Iz dneviiika nekega starega niitelja. 8. marca. Večkrat prpraišljujem, kako bi šolo bolj povzdignil, to je, zboljšal. Skusil sem, da se šola naj bolje opomore, ako učitelj varuje, da se ne vrine vanjo kaka napaka. Xaj večja napaka v šoli pa je, če se tako podučuje, da se obdeluje le um, ne pa tudi serce. 9. marca. Kedar se pripravljam za šolske berila , so mi vedno pred očmi besede slavnega škofa Slomšeka, ki sem jih bral v Drobtinicali 1. 1861., in so take le : ,,Iraa li orglar še tako dobre orgle, ako dobro orglati ne zna, mu bojo slabo pele; so li pa orgle srednje, bojo dobro žvižgale, če le dobremu organistu v roke pridpjo. Ravno tako se godi s šolskimi knjigami". — ,,SoIski učitelj ne sme misliti, da je svojo dolžnost doveršil, ako je svoje učence gladko brati in cedno pisajti naučil; kaj pomaga glava prebrisana, serce pa hudobno in robasto! Xe tožuje li naših šol žalostna vsakdanja skušnja, da več ko je šol, več je hudobnežev, ljudi brez vere in brez Boga, brez prave ljubezni in brez vsake vesti! Jeli so šole tega krive? Xe daj Bog! Kriva je slaba, neumna učba otrok. Ako otroci v šoli sedijo s truplom. z duhoni so pa doma, na dusi in telesu ubožajo. Šole, v kteri učitelj ves zaspan in počaspn šljuta, po cele dni zapravi, in otrok brez nauka v klopi sedi, bilo bi veliko bolje, da bi je ne bilo. Take šole so morivke živpga duha mladini. Ako se v šoli čita, pa ne pobara, ali deca uniejo, kar berejo, se pravi prazno slanio mlatiti. Xauk se mora vsejati, pa tudi podorati in povleči s premišljevanjeni in obračanjem nauka na vsakdanje zadeve". — ,,Skerbi, da bo tvoja šola za življenje, ne pa za šolsko klop; prizadevaj si svoje šolce za Boga, za vsp pošteno in blago oživiti, ne pajim zadušiti dobrih nagonov. Branje in pisanje je le lupina; jedro pa, keršanska ouiika in žlahtno serce.