno v noč in se je šele okror; 22. vračal s svojo postrežnico proti domu. Ko sta prišla nekako do polovice pota, je priletel iz vinograda nad cesto Debevcu pred nogo dcgel kamen, naftar ze je De-beve ustavil in vprašal, kdo meče kamenje in zakaj ne da miru. V od-odgover pa je priletel še en kamen in padel tik pred Vclšetovo. Debevc jc nato velel Velšetovi, naj gre domov. sam pa se je ustavil, da bi videl, kdo meče kamenje. Ker pa ni nikogar opazil, je nadaljeval pot preii domu. Kakih 70 korakov od mesta, kjer je priletel kamen, sta naenkrat napadla Debevca dva moška, ga tepla s koli in suvala z noži ter ga poškodovala, tako da se e Debevc 130 korakov dalje zgrudil na tla in umrl. Seiko Rozalijo iz Čužne vasi, ki je spala v bližnji zidanici ,je prebudilo močno pokanje in zdihova-nje. ki je za čas prenehalo, pa se zopet ponovilo. Slišal se je tudi De-bevčev glas: "Zakaj me bosta ubila?" Nato pa je vse utihnilo, le zdelo se je. kakor da bi se Debevc plazil naprej po vseh štrih. Drugo jutro je našla Seiko Roeali-ja, ko-je šla po drva, Debevca mrtvega, sedečega na zemlji in s hrbtom nfcslonjega na' debel hrastov hlod. Bi! je gologlav, glavo je imel sklonjeno na prsa, noge pa skrče-ne. rfa .glavi, na desnim ušesom je imel krvavo rano in desno tiho v gornjem delu preklano. Na travniku pred hišo Jožeta flelka na kraju napada nazaj proti Jerengi pa feo našli čepico pokojnega Debevca, okrog katere so bile v zemlji 3 za -seke, zadane t ostrim orodjem. • Pokojni Debevc ni imel sovražnikov, užival je v vasi in daleč naokoli veliko spoštovanje. Selkova žena je bila prva, ki je osumite svojega moža. Seiko je namreč sovražil Debevca, ker je imel ta nekdaj znanpe z njegovo seno. Seiko je že pr^j grozil, da bo Debevca napadel. Končno sta ^ba obdolženca priznala svoj zločin. Najprej sta Debevca tolkla s koli in ko sta ga pobila na tla, sta odšla. Pozneje sta se vrnila in Debevca ponovno obdelovala z noži. DrugI napad ata prvotno tajila, po zdravnikovem mnenju pa je gotovo, da sta mu prizadela smrtne poškodbe tudi z nožem. Oba obtoženca sta priznala dejanje v toliko, da sta hotela oškodovati pokojnika, nista pa imela namena ubiti ga. Ker sta izvedenca izjavila, da je nastopila smrt zaradi šoka, je bilo porotnikom poleg vprašanja na uboj stavljeno še vprašanje glede lahke telesne poškodbe. Porotniki pa so prvo vprašanje z 8 glasovi potrdili, nakar sta bila oba obtoženca zaradi uboja obsojena vsak na eno leto težke ječe. Senat so tvorili: predsednik sod. svet. Luzner, votanta viš. sod. Rezina in sod. svet. Hočevar. MARJANA JE UMRLA V Creusotu. znanem središču francoskih livarn, se je na tržne dni cesto pojavila stara sključena beračica Marie. Redno se j a ustavila. če je srečala katerokoli lepo, mlado dekle in vzdihnila: — No, če Ie pomislim, da sem bil jaz nekoč prva krasctica na Francoskem.... I a sedanja dekleta se pač z menoj ne morejo primerjati! — Ljudje so se ji smejali. A stari domačini so sočutno prikimovali glavo in pcjasnjevali: "Saj ima prav. Nekoč so jo naslikali kot Marjano, utelešeno Francijo!" Pred dolgimi leti je srečal grafik Roty v vasici Cantle bosonogo kmečko dekle z Obtožnico je zastopal prvi državni razPUščenimi lasmi. Bila je tako le- pravdnik Barič. zagovornik pa jc bil dr. Tuma iz Ljubljane. NAJVIŠJA MODROST Profesor Einstein pc bil na obisku v Parizu, kjer so mu podelili častni doktorat no Scrbonni. Rad jc sprejel poročevalce dnevnih lisfev, a jih tudi razočaral. Pravijo, da so Einsteinovi nazori prav tako težko umljiai za povprečnega zemljan.i kako njegova disertacija. Neki po-rccevalec jc profesorju namreč stavil nedolžno vprašanje: ali nosi s seboj belcžnico pa svinčnik, da takoj zapiše nove misli. — Nikoli, — Je odgovor Einstein. — Kako pa o-hranite v spominu svoje domislc-ke? — Nikoli jih nimam, — je odgovoril učenjak, — nimam in mi tudi niso potrebni. Jaz raziskujem samo objektivna dejstva. Tako se je razpletel pogovor o pravi znanosti in se je Einstein ob tej priliki neusmiljeno znesel nad.... zgodovino. •"Mar je to znanost? Kako bi ji zaupali? Raziskovalci vam pripovedujejo "nedvomna zgodovinska dejstva", a vsak jih po svoje tolmači in izvaja. Ali morete potem dokazati, da so res obstajala v tej ah o-ni obliki?" Einstein je za trenutek umolknil in prepričano dodal: "Mislim, da je to popolnoma nemogoče. In jaz porabim svoj čas rajši za nedvomne realnosti!" pa, da jo je Roty hotel naslikati. Marija je pristala in dobila za večdnevno slikanje 10 frankov odškodnine. Tudi ta skromen znesek ji je dobro odšel, ker je bila revna dekla na kmetih. .. Leto dni pozneje je izšla prva Rotyjeva znamka z Marjano kot sejalko. Doživela je izre-reden uspeh, kljub umetnikovi zabavni pomoti: sejalka je trosila semena proti vetru, kar je povzročalo nebroj ugovorov na kmetih. A sejalka s frigijsko čepico je postala pravi simbol Francije, brez katerega so zdaj ne moremo misliti franccskih znamk, bankovcev in kovanega denarja. In Marjana sama... na stara leta je postala beračica ter minule dni žalostno umrla v svoji bajti, zapuščena in od vseh pozabljena. Pred nekoliko dnevi je umrl v Berlinu znani varietejski artist Un-tran. Štel je preko osemdeset let. Njegovo življenje je bilo podobno remanu in res je postal junak romana. ko se je pisatelj Gerhart Hauptmann seznanil ž njim na nekem potovanju v Ameriko in ga pozneje ovekovečil v svojem delu "Atlantida". Unthan je izviral iz zelo ubožne družine na Vzhodnem Pruskem. Bii jc sin vaškega učitelja in jc prišel brez rok na svet. Kot pohabljencu bi mu bilo usojeno žalostno življenje, toda njego-" va brczprfmerna energija mu jc pomogla, da se je že v zgodnji mladosti naučil z nogami cpravljati vsa tista dela. ki jih normalni Iju-j dje počtnjajo z rokami To mu pa j ni zadostovale. Dosegel je z noga-| mi celc več nego normabii ljudje z rokami. Naučil se je igranja na go-i sli in tisti, ki so ga slišali, trdijo. ; da se je v tej stroki dokopal do nenavadne dovršenosti. Že pred šestdesetimi leti je kor.certiral javno v slevitem lipskem Gewandhausu Ta nastop mu je pripomogel do velike karijere kot artistu. Prejel j^ nešteto vabljivih ponudb od raznih varietejev in se je začel še bolj izpopolnjevati v rabi svojih nog. Naučil se je igranja na trobento, post?! je dovršen plavač in potapljač na zadnje celo izvrsten strelec. 5 takšnimi zmožnostmi je nastopal po varietejih vsega sveta in žel ogromne uspehe poleg — naravno — o-gremnih jaž. Ko je izbruhnila vojna, se je vrnil Unthan v domovino in se posvetil požrtvovalno vojnim pohabljencem, ki jim je pomagal z nasvetom in dejanjem. V času inflacije mu je imetje večinoma skop-nelc, tako da je imel v zadnjih leti madsikakšno materijalno skrb. Sicer so gn podpirale organizacije artistov, ker so pa same dokaj revne tudi njihove podpore niso bile bogve kako zadostne. Unthana opisujejo kot zelo pametnega človeka, sijajnega v pogovoru in vedno veselega. Po cele u-re je lahko pripovedoval o svojih potovahjih in te svoje zgodbe je solil z' bistrimi dovtipi in me.rsi-kakšno krasno filozofsko sentenco. IZVRSTNI P0SU VATIKAN SKE POŠTE Ravnatelj vatikanske pošte je izjavil, da je emisija novih znamk s sliko papeža nesla doslej državnemu zakladu preko 57 milijonov lir. Prve emisije je bilo toliko, da bi bi -la zadostovala za daljši čas, vendar so filatelisti do malega že sada j pokupili vse fenamke te izdaje. Za prihodnje leto se pripravlja nova. emisija, znamk, ki jo bodo ljubitelji nedvomno takisto hitro pokupili. Kakor vse kaže, bo vatikanska država imela velike dohodke iz samih znamk, kakor Jih imajo manjše države, ki iz tega razloga vsak čas menjajo obliko, barvo in sliko na znamkah. K ALIO NA CEHOSLOVAŠKEM. O velikem razvoju radiotelefor.ije bratski državi govori dejstvo, da imajo tam že preko 250,000 radio-abonentov. Intsresantno je. da jih je v vaseh ckoli večjih mest razmeroma več ne^o v mestih samih. ISKANJE ORIGINALNE S0HE V Rimu preiskujejo starinoslov-ci cerkev Santa Pudcnziana. ki je baje najstarejša cerkev v večnem mestu. Cerkvica je znana po tem, ker so v srednjem veku v nji našli odlomek znane sohe Laokoonta in njegovih sinov. Te odlomke so odkrili za papeža Siksta V. <1535 -1590» in zapisano je, da so delavci pri izkopavanju bodisi iz lenobe ali iz lahkomiselnosti dvignili z jame le eno nogo in pest ene roke. Par let potem so izkopali obe nogi. ki sta bili znatno večji nego pri bel-vederskem kipu, pa sta se kasneje izgubili. Starino&iovci menijo, da gre za pravo soho Laokoonta, o kateri govori že Plini j. "Osservatorc Romano" priporoča skrbno iskanje v cerkvi in v nje okolici, da se morda najde glavni del te nesmrtno lepe sohe. Kmalu bo Novo leto. Po Novem letu se pa začne raaorožitvena Konferenca v Londonu. Par takih razoroži tvemh itunle-renec se je že vršilo. Prva Je bila v Washingtonu. cc r»c ne motim. Druga je bila v Ženevi. Tretja bo torej v Londonu. Kot se rHši od vsepovsod, se bodo delegati oborožili z vsem potrebnim. ko se bodo podali v London Preti sodiščem je bila na vrsti vsakdanja zadeva: spor med dvema zakoncema. Spor in pretep Zaslišane so bile tudi priče, seveda. Nekega pričevalca je vprašal sodnik: — Torej vi ste slišali, kako sta se zakonca prepirala in ste videli kako sta si skočila v lase? — Da. gospod sodnik — je odvrnil pričevalec — vse to sem videl in slikal — Kakšen vtis je napravilo vse to na vas — Name je pa napravuo tak vtis. — je odvrnil — da se ne bom nikdar poročil. * V državi New Jersey se je pripetil pred kratkim značilen slučaj. Družina mladega policista je vzela za svojo petnajstletno siroto, ki Je opravljala hišna dela in pazila otroke. Policist je bii pa živina ter je u-bogo krščenico dvakrat zlorabil ter ji pretil, da jo bo ovadil, če črhne kako besedo o tem. Ko se ji je skušal v tretjič približati. ga je ustrelila. Obtožena je bila umora po prvem redu in je bil« oproščena. In glej! Kakorhitro je bila oproščena, je dobila nebroj ponudb za molitev, in nebroi dobrotnikov ji je ponudilo brezplačno šolanje in izobrazbo. Prej se ni nihče zmenil zanjo. In jim ni zameriti, ker je niso poznali. Ona bo pa najbrž vse svoje življenje nezaupna. ker je v svoji rani mladosti spaznala — ljudi in zver v človeku. * V New Yorku se vrši proces za ločitev zakona. Mož toži ženo. žena pa moža. Oba sta seveda premožna. Značilno je pri tem. da priča sin za mater, hči pa za očeta. Oče je bil zaljubljen v neko mlado vdovo, ki ima devetnajstletno hčer. Priče so izpovedale, da so videle vdove, njeno hčer in obtoženca, kako so razkazovali drug drugemu i spalne srajce. I Toženec ima pa priče, da se ie njegova žena vozarila z jahto in spala v hotelih in da so ji razen zamorskih porterjev ustrezali tudi beli kavalirji. In tako se je vleče ta gosposka svinjarija skero že dva tedna po vsem newyorškem časopisju. V največji zagati je sodnik, ki je brezdvomo pošten ter bi najrajši poslal vso gango v zapor, toda v ločene prostore. Edinoie gospod In madama naj bi bila sama v enem prostoru, kjer naj bi poravnala svoje račune, bodisi z nohtmi in klofutami, bodisi z lepo besedo. K Božično darilo tr$jixe vrednosti. DENAR, naložen na obresti, je edino darilo, ki ne samo obdrži svojo vrednost, temveč postaja neprestano več vredno. VLOŽKA KNJIŽICA j e posebno PRIMERNO DARILO za otroke, da postanejo v mladih letih vlagatelji in se navadijo rednega varčevanja. Denar, Ja ga naložite v naši banki, je NALO-ŽSN VARNO in se obrestuje po 4^%. State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. JI BKttnHHManB^aBieiBBiKsnBM — Kaj naj počnem s svojim razposajenim sinom, on je žebelj za mojo rakev. — Udarite žebelj po glavi. * — Saj sva vendar hotela prikrivati svojo zaroko, Breda? — No, seveda, ampak po mestu so ljudje govorili, da ga ni na svetu takega bebca, ki bi se maral z mano poročiti, zato sem takoj povedala. v * Znameniti umetnostni zgodovinar se je redno vdajal pijanosti. Nekega dne pride na slikarsko razstavo ter ogleduje umotvore, da bi spisal članek o njih. Kakor po navadi, je bil precej vinski. V prvi dvorani je viselo veliko zrcalo baš njemu nasproti. Meneč, da ima sliko pred seboj, jo precej časa ogleduje ter si zapiše: V dvorani I., je pijančeva glava. Zelo značilna. Bakreni nos jako realističen. prav tako poživinjeni o-braz. Zdi se posnetek po življenju, kajti nekje sem moral že videti to obličje. •Oils *AM0»*m SEW YQBJK, SATURDAY, DFJTFMBfM 14, 192» ANDERSEN: PEDENJ MOZ IN STACUNAR Nekoč je b»I .student, pravi študent. ki je živel v podstrešni sob in ni nič imel; bil pa je nekoč tudi štacunar, pravi štacunar, ki je stanoval v prizem! ju in je imel veliko hišo Pedenj-mož je bival pri njem. ker je od njega dobival na božični večer skledo kaše. s kepo masla na vrhu. Štacunar mu jo je lahko dajal in zato je ostal pedenj možic v štacuni. Nekega večera pa je stopil študent skozi zadnja vrata, da bi si kupil luči in sira. Dobil je. kar le hotel, plačal je in štacunar in njegova žena sta mu prijazno po-klmaia dober večer. Tudi študent je pokimal. a odšel ni, ker se je bil zamaknil v branje papirja, kamor so mu bili zavili sir. List je bil iztrgan iz stare knjige, ki bi jo bilo škoda raztrgati. "Tu Imam še cel kup takega papirja," se je zasmejal štacunar. — "Stari ženici sem dal za knjigo nekaj prgišč kave. Za trideset novči-čev vam dam vse. kar je je še ostalo." "Najlepša hvala." je dejal štu- i dent. "Zanjo vam vrnem sir. Lahko oovečerjam tudi suh kruli." Štacunarka je zmajala z glavo in imela dolgo predavanje o nerodnih ljudeh, ki žive od domišlji-' je. Poezija ne nasiti. Tako se je raz- ' vnela, da kar ni mogla končati, za- 1 kaj imela je dolgo jezik; tudi šta- i cunar je bil njenega mnenja in se je ^jnejal študentu. Študent pa je veselo dejal: "Ugleden mož ste, gospod posestnik, a o poeziji razumete prav toliko, kakor tale stara o-mara." To je bilo žaljivo, zlasti za omaro. A štacunar se je smejal in študent se je smejal, saj je bila le šala. Le pedenj-mož se je jezil, da se kdo upa kaj takega reči štacunar-ju. ki je bil hišni posestnik in je prodajal najboljše maslo. Ko so zvečer štacuno zaprli in so v hiši vsi razen študenta legli k počitku, je smuknil pedenj-mož v spalnico in vzel štacunarki jezik. Saj ga med spanjem ni potrebovala. Katerikoli reči ga je nataknil je pričela govoriti in izražati svoje misli in čustva prav tako glasno, kakor štacunarka. Najprej ga je pedenj-mož nataknil omari, kjer so bili shranjeni CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo i* $2.— Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 W«st IS Street New York City stari časopisi in računi in jo vprašal: "Ali je res. da nc veš. kaj je poezija?" "O vem, vem," se je razvnela o- i mara. "Poezija je tisto, kar je natisnjeno za cesarjev rojstni dan spredaj v časopisu in kar pišejo pri vseh slavnostnih prilikah. Nekateri ljudje pišejo debele knjige take poezije. Lahko trdim, da je imam več v sebi, kakor tisti študent." Nato je nataknil jezik mlinčku za kavo. Joj. kako je drdral! Potem ^a je dobil sodček za maslo in predal z blagajno, in vsi si bili istega mnenja. Mnenje večine pa je treba spoštovati. "Kaj ko bi ga dal tudi študentu,"' se je namuznil pedenj-mož. in se bi pogledal, če še bedi. Še je imel splazil po stopnicah v podstrešje, da luč. Pedenj-mož je pogledal skozi ključavnico. Študent je bral staro raztrgano knjigo. A kako čudovito svetlo je bilo v podstrešni sobi! Iz knjige je bilo zraslo visoko drevo, j ki je razprostiralo svoje veje nad , študentom. Med listjem je pelo ka- i kor angelski glasovi. Iz vsakega j cveta re je smehljal jasen dekliški obraz in sleherni sad je bil svetla j zvezda. "Tu je nebeško lepo!" je vzdih- j nil pedenj-mož. "Najrajši bi ostal j pri študentu." Pomislil je, vzdihnil; in dejal: "Študent nima zabeljene ; kaše," in nato je šel seveda — k bogatemu štancurju. Dobro, da se je naposled vrnil, zakaj omara je bila že skoro obrabila štacunarkin jezik, ker je venomer govorila. Pedenj-mož ji ga je vzel in ga vrnil lastnici. In vsa štacuna. od sodčka za maslo do leščerbe je bila istega mnenja kakor omara. Vsi so spoštovali v njej izvir čednosti in če je štacunar zvečer bral svoji ženi dnevne vesti in kulturni pregled, so mislili, da to prihaja iz omare. A pedenj-mož se ni več zadovoljeval s pomenki v štacuni. Ko ie zvečer zasvetila v podstrešju luč, ga je gnalo navzgor h ključavnici. Tam je začutil nekaj velikega, čudovitega, ki ga je popolnoma prevzelo pričel je plakati, sam ni vedel zakaj, in je bil neskončno srečen. Kako lepo bi bilo sedeti s študentom pod drevesom poezije. A co ni šlo. Moral se je zadovoljiti s svojo ključavnico. Stal je na mrzlem podstrešju in skozi razpoke je pihala jesenske burja. A množic ni čutil mraza, dokler ni luč ugasnila in ni zvokov odnesel veter. Hu! tedaj ga je zazeblo. Zlezel je ^pet dol v svoj topli kotiček, kjer mu je bilo udobno in prijetno. In ko je dobil o Božiču kašo z veliko kepo masla, tedaj je dal štacunarju spet prvi kotiček v svojem srcu. A sredi noči je zbudil pedenj-moža strašen ropot. Nekdo je razbijal na polkna in nočni čuvaj Je trobil v svoj rog. Izbruhnil je bil velik požar. Zdelo se je, da je vsa ulica v plamenih. Kje je gorelo? V štacunar jevi hiši ali pri sosedu? — Strah in zmešnjava po vsej hiši. Štacunarka si je vzela iz uhljev zlate uhane in jih vtaknila v žep, da bi vsaj nekaj rešila. Štacunar je liitel po državne papirje, služkinja pa po svileno ruto, zakaj do te se je bila že povzpela. Vsakdo je hotel rešiti svoje najboljše, tudi pedenj-mož. V hitrih skokih se je vzpel po stopnicah v študentovo sobo. Na mizi je ležala .čudovita knjiga. Pedenj-mož jo je pograbil, jo vtaknil v svojo rdečo kapo in jo krčevito prijel z ^ma rokama. Največji zaklaa hiše je bil rešen! Zbežal je skozi podstrešno okence na streho in splezal na vrh dimnika. Tam je sedel, obžarjen od požara, in krčevito prižemal k sebi rdečo kapo, v kateri je bil skrit zaklad. Tedaj se je zavedel, kaj mu je najljubše na svetu, in komu je bil da svoje srce. A ko so ogenj pogasili in je utegnil mirno premisliti vso stvar, je dejal: "Najbolje bc, da .se delim med cbema. Ne bi bilo pametno štacunar j a popolnoma zapustiti, že zaradi kaše." To je bilo čisto človeško. Saj tudi mi ne moremo živeti brez štacu-narja. zaradi Zabeljene kaše. V objemu tajfuna. SPANCI ¥ ARABSKEM SUŽENJSTVU Pred petimi leti so Španci v bojih z Arabci utrpeli velikanske izgube. Več tisoč vojakov je izginilo in vojna poročiia so jih javila kot pogrešane ali mrtve. Zdaj pa se je dognalo, da Arabci niso pobili teh ujetih tisočev, kakor se je splošno mislilo, marveč so jih zasužnjili in cdpeljali v notranjost, kjer morajo robevati na poljih zmagovalcev. Nedavno se je posrečilo enemu izmed teh nesrečnikov zbežati iz ujetništva in ta je izpovedal, da drže raz na arabska plemena v ujetništvu po par sto španskih vojakov, ki žive žalostno življenje kot brezpravni sužnji na posestvih raznih mavrskih velikašev. Svojci pogrešanih vojakov zahtevajo energične korake svoje vlade zr. osvobojenje teh vojakov iz krute sužnosti. Morda je med njimi kak potomec onih starih Špancev, ki so tisoče in tisoče črncev prodali v suž-nost, tako da se zgodovina maščuje nad poznimi pokolenji za zločine pradedov. GROB ALEKSANDRA VELIKEGA. pu1! wwBttrmrir;;r • •• >imM». ifragiwaBfti^^ I imni-WMi®:". .ranrc ; • itmsm".: Mali imajo velik Kakor javljajo iz Kaire, se uče-njaška misija Howarda Carterja, ki raziskuje grobove faraonov v Egiptu, peča* z mislijo, poiskati in izkopati gomilo Aleksandra Velikega. Po poročilih nekaterih zgodovinarjev je ta heroj starega veka pokopan v Aleksandri j i in počivajo njegovi zemeljski ostanki v dvojni zlati krsti. BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v Ijudsld šoli št v. 27, East 41. cesta » petek zjutraj od 10. do 12., soba šiv. 308, ali pa v pondeljek in sredo ob 3. do 5., soba 413. r tsr. r-s-r: sešr BLAZHIKOVI0: PRATEK zaenkrat niaaao več y zalogi. Kakorhitro dobimo nadaljno pošiljatcv Pratik iz Ljubljane, bomo objavili v listu. jtfJBW 70**, v. 216 West |ft* Jfeee*. "Orang Wolanda" je bila stara škatla, ki je vozila med Molukki in Hongkongom Med posadko smo bili samo štirje belokožci: kapitan Williams, dva krmarja, Powers, Flint in jaz. Kurjači in mornarji so bli sinovi nebeškega carstva. A oba strojnika sta bila prikupna dečka, saj sta študirala v Angliji. Samo v moštvu so prevladovali e-lementi, ki so se menjavali skoro v sleherni luki. S tem obešenjaki ni bilo kaj lahko izhajati. Prevažali smo večinoma začimbe in dišave, in sicer na Kitajsko. Tam so blago prekrcali in ga voziii v Evropo. Cesto smo natovorili prašiče v majhnih kletkah, nekajkrat smo naložili tudi kitajske mrliče. Sinovi nebeškega carstva hočejo uživati mir po smrti v domači zemlji. Če jih ne pokopljejo doma. ne pridejo v nebesa, tako se glasi govorica. Ta običaj je sam na sebi lep, lepši od prevažanja rakev z mrtveci. Saj ni treba pripominjati da so razpadajoča telesa zaudarja-la. Nekoč smo peljali domov dve sto takšnih rakev. Bog ne zameri — iz krst je puhtelo, kakor bi se vozili skozi trope, kjer leži na površini morske vode debela plast olja. Vožnja, o kateri pripovedujem, pa se je začela v Padangu. Natovorili nismo rakev. zato pa več bambusovih kletk s prašiči. Hrup, ki so ga delale kruleče živali, je bil nepopisen. Podnevi in ponoči nismo imeli miru. Vonj na krovu ladje je bil seveda neprijeten. Ker pa nismo imeli mrtvih Kitajcev, se je vkrcalo na ladjo kakih trideset živih rumenokožcev. Ves čas vožnje so metali kccke in kvartali za ponarejene bankovce. "Orang Wolanda" pa je drsela po stekle-nomirnem morju. Ta vožnja se mi obnavlja v spo- ; minu kot mora. Kitajci so gagali od zore do mraka in od mraka do zore: prašiči pa so kru"i? prav tako; nenehoma. kakor da ne poznajo počitka in spanja. Pritiskala je vrhu tega nepopisna vročina. Hočeš, nočeš, si moral postati siro-vina ne glede na mrčes — zakaj j mrčes ni hotel poginiti, čeprav je bila ladja očiščena v vsaki luki, kjer smo se ustavili. Stenice so grizle kot konji. Morali smo jin moriti kar s čevlji. Moljev smo i-meli brez števila. Če je l:do odprl kakšen predal, so isleteli trumoma iz njega. Čeprav so te živali drugače nedolžne, ni posebno prijetne, če ti s stropa padajo v juho ali pa če ti ponoči letajo nad glavo. K tej nadlegi velja prišteti še vešče, ki so zvečer obletavaJe svetiljke^ zverinjak je bil torej popoln. "Orang Wolanda" je enakomerno vozila po gladki morski površini. Včasi smo pustili za nami zelens o-točiče. Drugič so zopet mimo nas švigali parniki — znamenje, da smo v živahnih vodah. Srečavali smo džunke in krvavordeča jadra. To je bilo v ugodni dobi monsuna. ko žene veter po morju ladje z enako merno sapo. Če pa pridejo ta vozila nevihti v žrelo, so žrtve vedno mnogobrojne. Na stotine džunk se potopi. Toda takšne nesreče so vedno razumljive. Nebeško carstvo je ogromno in nekaj džunk več all manj se v njegovem imen ju niti ne pozna. Če zavlada lakota ali če pride povodenj, so žrtve takisto neizogibne. In žrtev je tedaj še mnogo več. navadno na tsoče. Svet pa se le ne ustavi, živ-ljenje jadra krepko naprej. Lepo, enakomerno vreme je trajalo. Morska gladina se je svetila kakor zrcalo. Požrešni kiti so plavali v krogih, delfini so minevali v tropih. Pogostoma smo belokožci. ki smo sedeli kakor kakšen otok v rumenem morju, s prezirom zrl na krasne prekomornike, ki so ponosno plavali mimo nas. Sile pa nam ni bilo. Nabavili smo si vsak svojo gumasto kad in smo jih razpostavili na poveljnikovem mostiču. V njih Smo presedeli nagi neskončne tire. Kuliji so morali medtem tekati sem in tja in nam donašati svežo vodo. Te nepretrgane kopeli so povzročile, da je pokril našo kožo opah, ki pa nam je bil le ljudši od ne-, znosne vročine. V kadeh iz gume se je odigravalo skoro vse naše vsakdanje življenje. V njih smo spali in računali. Kdor je imel stražo, je sedel v vodi, zehal in se zalival s pivom. Okoli kadi so stale prazne steklenice za pivo kakor bi bile zložene v nepremagljive baterije. Nastalo je hlapovi to jutro. Obzorje se je rdečkasto svetilo, soln-ce se je zdelo, kakor da visi in pro- seva skozi mlečno steklo. Barometer se ni premaknil. Mornarji so začeli ribati krov. Ko so čistili zadnje kletke za prašiče, se je iz-nenada dvignil strahovit vrišč iz oddelka za moštvo. Opotekajočih korakev se je prikazala postava kitajskega mornarja z dolgo rano na licu. Tedaj so se oglasili hkrati kriki: "Amok, Amok! Oh, Tuwan!v Naprej je skočila herkulska postava moža. gola od temena do nos, zlatorjava od peta do čela. Mornar je vihtel v roki neki goreč predmet. Oči so se mu bliskale, pri u-stnicah mu je izstopala pena. Prsi; sc mu močno hropele. Kakor pleve so se razpršili možje, ki so oprav- ' ijali na krovu službo stražarjev. Zbežali so v strojni oddelek in so \ za seboj zapahnili težka železna vrata. Eden izmed službujočih mornarjev je strahoma splezal na jambor. drugi so pritekli k nam na poveljniški mostič. Vpili so na vse pretege: "Sprožite, streljajte. Tu-wan je znorel!" Besneči blaznik. mešanec z Malajskega otočja, nas je zagledal in se liki panter vrgel čez prašičje kletke na stopnice, ki so držale !; nam. Pritisnil sem na petelina. — Strel je pogodil norca spredaj, iz rane se je vlila kri. Zdaj je še bolj podivjal. Vihtel je goreči predmet s potencirano silovitostjo, dokler fii zagrmela cela salva. Dobesedno preluknjan od naših krogel se je zgrudil na tla. Pozneje smo izvedeli, kako je prišlo do izbruha blaznosti: opij mu je zrahljal živce ter ga storil nepreračunljivega in nedostopnega za razsodnost. Zdaj je bil mrtev. Mornarji so pobrali mrtveca in, so pripravili platno, da zašijejo; truplo vanj in ga izroče valovom. Tedaj pa je stepil kapitan k barometru. Njegov obraz se je trenutkoma predrugačll. Stal je pred j nami kakor kip. Njegov sicer u- i padle ustnice so se nabrale v ostre, energične poteze. Stisnile so se in skozi zobe so prihajala, ki so že po: svojem tonu pričala, da ne pozna-jc usmiljenja. Na krovu je postalo vse zmede- ■ no. Mornarji so tekali sem in tja.j toda nepretrgana povelja kapitana so kmalu napravila red. Moštvo je potnike kratko in malo zaprlo za železne duri. Krmar je dobil pomočnika. Prvi častnik je zvonil kakor iz sebe in pošiljal navodila strojnikom in kurjačem. Tekom desetih minut je bilo storjeno vse, kar je bilo v človeški moči. Zdaj je veljalo čakati. Minila je ura. Vročina je strašno pritiskala, morje je bilo nenaravne gladko, površina je bila pokrita z bolno barvo. "Že prihaja!" nas je opomnil kapitan. In približala se nam je, svetlikajoča, belkasta črta. Navidez j nedolžna stvar, vsaj v začetku, po-; zneje pa čedalje groznejša. Žviž-gljanje je postalo tako glušeče, kakor bi hkratu piskalo na stotine lokomotiv. Pojavila se je pena, potem pa močan in temen padec vode. Iz morja se je dvignila pravcata vodna stena, visoka kakor hiša in tako dolga, da jo je oko komaj zajelo s pogledom na levo in desno. Nenadoma se Je nebo zamra-čilo. pojavil se je medel rdečkast pas in s strašnim udarcem je butnil val ob ladjo, jo obliznil. potem pa jo izpodnesel. Tulilo je in žvižgalo, kakor da so se spopadli elementi. Na stotine ton vode je udarjalo čez krov in v naslednjem trenutku že ni bilo več ničesar — vodo so požrli vrtinci pod nami. Močan sunek me Je vrgel ob ograjo. Za trenutek sem pogledal pošasti v obraz — val me je obliznil in po-gladil. Naslednji sunek pa me je vrgel proti kompasu, ki sem ga zdaj objel z rokama in se ga oklenil z nogama. Veter je pritihkal proti meni kakor deska, ki se ne da odriniti. Mislil sem, da mi bo zmečkalo pljuča. Vsenaokoli voda. sama voda.... Jambor, ki se je majal sem in tja, se je dvigal iz morskih pen kakor žveplenka. ki včasi stoji, v rasi leži v razburkani vodi. Prašičje kletke so roži j ale kakor šo hoteli valovi zdaj sem zdaj tja. — Zdelo se mi je, da'živali kruBjo, a to je bila prevara, zakaj strašni u-darci vode bi bili morali že davno usmrtiti vse živali. Slednjič se je prikazalo truplo blaznega mrtveca. Udarilo je ne-kajprat ob poveljniški mostič. potem pa ga je zopet odnesel ogro*-men val kakor mrvico pluto vine, dokler ni v temnih vodah. Oprezno sem dvignil glavo, ki jo je silovitost burje zopet potisnila nazaja. Pogledal sem navzdol. Štir- Poskusite 3-dnevno zdravljenje zastonj Gotova mamenjj žodljivnega stanja jeter in tre v so. duhovna utru jenost, pozabljivost m uzrujenost nad vsako malo stvarjo Skoro grtovo je želodec ali dreva a i pa oboje žaba saoo m prosijo pomoči. Za kratko dobo vam mi pošljemo, dovolj za tri dri ria poskušnjo stev-lenitico Trinerjevega grenkeri.i vini odvajalna tonika v porab.;evam nad Štirideset let pr,- tisoče ljuden. Vredna 25 centov r>e presto Edino • poskusom te s'avne zmesi kalifom jskega vina iv.. - KNJIGARNA GLAS NARODA" 216 West 18 Street New York, N. Y. •oni M 11 O B r NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 14, 1929 Al LARGEST SLOTRIfR DML1 fei D. f. A. MAŠČEVALNA LJUBEZEN ■ Francoski spisal Georges Ohnet. Za Glas Naroda priredil G. P. rMutanggi (Nadaljevanje.) Vse? Kaj pa? — je jecala Anina, katere so se lotile hude slutnje. Gospa de Prejean jo je prijela za obe roki ter ji pogledala globoko \ oči. kot da ji hoče naravnost vsiliti prepričanje o njih poštenem prijateljstvu. — Anina, vi veste, kako vas rada imam in vsled tega bi ne bila zmožna napraviti vam kaj zlega brez vzroka. Če pa vam pripravim veliko bolest, se zgodil le raditega, ked upam dosti za vas.... Gospa Treiaurier ni bila zmožna prenesti še več. Postala je smrtnobleda, njene lepe oči so se udrle in njeni ustnici sta se pričeli tresti. — Ah. z enim samim udarcem! — je vzkliknila. — Ubijte me : enim udarcem! Ne kapljajte mi strupa po kapljicah. Andrej mi je T e-zvest? Andrej me zapušča? Izgubljena sem, kaj ne? Njeni prsti so se krčevito tresli pod rokami gospe de Preje- o. Ni čakala več odgovora, kajti iz zmedenih obrazov prijateljic gr je že fclisaia. Z bolestnim vzklikom je rekla: — Povejte mi, kaj naj storim, da ga iztrgam svoji tekir ,valki, da ga zopet dobim ter rešim zase! Geraldina Je imela pogum odgovoriti na to. Ne upirajte se. Anina! Ustavite vendar vsak odr ,r! Oni, kate-iega hočete zopet zavojevati, ni vreden, da bi se tr uli zanj. Kljub veliki bedi je vendar velika sreča za vas, da boste '".mprej oproščena in da vam ne bo treba strašne bolečine, da vidite r opadati moža, katerega ste ljubili. — Kaj pa je storil? Ali mu ne morem odpu liti? Če ti bila tako slaba, da bi prizanašal* Anina. — je odvrnila gospa de Prejean. — bodo drugi neizprosni! \ prašate me, kaj je storil? Ah. dosti je napak, zelo resnih proti varr a stokrat bolj resnih napram samemu sebi! Od vsega, kar je donelo na uho Anir , je sprejela le eno stvar: — Andrej se je pregrešil proti samemu set ! Kaj Ji je bilo na tem? Nato pa je vprašala: — Pojasnite mi. Katera ženska? — Cortazzijeva. — Je odvrnila Geraldina. Pevka! Da. o tej mi je v zadnjih osmih dnevih neprestano govoril! Kakšna oseba pa je to? On se norčuje iz nje, ter jo vedno smeši. Brez dvoma, da me zvodi! Vidite, jaz nisem dvomila o tem, kar mi pravite VI obtožujete to Cortazzijevo in jaz ne trdim, da ne obstaja razmerje, kajti če imate dokaze za svojo trditev, bi bilo posredovanje nerazumljivo in okruto! Govorila je z mrzlično živahnostjo. Njen pogled je bil nepremičen, njen obraz tako smrtnobled. da sta se prestrašile obe, gospa de Prej an in Geraldina. Pričeli sta se vpraševati, če imata pravico tako strašno mučiti srce, ki je bilo tako verno udano. — Anina, vrjemi. da sva prišli po dolgem obotavljanju. — je rekla gospa de Prejean. — Storili sva to šele potem, ko sva bili prepričani, da bi se pred grozoto javnega škandala umaknili le z begom. Glede odnošajev Cor-tazzijeve napram gospodu de Preigne ne obstaja niti najmanjši dvom. kar je popolnoma dobro znano v krogih Lady Brandonove.... — Kaj sem storila zlega tej ženski? — je rekla Anina. — Jaz je niti ne poznam. Zakaj prispeva k temu, da mi ukrade ljubčka? — Ona stavlja namreč lepo nad dobro, če je to ugodno njeni u-metnosti. Lary Brandon je namreč sprejela Cortazzijevo za vicomta terd Jo napolnila z ljubezensko blaznostjo, ki razkriva razkritja njene umetnosti. Ta CortzziJeva, ki je bila zelo lepa. a ni več mlada, je le že-nlj, ki se zaljubi, kadar poje. .. Stara pokveka! — je vzkliknila Anina. — Ženska, ki se ze zaljubljenostjo spravi v razpoloženje, kot se marsikateri drugi z alkoholom. In radi take... me je zapustil ... Pričela je viti roki in dve solzi sta pritekli iz oči. Ostala je nekaj časa nepremična, kot odrevenela, nakar pa je zopet pričela, s težavo loveč sapo! — Kje pa se shajata? — Pri Cortazzijevi, ki stanuje ob Carabacelu, v bližini Lady Brandon. — Kdo ju jc videl? — Kdorkoli hoče, kajti onadva se ne skrivata. Prepričana sta namreč, da ju ne boste presenetili vi, ki stanujete tako daleč proč. Če pa se hočete prepričati o resničnosti naše obdolžitve. vam je treba !e spremljati naju in mi vam bomo pokazali parček. — Kje? — Pri današnji veselici, ker domnevata, da sta popolnoma varna. I Pozor Rojaki! Za vetrno in hitro izvršitev vseh poverjenih nam poslov naslovite vsa pisma za list — "GLAS NARODA" 216 West !8th Street New York Vsa denarna nakazila v stari kraj, bančne posle in potniške zadeve pa — SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York da tako Vaša naročila ne bodo vsled oddaljenosti uradov zakasnela. iwMwagawwwiiiiJPi.'iiiiwi II.II— NretLW^a^MPBBTw«« aiffitaw ^uw-aiauMcaiKiii^B. •»• •sws;:»5 mhmmk Med kitajskimi gusarji. Norveška misijonarka Monsenova je priobčila nedavno v "Timesih' zanimivo poročilo, kako je na svoj: plovbi ob obrežju polotoka Šantun dospela v ujetništvo kitajskih piratov. Odplula je iz Tientsina v Hwang-sien-lu. morska pot. ki traja normalno 15-17 ur. tako da niti ni nameravala vzeti spalno kabino. Pred odhodom pa ji je eden izmed popotnikov prepustil z a dvojno ceno svojo kabino, pri čemer se je obvezala, da mu bo varovala prtljago, ki jo je bil ostavil v kabini. Kmalu je spoznala, da je prav storil, zakaj ladjo so napadli gusarji in namestu 17 ur je trajala vožnja celih 23 dni. Že v Tientsin u so vstopili gusarji na parnik. vendar jih ni nihče spoznal: smatrali so jih za navadne popotnike 2. razreda. Navsezgodaj — pripoveduje Monsenova — se nenadoma oglasi na ladji oster žvižg in vrata kabine se odpro na stežaj pod sunkom dveh mož, ki sta držala v rokah revolverje. Slišala sem streljanje na vseh koncih ladje. Popotnikom je bilo naročeno, da naj zapuste ka- J priplula k bine z vsem, kar imajo pri sebi. i Natovorili so Ponavljala sem vztrajno eno in isto. "Ti me vendar ne moreš ustreliti brez posebnega dovoljenja!" Nato je prišel znova mož, ki je izvedel za uro: zdaj jo je hotel i-meti. Temeljito jo je ogledoval in mi ponudil denarja za njo. Nisem f hotelo prodati, zato si jo je kar vzel. Potem je spet prišel prvi vojak; zdaj sva imela dolg razgovor.! Pripovedoval mi je. da se je življenja v armadi nasitil do grla in ;e že iskal drugačen posel. Naposled me je vprašal, ali mi je kdo kaj vzel; ko sem mu priznala, da mi je nekdo vzel uro, se je na moje veliko presenečenje kmalu vrnil »n mi uro izročil. Pri odhodu mi je rekel: "Ne zapustite še kabine, do- J kler ni sile, če hočete rešiti sebe in svoje reči. Povejte vsakemu, ki vstopi semkaj, da general ne želi. da bi vas nadlegovali." Posihmal so ostale moje reči nedotaknjene, da-, si se je zanimalo za nje mnogo pohlepnih oči in rok vseh teh 23 dni, kar sem bila na ladji. Ves dan in vso noč se ni ladja niti ganila. Prihodnjega dne ;e nji barka s strelivom, ga zraven moje ka- Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ is testih zemlje, vidov, s potrebnimi pojasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. « WRHMRKMMW Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. CENA *L ZA CANADO $1.20 GLAS NARODA 216 W. 18 STREET NEW YORK Kretanje Parnikov — Shipping News — 19. decembra: Columbua. Cherbourg. Urernen 26. decembra: Itochambeau, 114 vre 27. deocmbra: Mauritania. Mavra Minnesota, Cherbourg 28 decembra: iH-utSH-hland. Cherbnurg, Hamburg Ostala sem jaz edina tam, kjer sem j bine. bila. j v teku 5 ali 6 dni so gusarji naše Sredi širokega morja se je par-1 ladje ropali džunke, ki so jih za-nik ustavil. Prvi gusar, ki je vsto-; lotil v bližini in izkrcavali naropa-pil v mojo kabino, je dejal: "Mi no blago na naš parnik. Dobro je smo vojaki guvernerja Džanga; bilo. da sem imela s seboj precej- i zapuste parnik. Okrog ladje se je zbralo kakih 40 džunk. Enkrat jin je razgnal vihar. Gusarji so hoteli že nekajkrat oditi, a so se v zadnjem trenutku vedno vrnili. Hoteii so tudi mene odpeljati s seboj; eden je bil že v kabini, vendar si je zaradi mojega odpora malo premi-I slil in je odšel. Osvobojenje je napočilo 13. maja, ko so vsi gusarji nagloma odšli. Opazili so neke sumljive znake in so si razdelil strelivo. Zaslišali smo neko grme-I nje; streljala je vojna ladja. Dve j uri smo bežali pred njo. Ob petih popoldne so zapustili ladjo zadnji pirati; s seboj so vzeli kakih 20 popotnikov, ki so jih prepustili v džunkah njihovi usodi in nato pobegnili. Do zadnjega hipa so >e pričkali, ali naj vzamejo s seboj tudi mene. ker so potrebovali kako belo osebo, da bi jim bila talec. Re- V in IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA m našimi znanimi pamlkli Nanadkrlljiva postrežba In kuhinja v vseh razredih. —$198.— I* NEW YORKA dc LJUBLJANE i" NAZAJ t modernem 3. razredu (Vojni davek $5 posebej! HITRO POŠILJANJE DENARJA PO NIZKIH CENAH Za povratna dovoljenja tn ."Iru-fp Informacije ae obrnite a* lokatneRa agenta alt na — Hamburg-American Line M BROAD WAT, NEW TOKI R ONi PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot sa ootovanje na »grcmnlh oarnikih: j FRANCE 12. decembra. (6 P. M.» ILE DE FRANCE 17. jan.; 7. feb. 17 P. M.) (1 P. M.> PARIS 24. jan.; 21. februarja (5 P. M.) (1 P. M.) La Salle, J. Spellcb. Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barboricu. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank Petkovšek in Jože Zelene. Eveleth, Louis Gouže. Gilbert, Loul3 Vessel Hibbing, John Povše. Virginia, Frank Urvatich. Najkraja* pot po tciesnict. V«akd-Je v poaebnt kabini s ti«ml moderni m I udubnooii — F.ja£a In alavna franroaka kuhinja !>ra-)no nizke cane Vpra4a.jte kateregakoli oootlaičeaeca afeata Sf FRENCH LINE It STATK STREET NEW YORK. N. Y. prevzeli smo to ladjo v varstvo." Nisem mogla zadržati smeha. "To sem že slišala," sem odvrnila. Ko je prebrskal vso kabino in dobil potrebne podatke, mi je dejal: "Nič se ne bojte!" "Ali se vidim bojazljiva?" sem ugovarjala. "To ne," je pripomnil razbojnik. Naslednji posetnik je pokazal na mojo uro in rekel: "Pospravi to- šnjo zalogo prepečencev in čokolade. ki mi je ob dobrem gospodarstvu zadostovala za 16 dni. Generalova kabina je bila v sosedstvu moje, pa sem bila često priča zelo ostrih razgovorov. Ponovno sem slišala, da govore tudi o meni: nekateri so očitali, zakaj mene vzamejo v ujetništvo kakor ostale popotnike. 'Ostavite jo pri miru." je MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup. M. M. Panian Washoe, L. Champa. UOLLANH ft J AMERICA LINEU POTUJIF. UDOBNO HITRA IN DREKTNA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO preko Boultgna- aur - War, FRANCIJA Znižanje vožnja v HI. razredu: Od New Vcrka do Ljubljana J j CJQ l.i vojni davek. Potovanja a Marnikl I'ollar.d-A merica Line 1'omenja udobnoat. doinaVe raa-položenj«, neprekonljlvo kuhinjo In postrežho. — ?,a p-»drobne Ml vprnAaJ te svojega lokalnega agenti ali — HOLLAND AMERICA LINE 84 STATE ST.. NEW YORK CITY NEBRASKA Omaha, P. Broderlck. le, sicer ti vzamem!" Nato je od-; vpil general. Še 3. maja ni nihče šel. Ubogala sem njegov migljaj, > vedel, kje smo. Izvedela sem, da čeprav nisem dvomila, da še pride po uro, ko bo primeren trenutek ... ... _ ^^ ^ff ,, , ^^^^^^^ i za to. Nato je vstopil mlaa fantič. Oblečite se v Domini in pridite v ka zino, kjer nikdo ne sluti vaše nav- L^ .,. _ _ __,__,, , .. , . _ . , . , _ ^ . , . | Dejal ie, da je osemnajst let star. zočno6ti. se jima vrinite, poslusajte ter razkrinkajte oba, če hočete! L, , V , . ' . Kazal je samokres. Ali imate u- ro?" "Imam." "Darujte mi jo„ pa bom vaš prijatelj." "Jaz si ne delam prijateljev na ta način; takih m 'tudi treba ni. Ljudem, ki jih ne poznam, ne darujem ničesar. Ali so vas starši naučili, da tako izvabljate darove od ljudi?" On je še dalje silil vame in kazal na samokres. Anina je s povešenim pogledom nekaj časa razmišljala. Beli zobje so se globoko zarili v spodnjo ustnico. Nato pa je zopet dvignila oči ter se mirno ozrla na obe prijateljici: — Da, šla bom tjakaj! Hočem spoznati svojo usodo. Gre namreč za življenje in smrt. Če sem zapuščena, če ne morem zaupati možu, kateremu sem dala vse, sedanjost in bodočnost ... mi ne preostaja nič drugega.... kot Izginiti. — Anina! — Ali ste mogoče mislili, da bi se udada v to, da živim še naprej, po razočoranju. ki me čaka? Za žensko v mojem položaju sta le dve možnosti, da oblikuje svoje življenje. Ona mora ljubčeka, ki odhaja, nadomestiti z drugim, katerega je vedno mogoče najti, dokler se ne postara ali pa mora iskati pribežališča — v smrti. Druga možnost je neskončno bolj čista ter odgovarjajoča mojemu bistvu, kajti ne morem se uživeti v ulogo lahkomišljene ženske, ki uganja kupčijo s svojo ljubeznijo ter prodaja svoje poljube. Rokodelstvo mora biti znosno ter imeti svoje ugodnosti, kajti drugače se človeku prigabi. In jaz bi se nikdar ne mogla navaditi piti z istega kozarca! Pričela se Je rezko in skrivnostno smejati in ta smeh se je končal s histeričnim jokanjem. Jokala je precej časa in prijateljici sta si zaman prizadevali ustaviti ta jok, ki pravzaprav olajša prepolno srce, Konečno pa si je vendar posušila oči, ter se vzravnala, s silo svoje volje: — To ni še vse. Preje ste mi rekli, da je storil gospod de Preigne ne le proti meni. temveč tudi proti drugim krivico in če bi bila jaz tako slaba, da bi mu odpustila,0 da bi bili drugi ljudje neizprosni! Jaz sem se, kot je razumljivo, najprvo vrgla v storjeno krivico. Pojdimo sedaj k drugemu.... za kaj gre pravzaprav? I Geraldina se je posvetovala z gospo de Prejean s pogledi ter pričela govoriti, kakorhitro je dobila zadovoljiv odgovor: i — Ah, draga Anina, sedaj pride na vrsto druga stvar, ki je še bolj važna kot pa prva. Nezvestoba je seveda zaničevanja vredna, posebno,' če povzroča srčne bolesti mični, mladi ženski, a kaj bo rekla nezvestoba v primeri s prestopki proti časti? — Proti časti? — je ponovila Anina. — Da, prestopki, ki bodo imeli za posledico strašne nesreče. Ali se moram Izraziti bolj jasno? Ooepa Treiaurier je postala rdeča v obraz, kajti že je slutila resnico. L.- V V (Dalje prihodnjič.) ...... ■ v; . ■ gusarji zahtevajo od družbe — lastnice parnika — 200,000 dolarjev odkupnine. Jaz sem se ves ta čas prosto gibala, medtem ko se 200 ostalih popotnikov gnetlo pod krovom, vsi bledi od negotovosti in groze, kakšna usoda jih neki še čaka. V zadnjih 4 dneh so gusarji občutili, da so jim za petami. Nekateri so odhajali, drugi prihajali; kmalu jih je bilo 20, nato 50—60 in vsi so bili pripravljeni, da vsak hip DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čila samo vase članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE šilo me je samo to, da sem vztrajno odklanjala hrano; mislili so pač NEW YORK da po dvajsetdnevnem stradanju Gowanda, Karl Sternisha. nisem sposobna za prevoz. j Little Fall3, Frank Masle, Kako so se popotniki veselili, ko ( so postali svobodni. Pravili so. da , OHIO se jim je vseh 23 dni zdelo, da i-majo meč v srcu — zdaj je bil iz-drt. Drugega dne smo izvedeli, da nas je vojna ladja iskala 14 dni, a nas ni mogla najti. Tako prekanjeni so bili gusarji. POZOR, ROJAKI Iz naslova na listo, katerega prejemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino s ti direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. Barberton, Jonn Balant, Joe Hiti. Cleveland, Anton Bobek, Chas. jCarlinger, Louis Rudman, Anton Simcich, Math. Slapmk. Euclid, F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant in J. Kumše Niles, Fiank Kogovšek. Warren, Mrs. F« Rachar. Youngstown, Anton Kikelj. OREGON Oregon City, J. Koblar. CALIFORNIA Font ana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Lsnihln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, John Germ, Frank Janesh, A. Saftift. Salida, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Lovit FanT^h ILLINOIS Aurora, J. Verblch Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew 8pillar. Cicero, J. Fabian. Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblch, J. Zaletel, Joseph Hrovat. KANSAS Girard, Agnes tfnftnli. Kansas City, Frank 2agar. MARYLAND Steyer, J. Cene. Kitzmiller, Fr. Vodopivec. MICHIGAN Cahimet, M. F. Kobe Detroit, 3. Barich, Ant Janesit^ MINNESOTA Chisholmn, Frank Oonie, A. Panian, Frank PucelJ. Ely, Jos. J. Peshel, FT PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jakše. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claridge, A. Jerin. Conemaugh. J. Brezovec, V. vanšek. Ro- Crafton, Fr. Machek. Export, G. Prevlč, Louis Jupan-čič, A. Skerlj. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamln. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fe-renchack. Irwin, Mike Paushek. Johnstown, John Polanc. Martin Koroshetz. Krayn, Ant. Tauželj. Luzerne, Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprivšek. Midway, John Žust. Moon Run, Fr. Podmilšek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arli in U. Jakobich, J. Pogačar. Presto, J. Demsnar. Reading, J. Pezdirc. Steelton, A. Hren. Unity Sta. In okolico, J. Skerlj, Fr. Schlfrer. West Newton, Joseph Jovan WUlock, J. Peternel. UTAH Helper, Fr. Krebs. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Svet. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. i Kdor je namenjen po to rati v star/ kraj. Je potrebno, da je poučen o potnih Ustih, prtljagi hi ! drugih stvareh. Vsled naše doJgo-' letne izkušnje Vam ml zamoremo | dati najboljša po lasni I a In priporočamo vedno ie prvovrstne brzo-paroike. Tndi nedrzavljan! umrejo potovati v stari kraj uk obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje u po^miiev (Return Permit) Iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto. Brez per m i ta je sedaj nemogočo priti nazaj tudi v teka 6. mesece« in bii se ne pošiljajo več ▼ start kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem j t stari kraj. Prošnja za permit «• mora vložiti najmanj« eden mesec pred nameravanim od potovanjem in o al, ki potujejo preko New Torka, je najbolje.- da ▼ prošnji označijo, naj m jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki Je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša Jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, m kvotni vizejl se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti no: S ta riši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. juniju 192«. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prve polovice kvote. Do drugo polovice pa sc opravičeni žene in neporočeni otroci Izpod 21. leta onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripusčen! ▼ to deželo za stalno bivanje. i Za vsa pojasnila se obračajte na I poznano In zanesljivo SAKSER STATE BANK «2 CORTLANDT STREET NEW YORK 1 WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene. Sheboygan, John Zonnan. West Allia, Frank Skok. WYOMING Rock springs, Louis Taucher. Diamondville, F. LtunberL