Avgust šenoa: 28 Povest tz vaškeg:a življenja Ta povesrt je Se lani lKhsiala v »Siovenskem frospodarju« bi ee \etoa nadaljuje. Da bodo mogli tudl novl naročnlki razumeti naiialjevanie. pnsnemamo n1en doaedanji potek. Kdo Jo Je spisa)? Hrvaakl plsatelj Avgust Senoa. zive! 1« tlst! Caa, kakor prt naa Joslp JurŽiC — obn sta urnrla Vtn iRRi — (n so niesrove povest) prl Hrva*Jh prav takn prtljubljene kakor pri naa JurčiCeve. KdaJ se <r»dl? Pred kakimi oaemdesetinrt lett Mestna pospoda kl Jtm pravl^o hrvaSkl kmetje »kaputafcl«, bo IzkortSAala kmete ln lovila njiliove glaaove. Prectv.spm so to bil! advokati. ki Jtm pravlio hrvafiki kmptie »fI5k^T!«. K.tei «• g^nUT V ras( Jelenje ob Savl Wizu ZaRTeba. K!>*»r» <«o ")a\T7«» o>»<'b<»? — Efrai Luka. To je ka1 čuden človek. Bera* Je. pa lma d«narja. da ga noben grunfnr nlma več. SkoraJ ga n! v Jeleniu, kl mu ne bl bll doizen M«virni Łt>st>o(Hp tx>Ht1k1 vpdo. da Je tako. zato bo pa zriai ra voHtv© prtdrvblli. rt» Vvn pomorf *1o vW"ne. LiiVa pa Imn tudl 8vo) naArt: «rvree) hoče beraSke caj>o, kirpit) »1 ho^e pnmt, poatatt poaestnik 1n se oženltl. Oko pa nm Je obviaelo ¦prav ra nailepfem ln najboVsm dokietn v vosl. na Marl b^Vrki Mart'na T^on^ar^ia. — Martln I/ortfariC. trrien krret. vnvn kmpMca korenina. — M»ra, niM-ova «><11nka. vmrn" kme^ko dpkle. odetu -\tlovou npivefie v<?a«He. Matl ji .1e vmrla io pri rojstvu. — Mf.to Pavlekovič, Martlnov aosa^. — A n d r o , Matov sin. k) se Je vrnil o<J vo.iakov, kjer j« spravil do stražmestra, najvisjepa podofictrskega Čina. Andro ln Mara sia sl v beeedi ln bi se naj vzela, — J a n k o . zapitl vaSki župan. — M 1 k I c a , občinak! pisar, lzgubl.ien človek, kl Je vedno na prodaj. Z>daJ se Je pre«ial berafiu Luku, teš da mu bo pomaga! do Mare. — GaloviC. mestnl bogfttas, ln BradiC, zakotni advokat, pokvariena mestna poHtlka. Kaj «e .ie doalej ZRwdiloT BeraCevlm spletkam 8e }e po8roCilo, da sta sm> soseda Martm ln Mat/> sprla ln spravrlula zaradl neke slive. OUori3tll se Je pri tem advokat Trrnasti f.Tata seveda o kaki sino\'l ženitvt a sosedovo Maro n1*".i sHSati noč«, Andro 1e šel zdoma Nad Martlna pa priliaia nesrefia za nosrečo. ŽVobna roka se Je spravila nad njegovo živino. advokat ga je zaradl sosedovo tožb« odrl, v hudl stiak.1 Je ta dermr — vsp to si navaja b-.-ra.fi na svoj mltn: tudl MflvVlna. ki mtf doslej edini ?e nt b'l n!fi dolžen, ho^e spravif v pvoJo malho, potero b) t"->j rr^nnii dat) hCer — Tako Je v Jelenju. Danes 3« n«de]Ja. Jeienj«ani p!.1e1o na raCum polltikov, kl so priali med nje a?1t!rat za opozlcijo. Marttiia nl zraven. kfr \'artin )9 dal beaedo start po=posk1 1n ho^e ostati moz-beaedA. Mato p» Je prlSel. tocla ko 1e advoknt zaCel govoritl. ga Je prljeia t,ak* 1eza. da »e nl Tnc^a) premairovati: nabrusll 1lh Je oderuhu T obraz, nahujskanl ln upljanjenl možje pa bo ga vrgli lz krftme. (Nadaljevanje) >Da, da, da! Mi preveč plačufemo,« so se drli zanrr^i kir>''l!^. »Nova go.-spoda bo drugačen red uvedla, pravica mora. b!!.i, ;;" .'.inejo gospodje paragrafov le zase pisati, ampak tudi za siromake, ne smejo samo mestne miši jesti vaše slanine. Jaz vas lepo prosim, da ne voiite mene, ker imam drugega dela, ampak 6e bi bil jaz vaš zastopnik, zarobantil bi jaz po hudirjevo in Sava ne bi več poplavljala vašc zemlje.« »Živio! Živio! Mi hočemo vas. Vi ste nai mož. Vi morate biti naš zastopnik. Mi hočemo!« Po teh vzklikih je skočil Mikica na mizo in cavpil: »Staro železo je rjavo! Dol z njim! Bog živi nafiega novega zastopnika, spoštovanega gospoda Galoviča!« »3og ga živi!« so vpili kmetje. Zagrabili so debeluha na ramena ter se drli: »Živio naš novi zastopnik! Živio!« Godba je zaigrala, vino je teklo, debeli gospod Galovič pa se je klanjal na vse strani in opletal z rokami, da bi ga pijana tovarišija ne vrgla. Skozi Stun in hrup je zagrmel Galovič: »Hvala, bratje, hvala! Jaz, Boga mi, nisem hotel, ampak če me po vsej sili hočete za kandidata, rečom: Liudski glas je božji glas. Boril se bom za vaše pravice, moje srce bije samo za to ubogo Ijudstvo.« »Živio! Živio!« Nazadnje so kmetje spustili tolstega govornika s svojih ramen, Galovič pa je sedel, obrisal si je znoj s čela in na dušek izpil tri čaše ter zavpil: »Zdaj bomo guljaža! Mamka, dajte! Oh! oh! Posvetili bomo mestni gospodi! Samo veselo, fant je!« Kmet Grga pa se je prirll do debelega kandidata, dotaknil se je njegovega ramena in se mu zarežal: »Oh! Oh! Vi ste naš mož! Vi znate fino govorlti. Prosim vas, ali imate cigaro?« »Imam, dragi, imam. Na, prižgi si jo!« »Oh, oh! Dajte, da vas poljubim! Vi ste naš mož.« Medtem ko je razigranl Grga Galoviča cmakal, ga na desno in levo poljubljal ter mu režeč se sfladil to^sto lice, medtern ko se je Galovič mrmraje branil tega sladkanja, ee je Bradiču posrečilo, da je zlezel na stol. »Poslušajmo! Tiho!« je zatrobil Mikica. »Poslušajmo!« so se zadrli vsi za njim, gamo Mato ri ie grizel brke in se je s pestmi upiral v mizo. Tedaj je začel Bradič: »Torej, dragi možje, kakor je moj predgovornik lepo povedal, mi moramo biti složni za naše stare pravice.« »Da, da!« se je oglasil Mato zbadljivo, »rabota, palice —!« »Mir! Mir!« se je zadrl Mikica. »Mi nočemo več ciganskega gospodstva, kakor je bilo doslej,« je nadaljeval zakotni advokat, večni kandidat za senatorja. »Niti fiškalske ciganije!« je zabrundal Mato. »Mir! Tiho! Jezik za zobe!« »Pravi, pošteni ljudje morajo priti na vlado, ne, kakor so zdaj, ki vas sarao odirajo!« »Potem vi ne morete!« je zavpil Mato. »Mir, Mato! Jih boš dobil!* »Mi vam bomo pravični, ne bomo se dali podkupovati, vaše otroke bonio opraščali in plačevali boste samo pol toliko davka.« »?ivio! 2ivio!« se je drla množica. »Hvala, hvala, dragi možje! Ce bi bil jaz senator, jaz bi vse fir.ancarje nagnal, vi pa bi lahko pro sto kuhali žganje in ga mirao popili.« »Če bi ga vam pol dali,« se je nasmejal Mato ki je gledal advokata kakor stekel maček. »Molči, bedak!« se je zadrl Bradič s stola. »Mir! Ven z njim!« Mato je zadrhtel, oči so ee mu zabliskale, lice mu je zažarelo. Vstal je in udaril z obema pestema po mizi: >Ne, ne ne! Ne grem ven! In stekrat ne grem! Ta, ta« — je jecal ter kazaJ s prstom na Bradiča — »laže se! Ta da vam bo pravico krojil! Strela ga udarila! Zakopljite se rajši v črno zemljo! Glejte me samo, kakor da me hočete pojesti! Ne boji se Mato, ne! Ali hočete čuti za svojo dobroto? Kje je moja sliva, vi fini spectabilis? Ha? Požrli ste jo s korenino vred. Vražja je to pravica.« »Mir, Mato! Znorel si!« ga je sunil Mikica. »Ne dam, ne dam mira, pa če me tu ra raestu oobijete,« je udaril kmet po mizi. »Vse naj čuje, kar ^e ga tiče! Ali vam je Gregurinčič dal petdeset gol^inarjev, da mu sina rešite soldaščine? Požrli ste iih, mladi Gregurinčič pa še danes nosi tornistro. lecite, da ni res! Ali vam je Tomo dal deset goliinarjev za kolke? Vtaknili ste jih v žep. Ko pa /as je prišel vprašat, kako je s pravdo, ste ga vrgli ven; ko pa je šel na sodnijo, mu je rekiel sodnik, da še peresa niste poinočili za njega, in poiskati si je moral poštenega fiškala. Recite, če ni res!« »Ti si pijan! Vidite, da je pijan!« je škripal Bradič ves bled in stiskal pesti. »Jaz pijan? Jaz? Ali sem vse to, kar sern povedal, iz tega vrča pobral? Seveda! Ce vam človek resnico zagode, vas zaboli glava. Poznava se midva dobro. Sva se že videla, prav tu sva se videla. Ali iznate to v svoji pameti napisano? Ali veste, ko smo zadnjič volili? Prišli ste k nam agitirat za gospode. ki zdaj na vladi sedijo. Rekli ste nam, da so gospodje, za katere danea agitirate. lopovi — zdaj na so vam angeli! Seveda! Mislili ste, da vas bodo stara gospoda napravili za senatorja, pa vas niso. Zdaj pa mislite, da vas bodo nova. Ali vas bodo! Pod nosom se boste obrisali. Denar! Denar! To je tisto, kajne? Zato vam gre voda na usta! To je vaša dobrota. to je vaša ljubezen za nas. A vi mu verjamete? Tepcl ste, tepci!« »Ven t njim!« je zagrmel Galovič tn stegnil pe«H, »laže. laže se! Pijan je! Pije naše vino pa nas hoče 'sdati!« »Ven z njim!« eo ee zadrli kmetje vai v ea glas. »Ne! Ne! Ne!« se je uprl Pavlekovič ves divji in rdeč ko rak. Toda ko blisk ga je zgrabilo deset pesti za roke, za noge, za glavo. Kakor peresce bo ga odnesli k vratom, pred vrata. Zvijal se Je v zraku. otepal, stokal — zaman! Pestl. palice so padale neusmiljeno na nesrečno žrtev, razjarjeni advokat pa je za ujim vpil: »Cakaj, bedak kmečki! Prinesel ti bom še drugačen račun.« >Počakajte!« se je nasmejal Galovič. »Krstimo tega nekrščanskega osla! Taralo je žkaf deževnice. Naučite ga pameti! V škaf z njim!« Nekoliko kmetov je udarilo v krohot, večina pa je imiolknila, obstala, bilo jih je sram takega dejanja. Tedaj je skočil izzn p^ma pri potl mladenič —: Andro. Plamenečih oii jo stopil pred kmete in dvignil veliko gorjafo. »Stojte!« je zaškripal. »Tako mi Boga, prvega. ki se premakne, pobijem kakor psa. Vrzite starega na tla! Na sre^n <3»m pn^el pravi čas. VI da ste raožje in kristjani ? Zverine ste. In vi tam na pragu gospcnia, fina gospoda! Sram vas bodi!« »O ti tepec!« se je razjezil Galovič. »Kdo si tl?« (Dalje aiedl)