GLAS NARODA The largest Slovenian Dafly in fr^*^ Uoitcdl §t&tcs* List slovenskih delavcev y Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—3878 mnd legel Holidays. 75,000 Entered trn Second Class Matter September 21, 1903, it the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3871 No. 81. —Stev. 81. NEW YORK, TUESDAY, APRIL 7, 1936 —TOREK, 7, APRILA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. TORNADO V SEST1H DRŽAVAH; NAD TRISTO MRTVIH Povodnii in mraz po zapadnem delu dežele MALA ANTANTA PROTESTIRA PROTI AVSTRIJI Uvedba prisilne vojaške (alužbe je kršenje pogodbe. — Svarilo na naslov Madžarske in Bolgarske. BUKAREŠTA, Romunska, 6. aprila. — Kot se je proti večeru izvedelo, bo Mala antan-ta pri dunajski vladi vložila protest proti uvedbi urisilne vojaške službe v Avstriji. Po dvodnevnem posvetovanju so prišli zastopnika M*d-le antante do zaključka, da je uve»lba obvezne vojaške službe v Avstriji v nasprotju s poglavitno določbo »t. gennainske mirovne pogodbe. Zastopnik neke države Male antante je rekel, da pomeni protest pri dunajski vladi svarilo za Madžarsko in Bolgarsko, da bi kršili obstoječe pogodbe, ako bi TAJINSTVENA BOLEZEN V __^MILWAUKEE Zdravniki bolezni ne morejo dognati. — Označili to jo kot črevesno in-fluenco. — Zbolelo je nad 120,000 ljudi. MILWAUKEE, Wis., 5. aprila. — Xad 1*J0,000 ljudi v Milwaukee in okolici se je zadnji teden lotila nepoznana bolezen na ere vrh in zdravniki si ne morejo razložiti njenega vzroka. Ker se pojavlja na č rev ill in je podobna influenci, so ji dali ime črevesna influenca. Ravnatelj zdravniškega urada dr. John P. Koeliler pravi, da je ta bolezen zadnjih 18 let stalno napadala ljudi, toda še nikdar v taki množini kot letos in Nikdar ni bila tako huda. Bolezen se pričenja z nalila-dom in bruhanjem. Napada v svojih deželah po zgledu A v- ljudi sredi dneva, ko se čutijo atrije vpeljali obvezno vojaško službo. PRAGA, ČVhoslovaŠka, G. aprila. — Ministrski predsednik Milan Ilodža je izjavil, da je uvedba prisilne vojaške službe v Avstriji kršitev mirovne pogodbe, ki je bila sklonjena v St. Genuainu. "Čehoslovaška se mora pro ti temu zavarovati, je rekel Hodža z dodatkom, da bo Ce-hoslovaška skupno z Jugoslavijo in Romunsko na Dunaju protestirala. RIM, Italija, G. aprila. — V fašističnih krogih se kaže povsem prijazno razpoloženje do nove avstrijske vojaške postave. Avstrijsko akcijo smatrajo v Rimu za "smerno", ker jo Avstrija več mesecev čakala na to, da l>o Liga narodov glede njene oborožitve kaj stori- popolnoma zdrave. Nekateri o-krevajo v nekaj urah, drugi pa morajo ostati v postelji po dva ali tri tedne. Mestni bakteriologist dr. II. M. Guilford je preiskoval prah, ki ga prinašajo viharji in vodo, toda nikjer ni našel bacilov influence. Vsled bolezni so zaprte šole, uradi in trgovine. Do sedaj pa je za boleznijo umrl samo en mož v srednjih letih. VA2NE ZADEVE PRED SODIŠČEM WASHINGTON, D. C., G. aprila. — Justični department je mnenja, da bo zvezno nja-višje sodišče še danes razsodilo o vprašauju glede ustavno- sti Guff eye ve premogovne pola. Obenem pa prihaja tudi za-.stave in g^ p0stave za soci-n i kanje, da bi kancler Scbusdi-! jaln0 zavarovanje. GREEN ZA _ WAGNERJA Senator Wagner je izdelal načrt za zgradbo ce-n e n i h stanovanjskih hiš. — Wagner zahteva za svoj načrt biljon dolarjev. WASHINGTON, D. C., G. aprila. — Predsednik American Federation of Labor, W. Green, se je pohvalno izrazil o postavi senatorja Wagnerja, ki želi od vlade dobiti biljon dolarjev za zgradbo cenenih stanovanj. Kot pravi Green, bi taka postava postavila vladi krono na glavo. 44 Delavstvo ima dvojno zanimanje v to predlogo," pravi Green. "X« zastopamo samo enega iniljona delavcev, od katerih je večji del že šest let brez dela in ki neobhodno potrebujejo boljša stanovanja. Wagnerjeva predloga ima v načrtu več stanovanjskih hiš za delavce in za pričetek del zahteva $51,000,000. Predsednik Bricklayers Union, Harry C. Bates, zelo hvali Wagncrjevo predlogo, ker po njegovem mnenju pomeni 4pogrebniškega zavoda Naročite ne na "Glas VflroWa"|Stenger, 291 St. Nicholas Ave, največ)t slovenski dnevnik v R'xlgewood, L. I., na pokopa-ZdmžeM driavak. I išče sv. Trojice. BONUS ZA R00SEVELT0V0 IZVOLITEV WASHINGTON, D. C., 5. aprila. — Glavni stan demokratske stranke naznanja, da je prejel od veterana iz sve tovne vojne Williama G. Voor-heesa iz Richmond Heights. Mo. pismo, s katerim podari denar, ki ga je prejel za voja-bonus, da pomaga Roose-veltu k zopetni izvolitvi. V svojem pismu pravi Voor-hees med drugim: " Roosevelt se je boril hrabro, toda ne za denar, temveč za dobrobit dežele. Da bi bil bonus izplačan, predno zapade, je proti mojim načelom in četudi nimam velikih dohodkov in tudi nimam službe, pri vsem tem izročim svoj bonus, demokratskemu narodnemu odboru, da pomaga zopet izvoliti \>r&d-sednika Roosevelta." VATIKANSKE RAZPOROKE VATIKAN, 5. aprila. — Sveta rimska rota je lansko leto razveljavila 35 katoliških porok, zavrnila pa je 45 prošenj za ločitev zakona. POLOŽAJ NA DALJ. IZTOKU SE P00STRUJE Zbiranje čet n a obeh straneh meje. —Japonski generali bodo proti volji vlade udarili. MOSKVA, Rudija. 6. aprila. — Po poročilih iz Ulan Bator-ja še vedno vlada kritičen ložaj na zunanjemongolsko -mančukuanski meji, četudi sedaj ni nikakih bojev. Po mnenju mongolske vlade vojna nevarnost še ni od vrnjena, ker se onstran meje zbirajo japonske in mančukuanske čete in japonski militaristi nikakor ne morejo biti zadovoljni z mongolskimi zmagami in 31. marca. Lstega mnenja jc tudi nek zastopnik sovjetske vlade, k;. pravi, da se boji, da bodo generali japonske armade v Mau-čukuo proti volji japonsko vlade udarili in da vsled tega nikakor ni mogoče pričakovati, da bo kaj kmalu konec obmejnih spopadov. Kot naznanja poročevalec ru^kt; časnikarsko ageiiture Tass iz Tokio, japonska vlada več dni ni bila obveščena o bojih v Zunanji Mongoliji in je od svojega generala prejela tozadevno poročilo šele, ko £a je od nj«'ga zahtevala. Tudi sovjetska časopisje z ozirom na to, da so japonski generali v Mančukuo samostojni in neodvisni od svoje vlade, ne pričakuje, da bi spopadi *>a meji Zunanje Mongolije in Mančukuo kaj kmalu ponehali. Sovjetska vlada je uverjena, da hoče japonsko ar-inarino poveljstvo imeti Zunanjo Mongolijo za izhodno točko za svoj pohod proti sovjetski Rusiji. Ravno tako pa hoče Japonska osvojiti tudi Sinki-an in Tibet. Vlada v Ulan Batorju je mnenja, da bodo Japonci svoj napad na Zunanjo Mongolijo pričeli s strupenimi plini, kar je razvidno iz tega, da japonsko vojaško poveljstvo trdi, da so se Mongoli posluževali strupenih plinov proti mančuku-anskim obmejnim stražam. RADIKALCI SO ZAGROZILI ___ZNASILJEM Vsak čas more priti do revoluci jonarnih dogodkov. — Proletarjatu se široko odpirajo vrata. MADRID, Španska, 6. apr.— Na krajevnem zborovanju stranke radikalne levice je vodja a na rh i st i čno-si nd i ka 1 is t i č-ne federacije za Katalonijo, Fernando Carrollo, naznanil, la more vsak čas priti do revolucionarnih dogodkov. "Vsi španski okraji," je rekel Carrollo, "bodo vdeleženi pri prihodnjih revolucionarnih dogodkili. Dan po revoluciji pa ne smete odložiti orožja.'1 Znani socjalisti«'ui voditelj Francisco Largo Caballero je na skupnem zborovanju socialistično in komunistične mladine svaril ministrskega predsednika Manuela Azano, da morajo biti španski gospodarski In politični problemi rešeni, aki noče, da bodo odprta vrata pro-letarjatn. Caballero jo rekel, da j«1 sedanja vlada zadnja opora !*ur-žoazije ter je k temu pripomnil, da gre proletariat z velikimi koraki proti uresničenju svojih teženj. *4Vlada ne more zdržati s topovi in bajoneti,** je rekel Caballero. "Ako n«* reši španskih problemov, sedaj se ne bomo prav nic strašili, temveč bomo z nasiljem ali brez njega pre magali vsako oviro.'* Predsednik federacije sindikalistov Jose Cbueoa iz Saragos so jo zali t o val soli darn ost anarhistov, sindikalistov in komunistov, da. bo mogoče izvesti anarhistični komunizem. Cliueca je pozval svoje tovariše, da s svojimi rokami iščejo pravico, kot so storili mnogi kmetje na Španskem. HITLER KLIČE HLAMNO POD ZASTAVE BERLIN, Nemčija, 5. apr. •— Adolf Hitler je pričel s svojim velikim načrtom, ko je poklical v nazijsko organizacijo vso mladino od 10 do 18 let, da se uči nazijskih naukov. Najprej je poklical pod swa* stiko dečke in deklice po 10 in 11 let. To nabiranje se bo nadaljevalo do 20. aprila. Nazijski voditelji bodo do tedaj potovali po deželi in na* govarjali otroke, ki so bili rojeni v letih 1925 in 19*26, da stopijo v mladinsko organizacijo. MORILKA PORODILA ¥ JECl JEFFERSON CITY, Mo., 5. aprila. — Problem, pred katerega je bil postavljen ravnatelj državne kaznilnice, ko jo Clara Fish, ki je bila zaradi u-mora obsojena na dosmrtno ječo, dala življenje otroku, jc bil rešen s tem, da je otrok u* mrl. Kaznilniški zdravnik dr. W. W. Rambo je rekel, da je imel otrok slabo razvito srce in da je vsled tega umrl. Mati se nahaja v kaznilnici že poldrugo leto. Nikdo do sedaj še ni mogel dognati, kdo je otrokov oče. Fisheva je obdolžila nekega kaznilniškega čuvaja, kaerega pa je preiskava oprala obdolžitve. Koledarja lepak kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje lepodpfk« TORNADO JE BIL NAJHUJŠI IZZA LETA 1931, IN POVZROČENO ŠKODO CENIJO NA 8 MILIJONOV Tornado je povzročil za milijone dolarjev škode. Mesto Gainesville v Georgiji je v razvalinah. — • Narodna garda mabilizirana. — Rdeči križ na delu. — V mestu Tupelo je nad tisoč oseb poškodovanih, — Po zapadnih državah je padel »neg. V nedeljo zvečer je začel divati nad državo Arkansas silen tornado ter se obrnil proti vzhodu preko južnih držav. Za seboj je piistil nad tristo mrtvih. Povzročena škoda znaša več milijonov dolarjev. Samo v mestu Tupelo, Miss., je zahteval 125 v mestu Gainesville, Ga., pa 1 1 6 človeških žrtev. V opustošeno ozemlje je bila poslana državna milica ter delavci Rdečega križa, predvsem zdrav- jniki in bolniške strežnice. Skoro istočasno z viharjem na jugu so se pojavili snežni viharji na severu in zapadu. Reki Ohio in Mississippi sta začeli naraščati. Vsled hudih nalivov preti mestom Cincinnati, Louisville in drugim krajem povodenj. V mestu New Madrid, Miss., je voda narasla za sedem čevljev. V južnem delu Illinoisa in Kentucky je moralo več sto družin zapustiti svoje do-move. Po zapadnih državah je zapadel sneg. Pa tudi vzhod ni bil brez vremenskih nezgod. — Ob obali Maine počiva vsa plovba zaradi velikih viharjev. GAINESVILLE. Ga., 6. aprila. — Pomladni vi- jharji, ki so divjali po južnem delu dežele ter puščali za seboj smrt in opustošenje, «o zahtevali nad tristo človeških žrtev. Tukajšnje mesto je obiskal vihar v zgodnji jutranji uri ter ohromil vso trgovino in promet. Ponekod je izbruhnil požar. V mestu Gainesville je 1 16 oseb mrtvih, v mestu Tupelo pa 125 ojseb. Obseg škode še ni dognan, toda nekateri so mnenja, da znaša škoda nad osem milijonov dolarjev. Vihar je posebno hudo prizadel sledečih šest držav: Mississippi, Georgi jo, Alabama, Tennessee, South Carolino in Arkartsas. V mestu Tupelo je poleg mrtvih tudi nad tisoč oseb poškodovanih. Ogenj se ni mogel razširiti, ker je takoj po viharju nastal močan naliv, ki trajal ves dan. V Gainesville je nad dva tisoč oseb brez strehe. Pred mestno mrtvašnico se zbirajo tisočglave ljudske množice, hoteč identificirati trupla smrtno ponesrečenih. Dokler ni dospela v Gainesville milica, so skrbeli za red uniformirani dijaki državne vojaške akademije. Proti večeru so začeli kaznenci popravljati škodo, ki jo je povzročil vihar. Nepoškodovane hiše so preuredili v začasne bolnišnice. Dva vlaka sta odpeljala ranjence v Atlan-to, Ga. WASHINGTON, D. C. 6. aprila. — Po zatrdilu vremenskega urada je bil tornado, ki je včeraj obiskal šest južnih držav, najhujši izza tornado leta 1931. Onega leta je bilo dne 21. marca dsmrčenih 370 oseb, 2.687 jih je bilo pa poškodovanih v državah Alabama, Georgia, Kentucky, South Carolina ill Tennessee. ----—«———------Al ' ,-JS ».v #£*9 9HWVDV New York, Tuesday, April 7, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILT IN 17. 8. A. "Glaa Naroda" (A Corporation) Owned and Published by 8L0VEN1C PUBLISHING COMPANY Frank Sakaer, President L. Benedlk, Treas. P1&09 of baaineas of the corporation and addresses of above officers: 21« West lBth Street, Bemogh ef Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS N A RODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays Za celo leto velja za Ameriko In Kanado ..................... $6.00 Za pol leta....................$3.00 Za četrt leta..................$1.50 Za New York za celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3,50 Za inozemstvo za celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement 'Glad Naroda" izhaja vsaki dan IzvzemSi nedelj in praznikov TO IN ONO IZ POPLAVLJENEGA OZEMLJA j - Napisal I. BUKOVINSKI, Pittsburgh, Pa. Kdorkoli se potrudi obiskati se Dopisi brez podpisa ln osebnosti se ne pri občujejo. Denar naj se blagovoli poftiU&tt po Money Order. Pri spremtmbi kraja naročnikov, prosimo, da nam tudi prejSnje biv&iifiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. se 'GLAS NARODA". 216 W. I8U1 Street, New York, N, Y. Telephone: CHelaea 3—3878 MINIMALNE PLACE ZA 2ENSKE Že več let se j-repirajo, če so postavne določbe glede mi-nimam ,1 mezd za moške, ži n^ke in mladoletne izvedljive v gospodarskem po dedu in če se jih je mogoče poslužiti, ne da bi bila pre kršena u.-vva. Določbe glede minimalnih mezd za moške v mestih in aa deželi so z ovržcnjem NRA izgubile veljavo. Zdaj se je pa pojavilo vprašanje, če ima država New York (poleg New Yor-ka je prizadetih še šestnajst drugih držav), pravico določati minimalno plače za ženske in mladoletne. O tem važnem socijalnem vprašanju bo razsojalo dne 28. aprila najvišje zvezno sodišče v AVashingtonu. V državi New York, ki je v vseh ozirih prva na polju socijalnega napredka, je bila že leta 1934 sprejeta postava glede minimalnih mezd, pa jo je prizivno sodišče v Albany zavrnilo s štirimi proti trem glasovom kot protiustavno. Nekaj sličnega se utegne zgoditi tudi v najvišjem zveznem sodišču. Marsikatera odredba, od katere so je delavstvo nadalo velike koristi, je že postala v najvišjem sodišču žrtev večine enega ali dveh glasov. Vsak človek, ki ima količkaj srca, mora z veseljem pozdraviti postavo glede minimalnih plač, kajti pomisliti je treba, da je v New Yorku med sto delavkami devetdeset delavk, ki zaslužijo manj kot petnajst dolarjev na teden. Povprečno zaslužijo skoro vsi manj kot deset dolarjev na teden, po nekaterih znojilnicah pa ne znaša njihova tedenska plača niti pet dolarjev. Ker mora mnogo žensk preživljati svoje družine, bi ne bilo več kot prav, da se jim postavno določi plačo, ob kateri jim ne bo treba lakote umirati. Nekatere evropske države so v tem pogledu dosti bolj napredne nego je Amerika. Tam so že zdavnaj spoznali, da je postavna določitev minimalnih plač prvi pogoj za zdrave carinske temelje. Nagon samoohranitve je prisilil delodajalce k uveljavlje-11 ju carin, ki preprečajo uničujočo konkurenco. Ako plačuje delodajalec že vsaj minimalne plače, ne more na račun delavskih mas nižati cen ter se na ta način izogibljati konkurenci. Zdrava trgovska politika mora danes bolj kot kdaj prej temeljiti na geslu: — Živeti in pustiti živeti! To velja tako za mezde, ki jili dobivajo delavci, kakor -tudi za cene, po katerih je blago naprodaj. V času, ko je nad deset milijonov ljudi brez dela, je treba uveljavit* splošno narodnogospodarsko stališče, pred katerim morajo stopiti v ozadje ozkosrčni privatni gospodarski interesi. Splošen plačillni standard Je mogoče uveljaviti le na Mednarodni p. Jlagi. Prvi korak v smeri proti temu je določitev minimalnih plač za šenske iL mladoletne. naso svetovno-znano črno metropolo, bo še vedno našel žive slike razdejanja in opustošenja zadnje strašne poplave. Povsod v spodnjem delu mestu (Down town) bo slišal žvižganje in škripanje parnih lopat in dvigal ter roipotanje številnih tovornih truckov, ki odvažajo o-stanke poškodovanih naprav in dovažajo gradbeni materija!. Videl bo is Lot me in tisočo delavcev, ki živahno vihtijo svojo lopate, pike in kladiva pri popravljanju in prenavljanju cest, ulic, stavb, itd. Kljub še ne izvršenemu re-konstrukcijskomu delu, so premnoga trgovska podjetja odprla svoja vrata in pričela poslovati, razen seveda v spodnjih (basement) prostorih, kjer je zapadlo vse skoro popolnemu uničenju. • • • Prejšnji teden je umrl v Pres-biterijski bolnišnici, North Side, Marko Markovič, ki je imel izredno čast biti največji in najtežji človek v mestu in bržkone v celi Pennsylvaniji. Star je bil 29 let in je tehtal okoli 650 funtov. Pokopan je bil na Sv. Nikolaja pokopališču in sicer v največji krsti, kar se jih je kdaj napravilo v Pitts-burghu. Dolga je bila 7 čevljev 4 čevlje in dva palca široka in 3 visoka. 20 korenjakov je neslo rakov z njegovim truplom ]>o 40 stopnicah v hrvatsko cerkev Sv. Nikolaja in zopet nazaj. Umevno je, da ni mogel prevzeti krste navadni pogrebni avto, ampak so jo naložili na težak tovorni truck, da jo je pripeljal na pokopališče. Zanimivo in nenavadno pri tem je to, da je pokojnik zagledal luč svet leta 1SM>7, baš v času največje predzadnje povod nji. In letos, v sredo 18. marca, ko jo povodonj dosegla vrhunec, so ga iz njegovega od vode zalitega doma na North Side odpeljali v bolnišnico, kjer je naslednjega dne izdihnil. Sumeči valovi narastlega vodovja so mu zapeli ob rojstvu v pozdrav, in ravno tako za poslednje slovo s tega sveta. ne ve. V finančnih težko- čah ni bil, delal je, bil je dobrega zdravja, in po zatrdilu njegovih sosedov in znancev, je bilo njegovo zakonsko življenje (brez otrok) idealno, vzgledno in posnemanja vredno. Njegova soproga je soliznih oči -zpovedala: " Noben mož ni imel bolj srečne žene nogo on, in nobena žena bolj srečnega moža nego jaz." V žepu njegove suknjo našli pismo, naslovljene na njegovo ženo, ki se v glavnem glasilo: "Moja naljdražja! To je najdaljše, pa tudi najbolj težavno pismo, kar som ti jih pisal. Zelo mi je žal, ali ne morem drugače. Dasi ravno te iz celega srca ljubim, vendar mislim, da sem ti samo v breme, in upam, da boš brez mene dosti lažje shajala. Dobila boš nekaj tisočev privatne in državne zavarovalnine, pokojnino po meni in pa vojaški bonus bo prišel v kratkem. Moje telo daj sežgati in ga splavi tako, da bo najceneje. Ne vem, kako naj končam ... Z Bogom zdaij in moja ljubezen in sreča s teboj!" • • • Banket dništva Sv. Jožefa št 41., K. S. K. J., ki se je imel vršiti dne 19 marca na praznik društvenega patrena Sv. Jožefa pa je izostal radi velike povod-nji, ker ni bilo ne luči, no prometnih sredstev (člani iz gotovih delov mosta bi morali plavati, toda nekateri ne znajo), se bo vršil enkrat |h> Veliki noči, ko bodo gaji ozeleneli in škrjančki zapeli. Društvo ima pripravljeno lastno izvrstno kapljico, i« bodo pravočasno obveščeni člani in prijatelji, ki se prijazno vabijo k najobilnej-ši udeležbi. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelj«, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane . $7« — V Italijo lista ne pošiljamo. kov veljale okoli 11 milijonov dolarjev. Da, je že t&ko: človofc, ki je sam del naiave, porabi večino •s volj o moči in iznajdljivosti v boju zoper njo in njene pogubne sile. Tu pač ne pride do veljave rek sv. Pisma: "Kraljestvo, ki je samo zoper sebe . ampak: Klin s klinom . . . Naši v Ameriki SOJAKE PROSIMO, NAJ NAM NA KRATKO N A DOPISNICI SPOR OČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. Dopisu Sarherton O. Vem, da si bo kdo mislil, kaj pa je zopet iz Barbertona, ker tie večkrat vidi dopis ali kaj sličnega v našem priljubljenemu listu Glas Naroda. Ta list sem rada čitala še v starem kraju, ker ga jo moj oče imel naročenega vedno >v Ameriki in tudi ko je odšel v stari kraj, ga je plačal in tako smo ga dobivali ter je romal od hiše do hiše. Skoro vsaki, ki jo bil kdaj v Ameriki, je bil vesel, ako je mogel čitati ka.i ameri-škili novic. Dramsko društvo priredi i-gro "Revček Andrej ček'' na velikonočno nedeljo točno ob 3. uri popoldne. Ta ljudska i-gra je bila jako vdomačena^ med Slovenci v starem kraju in tudi tukaj se je pred leti že v več krajih igrala. Vsebuje j veliko petja, resne prizore, ko | mične scene, mlado ljubezen, trpljenje starih onemoglih re-vežev. Kratka vsebina igre je: Peter Zgaga Kdo pravi, da Slovenci nimamo velikih politikov? Dva Slovenca igrata važno ■vlogo v sodobni evropski politiki: avstrijski kancler in i-talijanski državni podtajnik. Prvi je S u š n i k * (Scliusch-nigg), sin slovenskega Korošca, drugi je Suvič (Suvioli), doma iz Lovrana pri Opatiji. Ljubezni domače hčere Maričko s lilajicem Francetom se upira oče Hrastar. Koncem i" Anton Petrieli, star 5G let, je bil svoj čas dober pri jr tel j z rojakom Ignac Mesarichem, v, 1«* privoli v zakon. Drugo West A11 is. Nekoč mu je po- dejanje, ki teče vsporeduo, Važno za potovanje. Kdo* je namenjet» potovati v, atari troj ali dobiti koga Od tam, je potrebno, da j« poučen v vseh »tvoreh. Veled noH dolgoletne shuinje Vam eamoremo dati najboljša pojatnila in tudi vee potrebno preskrbeti, da js potovanje udobno *n hitro. Zato ee eaupno obrnite na nas ea, vsa pojaenSm. Mi preskrbimo vse, bodiši proinje ea povratna dovoljo-nja, potne lute, viaeje m sploh vse, har je ea potovanja pa. v 9robno v najhitrejšem, času, in har je glavno. ea nojmanjfo Modriavtfani naj no odlašajo do sadskjega trenutka, her predno se dobi ie Washingtonn povratno dovoljenia, BE-ENr TBT PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ea brespločna navodila fo eaaotavlja-lp» Vam, da loti* poceni in udobno potoval. PUBLISHING COj ERAYEL BUREAU 216 West 18th Street New York. N, Y. Zadnji četrtek je skočil iz 23. nadstropja Clark Building, kjer je Stanly gledališče, in se ubil 44 let stari Harold Oscher, ki je bil tam zaposlen kot agent United States Internal Revenue. Odnesli so ga grozno razbitega v javno mrtvašnico in njegovi zoni soise bali povedati, da jo izvršil samomor, ampak so ji rekli, da se je "ponesrečil". Kaj ga je gnalo v obup, Tukaj nam obetajo za to pomlad, oziroma za to leto, dobre čase in dosti dela. Jeklame, livarne, rudotopilnice in druge tovarne so pričele dobivati naročila za rok oust rukcrjska dola mnogih drugih od poplavo prizadetih mest. Pa tudi v Pitts-burgliu so bo pričela še letos (vtsaj tako pravijo) crradnja velikih varnostnih naprav za preprečen je povod nji. Razen velikih jezov (dams) nameravajo zgraditi v okrožju mosta zidove ob rekah Monongahela in Allegheny, da bi bil tako zavarovan proti večji poplavi tako-zvani "Golden Triangle" (zlati trikotnik) ki je srce in tudi zgodovinski poeetek mesta. Korist pa bi imela od teh zidov tudi v veliki mori North Side in South Side. Take obrežne stene bi po izjavi strokovnja- DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo tpčno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Za V ICQOSLATUO $ 1.75------------Din. I £.15_________Din. $ 7J5------------------Din. ----------Din. 10« 200 300 500 •23.59.------___Din. 190« $47.00 ____; Din. 2000 T ITALIJO Za $ 9.25_______________ Lir 10« $ 18.20_____________Lir 200 9 44.00 _______________ Lir 500 $ 87.50 ---------------- Ur 1000 »74.99 ----------- Lir 2090 $280,00 ----------Lir 3009 KMB am OXN.B 8BDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽEN K SPREMEMBI GOBI ALI DOLI En lsplačUo tefiJUi sneako* kot lfor&j naY« »U rnmfi dproljujemo ie bolje pofo]«. IZPLAČILA 7 AMEUSmil DOLARJIH $ i— 810.— $8.78, $1188 m- 04?.- >»..» 841.28 _____88U8 Prejemnik dob) t stareip kraja Izplačili t dolqrjtb. NUJNA NAK4Z&A IZVSfftEJJJEMG PO GABLE LETTER ZA PRI« STOJBJNO SIOVENIC PUBLISHING COMPANY ^Gli.Nttodi" III WR8T Ittfc STREET .. WWIOBa^ X. L sodil denar in baš ta denar je bil kriv, da sta se prijatelja sprla in so se pričele med njima sodnijske pravde. Pet-rich je sedaj ohdolžen, da je napravil nekakšno bombo iz smodnika ter jo podtaknil v premog v hiši Mesfiricha, ki pa je bombo našel prej, predno jo je nesel v peč. Policija zatrjuje, da je Pet rich priznal krivdo. Zato se bo moral Petrich zagovarjati pred sodiščem, lojer se ob obenem tudi iznašlo pravi vzrok velike jeze mod obema rojakoma. Louis Bese I v Milwaukee, Wis., star 52 let, bo najbrze deportiran v Jugoslavijo, ker je bil prelen, da bi odkidal sneg izpred svoje hišo kot določa mestna ordinanca. Ker snega ni odkidal, je policija aretirala. Našeljoniške oblasti pa iso potem izvedele, da je bil ze dvakrat kaznovan zaradi tatvine, nakar so odločile, da se ga deport i ra, ker ni državljan. V torek zjutraj je na svojem domu v Sheboygan u, umrla rojak iiija Louise Povsic, stara komaj 36 let. Bolaia je bila tri in pol meseca in je bivala v She-hovganu 15 let. Zapušča moža in dve hčerki. Advertise in 'Glas"* Naroda' predstavlja ljubezen Ane do mestnega škrica JJornika. — Spletke Janeza, ki se hoče poročiti z Ano in z Maričko, a povsod odleti, pa vežejo obe dejanji mod isabo. Reveeek Andrejček je pa zunanja vez med vsem, kar se dogaja. Poleg tega imamo še epizode neumnega .Janeza, zaspane No-sanke, divjega lovca in še veliko drugih. Dejanja so res lepa in bogata, da pridejo stari in mladi, žalostni in veseli vpo-štev. Četrto dejanje se spre' meni tako rekoč v dramo, ku Hrastar spodi Maričko iz hiše po noči brez zadostnih dokazov. To stori zaradi svoje nagi ost i in spletk Janezoua. Tudi stara Nosanka mora ponoči iz hiše. Ko odideta, pride France s -sporočilom, da je Ala-l ička nedolžna. Hrastar se zave svojega trdosrčnega sklepa, ali prepozno, ker Marička je že o«lšla. V petem dejanju vse išče Maričko, proti koncu pa oče najde hčer, France svojo ljubo in Andrejček svojo dobro tu ico. Kes nekaj lepega. Vabimo vse ljubitelje petja in dramatike, da se udeležite in s tem poplačate igralcem njihov trud, ker to delo zahteva v resnici veliko truda. Pričetek bo točno ob 3. uri popoldne v dvorani 4'Domovine* ' na 14. cesti. Pozdrav! Mary Sustarsic. Za piruhe! t Najlepše Velikonočno Darilo, ki ga morete poslati svojcem v domovino, je denarna pošiljatev. Poslužite se našega posredovanja za točno izvedbo vašega naročila. SLOVENK PUBLISHING C°- 216 West 18th Street New York mrn&'i rt1- Pred macedonskega kralja Aleksandra Velikega (ki je živel par stoletij pred Kristusovim rojstvom), so privedli morskega roparja. — Zakaj si morski ropar? — ga je -vprašal kralj. — Zato, — je odvrnil ropar, — ker imam samo eno ladjo. Ce bi imel celo brodovje ladij, bi me vsi častili in b: mi rekli, da sem osvojevalee. Neki znanstvenik pravi: —• Toliko časa ne bo miru na svetu, dokler ne bodo vsi narodi govorili en jezik. Možak ima mogoče prav. Toda narodi si bodo še stoti-sočkrat v laseh, prodno se bo" do odločili, kateri jezik naj bo to. * Uljudnost je lepa čednost. Poznam pa kavalirja, ki je v tem iKjgledu vse prekosil. Iz pralnice so mu nosili teden za tednom raztrgano perilo. Dolgo časa je molče gledal in trpel, slednjič je pa pisal upravi pralnice nadvse uljud-ijo pismo in ga zakJLiučil z besedami : — In ko boste v bodoče prali in likali moje perilo, Vjis uljudno prosim, da pustite že vsaj malo srajce na rokavih. V muzeju je visela znamenita slika Magdalene spokornice. Svetopisemske ženske, kakršnih je bil, je in bo svet poln. Usmiljenja so vredne zaradi njihove ljubezni, in občudovanja zastran njihovega spokor-jenja. — Kdor je med vami brez greha, — je rekel Učenik, — naj zgrabi kamen in naj ga prvi vrže v njo. Nihče se ni ganil, ker ni bil med njimi nihče čisl. Umetnik jo je upodobil v najbolj pretresljivem trenutku: — Ko se je skesala svojih grehov. Pred podobo v muzeju se je zbirala gruča ljudi. Ne toliko zaradi podobe kot zaradi lepe mlade deklice,.— osemnajst ali devetnajst let ji je bilo, — ki je ležala sključeno na tleh in stokala. — Kaj je? — Kaj se je zgodilo? Med ljudi se je pomešal sivolas pastor dobrotljivega in usmiljenega obraza. — Proč! Stran!—jih je razganjal. — Tukaj je moja pomoč potrebna. Le neradi so se umaknili. Pastor je pokleknil k nesrečni-ci na tleli in jo pobožal po laseh. — Ali si tudi ti padla, hčerka? Vzdihnila je in prikimala. — Ali si tudi ti tako padla kakor take zgoraj ? — je pokazal na podobo spokornice Marije Magdalene. Dekle mu je pa rezko reklo: — Kaj me briga, kako je tista padla. Jaz sem se spodrsnila ob tem - le pomarančnem o~ lupku. . . Nikar toliko ne gobe-zdaj, ampak pomagaj mi vstati, da bom šla muzej tožit za odškodnino. . . e L A a V A BV D A 99 New York, Tuesday, April 7, 1936 THB LARGEST SWVENE DAILY W V.B.TL Vdova jc imela dva sina mlajši je bil poslušen, a starejš nasilixn. Oddelila je starejšega in ostala z mlajšim na domu. Htarvjsi se je opomogel im po stal premožen, a mlajši ni imel nobene sreče. Čeprav se je o-ženil in vzel pridno ženo in nra je tudi mati pomagala, je bil vedno na slabšem. Naposled jozna svetovna literatura. Dela je prevedel v krasno slovenščino naS najbolj si pesnik Oton Župančič. CYRAN DE BERGERAC. Heroična komedija ▼ petih dejanjih. Trdo vezano ..............L70 ČRNE MASKE Spisal Leonid Andrejev, 32 str. Cena ---- .33 Globoka ruska drama je podana v jako lepem slovenskem prevodu. EDA, drama v 4. dejanjih .................... .60 GOSPA Z MORJA, 5. dejanj ................ .75 KAMELA SKOZI UHO ŠIV ANKE. Veselo 'gra v 3. dejanjih. V igri nastopa 11 oseb.......45 KREUTZERJEVA SONATA Spisal L. N. Tolstoj, 13G strani. Cena.....60 S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralca nase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom, grozovitost za gro-zovitostjo do strašnega konca. LJUBOSUMNOST Spisal L. Novak. 45 strani. Cec*» ........ .30 Dejanje te veseloigre je napeto in polno pristnega humorja. Scenerija je skromna, število oseb nizko (C). Našim malim odrom, ki žele usitelega večera, knjižico toy»lo pripo-čamo. LOKALNA ŽELEZNICA, 3. dejanj ........... .50 LJUDSKI ODER: o. zv. Po 12 letih, 4. dejanja .............60 MAGDA. Spisal Alozij Remec. 80 strani. Cena...43 Žaluigra utx-gega dekleta v dvanajstih prizorih. "To je britka, globoka zgodba ženske, ki trpi, pada in odpušča in umira po krivd! moža." MARTA, SEMENJ V R1CHMONDU, 4. dej. .. .30 MOGOČNI PRSTAN. Milčinski. 51' strani ____ .35 NAMIŠLJENI BOLNIK, Moliere, Sil str........50 OB VOJSKI. Igrokaz v štirih slikah .......... .30 OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAJŠČAKA 47 strani. Cena .......................... jo Ta veseloigra znnnega češkega pisatelja Vrh-lickega je namenjena predvsem manjšim o-drom. PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE Spisal Pavel Uolja. 84 strani. Cena.......40 Božična igra v štirih slikah, primerna za večje odre. POTOPLJENI ZVON Spisal Gerhart Hauptmann. 1-4 si. ^na...50 Drama t ska bajka v i»etib dejanjih. PEPELUH,'narodna pravljica, 6. dejanj str. .35 REVIZOR, 5. dejanj, trdo vezana .............75 R. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro, (Čapek). Vezano ....................... -45 ROKA V ROKO ........................................................** MACBETH, Shakespeare. Trdo veiano. 151 str. Cena: mehko vezano.....Vex----------f? OTHELO. Shakespeare. Mehko vezano - ----70 SEN KRESNE NOČI. Shakespeare. Mehko vezano. Cena —--------------------------------------------------------------------" SKOPUH. Moliere, 5. dejanj. 112 str. ............-50 SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI") Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena ...... To je ena izmed petih enodejank. čijih dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na Cela knjige z besedami: — Ni strcv, temveč zdravilo. kar ti dajem. TESTAMENT Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena.... -3» Ljudska drama v štirih dejanjih. Vprizori-tev je omogočena povsod, tudi na takih o-drih, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska igra e petjem v 3. dejanjih.....CO ZAPRAVWIVEC, Moliere, 3. dejanja, 107 str. .50 ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... -30 ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaz v 5. dejanjih .35 ZBIRKA LJUDSKIH IGER. 3.snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje .60 13. snopič. VestaBn, Smrt Marije Device, — Marjin otrok ........................ 30 14. snopič. Sv. Pottjon, Junaška deklica,— Materin blagoslov .................. -30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ................................ -30 20. snopič. Sv. Just, Ljubezen Marijinega o-troka ............................... .30 PESMI in POEZUE AKROPOLIS IN PIRAMIDE ................................M BALADE IN ROMANCE, trda vez........................1.25 broširana L— KRAGULJČKI (Utva) .............................................65 BOB ZA MLADI ZOB. trda ves.............................40 MOJE OBZORJE, (Gangl) ...................tSS NARCIS (Gruden), broš. .........................................30 NARODNA PESMARICA. Cena ............................M POLETNO KLASJE. Cena ........................................JSO PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vez. .................35 SLUTNE (Albrecht), broš. .................................JO POHORSKE POTI (Glaaer), broš rano................M STO UGANK (Oton Zupančič) ..............................JS% VIJOLICA. Pefani n mladost ................................JO ZVONČKI. Zbirka pesni j za slovensko mladina Trdo reano ........................................JI ZLATOROC, pravljice, trda vez. ........................JO ŽIVLJENJE , Spisa) Janko Samec. 109 strani. Cena.............49 PESMI Z NOTAMI MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Ameriška slovenska lira. (Holmar) ............L— Orlovske himne. (Vodopivec) ................1-20 Pomladanski odmevi, 11. zv................... .45 SLOVENSKI AKORDI 'S2 mešanih in moških zborov, uglasoil Kari Adamič ............................ Cena 1.50 PLAN INKE Pesmi za sopran, alt, tenor in oa>. ^giasbil J. Laharnar ........................Cena L20 MOŠKI ZBOR Gorski odmevi. (Laharnar) 2. zvezek . *..... -45 Trije moški zbori. (Pavčič) . Izdala Glasbena Matica .................. .40 DVOGLAS NO Naši himni .................................. -50 MLADINI # Osem mladinskih i*-snii oh Hhi letnici rojstva Fr. Levstika s klavirjem ali harmonijem. I'jjlasil K mil Adamič ................''ena 1.— MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala (Jlasbena Matica .. .15 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovini. (FoesU»r> Izdala Glasbcua Matica .. .40 Gorske evetliee. (Laharnar) Četvero in i«etero raznih glasov.......... .45 V pepeinični noči. (Sattneri Kantanta za soli, zbor in orkester. Izdala ClaslM-na Matica ........................ .75 Dve pesmi. (Preloveej. Za moški zI*or in bariton solo ................................ J20 t NOTE ZA GOSLI Uspavanka, zložil Jos. Vdiral ............Cena 1.— MALE PESMARICE Št. 1. Srbske narodne himne .................15 Št. la. Što čutiš, Srbine tužni.................15 Št. 11. Zvečer ...............................15 Št. Podoknira ...........................15 Slavček. zbirka šolskih pesmi. (Medved) ...... .25 IJra. Srednješolska, 1. in zvezek i>o........ JO Troglasni mladinski zbor primeren za t roda sen ženski ali možki zbor. 15 jK-smic. (Pregel)..L— MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (AI; -*> — TJ. zrezek. Psalm 11S; Ti veselo [n»j ; Na dan; Divna noč .................................49 G. zvezek. Opomin k veselju; Svela noč; Stražniki; Hvalite Gosjioda ; čutki; Geslo .......................................40 CERKVENE PESMI Domači glasovi. Cerkvene i»esmi za mešan zI>or i.— Tanturn Ergo (Premrl > ...................... .50 Masne pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ JO Pange Lingua Tantnm Ergo Genitori (Foerster) JO K svetemn Rešnjemu telesu (Foerster) ........ .40 Sv. Nikolaj .................................. .60 10 EVHARISTlCMH PESMI Za mešani zltor .................... Cena 1,—- MISSA in Honorem St. Josephi, Kyrie Cena 1.—- HVALITE GOSPODA Pesmi v čast svetnikom, mešan zl»or... .Cena L— PRILOŽNOSTNE PESMI za izvan cerkvene in društvene slavnosti. sestavi! A. Gmm. Mešani in moški zbori...Cena L_ NOTE ZA CrrRE Koželjski. Poduk v igranje na eitrah, 4 Mezki 3JO Buri pridejo, koračnica ...................... JO NOTE ZA TAMBURICE T.1MBURAŠ, sedem naro«lnih i»esmi. prirefiil Emil Adamič ...................... Cena $!.— jicrenskc narodne pesmi za tamburaški zbor in petje (Bajuk> ............................1J0 Bom šel na planince. Podpuri slov. narodnih pesmi (Ba j uk) .......................... Na Gorenjskem je fletno ......................L— RAZGLEDNICE Newyorške. Različne, ducat .................. .40 lat ravnih slovenskih krajev, ducat .......... .40 Narodna noša, ducat ........................ JO POSAMEZNI KOMADI po .......... 5 Naročilom je priložiti denar, bodisi v »gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-man dira itu pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VEN1C PUBLISHING COMPANY WEST 18th STREET NEW YOBK, N. Y. «£39 9ZB0272 New York, Tuesday, April 7, 1936 nn LARGEST BUTTElfŠ BTtLY If 17.9.9 Kje je Eva?. ROMAN IZ ŽIVLJENJA 30 ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Upal je sicer, da je pri vsej svoji bedi ostala cista in nedolžna, da mu pa je to tuje dekle brez vednosti to potrdila, ga je zelo osrečilo. Ludvik prijazno pozdravi in pri odhodu z nasmehom reče: t4Na svidenje!" "Prav gotovo pridem danes popoldne," je rekel in je bil vesel, da njegov prihod ne bo povzročil pozornosti. Natakarica mu bo morebiti mogla biti še v kako pomoč, kajti ni vedel, kako bi stopil v stik z Evo Mantel. Zatopljen v globoke misli gre nazaj v hotel, ne vedoč da je bila Eva ob istem času v hotelu Baur au Lac. Eva je morala dopoldne premagati Še mnogo ovir, predno je odšla v hotel. Samo dobri utis, ki ga je na njo napravil Henrik Mantel in njegovo zagovorilo, da ne bo sama ž njim in da jo bo sprejel kot svojo lastno hčer, ji je dalo pogum. Malo žalostno pogleda svojo tanko suknjo, ko je stopila v vežo velikega hotela. Njeno utripajoče srce ji pravi:: "Skozi ta vrata je tedaj šel Ludvik Olden; stopim na isti prostor, na katerem je tedaj bil." In v njenem srcu je bil pri tej misli čut nekake pobožnosti. Boječe se približa k vratarju in vpraša po gospodu Joaehimu. Vratar namigne nekemu gospodu. 44Mr. Brown, tukaj je mlada dama, ki jo pričakujete." Tajnik je sedel na hodniku na stolu in na vratarjeve besede poskočil. Njegov gospod mu je odkrito povedal, kje in kako je našel svojo hčer in pod kako pretvezo jo je povabil v hotel. Tajnik se spoštljivo prikloni in pravi uljudno: "Prosim, milostljiva gospica, spremil vas boni k Mr. Joaehimu. Ali mi dovolite?" Vzame njeno šatuljo ter jo nese po stopnicah. Evi utripi je srce do grla. Nikdar v svojem življenju še ni bila v tako odličnem hotelu. Tudi do tajnika je imela zaupanje in se nekoliko pomiri, ko gre poleg njega, četudi se ji še vse zdi pravljično, ker jo je tudi gospod, ki ima celo svojega tajnika, povabil k sebr. Kmalu zatem stoji Eva pred svojim očetom, ki jo je že pričakoval s pekočim hrepenenjem. Mantel se z roko naslanja na pisalno mizo, da ima kako oporo kajti Eva se mu smili, ko stopi predenj v tanki suknji. Mantel se vzravna, ji stopi naproti in ji po® ud i roko. "Saj sem vendar obljubila, da bom prišla, gospod, in sem navajena držati svojo obljubo." 4'Zelo lepo je to. Toda prosim, odložite suknjo, da vas zunaj ne bo zeblo." Mr. Brown se podviza in ji pomaga sleči suknjo in gospod Mantel vpraša kar more najbolj mirno: 44 Ali želite, da pokličem kako služkinjo hotela, da vas mine vsaka bojazen?" Eva s prijaznim nasmehom odkima. "Ne, ne, zadostuje mi. ako je navzoč vas gospod tajnik." Dobro. Mr. Brown, prosim sedite tam pri oknu. Najprej pa postavite gosli na mizo. Vi i>a, gospica, sedite na ta stol.!" Vse se zarodi po njegovi želji. Eva sede, malo boječe, pa vendar popolnoma vdano. Mr. Brown postavi gosli na mizo in nato S4*d<* k oknu. Mantel stopi k šatubji ter zelo previdno vzame gosli. Nehote jih za trenutek pritisne na svoje prsi in njegovo srce mu skoro glasno utriplje, ko pomisli, kaj je bilo vse med tem trenutkom in onim dnem, ko je imel gosli zadnjič v svojih rokah. Zatem vzame tudi lok in vpraša s prosečim glasom:: "Ali dovolite, da igram na te gosli?" "Prosim gospod," pravi Eva, ne vedoč, kaj je čakalo na njo v tej sobi. Toda še vedno gleda vanj z istim zanimanjem kot prejšnji večer. Mantel vzame gosli in nastavi lok. Ne da bi odmaknil svoje oči od Eve, prične igrati. Igral je svojo skladbo, ki jo je zložil na parniku, ko je hrepenel po svoji hčerki. Ta skladba je bila namenjena njegovi hčeri, da bi se ž njo priigral v njuno srce. Že tolikokrat se mu je posrečilo s svojim igranjem ganiti srca; sedaj pa je molil, da bi se mu posrečilo pridobiti si srce svoje hčere. In še nikdar ni igral s tako iskrenostjo in udatnostjo kot sedaj. In vidi, kako je Eva zardela in zopet prebledela, kako so na njenem govorečem obrazu odsevali občutki, katere je zbudilo v njej njegovo igranje. Vidi, kako se ji tresejo ustnice, kako se njene prsi dvigajo poti globokim dihanjem. Četudi še ni slutila, da je bil njen oče, ki je v teh glasovih govoril ž njo. Pozabivši na vse, igra oče, in tudi Eva je pozabila na vse in vse okoli nje je izginilo. Ko Henrik Mantel skonča, odloži počasi gosli in lok, in namigne Mr. Brownu, da se naj odstrani. Sedaj je morebiti earn s svojo hčerjo. Eva niti ne opazi, da je Mr. Brown tiho odšel iz sobe in da jc sedaj sama s tujim gospodom. ."Ali jokate? Ali vas je ta pesem prevzela?" vpraša Henrik Mantel mehko. Eva molče prikima in Mantel nadaljulje: "Saj sem jo zlozil za svojo hčer in naj ji pove, kaj za njo čutim." Eva si obriše solze. "O, morete biti velik umetnik in dober oče! Vaša pesem vsebuje vso ljubezen in dobroto, ki jo more oče občutiti do svoje hčere." "Ali ste to čutili?" jo vpraša liripavo. "Seveda! Oprostite, da sem tako ginjeno jokala, toda —- morala sem, ko ste igrali, misliti na svojega očeta, ki ga nieem nikdar poznala, in ki je tudi nekdaj igral na te godi da je raoji materi izvabil solze. Zato morete tudi razumeti, da teh gosli ne morem prodati. To je edini spomin, ki ga imam po svojih stariših. In četudi sem šele sedaj, ko ste na te g osli tako čudovito igrali, opazila, da so mnogo več vredne, kot sem mislila ift mi moje razmere ne dovoljujejo, da bi imela talko dragoceno stvar, se vendar ne morem odločiti, da bi se od njih ločila. Sedaj tudi gotovo iaprevidite, da sem prišla 'zastonj, toda zelo »senn vam hvaležna, da ste me k temu pregovorili, kajti mogla sem poslušati velikega umetnika in vem šele sedaj, kako moje igranje še šepa." Mantel globoko dihne. (Dalje prihodnjič.) Vsak Potegijaj Manj Kisloben LAHKA KAJA BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA Tekom let so bili storjeni gotovi napredki v izbiri in ravnanju cigaretnega tobaka za Lucky Strike Cigarete. Te vključujejo uvodne analize tobaka izbranega; uporaba srednjih listov; ravnanja tobaka pri višji gorkoti ("Toasting") ; vpoštevanje kislobno-alkalijskega razmerja, s temu sledečim končnim izboljšanjem okusa; in kontrolirana enotnost v zavrženem izdelku. \ se to skupaj proizvede boljšo cigareto — moderno cigareto, cigareto napravljeno iz bogatega, zrelega dela tobaka — Lahko Kajo. CoDjrieht 1936, i Amuriru Tobacco Company Luekies so mqnj kislobne Zadnje kemične ^preizkušnje kažejo*^ da imajo druge znane vrste preobilico kislobe nad Lucky Strike od 53% do 100%. Preobilica Kislcbe Drugih Znanih Vrst Nad Lucky Strike Cigaretami 8 • : S St x s BALANCE | LUCKY STRIKE , 1 i i j ( brand B 1» KU ; i | BRAND C W A-.4; -Mm : 1 BRAND D • Izidi Potrjeni Od Neodvisnih Kemičnih Laboratorijev In Preiskovalnih SItupia. - IT'S TOASTED" Zaščita vašega grla —proti draženju —proti kašlju LEPA ŽELEZNIŠKA ČUVAJKA 19-letna, zelo lepa in zelo elegantna ženska se je morala te dni zagovarjati pred sodniki v francoskem mestu Riomu. Ta ženska je zbujala pozornost javnosti ne samo po svoji zunanjosti, ki ni bila prav nič v skladu s tem, kar si ljudje predstavljajo o deželanki iz najglobljega zakotja, temveč tudi po svojem poklicu. Upravljala je namreč železniške zapornice na ozko- Cler tirni stranski železnici mont—Ferrand. Kako je mogla železniška u-prava nastaviti tako neprimernega čuvaja, še ni ugotovljeno dejstvo pa je, da je zavoljo lepe ženske zašla vsa stranska projra v nered. Osebje vlakov od stro-vodij do zadnjega zavirača je že na kilometre daleč stegovalo vratove za mlado čuvajko in kadar so jo možje zagledali z rdečo zastavo v roki, so ji začeli že od daleč mahati s čepicami in jo na prla? pozdravljati. Gospodični Lizi so ta po-čaščenja zelo ugajala. Zahvaljevala se je zaaije z nasmehom, ki je omamljal moška srca. Bila je tako zapeljiva, da so se vlaki ustavljali pred njo in se je začenjal razgovor tako rekoč na odprti progi. Takšni razgovori so trajali včasih 15. včasih 20 minut-, včasih pa še več. Vozni redi na takšnih majhnih stranskih progah niso življen-ske važnosti za svetovni promet vendar si lahko mislimo, da so se začeli s časom množiti ugo- vori potnikov. Potem se je dogajalo, kadar si je Lizika izbrala kakšnega ljubavnika, da ta sploh nI prihajal več v službo, temveč se je enostavno preselil v Hijeno čuvajnico. Končalo se je na zadnje s tem, da so dvignili železniška uprava in pozneje še oblast, potem pa še mnogi uradniki tožbo zavoljo ogražanja javne varnosti. Za ta proces se je zanimala vsa Francija, ki je imela mnogo prilike za smeli in tudi kabareti ter varieteji so ga postavili na svoj repertoar. Liziko pa so sodniki precej milo sodili. Odredili po 50 frankov globe in odpust iz službe. MED - VEK DOBROTNIK ČLOVEKA Že kulturni narodi najstarejših časov, zlasti pa Grki, Rimljani, Indi in Egipčani so poznali med kot krepko in lahko prebavljivo živilo. Zlasti pa so bili Rimljani med prvimi narodi, kateri so se zanimali za pridobivanje medu, ker nam je o-hranjenih več spisov o čebelarstvu med Rimljani. Tudi v zgodbah svetega pisma stare zaveze se omenja med večkrat kot nekaj posebno imenitnega. Tudi pri starih Slovanih in Germanih je bil med zelo čislan, zlasti pa je bila čislana pijača, katero so pridelovali iz medu in so jo imenovali medico. Kakor je 30-letna vojna — 1618-1648 — uničila v Evropi marsikakšno kulturno pridobi-»tev, tako je začuda uničila tudi med, oziroma uporabo medu. Vendar pa ni bila voljska vsega kriva, ker so začeli tedaj izdelovati umetni sladkor iz trsja. pese in krompirja. Tako je med kot ljudsko živilo vodno bolj stopal v ozadje, čeprav bi bil po svoji hranilni in zdravilni vrednosti zaslužil vedno večje upoštevanje. Med je pre jk osle j zdravo in krepko živilo. V njem je dovolj tako imenovanega grozdnega in sadnega sladkorja, vsled česar ga človekova prebavila lahko tako»j predelajo in odvedejo v kri. Docela drugače je pri sladkorju iz sladkornega trsa, ki je sam na sebi neprebavljiv in ga mora šele solna kislina a- človekovem želodcu predelati, da lahko uporabne snovi preidejo v kri. Iz te^a je razvidno, da se sladkor Iz sladkornega trsa počasneje presnavlja, zlasti pa, ako je želodec šibak, ali pa, ako pride preveč sladkorja v želodec. V tem s lučaju gre mnogo sicer koristnih stvari neprebavljenih v izgubo, kar povzroča zopet želodčne in črevesne neprilike. (1e to premislimo, šele lahko razumemo, koliko škode trpijo ubogi otroški želodčki, na primer o praznikih o božiču, o veliki noči in ob godovih, in koliko denarja zmečejo starši za take škodljive sladkarije. Na drugi strani nas mora pa učiti tudi pogled v izdelovanje sladkorja. Koliko mehs.T\ičnih in kemičnih procesov je treba v raznih kotlih, ceveh in filtrih, koliko vročine je treba, da do-ibimo primerno sladilo, ki se potem imenuje sladkor! Na dragi strani pa poglejmo čudovito predelovanje medu po najbolj naravni poti, po pridnosti pridne čebelice! Čebel ni panj je najbolj naravna, najbolj popolna in najbolj smotre na sladkorna tovarna, kakršne ne more doseči noben človek. Tukaj čebelica ničesar ne razkraja. Hrana čebel je sestavljena le iz zdravilnih in plemenitih rastlinskih snovi, torej iz naravnih izdelkov. Nektar, medena rosa, na rastlinah se snuje pod vplivom solčne svetlobe, vsled česar ima med-večjo moč in večjo vrednost za človeško življenje. Vrednost čistega čebeli nega medu je brez dvoma v njegovih sestavinah. Poleg tega pa ima, drugače kakor pa umetni sladkor, še mnogo drugih dobrih lastnosti, zaradi katerih je postal pravi prijatelj človeka, j Kdor uživa med, se mu kreprjo SHIPPING NEWS Na paruikih, ki m debelo tiskani. Trie T domovino izleti pod vodstvi izkušenega spremljevalca. Ali ste že naročili Slo-vensko - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centov. j mišice in utrjujejo ter umirjajo živci. Pa ne samo to. Tudi za redno prebavo je uživanje medu jamstvo, ki nikdar ne goljufa, zlasti pa ne pri otrocih. Pri slabi ali napačni prehrani izravnava težave želodca ter preprečuje v tem pogledu mnogo bolezni. Res pa je, da med ni tako poceni, kakor umetni sladkor. I Vendar pa tudi to velja samo na splošno. Če pa vzamemo i vrednost medu po jijegovih dobrih lastnostih, spoznamo, da je tudi najdražji med mnogo cendjše, vsekakor pa mnogo bolj zdravo in krepko živilo, kakor pa umetni sladkor. 8. aprila: Washington v Ha »-rt 11. aprila : Rex v Genoa . » Paris v Havre rJ .>, 14. aprila: ' 1 Europa v Bremen i ., 15. aprila: Aquitania v Cherbourg 18. aprila: Lafayette v Havre 22. aprila: Berengaria v Cherbourg 23. aprila: Bremen v Bremen lie de France v Havre 25. aprila: Conte di Savoia v Genoa 2. maja: Cliamplain v Havre Europa v Bremen Vulcania v Trst 6. maja: Washington v Havre 8. maja: Berengaria v Cherbourg 9. maja: Bremen v Bremen Paris v Havre Rex v Genoa 12. maja: Nonnandie v Havre 19. maja: Europa v Bremen 20. maja: Manhattan v Havre 21. maja: Aquitania v Cherbourg 23. maja : Chatnplain v Havre Conte