»IR r, olji a bar-jskefi 927. , ILL Amerikanski Slovenec --» - 11 ■ ...... Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. * ŠTEVILKA 97. JOLIET. ILLINOIS. 31. OKTOBRA 1916 LETNIK XXY. ie ieinld rti prek* mart ib. H ti « trt Iltf zot* 'a vseh frontah prodirajo v Rumunijo. ^vstro-Nemci na sedmograški fronti osvojili Kampulung. Polovica Dobrudže zavzeta. Krasu le topniški boji. napadajo v Volhiniji. Neznatni boji na zapadni fronti. ike. 26. okt. — Vojni urad je nocoj Javil sledeče poročilo o vojaških Podjetjih ob avstrijski fronti: "Včeraj y —so bili topniški boji ob •,°"te Lagazuolu ter v Travenanze-- 'n Boitski dolini, tudi vzhodno od" in na Kraški planoti. Popoldne je sovražnik poostril svo-^ st'eljanje vzhodno od Gorice, a ni _aPadal s pehoto. Nekaj izstrelkov je • lo v Gorico in usmrtilo nekoliko oseb." Streljanje na Krasu pojema. %\rlin' 2_6- ckt- (Brezžično v Say- i i I On, 1» e.) _ o bojih na laškem bojnem ■ £«sču je dospelo danes iz Dunaja sle-tece uradno poročilo: 'V Ipavski dolini in na Kraški pla-so bile naše postojanke včeraj ln° obstreljevane po topništvu in 'lnskih metalnicah. Tekom popoldne silnost streljanja pojemala. Sovraž-r*zgledne čete, ki so se poskušale Mižati našim okopom, so bile od-te z ročnimi granatami." Zopet grmeli topovi. naj, 27. ckt. (Cez London.) — U-poročilo vrhovnega vojnega vod "j., l<št7 ° b°jno torišče: Sovražno top-jjleV° "^"-"n ri'tlifl#t|j sojlamflXr svojo delavnost zdajpazdaj z ve- m ' n0St^° Proti našim postojan-• Za fronto ležečim krajem na \ fe- askl Planoti." Lahi pognani nazaj. Kla\aj' ^ °kt' — Avstro-ogrski voj-4ju,,„ 111 stan je objavil danes sledeče ,, n° Poročilo: M^ fronta: Ob južnem krilu, v toPnišl greznjena in ostali so bili pregnani. "Britanski torpedni rušivec 'Flirt' je pogrešan, rušivec 'Rubian' je bil močno poškodovan po torpedu in je obsedel na peščini pri vlačenju. Devet mož posadke 'Flirta' je bilo rešenih." Mnogo ladij pogreznjenih. Berlin (brezžično v Sayville), 26. okt. — Admiralstvo je naznanilo danes: "V mesecu septembru je bilo 141 sovražnih trgovinskih ladij s 182,000 tonami vodnega cdtiska po podmorskih čolnih ali minah uničenih. Trinajst kapitanov sovražnih ladij je bilo ujetih in 3 topovi oboroženih trgovinskih ščito Rdečega križa, ter grozovitosti, izvršene na ujetnikih, ranjencih in ne-oboroženih moških in ženskah." Nova Rdeča knjiga navaja, da je od 63,000 avstro-ogrskih ujetnikov v Srbiji 35,000 do 40,000 "umrlo v ujetništvu", da so Rusi v Galiciji napravili škode od 40 do 50 milijonov marek (?) itd. Atlas — zastonj! Ročni atlas ali barvane zemljevide seh držav in dežel celega sveta, obsegajoč 40 strani 7x5 palcev velikosti, pošljemo na zahtevo zastonj vsakemu naročniku "Amer. Slovenca", če pošlje celoletno naročnino dva ($2) dolarja. Ta ročni atlas je velezanimiv, zlasti teh burnih časih. V njem je 32 bar-vanih zemljevidov, vsa mesta na svetu, katera imajo nad 100,000 prebivalcev, ter vse države in vse dežele na svetu, elikosti ameriških držav in držav celega sveta, kakor tudi število njih prebivalcev. Pošljite naročnino $2.00) takoj in omenite, da Vam naj pošljemo ročni atlas. Uprava "Amer. Slov." Konstantin mora ubogati. Atene, 27. okt. — Dogovor, ki je bil sklenjen včeraj med kraljem Konstantinom in zastopniki ententinih zaveznikov, je neposredna posledica — tako mislijo — posveta med vojaškimi in političnimi voditelji francoskimi in angleškimi v petek v Boulognu. Dogovor obsega sledeče glavne točke: Povelja admirala Fourneta se mora vestno izpolnjevati. V Atenah se mora vzdrževati mir in red. Pravice grških podanikov se ne smejo kršiti. Propaganda Venizelosova se ne sme ovirati. Gibatije se označa zanaprej kot "protibolgarsko" namesto "narodna obrana". Nova dunajska Rdeča knjiga. Berlin, 26. okt. (Brezžično v Sayville.) — Agentura za prekmorske novice naznanja: "Avstro-ogrsko ministrstvo zunanjih stvari je objavilo novo Rdečo knjigo o 116 slučajih, v katerih so sovražniki Avstro-Ogrske kršili mednarodno pravo na najsramotnejši način. Vštete so v seznam prijetba avstro-ogrskih konzulatskih uradnikov v Solunu, uporaba dumdum-izstrelkov, ( razrušitev poslopij, ki so bila pod za- Vojaški parnik torpediran. London, 29. okt. — Kakor poročajo iz Aten, jfc bil parnik "Angelike", ki se je nahajal z "radovoljci" na krovu med vožnjo v Solun, po nekem podmor skem čolnu torpediran. Zrakoplovec Boelke usmrčen. London, 29. okt. — Stotnik Boelke slavni nemški zrakoplovec, se je med bojem v zraku v soboto zadel ob drug zrakoplov in je bil usmrčen, kakor pra vi brzojavka iz Berlina na Reuter's Telegram Co. Če Amsterdam. Nje gov stroj je pristal v nemških linijah. V petek je stotnik Boelke zbil svoj štirideseti zrakoplov. Požar v bolnišnici. Farnham, Quebec, 26. okt. — Dav je razsajal v St. Elizabeth hospitalu požar, v katerem je 11 oseb storilo smrt; 15 drugih doslej pogrešajo, Nad 350 oseb je ležalo v spanju, ko je nekdo zapazil švigajoče plamene Ker je bila pot po rešilnih lestvah na prosto pretrgana, ni bolnikom preo stajalo nič drugega, nego poskakati na cesto. Iz 3. nadstropja je skočilo 25 otrok na kamniti tlak in so bili težko ranjeni Kako skrbe Judje za svojce. New York, 29. okt. — Največji do brodelni načrt, ki je bil kdaj podjet, je BREZ SKRBI pošljite den^r skozi naše posredoyanje staro domovino, ker kljub vojnim zaprekam, se naše pošiljatve izplačajo vedno točno. Mi garantiramo vsako pošiljatev, da bo sigurno sprejeta, ali pa vrnemo denar, kadar se nam dokaže, ali če se sami prepričamo, da denar ni bil izplačan, radi enega ali druzega vzroka. Po Wireless (brezžičnem brzojavu) pošljemo denar v staro domovino, in to naravnost v Avstrijo. Ako ni pomote ali posebnosti, je denar prejet v 3. do 5. dneh. Včasih se pa tudi za delj časa zakasni. Vsak brzojav, akotudi ima manj kot 6 besed, stane $4.50, če pa je več kot 6 besed, se računa po 65c od vsake besede iiy^stevilke posebej. Mi imamo v tem oziru najboljšo zvezo in najstrožji sistem, ker naš namen je zadovoljiti vsakogar, ki se posluži našega posredovanja. Danes pošljemo v staro domovinos 250 K za..$ 34.00 500 " .. 67.50 750 " .. 101.00 1000 " .. 135.00 5 K za.. .$ .90 25 " ... 3.75 50 " ... 7.00 100 " ... 13.50 Denar nam pošljite po bančnem "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro popolnoma zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar. AMERIKANSKI SLOVENET bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. ^ lastnem domu, 1006 N. Chicago St Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _ The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111 Advertising rates sent on application. Joliet, 111., 30. okt. — Zopet se je približal dan Vseh svetih in vseli mrtvih. Zopet se v naših srcih vzbujajo spomini na ljube nam osebe, ki so nas zapustile in odšle pred nami v večnost. Vseh mrtvih dan je dan žalosti; a vernih duš dan pa je dan utehe, ki temelji v živi veri na zopetno svidenje v drugem boljšem svetu, kjer vlada blaženi mir. — Prežalosten bo zopet letos Vseh mrtvih dan v naši stari domovini, kjer se je število grobov izza lanskega leta zopet strašno pomnožilo. Že v tretjič bodo obhajali ta praznik smrti in spominov med grmenjem topov in poka.ijem bomb. Gotovo se boste te dni prav živo spominjali svojih sorodnikov in prijateljev, ki so našli svoj grob na bojnem polju. Spomnite se pa tudi njihovih vdov in sirot, ki stradajo in čakajo vaše pomoči! — ''Spominska knjiga". Lepo pravi 8aš "Cerkveni Glasnik", ko piše: Vsakega izmed nas je domovina poslala sem globoko vernega. S kako skrbjo pozvtdujejo doma, če so hjihovi ljubljenci ohranili ?vojo vero. Ko bo vojake konec, jim pošljite domu najboljši dokaz, da ste zvesti ostali veri in jeziku. Pošljite jim slike tega, kar imamo. Gotovo se bodo temu čudili. V potrdilo, da ste vi pomagali, da imamo \ se to, bodo videli v knjigi vaše ime in rojstni kraj. To jim bo najlepši spomin in pozdrav. Naj pa tudi stara domovina vidi, da Amerika ni brezverski lirldg, da nas je svoboda dvignila na visoko stflpmo, ker sino narod, po zgodovini. in značaju vredni svobpde. "Spominska knjiga" naj bo tudi vam samim najlepši spomin Ne pozabite tudi, da gre vsak cent., katerega daste za knjigo, naravnost za cerkev. — Pavlica v dosmrtni zapor. Ker je obstrelil in smrtno ranil svojo soprogo zvečer 31. julija, bo moral Nikola Pavlica iz Rockdala, rodom Li-čan, 37 let star, preživeti ostale dni bo je izrekel sodnik Hooper v okrožnem sodišču zadnji četrtek dopoldne, ko se je (Pavlica i>riznal krivim umora v sredo dopoldne. Državni pravdnik Martin je priporočal sodišču kazen dosmrtnega zapora v kaznilnici in odvetnik M. F. Lennon, zagovornik ob-toženčev ni ugovarjal. Pavlica je bil poprej zaposlen pri American Steel & Wire Co. v tovarni v Rockdalu, kjer je imel svojo hišo. Njegova* soproga, obstreljena iz ljubosumnosti dne 31. jul., je umrla dne 8. avg. — Dete podleglo opeklinam. Helena Kožuh, 17 mesecev stara hčerka g. in ge. Matthew Kožuh, 1604 Dearborn Street, je umrla dne 25. okt. zvečer vsled opeklin, žadobljenih dan poprej ko se je na dete prevrnil kotlič vrele juhe. Po izpovedbi staršev, se je o-trok igral na stolu poleg ščedilnika v kuhinji. Med guganjem se je stol prevrnil. Otrok je padel na tla, a stol se je zadel ob ščedilnik in je prevrnil kotlič vrele juhe, ki se je razlila po otro ku. Tako poroča "Joliet Evening Herald-News". Če se je res zgodilo ravno tako, ne vemo. — Litvini in vojna. V sredo? dne 1 nov., se začno po vseli Združenih Dr žavah nabirati prostovoljni darovi za Litvine, trpeče vsled evropske vojne Ta dan je določil v omenjeno svrho predsednik Wilson. V Jolietu bodo nabirali darove Litvini pod vodstvom Rev. Alexander P. Baltutisa, župnika litvinske kat. cerkve sv. Jožefa v Rockdalu. Rev. Baltutis se je posvetoval z županom Barberjem in drugi mi mestnimi uradniki, ki so obljubili svojo podporo ter izrazili upanje, da se bodo Jolietčanje radodarno odzvali pozivu. Krajevni odbor bode postavil nabiralnike v raznih delih mesta. Ta odbor je nameraval izprositi "tag-day" v to svrho, ali mestna uprava je omejila število takih dni za nabiranje milodarov, izvzemši za bolnišnice in sirotišnice. Litvinov živi v Evropi do 4,000,000 in so večinoma vsled vojne v silni potrebi. Razdeljeni med Nemčijo in Rusijo, služijo Litvini v dveh nasprotnih armadah in so prisiljeni, klati drug drugega. — O tej priliki zopet opozarjamo naše rojake na Ameri-kanskega Slovenca sklad za slovenske begunce ter vdove in sirote padlih vojakov slovenskih. Ali ste v ta sklad že kaj darovali? — Zadnji teden letošnje predsedniške kampanje bo živahen tudi v Jolietu. Mnogo slavnih govornikov pride semkaj. Jutri (torek) bo govoril tukaj Charles Warren Fairbanks, republikanski kandidat za podpredsednika. V soboto zvečer pa bode govoril v Orpheum-teatru kongresnik Dieke-ma iz Michigana. — Zadnjo soboto zvečer sta navduševala tukajšnje demokrate chicaška odvetnika J. H. Wilkerson in Garfield Charles. — Ubežni kaznjenec Olis ujet. Ernest Olis, kaznjenec-razbojnik, ki je utekel iz državne kaznilnice v Jolietu dne 16. okt. in potem izvrail^eeč ropar-stev ob progi Chicago & Alton-želez-nice, je bil prijet dne 26. okt. zvečer v Bloomingtonu, ko je oropal štiri o-sebe in en salun. Sedaj je zopet v kaznilnici v osamljenem zaporu in vklenjen. Brockway, Minn., 25. okt. — Slavno uredništvo A. S., prosim, priobčite v tem našem priljubljenem listu par vrstic. Dne 24. okt. se je vršila poroka Valentina Legat in gdčne. Neže Blenkuš, oba Slovenca iz fare sv. Štefana, zelo priljubljena oba. Svatba je bila zelo velika pri Andreju Blenkuš. pri nevestinem bratu, svatov pa veliko od blizu in daleč. Poročencema pošiljamo iskrene častitke! Vreme imamo pa jako mrzlo. Zemlja je dobila tudi belo odejo, ki se ne misli zgubiti prehitro. Farmarji so pospravili jesenske pridelke. Zdaj bo pa treba gledati za drva, da se bomo mogli greti pri peči. K sklepu pošiljam pozdrave vsem rojakom široin Amerike. Tebi, list Ara. Slov., pa veliko uspeha. J. Poglajen. La Salle, 111., 26. okt. — Bilo je v nedeljo dne 22. okt. ob 4. uri zjutraj, ko se je slišalo pri sosedovih glasno zvonenje ure budilke. Zbudim se tudi jaz, vprašujoč se, kaj neki to pomeni, toda kmalu se domislim, da bode ta dan velika .Javnost, namreč srebrni jubilej slovenske župnije sv. Jožefa,'v Jolietu, 111., in vsled tega bode treba zgodaj vstali, da pridemo pravočasno tja. Pomanem si krmežljavc oči in sko-im brž pokonci, pa ha j d na delo, da e dostojno "nakinčam", ker na tako ttvnost se spodobi da človek pride akor vojak na "kajzer manever", to c, kar najbolie in bleščeče napravljen. Zbralo se je nas bilo približno 90 do 00 Slovencev m Slovenk po številu, la pohitiino na izvanredno slavnost v oliet. Vožnja je bila jako prijetna. Krasno esensko solnce nas je pozdravljalo in prijetni .družbi se je tudi marsikatera toijiat'a pe>ein zakrožila. Imeli smo lamreč svoje "special kare", zato smo e počutili či lo domače in vsled tega e bila tudi vožnja udobna in vesela tako, da bode ostala marsikateremu v prijetnem spominu. Prišcdše v Joliet nas obkole etie strani godba, z druge maršali in bili imo njihovi, nakar smo odkorakali na >dločeno mesto. Ne bodem natančneje opisoval cele ilmvtrosti, ker je to že tako bilo poro-ano v Am. Slov. Med drugim naj le omenim, da je gigantska i ada napravil bok vtis. Da, to je bila prava manifestacija katoličanov! Ko smo dospeli v slovensko cerkev sv. Jožefa, bliščala se je ista čudežno, razsvetljena od premnogih električnih luči ter okrašena z bliščečimi srebrnimi okraski. Veličastno se je slišalo ubrano petje močnega zbora vrlih Jolietskih pevcev in pevk. Posebno imenitno se je slišal "Tantum eigo", katerega je zapel moški zbor brez orgelj. In zvečer Dri banketu je bila zopet ogromna udeležba, med katerimi je bilo tudi obilo odličnih gostov. Nastopili so zopet pevci in pevke Jolietske-ga pev. društva "Soče" in se zopet odlikovali mešani, kakor tudi moški zbori vseskozi s svojim izvrstnim petjem. Ravnotako je imelo čast nastopiti tudi pevsko-dram. društvo "Slovenija" iz La Salle posamezno, kakor tudi z zborom pev. dr. "Soče". Med petjem so nastopali tudi razni govorniki, kateri so govorili o zgodovini Jolietskih Slovencev ter vzbujali spomine tudi na blagega pokoi. Rev. F. S. Šusteršič-a; obenem so povedali tudi marsikaj zanimivega. Konečno nas tudi veže dolžnost, posebno pa člane in članice pev. dr. "Slovenije", da se zahvalimo za pravo slovansko gostoljubnost Jolietčanom. Posebno se pa zahvaljujemo članom in članicam pev. dr. "Soče" za izkazano prijaznost in pravi bratski sprejem. V resnici storili ste vse, kar je bilo v Vaših močeh. Ljuba Vam je umetnost, petje, katero skrbno gojite; zato ste tudi sprejeli prijazno nas kot prijatelje petja. Želeti bi bilo le, da bi tudi še večkrat skupno nastopili, da bi tako živela slovenska pesem. Za hvaliti se moramo tudi Mr. Anton Ko-revcu, kateri je bil toliko prijazen, da je hranil tačasno naše društvene stvari Veliki dan te slavnosti pa bode ostal mnogim izmed nas v dolgotrajnem spominu. Urednik — škarje — koš — hop hop, moram nehati. Zatorej kličem še enkrat: Pozdravljeni Jolietčani! Michael F. Kobal, tajnik "Slovenije". "THE NEW WORLD" O SREBRNEM JUBILEJU SLOVENSKE FARE SV. JOŽEFA V JOLIETU, ILL. (Priobčuje Rev. J. Plaznik.) "The New World", največji katoliški list v Združenih Državah, je prinesel due 27. oktobra, na prvi strani in v prvi koloni, sledeče poročilo: Nadškof počasti prvo sloven' "rn. faro. Mil. g. nadškof Mundelein je govoril faranom sv. Jožefa, slovenske cerkve, v Jolietu, 111. Srebrni jubilej. Delo med slovenskimi katoličani v Združ. Državah se je začelo pred petindvajsetimi leti v Jolietu. m sijajna pa-na marsikaterega glo- Zadnjo nedeljo je praznovala slovenska cerkev sv. Jožefa srebrni jubilej svojega obstanka. Prisostvoval mu je' mil. g. Most Rev. George Wm. Mundelein, D. D., nadškof chicaški. Slovesno sv. mašo je pel Rev. Wencel Šolar, O. S. B. iz St. Bede College, Peru, 111. Rev. A. M. Krasehowitz je bil dijakon. Častna dijakona Njegovi Milosti sta bila Rev. P. W. Dunne, župnik cerkve sv. Jakoba, in Rev. A. Oguliti iz St. Paula, Minn. Pridigal je Rev. F. X. Rajec, tudi iz St. Paula. Rev. Peter F. Crumbly, kaplan v državni jetnišnici v Jolietu, je bil ce-remonijar. Zraven sta bila tudi Very Rev. E, F. 1 loban, D. D., nadškofijski kancelar, in Rev. Thomas Moltoy, D. D., nadškofov tajnik. Po sveti maši je mil. g, nadškof nav govoril farane tako: "I feel that this jubilee day ,would be incomplete for you without a word of appreciation from your Archbishop, who has come to share in your joy and giadnes-. This day is indeed a feast of congratulation and thanksgiving. And first of ail, for you, the people of this mother-church of the Slovenians in this country. For a quarter century this parish has been here to welcome you as you came from your fatherland beyond the seas. Here the gospel was preached to you, the sacraments were administered to you, the faith ot your fathers taught to your children in your mother tongue as well as the language of their adopted country. Here you found peace and comfort and strength midst the hard labor, the many trials, the constant privations of your life. Then, too, this should be a day of rejoicing for this Pentecostal city of Joliet, where the gospel is preached in ten languages. "For twenty-five years this chur i let je stala ta cerkev tukaj kot trdnjava postave in redu, močna obramba proti brezvladju in uporu, k ta j vzgoje in vere. Koliko časa bo še preteklo, da bodo spoznala naša mesta in naša dežela, koliko dobrega store naše cerkve s tem, da goje mir in zadovoljnost, katero vživamo? Kaj bi bilo tukaj in drugod, če bi ne bilo naših cerkev, da bi vas vodile, ko ste prišli sem, uravnavale vaše obnašanje in učile vaše otroke? "Je pa to tudi dan, za katerega se moram jaz zahvaliti. Zahvaljujem danes vsemogočnega Boga za goreče in verne duhovnike, kateri so službovali pri vas v teku teh petindvajsetih let. Posebno se še zahvaljujem za ustanovitelja in prvega župnika. Njegova fara se je raztezala od Atlantika do 'acilika. Prepotoval je več tisoč milj, da je mogel krščevati, maševati, deliti svete zakramente in tolažiti razkropljeno ljudstvo. Njegovo apostolsko delo ga je nazadnje izmučilo; odpovedal se je župniji, da se tako mirno pripravi na smrt, katere ni dolgo čakal. Zahvaljujem vsemogočnega Boga, da je poslal vas, ljudstvo krepke narave in močne vere, v to škofijo. Vi boste dodatek k moči, kostem in mišicam tega ljudstva v prihodnjosti, ker vaša kri ni omadeževana s pregrehami in razbrzdanim življenjem; ker vašega razuma niso omadeževali nespodobni nauki. "Častitam vam zavoljo vsega, kar te storili v teku petindvajsetih let; upam pa, da bo ta dan šele začetek celo večjega truda za gmoten procvit vašo župnije in duševni napredek ljud--tva. Svoje prošnje\ združujem z vašimi; kajti, posebno ena misel sili v naš um to jutro, četudi se vsi radtije-1110, da bi Gospod kmalu storil konec tej strašni vojni, katera divja in pusto-• i vašo staro domovino; da bi Gospod lal mir in zadovoljnost vašim bratom, prijateljem in sorodnikom, kateri gle-jo vsak dan in vsako uro smrti v o-braz. Da bo vaše veselje dopolnjeno, vam prinašam blagoslov našega skupnega očeta, papeža, da bo njegovo ime in -današnji drtn neizbrisno utisiijeno v vašem spominu.") Da bi se ustanovilo faro med Slovenci v Jolietu, na to so začeli delovati okrog leta 18'H. Meseca majnika leta 1891. je prišel v to deželo Rev. F. S. Šusteršič iz Ljubljane v Avstriji. Nadškof ga je postavil za župnika cerkve aV, Jožefa v Jolietu. Zemlja jc bila že kupljena. V treh mesecih je bila že tudi cerkev postavljena. Blagoslovljena je bila 18. oktobra 1891. Blagoslovil jo je Rt. Rev. Dr. Bernard l.očnikar. benediktinski opat iz Col-legevillc, Minil., kateri je bil tudi Slo- venec. Novi župnik je povzročil velikanski napredek. Leta 1895 so začeii šolo s štiridesetimi učenci. Leta 1898 so zgradili župnišče in hišo za sestre-učiteljice. Župnik, Rev. F. S. Šusteršič je začel snovati organizacijo, katera naj bi združila vse katoliške Slovence v Združenih Državah. Ustanovljen je bil tudi prvi slovenski list, katerega so pozneje začeli izdajati v Jolietu. Pod misijonsko delovanje tega gorečega župnika je spadalo vse ljudstvo njegovega rodu v Združenih Državah. Nesebičen je dal njim vso svojo moč za njihov verski blagor. Sedanji župnik je Rev. John Plevnik, kateremu pomaga Rev. John Plaznik. Šolo uči šestnajst sester iz tretjega reda sv. Frančiška pod imenom Brezmadežne. Farna šola ima sedaj se-desto otrok. PRIHAJAJO... Nažgite luči dnes pred slike vseh onih, ki so šli od vas, in čakajte nocoj glas zvona — nosite cvetja v noč tačas... Prihajajo... Vpognite glave in prav rahlo jih kličite po imenih spet; zakaj nocoj, ko poje zvon jim, nazaj k vam v hiše smejo spet.. Prihajajo... Oj, luči stavite pred slike vseh ljubih, ki so šli od vas, in široma sprostrite roke — vseh mrtvih dan je, zdaj je čas!-Prihajajo... Mira. "SPOMINSKA KNJIGA". jih žiT 3v, raif Povodom 251etnice slovenske i"f nije sv. Jožefa v Jolietu, 111., se j« dala tudi spominska knji ga. To i< nekaj novega. V knjigi je življenF pis preblagega ustanovitelja naše fa'6 zgodovina iste, opis stare in nove cC kve, opis župnijske šole, opis cerkve nih društev, opis bratskih in nih društev itd. Med čtivom se hajajo krasne slike vseh naših župn'1' skill poslopij, vseh dosedanjih kov in pomožnih duhovnikov, drugih čč. gospodov, ki so pripomb k ustanovitvi in razvoju naše i'"1 nadalje slike raznih slovenskih $ štev in faranov itd. Ocenil bo "a!i Spominsko knjigo kak nepristramj® kritik, a mi jo lahko priporočamo pred strokovnjaško oceno, ker ve®si da pomeni ta knjiga na slovens'"' slovstvenem polju v Ameriki res pojav svoje vrste, izreden knjižel® dar vsem, ki se zanimajo za Pr'ce„, in vsestranski razvoj ene največ in najlepših slovenskih župnij v A®^ riki. , "S'pominsko knjigo" je sestavil R(t John Plaznik, po navodilu in s P močjo č. g. župnika Johna Ple Pomagali so pri delu čč. šolske & cerkveni odborniki, društveni taJnl razni farani, zlasti stari, in drugL 0 Knjiga obsega 140 strani čttva, in oglasov. Tiskana je bila v tis'3 Amerikanskega Slovenca. * "Spominska knjiga" stane sam0,; in to pa zato, da si jo lahko o"1'' vsak tudi najrevnejši rojak. Naš slavni predsednik W00DR0W WILSON je bil vedno na strani ljudstva, bodisi delavcev ali trgovcev. Za to pa so kapitalisti proti Wilson*1 a ljudstvo pa je za njega. Wilson je potrdil Federal Reserve Bank Law, ki onemogoči kapi1*'1 ste narediti denarno krizo. Wilson je potrdil Rural Credit System, ki zabrani kapitalistom od>r ljudi z previsokimi obrestmi. Wilscvn je potrdil osemurni delavnik, da je preprečil veliki štrajk* kuge lakote in vojske. Wilson je preprečil vojsko z Meksiko in evropejskimi državam1' - rC je ohranil naše može in mladeniče pogina, a deželo pa največjih nesi kuge, lakot in vojske. Volite vsi, Slovenci in Slovenke, Hrvati in Hrvatice, ter sp loh državljani obojega spola za zopetno izvolitev predsednika Wilson3' se nam ohrani mir, blagostanje in zadovoljstvo. Kdor je zoper Wilsona, je zoper samega sebe, je proti delavcc proti miru in blagostanju v tej deželi. Vaš glas bo odločil! Ne pozabiti volit v torek 7. novembra! in Union Coal Sc Transfer 515 CA88 STREET, JOLIET, ILL. Piano and l^iirtiltiare Movi*^ Chicago telefon 4313. Northwestern te 1 eto* ♦1» vod Prvi in edini slovenski pogrebniški & Ustanovljen 1. 1895. Anton Nemanich in S^l 1002 N. Chicago Street Konjušuiica na 205-207 Ohio St.. Joliet veil' Friporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden ^ ^ mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolie' tvaške vozove iti kočije. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. tel. 2575 in N. W. 344. Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenci. i Družba sv. Družine v ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedež: JOLIET, ILL. Vstauovljena 29. novembra 1914 Inkorp. v drž.111., 14. maja 1915 Iukorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916 DRUŽINO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZAENEGA.ZEDEN ZA VSE." S GLAVNI ODBOR: Predsed.—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. lapis.—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petne, Joliet, I1L NADZORNI ODBOR: 1. Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, III. Josip Težak, Joliet, 111. Math O grin, N. Chicago, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) » kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. •dbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika. Sšimsigigi m issiiiiis K OČETU. s Kili »»'K »-Hi !li S S »S M Živel je reven vdovec. Šestleten sinek mu je bil edino veselje na svetu. Skrbel je zanj noč in dan. Najti pa tudi ni bilo pridnejšega in ubogljivej-šega otroka. V vas pride novica, da se je vnel boj. Nekega dne prinese poštni sel veliko pismo. Cesar je klical na boj . nekatere vaščane, med njimi tudi siro-maškega vdovca. S težkim srcem se je poslovil od svojega otroka, katerega je moral izročiti tujim ljudem v oskrbovanje. Bilo je pozno v jeseni. Sneg je na-letaval, in kavke so krožile po zraku. Zopet prinese poštni sel veliko pismo. Vaški župan ga prečita in reče Ivanu: "Oče se ti ne vrnejo več; ostali so na bojnem polju." Dečku nočejo te besede v glavo; ni jih popolnoma razumel. 'Zakaj se nc vrnejo zopet? Zakaj ostali na bojnem polju?" mislil si Je v svoji nedolžnosti. "Saj jim ni-Sem nič hudega storil, da me zdaj nimajo več radi." . Skrivoma so mu tekle solze po licu, r> 8,ob(*o v srcu ga je bolela ta vest. ^ eJ je dan za dnevom molil za lju-£a očeta, da bi mu ga nebeški oče Pr'vedel vendar skoro domu. A zdaj Pa Je slišal, da očeta ne bo več, da je 0sta1 daleč tam na polju. s °'nce je zašlo. Bila je temna noč; jcleg.Je Padal gosteje in mrzel veter je s pillati- Po hramu je že vse spalo, 0®° ub°g» deček ni mogel zatisniti e>a. Srce mu je postajalo vedno so") VsC "je8°ve misli in želje ^ pri očetu. Zdajci mu šine čud- jilih"-61 V g'avo: "K očetu! Poiskali svet i""'' ak° bi bili tudi na koncu . a- S postelje skoči, obleče si hla- k «.m suknjico, obuje čeveljčke, dene očetu° "a glaV° b lmj(li na pot k Stopi iz hiše. Po vasi jo ukrene, saj vasi ! Šd na iikto stran' Zunaj očci JC Stala kaPclica. P" kateri sta z je Z" moliIa skoro vselcj- kedar ju 4$ jc _ ™uiu vsciej, Keuar ju klel" "lino. Tudi nocoj po- S nc UečpU .......i: 1 . Polity-decck na mrz1' Hamen ter moli VlCo, katero ga je naučil oče: Lj«bi angelj, varuh moj, Prosim te, pri meni stoj! Jira"i me, nesreč, nezgod, spremljaj, čuvaj me povsod, (lr*i roko ji a d menoj! U,)oga| bodem vsakikrat, ,1l0,'I k tebi vedno rad. Ljubi angelj, varuh moj, 0 Varuj tU(l' me nocoj! *aisS0,il jc doCek- V tem hipu se jc kaJ sc jim je pri- IafQj.d! * 1111 noj," prav V , vem- kje so t vi hitt] 1 aku je plula lučica (lal Gp.tcicf byr;. ' i«,asncje m glasneje je pela J^fvojo mrelo pesem. Mirnvtei! VCfhl° dalje. srCll naKo n,u"o je bilo dečku pri m 11 skrivni j oče." in deček jc isteje je pa- !?keI "trni 'cs.ii. ' 'Ne U jenost jt tavi se. čutil C SO 11111 bile po vsem Itc- po- ^iicVl0 ^^1^'" rcC'c vcs upehan ta i„ , .sp,ava nekoliko korakov taJ'» Klas mu veli: Q ukaj ,,uiI pri tc(). ho.cin bjet. „ h«l. suh ier ču,i P°d »boj ra- tuui truri 1 CZ "ckoliko »»sloni spi fflavico nanj in sladko za- S0| ncc J« žc sijale ko se deček budi. Poleg sebe zagleda angelja, ki se mu prijazno nasproti smehlja. "Ali res hočeš k očetu?" vpraša ga angelj. ■ "K očetu, k očetu!" vzklikne Ivan ter stoji že pripravljen na pot. Nista dolgo šla, ko prideta do velikega prepada. Nobena brv ni vedla črezenj. Dna nista mogla videti, tako je bila globočina. Temno je bilo v njej, soln-čni žarki niso mogli do nje. "Tu dol vede naju pot, reče angelj ter pogleda dečka; a na njegovem licu ni bilo videti niti sledu o strahu. Lahno prime angelj dečka za roko in že sta plula v temno globočino. Zopet je bila črna noč krog njiju. Daleč tam v daljini se začenja nekaj svitati kakor zora v mladem jutru. Majhen hrib jima še zapira pogled; o-vinek krog njega, in glej — pred njima je čisto drug, nov svet. Pred seboj vidita daljno ravnino, katero zapira na nasprotni strani visoko in strmo skalovje. Angelj postavi dečka na zemljo. Vsa ravan zeleni in duhti, kakor v najlepši pomladi. Uglajena stezica je hitela po dolini. Napotita se po njej. Ivan gleda na desno in levo. Z vsakim korakom vidi nekaj drugega, lepega in zanimivega. Tu stoji lep vrt, v katerem cveto najlepše cvetliči-ce; tam zopet sadovnjak, poln sadnih dreves, na katerem je obilo raznovrstnega sadja; tu prijeten log, iz katerega zveni milozveneče petje ptičic. Zdaj prideta do velikega travnika. Kaj vidi tukaj dečkovo oko? Množica dečkov jednake velikosti in starosti z našim Ivanom se igra in poskakuje po cvetni livadi. A ko uzro naša popotnika, pribite vsi z veselim vriskom k njima. Li ca se jim smejijo v mladostnem veselju, glasno pozdravljajo našega dečka, rekoč: "Kaj ne, da ostaneš pri nas? Glej, kako veselo je med nami! Igral se bomo po travnikih in logih, tekali od vrta do vrta ter pevali prelepe pesmice." Obkrožili so dečka in angelja, pri jeli drug drugega za roko in se v krogu vrteli okoli njiju ter živo peli pesmico, da je donelo tja po cvetoči dolini. In zopet so stopili k njima ter ju vedli po duhtečih travnikih in šumečih logih. Čudno jc bilo pri srcu našemu dečku. Strmel je nad vsem, a bil jc nem. Pozabil jc vse trpljenje. Ali je morebiti tudi pozabil očeta?... In že so se mu jele oči svetiti od veselja, in lice mu je gorelo. Za rpke so ga držali dečki, z njimi je hitel, z njimi se veselil. Opazil pa ni, da je izginil njegov dosedanji zvesti spremljevalec. Solnce se je pomikalo proti goram. Vesela množica je prišla do malega vira. Krog njega so stale posteljcc, postlane z rahlim mahom. Sredi vira se je dvigala iz belega mramora izklesana podoba našega odrešenika. Ravno je solnce zahajalo. Vsi ob krožijo virček, pokleknejo ter dvignejo roke kvišku. Rahlo in ponižno zapojo večerno molitvico. Sivi mrak je preproge! dolino. Svetle zvezdico so za lesketale z neba. Mirno leže vsak na svojo posteljco, in ŽVefe nekoliko so spali sladko. Tudi Ivan je našel prazno posteljo ter legel na-njo, A spanec njega ni mogel zazibati v sanje. Vsi dogodki današnjega dne so mu vstajali v duši. Zopet je gledal duliteče vrte in livade, slušal vesela po- mice dečkov — daleč, daleč za njimi, kakor v sivi megli, ugleda! je bledo podobo svojega očeta. StresCI so jc po vsein tel e sii. Skočil jc s po stelje tor pokleknil. Polglasno jc začel molili: "Ljubi angelj, varuh moj, prosim tc, pri meni stoj..." Dalje ni mogel. Solze so mu žalil« lice, na ves glas jc zajokal. Tu mu dene nekdo roko rahlo ua glavo. Pred njim je stal angelj ter mu rekel: "Klical *i nic, in pri hitel sem. Povej mi česa želiš?" "K očetu!" vzklikne deček. Angelj mu pravi: "Veruj mi, deček, huda in težavna je pot k očetu. Mlad si še, in doba še tebi ni pritekla, da bi mogel po tej poti. Glej, tukaj pa ni trpljenja, marveč vekovečna pomlad in radost. Ostani rajši tukaj; ne bo dolgo in združen boš z očetom." "K očetu, k očetu!" ponavlja Ivan ter proseče vzdigne roke. "Idiva torej!" odgovori angelj. Tiho je bilo krog in krog. Nobena sapica ni pihljala po speči ravnici. Dolgo sta hodila. Jutranja zora se je ru-dečila ko dospeta do skalovja. "Črez to pečevje naju vede pot," pravi angelj. Mrtvaška tišina je vladala po tem skalovju. Povsod samo golo kamenje, nikjer nobenega zelenja. Tudi nobene živalice ni bilo nikjer videti. Bila je res huda in težavna pot. Vila s«; je vedno više in više. Včasi je šla navzgor, da je Ivan moral roke vzeti na pomoč, včasi je zopet hitela ob globokih prepadih. Solnce je vroče pripekalo. Dečka je žeja-lo, a nikjer kaplje mrzle vodice. Glad se mu je oglašal, a kje vzeti hrane? Noge so mu že omagovale, komaj je sopel. Angelj se ustavi in pravi: "Deček, ni še prepozno, ali se hočeš vrniti?" "K očetu!" zašepetal je Ivan, in zopet sta šla dalje. Solnce se je jelo nagibati. Jedno skalino še imata pred seboj; bila je strma, kakor še nobena doslej. Le počasi sta se pomikala po trudapolni stezi. Ivan čuti, da mu naproti piše mrzla sapa. Moči mu pešajo, noge ga še komaj nosijo. Zdaj sta na vrhu gorovja. Solnce je zašlo; sivi "mrak je legel na zemljo. Zvezde so migljale na nebu. Ne daleč pred seboj vidita majhno ravnino; sneg in" led jo je pokrival. Sredi doline je stala vas. "Poglej proti vasi," reče angelj. "Ali vidiš pred njo visoko drevo?" Ivan prikima. "Ondi najdeva očeta." "Moj oče!" zašepeče deček in veselje mu pokrije lice. Prideta v dolino. Mraz je pritiskal, in ledena burja jima je brila naproti. Prideta do drevesa. Pod njim vidi Ivan velik križ. Angelj Vnu reče: "Končana je najina pot," ter položi svojo roko na dečkovo glavo. "Sedaj semkaj h križu.' Ivan stori; glavo še nasloni na božje razpelo. Zdaj ni več čutil utrujenosti, ne bolečine, ne mrazu. Zdi se mu, da leži v topli izbi na mehki blazini. Oči zapre... V tem hipu začuje poleg sebe znan premil glas, rekoč: "Ivanček moj, kaj si res prišel k meni?" Neskončno radosten odpre deček oko ter vidi kakor v megli ljubljenega očeta svojega. "Glej, tu je moj dom; miren je in tih. Tudi ti boš ostal pri meni. Oj, le sladko spančkaj in snivaj!" pritisnil je oče k sebi svoje dete, božal ga po mrzlem licu... Pod visokim križem počivajo trupla hrabrih vojakov, ki so padli v boju za domovino... Druzega dne, na dan vernih duš, šli so zgodaj ljudje mimo v cerkev, da opravijo pobožnost za blagor duš svojih rajnih. Na grobu zapazijo dečka ki je zaspal v mrzli, sneženi burji večno spanje na grobu svojega preljubega očeta... a njegova nedolžna dušica je isplavala z očetovim duhom v rajsko domovino... / IZ VOJNE. Čegav je ta grob? (Iz "Slovenca".) TRST, PO KATEREM HREPENI ITALIJA. Eden izmed ciljev, ki si ga je postavila italijanska vojska, je Trst, veliko pristanišče ob Adriji. V Trstu živi tudi nad 70,000 Slovencev. In vsa tržaška okolica je slovenska — in ostane slovenska! Avstrijci so pripravljeni, braniti Trst za življenje in smrt, kajti izguba Trsta bi bila najhujši udarec za avstrijsko pomorsko trgovino. Urednik g. Prcšcrn piše: Pod silno razkopanim, močno razstreljenim in od topovskih krogel ter vojaških lopat razritim gozdom, na pusti, valoviti njivi, od koles in kopit razorani, na po bočju nizkega holma, so pokopali vojaški pogrebci dva padla vojnika, dve žrtvi dveh nepomerjenih, slučajno tako daleč čez naše prve vrste zašlili. padlih krogelj. Poglobili so pogrebci za silo napravljene strelske jarke naših prednjih vrst, ki so se pomaknile prejšnji dan naprej in umerili poglobitev po truplih, ončali so delo, otrli so si znoj z obraza in odložili orožje, da se nekoliko oddahnejo. "Ti, France," pravi eden pogrebcev, ko si jc nažgal cigareto, "poglej! Eden teh je naš. Janez je, še mlad fant prav čeden dečko." "Res je," mu odgovori, prerrtotrivši našitke pod vratom. "Kranjcu je podoben po vsem, tudi se mi skoro zdi nekoliko znan, toda ne spomnim se ga. Morda sva bila z revežem celo že skupaj, toda preveč sem jih že videl in za-grebel in spomin mi je žc skoro otopel. Spoznal bi komaj brata, katerega že delj časa nisem videl. V Srbiji je in tam jim gotovo ne gre tako slabo. Vsaj tako sem slišal danes govoriti naše oficirje." "Skoda za fanta, škoda," pravi njegov sosed in stopi k mrliču. "llitro jc pristal," pristavi drugi. "Primimo ga!" jc dejal tretji, in par hipov nato jc ležal mladi fant v poglobljenem strelskem jarku v zlokob-nl, tuji gališki grudi. Poleg njega so položili mladega Poljaka in zagrebli so trupli. Naredili smo dva groba in postavili dva križa. Slovenec leži poleg Poljaka. Oba sta padla kot žrtvi velike naloge velike domovine. Zadnji žarki solnca so posijali na dve gomili, na dva iz količkov zbita križa, katera so postavili pogrebci svojemu domačinu in bratu. Zadeli so pogrebci na ramo lopate in krampe in se napotili naprej. V trenutku, ko so prekoračili vrh holma, je zašumelo v bližnjem gozdu. Razgrnilo se je nizko, gosto grmičevje in plaho je pogledalo iz odprtine mlado poljsko dekle. Gledala je delj časa mlada Poljakinja na sveža grobova, na katerih so slonele sence lesenih kri-žev, zagrnila je vejevje in zopet izginila kot bajna prikazen. Ob luninem svitu je obiskala samotna grobova zopet neznana Poljakinja. Plaho je pogledala iz gozda, in ko se je prepričala, da je sama, je skočila h grobu. Vrgla se je na grob in žalostno plakanje se je začulo v tihi noči. Njen obupni jok je spremljalo edino votlo grmenje topov, ki je odmevalo od daleč preko ravnin in gričev. Nato je odvilo dekle majhen zavoj. Iz zavoja je vzela majhno podobico, prilepljeno na dveh srcih, velikih, izrezanih iz rdečega, tankega papirja. Pritrdila je ta okrasek na križ in ga ovila z raznobarvnimi trakovi. Nato je prepred-la ves grob z verižicami, napravljenimi iz papirnatih obročkov bele, modre in rdeče barve. Pomolila je še na grobu je hotela oditi. Kar je ugledala sosedni grob. Tiho je govorila: "Ta revež, ki je od daleč, spi poleg mojega ljubljenca. Edini tovariš mu jc bil v zadnji uri in večno bo počival poleg njega. Tam doli, kjer je doma, jc morda tudi dekle, ki ga nestrpno čaka. Revica je ona z menoj vred." In odprla je zopet zavoj in vzela iz njega ostanek papirnatega okrasja. Ovila je s trakovi križ in grobišče in pomolila je tudi za revnega tujca, tovariša svojega ljubimca. Bilo je to na dan pred Vsemi svetimi. In na ta praznik, ko so se zbrali našinci pri svojih grobovih, se spominjali umrlih svojcev in tudi bojevnikov, ki so morda počivali v daljnih deželah, na ta žalostni dan je bil po zaslugi te vrle Poljakinje okrašen grob mladega neznanega Slovenca v daljni Galiciji, na pusti, prazni planoti pod divje razstreljenim in razoranim gozdom. Čcgav je ta grob? Od hlapca do milijonarja. John W. Gates, ravnatelj mnogih železniških družb in organizator jeklenega trusta, ki je umrl v Parizu, je pričel svoj kapitalistični pohod s praznimi žepi. Rojen je bil 1. 1855 v Dupage County ter je služil spočetka pri kmetu kot hlapec, pozneje pa je dobil službo v neki železninarski trgovini. Od tu je prišel v neko drugo trgovino z železnino in čez nekaj let je odprl že lastno prodajalno. Meseca marca 1. 1900 je bil predsednik ameriške družbe za jeklo in žice, enega največjih tru-stov z akcijskim kapitalom 18 milijonov dolarjev. Nenadoma brez kake napovedi je Gates odredil, da se ustavijo vsi obrati v jeklenih tovarnah in 4000 delavcev je bilo naenkrat brez dela. Na vprašanje je odgovoril: "Naša družba dela, ne da bi ji bilo treba dajati pojasnil. Zapira in odpira svoje tovarne, kadar se nam zdi primerno." Trdi se, da je bil Gates za en ali dva milijona bogatejši, ko so jeklene tovarne zopet pričele delati, kot pa v času, ko so jih zaprli. Gates je bil udeležen tudi pri številnih železnicah in industrijskih podjetjih. Kot strasten igralec pa je nekoč presenetil na nekem zborovanju metodiste, ko je pozival mladino, naj ne igra, niti ne sklepa stav, niti ne špekulira. Nekoč je Gates v brzovlaku med Chicago in New Yorkom priigral 300,000 K. Pred izvolitvijo McKinleya za predsednika jc stavil, da bodo akcije pacifiške železnice poskočile za dvojno vsoto. McKinley je bil izvoljen, akcije so poskočile še višje in Gates je dobil skoro 15 milijonov. John Grahek ...G-ostiliiičar... Točim vedno sveže pivo, fino kaH> fornijsko vino, dobro žganje in triHa najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premogi TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, ILL. NAPRODAJ DVE MIZI, 2 SIDE-boards in ena kočija (surry), vse v dobrem stanu. Vprašaj na: 104 Youngs Ave., Joliet, lil. 2t Obistne neprilike so bolj natanko opisane v našem cir-kularju, ki se imenuje "Severova Zdravilo za obisti in jetra — Kdaj in kako ga rabiti. Razpošiljamo ga zastonj, pišite ponj na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Opisuje načine za zdraviti razne neprilike v slučaju katerih se je izkazalo Severovo Zdravilo za obisti in jetra (Severa's Kidney and Liver Remedy) izborno po preiskusu. Poskusite to zdravilo pri zdravljenju vnetja obisti ali mehurja, zadrževanja vode ali puščanja goste vode, bolestnega puščanja vode, oteklih nog ali bola v hrbtu, katerega povzročajo obistne neprilike, zlatenice in kislega želodca. Cena 50 centov in $1.00 v vseh lekarnah. Zahtevajte Severovo Zdravilo za obisti in jetra. Zavrnite nadomestitve. Ako ga ne morete dobiti naročite ga od nas. \V. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Mi hočemo tvoj denar ti ho6eš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo ' lej postregli z najnižjimi tržnimi conami. Mi imamo v zalogi vsakovr»U nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki ia trdi les, lath, cederne stebre, desk ia šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulid blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi so pri nas in oglej si našo zalogol Mi ttf bomo zadovoljili in ti prihranili denar. W. jr. LYONS Naš office in Lumber Yard na vogla DES PLAINES IN CLINTON STS. ZA Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k A. SCHOENSTEDT & CO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino —---POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ- POPOLNOMA PREPRIČAN ----DA DOSPEJO NASE DENARNE POŠILJATVE-- ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljob vojnim zaprekam, v primernem času. V stari domovini izplača denar c. k. pošta 100 kron pošljemo zdaj za $13.50 MI GARANTIRAMO YSAK0 POŠILJATEV Pisma in pošiljatve naslovile na: AMERIKANSKI SLOVENEC BANK DEPT, JOLIET, ILL. Orna žena. Zgodovinska povest. ft Priredil Javoran. (Dalje.) "Kakor rečeno," je začel hlapec pripovedovati obširno, "sedel sem na drevesu in se oziral okrog sebe; ko sem opazil ogenj v Bregarjevi hiši, sem hotel naglo splezati z drevesa in klicati na pomoč; tedaj pa se je začela naenkrat pomikati po travniku sem — dolga, črna črta; nekaterikrat mi je prišel na uho žvenket sabelj in mečev. --'Jezus, Marija, sovražniki gredo — to so Turki!' sem si mislil sam pri sebi, in res, nisem se motil. Ko so sovražniki opazili ogenj, so namah obstali in sicer ravno pod mojim drevesom. Stvar se jim je zdela sumljiva; zato je njihov poveljnik poslal pet aH šest mož k ptfzaru, ki naj bi skrbno preiskali, če jim ni morda na ta način nastavljena past, ki bi jih tirala v gotovo pogubo. Vohuni so odšli in kma-hi na to sem zaslišal od tam glasen krik — in potem so privedli ti poslanci s pogorišča — 'Črno ženo'. Morala je pač biti skrita nekje blizu Bregarjeve hiše. Njen obraz je bil ogljenočrn, oblečena je pa bila v dolg, popolnoma bel plašč. Poveljnik jo je vprašal, kdo da je in kaj hoče tukaj. Tedaj je pa žena bliskoma vrgla svoj plašč na tla, potegnila nekaj črnega z obraza — in iz črne žene je naenkrat postal vojak v popolni turški vojaški opravi. Pa bila je žena, zakaj njen glas jo je razodeval tako. Vsega sicer nisem mogel razumeti, kar je povedala, ampak toliko sem si pa zapomnil, da so jo njeni lastni ljudje ukanili in izdali ter da se hoče sama zdaj nad njimi maščevati in jih tudi izdati. — Ne morem si misliti drugače, kakor da je bila nora. — Nato je popolnoma prav pripovedovala poveljniku, da je na Špiku neka votlina, v kateri so skrite žene in otroci in katero neprestano stražijo neustrašeni gorjanski bojevniki; povedala je tudi, da imajo tam shranjenega mnogo smodnika in da imajo na vrhu Špika pripravljenega mnogo kamenja, katero bodo jutri valili na graščinske, zoper katere so ravnokar začeli punt. — Zadnje je seveda izmišljeno. — Nadalje je pripovedovala žena, da pelje odtod na Špik steza, ki pa je precej ozka in nevarna, a pripelje nazadnje čez drzno zgrajen lesen mostič tik pred votlino; zdaj ponoči bodo prav lahko in neopaženo prišli čez ta mostič, ker se jih nihče ne bo nadejal. Tako jih hodo presenetili in brez nevarnosti vzeli to skrito gnezdo. ■— Poveljnik izprva ženi ni mogel kaj verjeti, marveč se je celo bal, da vse to u-tegne biti le zvijača, ki bi ga izvabila v gotovo pogubo. Tedaj pa je žena zakričala na vse grlo, da hoče sama iti naprej in jim kazati pot in če ne bo vse tako, kakor jim je povedala, jo smejo vsak trenotek usmrtiti... Precej dolgo so se posvetovali in ugibali, kaj naj store. A glej, zdaj je potegnila čudna postava poveljnika na stran in mu nekaj časa tiho šepetala na uho. — Rad bi bil slišal, kaj mu je povedala tako skrivnostno; toda nisem se smel ganiti, da bi me ne opazili. — Tedaj pa je naenkrat dal poveljnik znamenje za odhod in potem so odšli vsi — popolnoma tiho in skrivnostno — mladi vojak ali bolje rečeno 'črna žena' naprej in poleg nje poveljnik... Brž ko je izginil za gričem zadnji turški vojak, sem zdrčal z drevesa hitro kakor veverica in potem tekel skozi gozd proti Špiku kar so me nesle noge. — A bila je slaba pot in zato sem le počasi prišel naprej. Nameraval sem sprožiti s špika debele kamene, ki naj bi razrušili 'mrtvaški mostič'. Toda nisem mogel splezati tako daleč med skalovje, da bi dosegel s kamenjem mostič. Ko sem tako ugibal semintja, kako bi mogel svojim najhitreje in najuspešneje pomagati, se je pa že pomikal črni sprevod globoko pod menoj proti mostu. Ni mi preostajalo drugo sredstvo, kakor, da sem kričal na vse grlo. Ko so sovražniki zaslišali moje kričanje, so začeli teči, da bi tem hitreje dospeli na most. — Tedaj so pa ie opazili sovražnika tudi pred votlino. Grozotno se je oglasil rog in naznanjal, da se bliža sovražnik. Strašno sem bil razburjen ob teh trenotkih, strah me je bilo in par minut se mi je zdelo dolgih kakor cela večnost. — Toda hvala in čast Bogu! Naenkrat se je posvetilo — in zagromelo! Vsa stena se je potresla in kmalu bi bil tudi jaz padel v nižino. Mimo glave mi je sfrčal hitro kakor veter debel kamen in še preden sem se zavedel svoje nevarnosti, je bil že v nižini. — Hvala Bogu! Gorjam' so pravočasno opazili nevarnost in zato pognali 'mrtvaški mostič' v zrak. Večina sovražnikov je bila pa ze na mostu in zdaj ležijo mrtvi tam spodaj." Bregar je sledil z mrzlično napetostjo hlapčevim besedam, zdajpazdaj se je stresel na vsem životu kakor šiba na vodi in globoko, pa pritajeno vz-dihnil. Slednjič pa je zakričal kakor snirtnozadet: "In tudi Nigana je mrtva! Nesrečna — uboga žena — Nigana! Nigana!" "Ali si mar poznal 'črno ženo'?" ga i je radovedno in začudeno vpraševal hlapec. "Ah, kako naj bi jo poznal?" je odgovoril namesto Bregarja Štefuljček; "grozni dogodek ga je tako razburil, da se ne more več dodobra zavedati. Pojdi hitro v Bodešče in sosednje vasi in pripelji s seboj ljudi kar jih je še doma. Gotovo je še nekaj turških vojakov pod mostom pri življenju, ki pa se zvijajo v strašnih mukah; krščanska ljubezen zahteva, da jih ne smemo pu stiti brez pomoči, saj so ljudje. Pa tudi naši v votlini potrebujejo gotovo pomoči, ker so morali prestati toliko strahu." "Iz Bodešič bodo gotovo prišli sami, saj so slišali to strašno gromenje,' je pristavil hlapec in se obenem neza-upno ozrl na Bregarja. Ni se dal preslepiti Štefuljčku, marveč je bil popolnoma prepričan, da mora biti tuj vojak v neki zvezi s "črno ženo". "Pa bodo prišli s praznimi rokami. Pojdi in povej jim, naj prineso vina in obvez," ga je silil možek, da bi ga odstranil za nekaj časa. Hlapec je uboga in se takoj pripravil za odhod, a poprej .se je še enkrat sumljivo ozrl na Franceta. Kakor hitro jima je pa izginil izpred oči, je začel France krčevito prositi Štefuljčka: "Pojdi, Štefan,, pomagaj mi poiskati Nigano — morava jo najti!" "Brezuspešno bo to delo, France,' mu je žalostno odgovoril Štefuljček. "Nigana, nesrečna Nigana, gotovo ni več med živimi." "Ni — več — med — živimi!" je stokal jecljajoč France. — "Nigana!— Nigana! — Toda moram doli — vsaj nekaj moram najti še od nje." "Bodi previden, ljubi prijatelj!" ga je prosil možek, "vsekakor so še turški vojaki na poti, zakaj vsi gotovo niso mogli na most; ..ko so videli tako strašen konec svojih tovarišev, gotovo kar pihajo od jeze in maščevalnosti in zato bi ne bilo prijetno za tistega, ki bi jim prišel v roke." "Za Boga! — vedno sama previdnost! Iz same previdnosti in obotavljanja sva prišla prepozno. Zdaj me ne zadržuj več, sam grem — vojak ne .pozna strahu." "Čakaj, grem s teboj! Bregar, kot bojazljivca ali omahljivca me nisi mogel nikdar spoznati; toda previdnost in pogum sta dve sestri, ki se morata vedno vzajemno podpirati." Oba sta tekla hitrih nog proti kraju groze. Ko sta se začela bližati po vedno bolj ozki in nevarni stezi v skalovju in mosiiču, je možek naenkrat potegnil Franceta, ki je korakal pred njim, nazaj in zašepetal na uho: "Čuj, nekdo vpije!" • V naslednjem trenotku sta zaslišala precej blizu glas: "Stoj! kdo tu?" "Grahek s Sela," je odgovoril drug glas. "Kje so Turki?" "Večinoma leže mrtvi pod 'mrtvaškim mostičem' pod Špikom. Drugi so pa grozno prestrašeni odhiteli nazaj proti Radovljici. Ravno sem stal na straži blizu ceste in sem jih videl, kako so tekli mimo — dvajset mož sem jih naštel, — lahko bi bil tega ali onega udaril z mečem, pa se mi je preveč tresla roka, nekoliko so se mi pa beguni tudi smilili." "In kam so šli potem?" "V Radovljici se bodo gotovo priklopih ostalim svojim četam in potem bodo skupaj šli proti Dolini. Bog nas varuj, strašno bo še tekla kri! Premalo nas je, da bi udarili za njimi. — Od kod pa prihajaš ti?" "Z Jelovice sem prišel. Ker dolgo nismo nič slišali in ndbenega povelja dobili, so mi rekli, naj grem nekoliko pogledat, kaj se godi." "Potem pa pojdi zopet nazaj na Jelovico in povej, kaj se je zgodilo. — Zdaj lahko počivajo. Ponoči se ne bo ničesar zgodilo. Sicer pa imamo dobre straže. Če se ganejo graščinski ali če zopet pridejo Turki, bodo takoj začeli goreti kresovi — na to se smete zanesti." "Kaj pa bo z ženami in otroki v votlini 'pri slepem Bogu'? strašno vzdihujejo in tarnajo." "Tem se ni zgodilo nič žalega, pa tudi nobene nevarnosti ni več zanje. Odkar je zletel most v zrak, ne pride noben sovražnik več na steno. V božjem imenu naj mirno čakajo, da se stvar poleže in razreši, potem jih bomo pa šli izkat. — Toda mudi se mi; lahko noč!" "Poslušaj me, Grahek — gotovo je pod mostom mnogo ranjencev, ki še niso mrtvi, ali naj te.pustimo kar tako trpeti?" "Večina se jih gotovo nič več ne zaveda; posamezni so gotovo še živi, toda ne moremo jim pomagati, ker nimamo ljudi pri rokah. Morda pošljem s Sela pomoč." Bregar in njegov spremljevalec sta stala nepremično in nategovala ušesa, da bi ne prezrla nobene besedice glasnega pogovora, ki je bil tudi za njiju velikega pomena. Potem sta se pa zamislila; dolgo in nepremično sta stala drug poleg drugega in srepo zrla v tla; kakor sanje so se jima dozdevali vsi strašni dogodki, ki so se ravnokar liki bliski hitro vrstili drug za drugim neposredno pred njima in se tako škodoželjno poigravali z njuno in njima najdražjih usodo; in vendar — jasno sta spoznala, da je vse to resnica, strašna resnica; — — kakor grozotne pravljice o povodnjem možu ali o zakleti kraljičini, katere jima je pripovedoval še kot otrokom ljubeznivi dedek na gorkem zapečku ob dolgih zimskih večerih, so se jima zdeli vsi ti strašni in dolgi trenutki, ob katerih sta prestala toliko groze in strahu: in vendar nista si mogla utajiti, da je vse to resnica in ne bajka in ne pravljica, resnica, ki obsega njiju lastno usodo, in nesrečo; — in zopet se jima je zdelo, da jima je solnce sreče iz nagajivo-sti in za trenotek zašlo za oblake, da bi potem toliko svetlejše in lepše posijalo; toda kaj, ko si sama nista mogla verjeti, ker st avendar vide.la pred seboj z lastnimi očmi strašno zlo in gorje — resnično, ker sta si morala priznati, da so oblaki nesreče predebeli in pretemni, kakor da bi jih mogli prodreti še tako gorki in svetli solnčni žarki. Tisoč strašnih misli se jima je podilo po glavi; tisoč in še več groznih skrbi jima je leglo na utrujeno čelo in ju presunilo v dno duše. In iz tega morja misli in skrbi se je izvil Štefuljčku zdajpazdaj napol glasan, pritajen vzdih, izražujoč notranje bolesti in poln hrepenenja po utehi, in njegove ustnice so rahlo, pa čuvstveno za-šepetale: 'Bog nam pomagaj'! Kakor odgovor ali kakor odmev pa je sledil Francetov napol umirajoči mrki glas: 'Gospod, reši jo!' ki pa se je kmalu poživil v krepkejši, vsaj nekoliko še upajoči vzdih: 'Nigana — še živiš?' — In zopet sta molčala in mislila dalje. Kroparski možek je že gledal v duhu srečo in veselje svojih bratov, kmetov-trpinov, videl je vnaprej njihovo zmago, svobodo, novo življenje; a sedaj: ravno se je svitala zarja boljše bodočnosti, ravno je hotel napočiti dan zmagoslavnega boja, — pa je nenadoma pridrvil še temnejši oblak, ki je žugal uničiti vse, ne samo imetje in svobodo, marveč celo življenje. In tako se je združila nad ubogega trpina vsa nesreča; kadar so namreč v prejšnjih časih naznanjali kresovi bližajočo se turško povodenj, tedaj je hitelo ljudstvo v grad, iskat zavetja in o-brambe, tu so bili varni pred sovražnikom. A zdaj: po gričih in gorah so zaplamteli kresovi, hoteč naznanjati veselja in radosti dan; toda nehote so morali biti i zdaj znaniki turškega navala. In kmetje, vsi obupani, si niso mogli iskati obrambe v gradu — pri svojem sovražniku —, marveč so se vsi obupani — v strahu pred dvojnim sovražnikom — razkropili po gozdovih. Res so Turki že odšli, toda bog-ve, kaj še pride. — Taki občutki so navdajali možka, ki je iskreno ljubil svoje rojake, za katere je bil pripravljen storiti vse. V Bregarjevi glavi so se pa kar bliskoma vrstile grozne slike: strašr.i pok, ogenj v njegovi lastni hiši, Nigana. — Nič več ni mogel misliti. Ko je videl, da se je tudi Štefuljček vz-dramil, je rekel proseče: 'Štefan, pojdiva naprej, da najdeva Nigano!" Sočutno sta se ozrla drug drugemu oči in obema je kanila iz oči grenka solza bridkosti in žalosti. Nato sta šla dalje. Turkov se nista več bala, zakaj vedela sta, da ;:o vsi, kar jih je ostalo še živih, odšli nazaj proti Radovljici; zato sta toliko bolj podvizala korake, da bi tem preje dospela do mrtvaškega mostiča. Ko je smodnik raznesel most, se je vnelo na Špiku mnogo dreves, ki so gorela še zdaj in pošiljala proti nebu vc'.ke plamene, tako da je bila razsvetljena vsa stena. V presledkih so škripajoče odpadali žareči odgorki in drvili čez pečine, svetel oblak ognjenih isker se je samovoljno poigraval ob skalovju kakor ravno toliko kresnic ob poletnih večerih, na korenine se je pa debelo vlegal pepel. Iskre in odgorki so polagoma vžgali paber-ke in suho vejevje, ki je ležalo po tleh in zdaj se je pokazal tu zdaj tam no* plamen, nov ogenj, tako da se je polagoma videlo, kakor bi gorel ves Špik. K sreči je še o pravem času potegnil krepek zahodni veter, ki je odpihal za-luhli dim proti vzhodu in tako rešil vse, kar jih je bilo v votlini; zakaj icer bi se bili gotovo zadušili. Moža sta hitela dalje po stezi. Nič več nista imela časa, da bi opazovala grozotno-veličastne prizore, ki jih je nudil goreči Špik. 2e sta dohitela prve sledove razdejanja in nesreče. In d slej se jima je nudil ob vsakem koraku strašnejši razgled, da so jima >koro obstajale noge. Za vsakim drevesom in ob vsakem kamenu so ležali raztreseni krvavi človeški udje in napol zgorela, nečloveško razmesarjena trupla. In med temi trupli se je- tuin-tam zganilo; tam ob stezi se je dvignilo oslabelo telo in se s steklenimi )čmi koprneče ozrlo okrog sebe, a takoj je zopet omahnilo; smrtni boj je bil končan, na drugi strani je željno dpiral usta drug umirajoč vojak, da bi mu kdo omočil pekoči jezik vsaj s kapljico vode; in od vseh. strani so prihajali iskalcema na ušesa srce pre-sunjajoči vzdihi in stoki umirajočih. — Bregar je bil vedno nekaj korakov pred Štefuljčkom in se je skrbno ozrl za vsako drevo, ob vsaki kamen in vsakemu mrtvecu v obraz. Goreča Špikova stena je namreč tako jasno razsvetljevala vso okolico, da sta lahko natanko opazovala in spoznala vsak predmet. Tedaj pa je naenkrat France zakričal divje in strašno, kakor obstreljena zver, da se je mogočno razleglo daleč naokoli, in se vrgla na tla za bližnji brinjev grm. Kroparski možek je nemudoma pritekel k njemu in opazil, kako je slonela Bregarjeva glava na prsih mrliča, ki je nepremično ležal na mehkem ruševju za grmom. Natančneje je opazoval truplo in takoj spoznal cigankine poteze — Niganin o-braz. Bila je v vojaški opravi. Oči je imela široko odprte in izraz groze je ležal še vedno na njenih nemih in trpkih potezah. Okrog pleč pa jo je o-grinjal bel plašč. Poprej tako živahna, vznemirljiva, strastna Nigana je ležala sedaj tu nemo, tiho, mirno, brez življenja — brez ljubezni — mrtva. France se je zavedel, se nekoliko dvignil, pa se takoj zopet oklenil z o-bema rokama mrtve žene okoli vratu, jo strastno poljubi! na mrzle ustnice in nato kričal kakor neumen: "Nigana — Nigana, vstani! Nigana — vzbudi se! Saj živiš — Nigana; — ne, ni mogoče, da bi se ločila od mene brez dokaza ljubezni, brez besedice odpuščenja! Reci, Nigana, da živiš!" (Dalje prih.) Ali ste že poslali naročnino? Papir, tinta in barva ter vse tiskarske potrebščine, stanejo zdaj tri do desetkrat več, kakor pred vojsko. Blagovolite poslati naročnino za celo leto $2, ali za pol leta $1, da Vam list ne ustavimo. Pod sedanjimi razmerami je treba točneje plačevati za list, če ga hoče kdo točno dobivati... Pošljite naročnino takoj, da ne pozabite. Naznanilo 1 Slavnemu slovenskemu in hrvatska mu občinstvu v Jolietu naznanjam, d» sem otvoril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kj«> imam največjo zalogo svežega in *• hega mesa, kranjskih klobas, vse vrst« giocerije in drugih predmetov, ki spa dajo v mesarsko in grocerijsko pod ročje. Priporočam svoje podjetje vsem ro jakom, zlasti pa našim gospodinjam. Moje blago bo najboljše, najčisteji« in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John N. Pasdertz Chicago tel. 2917 C or. Cora and Hutchins St., Joliet, II! Luka Pleše HRVATSKO-SLOVENSKA GOSTILNA kjer točim najokusnejše pivo, fina do mača in importirana žganja in vina ter prodajem dišeče smodke. Se vsem priporočam v obilen obisl 1014 North Chicago St., Joliet, 111» Cenj. naročnikom. Vsem onim, ki so zaostali z naročnino, se naznanja tem potom, da bo list vstavljen, če ne pošljejo naročnine še ta teden. Ker je nastala silna draginja na papirju, barvi in vseh tiskarskih potrebščinah, zato bomo list pošiljali le onim, ki ga točno plačajo. Če Vam je potekla naročnina, pošljite $1.00 za pol leta, ali $2.00 za celo leto, ker drugače prihodnji teden lista ne boste dobili. V nadi, da bo vsak poslal za naročnino takoj, se vsem zahvaljujemo za naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem, Uprav. Amer. Slov. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olji in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. A lexander Harass t\chl Phone 376 gj N. W. 927. 120 Jefferson St JOLIET, ILL POZOR ROJAKINJE I Ali veste, kje je dobiti najfcoljie so po najnižji ceni? Gotovo) V mesnici Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prek* jene klobase in najokusnejše mM* Vse po najnižji ceni. Pridite torej i poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežb* fc naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vof»* In Broadway and Granite Stre«! v Chic. Phone 2768. N. W. Phone 111* FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zop* ogenj pojdite k ANTONU SCHAGEK North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke. Ne goljufajte se! Ne volite proč svoj kruh, da M glasovali za Wilsona. Kakor hitro se vstavi vojska se bodo zaprle tovarne in plača bo znižana. IZVOLITE CHARLES E. HUGHES in ovarovali boste ameriško industrijo, ohranili boste delo v tovarnah in visoke plače. Hughes verjame v priseljence iz Evrope. Wilson je rekel, da so slabji kot Kine-zi. Ako hočete voliti za moža, ki je za vas, volite za Vabljeni ste v parado republikanske stranke, ki bo v soboto večer 4. nov. ob 7. uri. (Ta oglai je plačan od republikadccv.) Rojakom priporočamo sledeče blago* Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za........ ..............$12.00 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za.......... ...............$10.S< Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za..... ........$5.* Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ................... Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) z.a $103» S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.0* Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ........ ...................$9* Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za........... ..................$12.0« Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6J® Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za.................... Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ....................... Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................7S® Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slove®" skem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois* Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje EAGLE EXPORT ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company S. Bluff St.. Joliet. Ill' Oba telefon 405