TRGOVSKI
P
/(ih
Časopis asa trcjrovino, Industrijo In obrt.
i
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.
—	Dopisi se ne vračajo. — Si. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D,	a
45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v L,. ' ti.
LETO VIII.
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, dne 13. junija 1925.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 68.
Kaj bo z zvezo z letali Dunaj—Ljubljana—Trst ?
V	vseh državah se z izredno intenzivnostjo razvija zračni promet in letala si danes že kot normalna prometna sredstva odpirajo pota v vse kraje. Ne da bi bilo potrebno, da navedemo tu kot primer Nemčijo, kjer se je pri tako rapidnem razvoju in napredku moderne tehnike skoro naravno razpredla tako gosta zračnopro-metna mreža, ki se vedno bolj izpopolnjuje bodisi z novimi zvezami v notranjosti države, bodisi z inozemstvom, je dovolj da pokažemo tu na Angleže, ki se pri vsej njih znani konservativnosti ravno sedaj pečajo z realizacijo širokopoteznega projekta zračnih prog, ki bodo med seboj zvezale vsa še tako neznatna mesteca Anglije. Da je pa dosegel tam danes zračni promet že tako visoko razvojno stopnjo, nam priča najbolje dejstvo, da se je morala vsled intenzivnega prometa z inozemstvom izdati z veljavnostjo izza 1. junija t. 1. posebna odredba, s katero se je uredila kontrola življenskih potrebščin, ki se uvažajo z letali!
Kot trezni, vsako stvar dobro pre-računajoči trgovci, ne bi Angleži nikdar žrtvovali za zrakoplovstvo toliko energij in kapitalov, se ne bi nikdar s tako resnostjo oprijeli teh projektov, ako ne bi bili prepričani, da imajo letala kot prometna sredstva pred seboj veliko bodočnosti In kdor ve, da se danes prevaža polovica pošle med Francijo in Marokom z letali, da že obstoji redna zveza med Berlinom in Indijo, da je ravno ta teden odletela iz Moskve v Peking eskadra letal, da prouči pot v svrho vzpostavitve redne zveze med evropsko Rusijo in Kitajsko, ta se nehote mora čuditi, da vlada pri nas taka brezbrižnost za projekt, ki nas bi zvezal z mednarodno mrežo, za projekt, ki bi tako visoko dvignil Ljubljano in ki bi se pri količkaj dobri volji interesentov in pri razumevanju velike važnosti tega projekta v naših centralnih mestih dal z lahkoto uresničiti.
Pred par meseci se je mnogo pisalo o anketi, ki se je vršila pri naši trgovski in obrtniški zbornici glede vpostavitve redne zeze z letali med Dunajem, Ljubljano in Trstom. Druge
ankete bi se radi udeležili zastopniki družbe Junkers, ki misli vpostaviti zvezo, sami in bi pri tej priliki hoteli pokazati letala, ki bi vzdrževala redni promet. Za dolet je morala, kakor smo čuli, prositi naša trgovska in obrtniška zbornica za dovoljenje ministrstvo vojne in mornarice v Beogradu. Kljub urgenci ni bilo doslej se mogoče dobiti zaprošenega dovoljenja! — Vemo, da se je tako dovoljenje izdalo že češkemu letalu, da obstoji tudi že redna zveza med Dunajem, Budimpešto in Beogradom in zato ne morem pojrniti, zakaj bi se delalo težave enkratnemu doletu v Ljubljano. S tem zavlačevanjem se otežuje realizacija projekta, ki je izredne važnosti ne samo za Ljubljano, ampak za celo državo. S postajališčem v Ljubljani dobi naša država novo priključitev na mednarodno mrežo in že to je velikanskega pomena za celokupno c rzavo, ako nočem upoštevati že neposredne praktične koristi, ki nam jih prinese ta zveza. Druge države se za take zveze borijo, mi jih odklanjamo! Zakaj ? Mar ne predstavlja redna zve-za med Dunajem in Beogradom s postajališčem na boljševiških madžarskih tleh za državo večje nevarnosti, kakor neposreden poskusni polet Du-naj Ljubljana, ki se bo izvršil ob vnaprej točno določeni uri z znanimi pasažirji, pri čemur se tudi lahko še določijo najstrožje kontrolne mere?!
Obrtniški kongres v Novem Sadu.
j V nedeljo in pondeljek, dne 7. in 8. se je vršil v Novem Sadu kongres vseh obrtnikov iz Jugoslavije. Udeležilo se ga je okoli 150 delegatov vseh organizacij iz kraljevine ter predstavniki drugih gospodarskih organizacij, kakor tudi trgovskega ministrstva. Trgovsko in obrtniško zbornico za Slovenijo in Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani je zastopal zbornični svetnik gosp. Engelbert Fran-chetti iz Ljubljane. Na dnevnem redu so bila zelo važna vprašanja, predvsem obrtniški krediti, obrtno zakonodajstvo in druge važne stanovske zadeve.
Kongresu je predsedoval predsednik pokrajinske zveze obrtniških društev, g Franjo Zidlih, za častnega predsednika je bil izvoljen g. Engelbert Fran-chetti. Predsednik je otvoril kongres,
pozdravil vse navzoče in želel kongresu popoln uspeh. Drugi govorniki so pozdravili zborovanje v imenu svojih organizacij. G. E. Franchetti je v svojem pozdravnem govoru priporočal stvarno delo v lastnem interesu, brez vsake strankarske primesi, ki je stvari le na kvar. Obrtniki morajo nastopati složno, ako hočejo imeti popoln uspeh. Iz na-daljnih govorov se vidi stremljenje po osamosvojitvi obrtnika izpod nadvarstva političnih strank, od katerih se je mnogo pričakovalo, pa malo dobilo. Obrtniško gibanje mora biti predvsem gospodarsko, ker le tako bo zboljšalo gmotno stanje obrtnikov. Plemenskih razlik ne sme delati, sicer se bo to kruto maščevalo.
Poročila poedinih referentov so bila sprejeta, nakar se je po obširni iil stvarni debati glede zakonskih načrtov o obrtniških kreditih sprejelo sledečo resolu-eijo:
1. Obrtniški kongres soglasno usvaja potrebo takojšnje ustanovitve pooblaščene obrtniške banke kraljevine SHS v Beogradu s podružnicami v vseh glavnih gospodarskih centrih; v to svrho naj parlament čimprej sprejme odgovarjajoči zakon;
2. da se namesto dosedanjih posojil, ki jih je dajala Obrtna banka obrtnikom v znesku 5.000 Din kot nezadostnih, zahteva od Narodne banke za srednja in večja obrtniška podjetja poleg dosedanjih posojil še stalne kredite v minimalnem znesku 15.000 dinarjev;
.. 3. da se v novi zakon o obrtih sprejme se specijalna določba o obrtniških zadrugah, da se s temi odredbami omogoči čim intenzivnejši razvoj obrtniškega zadružništva.
Sprejeta je bila tudi resolucija, v kateri se kongres zavzema za čimprejšnjo osnovanje Obrtniške banke.
Zastopnik slovenskih obrtnikov gospod E. Franchetti je govoril tudi o stanovanjskem vprašanju. Glede tega vprašanja se je po debati sklenilo to-le resolucijo:
1- Da se nepremičnosti in reguliranje najemnine od strani stanovanjskih sodišč razširi tudi na vse tiste obrtnike, ki opravljajo svoje delo s 5 pomočniki, med katere se pa ne računajo vajenci;
2. da se zajamči nepremičnost in določanje najemnine za poslovne prostore m lokale obrtnikom, navedenim v prvi točki za dobo, dokler je v veljavi novi stanovanjski zakon, t. j. do 1. novembra 1926.
Sprejetih je bilo še več manjših predlogov, nakar so podpisali udeleženci kongresa spomenico na kralja, v kateri ga prosijo, naj podpira stremljenje jugo-slovenskih obrtnikov, ker bo država le tedaj močna in zdrava, ako bo imela zadovoljen in trden obrtniški stan. Spomenica ima preko tisoč podpisov raznih obrtniških organizacij.
Finančni položaj Italije.
Zadnjič je italijanski finančni minister de Stefani govoril. Rekel je, da bodo efektivni italijanski državni izdatki od 24.581 milijonov v finančnem letu 1921/22 padli v finančnem letu 1925/26 najbrž dol na 17.217 milijonov. Dohodki so se samo v desetih mesecih zvišali za 943 milijonov lir. Državne železnice so bile 1921/22 za 1258 milijonov lir pasivne, sedaj so za 98 milijonov aktivne. Pošta, brzo-jav in telefon so izkazali 1921/22 pasivnost 464 milijonov, sedaj imajo že polmilijonski aktivum. Državni dolg se je v 11 mesecih tekočega finančne* ga leta znižal za 2155 milijonov lir kratkoročni državni dolg je padel od’ 38-84% leta 1921/22 na 3058%. Obtok bankovcev je znašal lani 20.514 milijonov, letos 19.745 milijonov; na osebo je prišlo 31. oktobra 1922 544 "U.tetos 30. aprila pa 496 lir. Po poročilih italijanskega zakladnega ura-da z dne 30. aprila 1925 se je znižal notranji državni dolg od 30. aprila 1924 do 30. aprila 1925 od 93.161 mi-!y™°V.,na 91-173 milijonov, torej za . milijonov. Nova naložba denarja je znašala v prvih štirih letošnjih mesecih 3141 milijonov lir, v istih mesecih lanskega leta pa 1441 milijonov. Minister je rekel, da bo se v bodoče brigal zlasti za italijanski jug, za gradbo cest v velikem, za mala stanovanja, za vodovode in za melioracije.
. yesel.lem ugotavljajo v Italiji bančni kredit Morganove skupine z znesku 50 milijonov dolarjev. Pogoji so izredno ugodni, brez prave realne garancije, kar more kredit in ugled Ita-lije le dvigniti. Ne bodo pa tega kre-dita porabili za varstvo valute in pravijo, da zato ni govora o novem dolgu v pravem smislu besede. Ureditev valutnega vprašanja ni zrela, manjkajo potrebni notranji in zunanji predpo-goji. ^ — p0 vsem tem je gospodarska bodočnost Italije precej ugodna.
LISTEK.
Dr. Metod Dolenc:
0 denarnih krizah v preteklih in današnjih časih.
(Nadaljevanje.)
VI. SLOVENIJA PO SVETOVNI VOJNI.
In pri nas? — Slovenci imamo dvoje pravniških strokovnih glasil eno v Sloveniji, eno v Julijski Bene-cijL Pregledali smo vse številke obeh glasil in tako lahko ugotovimo, da je naravnost čudno malo razprav ali odločb, ki se pečajo z velevažnim problemom valorizacije. V naslednjem naj navedemo najznačilnejše misli iz tozadevne zakonodaje in sodne prakse.
Osrednja vlada je izdala pravilnik, kako naj se kronski bankovci jemljejo iz prometa dne 7. februarja 1920 (Ur. 1. za Slov., št. 93). Tu je bilo določeno, da se naj zamena avstroogr-skin bankovcev z dinarji vrši tako, »la se za določeno količino bankovcev Avstro-ogrske banke daje ista količi-
na kronskih enot v kronskodinarskih bankovcih Narodne banke kralj. SHS. Med vrednostjo kronskodinarskega bankovca kralj. SHS na eni in dinar-|kim bankovcem Narodne banke v Srbiji in kronskega bankovca Avstro-Ogrske banke na drugi strani ni nobene razlike. Stara krona je enakovredna novi, stari dinar enakovreden novemu. Z zakonom z dne 31. decembra 1921 (Ur. 1. za Slov. 4. novembra 1922) je bilo ustanovljeno razmerje med dinarjem in krono 4 :1 za definitivno.
Z uredbo z dne 21. junija 1920 (Ur. za Slov., št. 296) je bila urejena »pravna likvidacija, povzročena po vojni leta 1914—192(k. Tu je bilo
norrarn?lgIrV .določerio: 1. Dvostranske
volno in S° bile skIenJene med Mi no lfrSe .morale izvršiti pred
nienr» ra J?80!!*’ Pa niso bile izpolnjene, razveljavijo se lahko brez od-
“r šamp°’ ± ena ^anka to zahteva. 2, Pogodba, ki jo je ena
stranka izpolnila pred mobilizacijo v
celoti, druga pa je ni izpolnila, ostane v veljavi, če jo more druga stranka izpolniti brez nerazmemo velikih žr-
tev. Če pa zadnji pogoj ne drži, sme zahtevati stranka, ki ni izpolnila, razveljavitev pogodbe, toda plačati mora odškodnino po cenitve izvedencev, ki naj odgovarja razmeram pred vojno. 3. Če je bila pogodba, ki bi bila morala biti izvršena pred mobilizacijo, izpolnjena le deloma, na eni ali drugi ali pa na eni strani sploh ne, se pogodba lahko razveljavi, obračun za stranki pa naj se izvrši tako, da ni nobena stranka oškodovana z ozirom na razmere pred vojno. 4. Pogodba, ki se mora izvršiti po mobilizaciji, pa nastane spor o izvršitvi pogodbe, se sme razveljaviti na zahtevo katerekoli stranke, ne glede na to, katera stranka in v koliko jo je izpolnila ali ni izpolnila. Samo za primer, če je ena stranka izpolnila pogodbo popolnoma ali deloma, mora se izvršiti obračun tako, da nobena stranka ne trpi škode z ozirom na razmere ob času izvršitve. 5. Če je prodajalec izročil prodano nepremičnino kupcu v posest, mora izplačati ceno ali dolžni ostanek položiti prodajalcu s 6% obrestmi izza časa, ko mu je bila stvar izročena v posest. 6.
Pri pogodbah o dolgoročnih zakupih, ki naj trajajo dalje kakor leto dni, je po preteku pol leta za popolno demobilizacijo, se pogodba razveljavi po preteku tega roka na zahtevo katerekoli stranke. Toda zakupnik sme zahtevati podaljšanje pogodbe za ves pogojeni čas, če zviša zakupnino, a povišek določijo ob sporu izvedenci z ozirom na sedanje cene. 7. Vzdr-ževalnine, ustanovljene s sodbo ali pogodbo ali na kakšen drug' način smejo se dati do 9. januarja 1921 (pol leta za razglasitvijo uredbe) zvišati skladno s tedanjimi cenami in povi-sanimi dohodki tistega, ki plačuje vzdrzevalnino.
Slednjič naj še omenimo naredbo celokupne deželne vlade za Slovenija z dne 27. junija 1921, s katero se ja dovolilo plinarnam in elektrarnam, da smejo zvišati dobavne cene, ki so bile določene za dolge dobavne dobe, če so se produkcijslfi stroški zvišali preko 20% in dobaviteljica tega zvišanja ne bi mogla sama utrpeti brez nesorazmerne škode. Če se stranke ne morejo zjediniti glede poviška, določi cene razsodišče. (Konec prni.)'
Redni občni zbor Jadransko-Podunavske banke v Beo-grado.
Dne 30. maja se je vršil redni občni zbor delničarjev Jadransko-Podunavske banke v Beogradu, v njeni palači v Kralja Milana ulici štev. 65. Občni zbor je otvoril ugledni in zaslužni predsednik upravnega sveta gospod Vladimir Matijevič. V svojem daljšem nagovoru je predvsem naglašal, da zamore na tem prvem občnem zboru po fuziji Jadranske banke s Podunavskim Trgo-vačkim Akcionarskim Društvom z zadovoljstvom konstatirati, da je ta fuzija očuvala koristi in ugled našega bankar-stva sploh in posebej koristi vložnikov, kar da je velik občenaroden in gospodarski uspeh.
Iz tega nagovora, iz prečrtanih poročil upravnega sveta in nadzorstva kakor tudi iz pojasnil, podanih na vprašanja delničarja g. Ace Stamenkoviča, katera so poslednjega in delničarje v vsakem oziru zadovoljila, je posneti sledeče:
Bivša Jadranska banka je z izdatno pomočjo izvlečena iz vrtinca, v katerega je bila zašla, pomlajena je, spopolnjena in utrjena ter postavljena na sigurno osnovo, na kateri se bo mogla vpešno razvijati ter z doseženo stabilnostjo za-doščevati vsakršnim potrebam, ki bi mogle nastati v razvoju našega občega gospodarstva. V minulem poslovnem letu ni se upravni svet po izvršeni fuziji strašil nobenega truda ter ni štedil s časom, da je uspel sanirati posle bivše Jadranske banke, posebno one, ki so bili , posledica medvojne in povojne dobe in težav, ki so bile zvezane s selitvijo sedeža iz Trsta na Dunaj, z Dunaja v Ljubljano in naposled iz Ljubljane v Beograd.
Z energičnim delom je prebrodil upravni svet vse te težave ter je spravil v sklad izdatke z dohodki, poslužujoč se vselej največje opreznosti v poslih ter prevajajoč povsod največjo štedljivost.
Do doseže postavljeni si cilj popolne sanacije zavoda, se ni uprava Jadransko-Podunavske banke, kar zasluži posebno pohvalo, plašila izvršiti, takorekoč s ki-rurgičnim nožem, smele amputacije vseh neozdravljivih delov bivše Jadranske banke, kar je imelo za posledico, da je morala predlagati občnemu zboru ne-izplačanje dividende za preteklo poslovno leto. Pri tem je pomisliti, da se je fuzija izvršila šele po občnih zborih Jadranske banke in Podunavskega trgo-vačkega akcionarskega društva, vršivših .se 11. maja 1924, na katerih je bila sklenjena fuzija teh dveh zavodov ter da je druga polovica tega leta bila v prvi vrsti posvečena izvajanju fuzije in likvidiranju prejšnjih nezdravih poslov, tako da upravni svet ni mogel posvetiti vseh svojih sil tekočemu rednemu poslovanju.
V	tem času so bile tudi opuščene in likvidirane nekatere podružnice in agencije, ki niso bile rentabilne in glede katerih ni bilo pričakovati, da bi se mogle v tem pogledu popraviti. Ostale podružnice se ne bodo več likvidirale in posebno ne one v Ljubljani, Maribora in Kranju. Te poslednje dobe celo neko večjo avtonomijo s tem, da se pri njih imenujejo predstojništva s primernimi pooblastili glede dovoljevanja kreditov in poslovanja sploh. Akoravno pa so bile vloge pri likvidiranih podružnicah v izdatni meri povrnjene vlagateljem, je stanje hranilnih vlog v glavnem vendar ostalo neizpremenjeno napram stanju predpreteklega leta ter so posebno pri centrali v Beogradu vloge izdatno po-rastle in se še vedno višajo, kar je najboljši dokaz zaupanja, ki ga uživa zavod.
Jadransko-Podunavska banka je vsled vseh navedenih v svrho njene definitivne sanacije podvzetih mer postavljena na popolnoma sigurne noge in na solidno bazo ter se lahko z vso gotovostjo nagla-ša, da je le-ta danes eden naših najmočnejših, najmobilnejših in najzanesljivejših zavodov. Kot dokaz njegove mobilnosti naj služi dejstvo, da je od njemu na razpolago stavljenega reeskomptnega kredita pri Narodni banki okoli 60 milijonov dinarjev neizrabljenih. Zavod gre po vsem tem nasproti vsega zavidanja vredni bodočnosti, kar bo od koristi ne le njemu, nego bo brezdvomno vplivalo na očvrstitev našega gospodarstva sploh.
Banka je angažirana pri mnogih industrijskih in trgovskih podjetjih.
Iz zaključnih računov je razvideti primerno delovanje upravnega sveta, ki gre edino za tem, da zavod z realnim poslovanjem dvigne na ono višino, ki jo po postavljenih si ciljih in svoji zamisli v polni meri zasluži.
Naglasiti je posebno, da so glasom poročila, podanega na občnem zboru, uspehi prvih pet mesecev tekočega poslovnega leta, v katerih se je uprava banke po odstranjenju glavnih težav, ki so bile zvezane s fuzijo in likvidacijo nezdravih poslov, zamogla posvetiti rednemu tekočemu poslovanju, povsem zadovoljivi, ter da vzbujajo najboljše nade za dosledni razvoj in procvit banke.
• Zbor delničarjev se je zaključil pod na jpo voljne j Šim vtisom, ker je upravni svet s svojim načinom delovanja, realnim bilanciranjem in odkritosrčnostjo pred delničarji popolnoma opravičil ono veliko zaupanje, ki so mu ga dali delničarji ob priliki fuzije.
Pod tem vtisom so se delničarji popolnoma in enoglasno sodalizirali z energičnim in premišljenim sodeloval njem uprave, so istotako enoglasno podelili absolutorij upravnemu svetu in nadzorstvu ter na usta delničarja g. Ace Stamenkoviča pozvali upravo, naj nadaljuje svoje delo v započetem pravcu.
Omeniti je še, da sta namesto odsto-pivših članov upravnega sveta bila izvoljena dr. Božidar Cerovič iz Sarajeva in dr. Dušan Ivaniševič, advokat v Beogradu, člana Srpske Privredne banke, d. d. v Sarajevu, ter da je bil potrjen ves prejšnji nadzorstveni odbor brez enega odstopivšega člana, na katerega mesto je bil izvoljen g. Vlada Grujičič, inšpektor Narodne banke SHS.
Likvidacija dunajske poštne hranilnice.
Vprašanje dobroimetja naših državljanov pri dunajski poštni hranilnici, na katerem je Slovenija posebno interesirana, ker je bila ta hranilnica tudi za naše kraje centrala poštno hranilnega in čikovnega prometa, še do danes ni definitivno rešena.
V	mesecu aprilu 1. 1022 so zastopniki nasledstvenih držav bivše avstro-ogrske monarhije sklenili med seboj dogovor, katerega pa udeležene države niso potrdile. Po tem dogovoru naj bi vsaka nasledstvena država prevzela obveznosti poštne hranilnice napram svojim državljanom. Zato naj bi se pa tudi aktiva te hranilnice razdelila kolikor mogoče po teritorijal-nem principu in nasledstvene države naj bi prevzele vse valutno dobro-imetje. S temi in drugimi aktivi nepokriti saldo obveznostij, katere bi prevzele nasledstvene države, naj bi krila poštna hranilnica v gotovini in sicer s petkratnim zneskom takratne avstrijske krone, največ pa z 800 milijonov kronami.
Že sklenjeni dogovor se ni potrdil, ker se je ugotovilo, da je prav malo upanja, da bi v antantnih državah sekvestrirano dobroimetje dobila poštna hranilnica na razpolago. Vrhu tega je med tem avstrijska krona v vrednosti jako veliko izgubila.
Sedaj so se vnovič vršila pogajanja,, na katerih se je sklenilo, da izroči Avstrija za dobroimetje v antantnih državah na dotično tujo valuto se glaseče 5% zadolžnice za dobo desetih let in vrhu tega plača namesto preje določenih 800 milijonov znesek 12V2 milijard avstrijskih kron.
Sekvestirana inozemska dobroimetja poštne hranilnice se sestavljajo iz 461.978 francoskih frankov, 6,585.853 belgijskih frankov in 24.401 funtster-lingov. Od tega je odšteti dolgove poštne hranilnice v navedenih državah: 52.563 francoskih frankov in , 5790 funtsterlingov. Avstrija bo torej izdala zadolžnice za 409.415 francoskih frankov, za 6,585.853 belgijskih frankov in za 118.611 funtov sterlin-gov, skupaj približno za 66 milijard kron, katerim je prišteti še plačilo v gotovini 12'A milijard. Od navedenih zadolžnic dobi najpreje Poljska ekvivalent za 6V2 milijard avstrijskih kron, od ostanka pa Italija 13 85% in Češkoslovaška 8615%. Naša država in Rumttnija nista udeleženi.
Od gotovine 12 'A milijard kron je 4V2 milijarde kron plačljivih dva meseca po po pravomočnosti dogovora in sicer 1 milijarda Poljski, 2y2 milijardi Rumuniji in 1 milijarda Jugoslaviji. Ostanek, izplačljiv po preteku enega leta, dobita Italija (2 milijardi) in Češkoslovaška (6 milijard).
Iz tega dogovora, katerega morajo udeležene države še ratificirati, izhaja, da bodo posamezne države po prostem prevdarku določale, po kakem kurzu bodo poravnale interesentom obveznosti, katere so prevzele od poštne hranilnice. Upamo, da bo naša država ta kurz določila ugodnejše nego ga je dogovorila z Avstrijo za poravnavo privatnopravnih terjatev obojestranskih državljanov, ker bi ključ 8 dinarjev za 100 staroavstrijskih kron vsekakor preobčutno oškodoval interese narodnega gospodarstva v Sloveniji.
p KUPUJMO IN PODPIRAJMO *
iivratii
Kolinsko cikorijo L domači isdelek.
Trgovina.
Prilaganje faktur pošiljkam v Italijo.
—	Italijanske carinarnice pobirajo davek na poslovni promet pri uvozu temu davku zavezanega blaga od vrednosti, katero uvoznik pri carinjenju navede. Carinarnice so upravičene zahtevati od uvoznika fakturo ali kako enakovredno listino, v kateri je navedena vrednost uvoženega blaga. To velja do 30. junija 1925. Od 1. julija 1925 dalje pa mora biti vsaki pošiljki priklopljena faktura ali enakovredna listina, overjena od italijanskega konzulata. Izvoznikom priporočamo, da prilagajo pošiljkam že sedaj od ital. konzulata overovljene fakture.
Trgovinska pogajanja med češkoslovaško in Madžarsko. Te dni je prispela v Prago madžarska delegacija pod vodstvom g. Wodiiyanerya, ki ima podpisati trgovinsko pogodbo med Češkoslovaško in Madžarsko.
Izvoz prašičev pada. Naš povprečni tedenski izvoz prašičev je znašal leta 1921 okoli, 4000 komadov, leta 1922 2000 komadov, leta 1923 3000 komadov. Lani je znašal izvoz samo 1800 komadov in letos znaša mesečno samo 500 kom.
Italijanska trgovska bilanca. — V prvem četrtletju t. 1. je Italija uvozila za 6490 (1., 1923 za 4246), izvozila pa za 4002 (3154) milijonov lir blaga.
Indeksna številka za veletrgovino v Nemčiji. — Za dan 27. maja t. 1. prera-čunjena indeksna številka za veletrgovino se je napram stanju dne 20. maja t. 1. (132.6) zvišala za 0.6% na 133.4 točk.
Trgovska bilanca Češkoslovaške. — V dobi od 1. januarja do konca aprila je Češkoslovaškk izvozila za 6.207,238.000 milij. kron, uvozila pa za 5.462,703.000 milij. kron blaga. Njena trgovska bilanca je torej v omenjeni dobi aktivna za 744,535.000 milj. kron. V našo državo je izvozila za 287 milijonov, uvozila pa za 164 milijonov blaga. — Bilanca je skoro napram vsem državam aktivna. Izjemo tvorijo edino Nemčija (— 687 milij.)) Francija (— 144 milij.), Združene države Amerike (— 85 milij.), Poljska (— 80 milij.) in Belgija (21 milij.). Največji aktivum izkazuje bilanca napram Avstriji (+ 646 milij.), Angliji (+ 327 milij.), Jugoslaviji (+ 124 milij.), Ogrski (+ 120 milij.), Rumuniji (-j- 120 milij.), Švici (+ 66 milij.) in Italiji (+ 25 milij.).
Opozarjamo na današnji oglas »Vzajemne posojilnice«, posebno glede trgovskih kreditov.
Ne zamudite prečitati oglas tvrdke »ISIS« Zagreb, o prosti prodaji saharina.
Carina.
Nova carinska tarifa. Na naše uredništvo je prišlo v zadnjem času več vprašanj glede uveljavljenja nove carinske tarife. Uredništvo je sicer zaznalo, da je nova carinska tarifa že popolnoma izdelana, glede termina za uveljavljenje pa ne more dati niti približnih informacij, ker se drži to strogo tajno.
Belgijsko-španska carinska vojna končana. — Obe državi sta dne 24. aprila t.
1.	podpisali carinski dogovor, ki omogoča medsebojni blagovni promet. S tem so odpravljene carinske represalije, katere sta odredili obe državi. Po novem
dogovoru se priznava v Belgiji za španska vina iste ugodnosti kakor za francoska, nasprotno pa Španska prizna Belgiji popust na maksimalni tarifi do 20%.
Italijanski ažijo. Italijansko finančno ministrstvo je določilo za carinska plačila od 1. do 7. junija t. 1. ažijo na 482 lir (100 lir normalne carine in 382 dodatka) za čas od 8. do 14. junija pa je določen ažijo na 484 lir (100 lir normalne carine in 384 lir dodatka).
Carina na čipke v Angliji. — Anglija uvede v doglednem času na čipke in vezenine vseh vrst 3314% zaščitno carino.
Carine prost uvoz plemenske živine na Ogrsko. — Ogrska vlada je začasno dovolila, da se sme živina, namenjena za pleme, s posebnim dovoljenjem finančnega in poljedelskega ministrstva uvažati na Ogrsko prosto uvozne carine.
Denarstvr
Obtok ■ bankovcev Narodnih bank srednjeevropskih držav. — Po stanju dne 23. maja t. 1. je imela Jugoslavija v obtoku bankovcev za 5764 milijonov dinarjev. Češkoslovaška za 6922 milijonov kron, Avstrija za 718 milijonov šilingov, Nemčija za 2203 milijone državnih mark, Ogrska za 4079 milijard kron, Poljska za 521 milijonov zlotov.
Menične takse na Ogrskem. — Ogrsko ministrstvo za finance je menične takse na novo uredilo. Taksi je zavezana vsaka menica brez ozira na to, ali je domača ali inozemska. Taksa znaša: 0.2% pri menicah, plačljivih tekom 6 mesecev na Ogrskem ali tekom 12 mesecev v inozemstvu; 0.5% pri menicah, ki zapadejo v plačilo po teh rokih; 0.4% oziroma 0.1% za menice, izstavljene na Ogrskem, plačljive pa v inozemstvu; 0.02% za menice, izstavljene v inozemstvu in tam tudi plačljive, ako so na Ogrskem v prometu in 1 % za menice, ki vsebujejo v tekstu dovoljenje za zem-ljeknjižno zavarovanje.
Industriia.
Državni premogovnik Velenje — cene premogu. Prekorni položaj številnih industrijskih podjetij, s kojih normalnim obratovanjem je tesno združen tudi obstoj in razvoj Velenjskega premogovnika, ima za slednjega vsled občutnega restringiranja naročil premoga težke posledice, ki se kažejo v rastoči nezaposlenosti tukajšnjega delavstva ter postopnem obubožanju okraja, čegar pridobitni sloji so umevno zavisni od pr -cvita rudnika.
Med protiukrepi v zaščito domače industrije premoga je predvsem omeniti nove železniško-tarifne. določbe za prevoz premoga z uvedbo izjemnega in di—. rektnega tarifiranja, kar znatno znižuje poprejšnjo vozarino, ki je bila zelo draga ravno vsled dotedanje klasifikacije premoga in lomljenega tarifiranja. Efekt navedenih tarifnih olajšav znaša n. pr. pri prevozu našega premoga v Ljubljano pocenitev za 180 Din v Maribor za 200 Din, v Zagreb za 190 Din itd. pro 10 tonski vagon, kar pada na vsak način močno v kalkil.
V	teku je tudi odprava oziroma vsaj izdatno znižanje dovlačnine, ki znaša od nakladališča v Skalah po industrijskem tiru do prve postaje v Pesjem 85 Din za 10 tonski vagon.
Uprava premogovnika je vrhu tega v svrho pridržanja dosedanjih in prodo-bitve novih odjemalcev premoga znižala cene istemu do skrajne meje možnosti in uvedla s 1. aprilom t. 1. za prodajo velenjskega premoga v tuzemstvu sledeče originalne cene: lignit 17 Din, kosovec
14.50	Din, drobni premog 13.50 Din, zdrob 12.50 Din in prah 2 Din. Na zgoraj obrazložene momente se javnost opozarja in se pripominja, da je vsled velikega depoa premoga upravi mogoče strankam vsak čas poslužiti s poljubno množino res dobrega, suhega premoga, katerega kurilna vrednost in nizka cena dajeta istemu v času potrebnega vsestranskega štedenja gotovo prednost pred drugimi, nerazmerno dražjimi vrstami premoga.
Apelira se obenem tudi na merodajne faktorje pri državnih in javnih ustanovah, da upoštevajo pri nabavkah premoga prvenstvenost istih iz domačega, tudi državnega podjetja, da se zamore vzdržati neprekinjeno obratovanje največjega državnega rudnika v Sloveniji in prepreči nadaljna redukcija obrata, ki bi imela v gospodarskem in socijalnem oziru nepopravljive zle posledice.
Dočim v lastni domovini ni skoro pravega razumevanja za prosperiteto državnega premogovnika, kakor so isto pokazali n. pr. ob času hude krize i privatniki i industrijska podjetja ter državne in javne ustanove v Češkoslovaški, — Je v zadnjem času zaznamovati precejšen porast izvoza v Avstrijo, — dokaz da naš premog popolnoma odgovarja industrijskim in hišnim potrebam in da konkurira v cenah z istovrstnim inozemskim premogom. Izvozne cene so za lignit 17 Din, kosovec 13 Din, drobni premog 12 Din, in zdrob 11 Din.
Dalje ima premogovnik Velenje tudi veliko zalogo izvrstne žgane, strojno napravljene zidne opeke.
V splošnem interesu je torej pričakovati pri oddaji premoga tudi podpore od strani javnosti in se nadejati, da bi bilo pri poličkaj dobri volji pomagano i interesom rudnika i tukajšnjega delavstva, ki je vsled nedelavnih dni v naravnost obupnem gmotnem položaju, nasprotno pa bi se z nizkimi prodajnimi -cenami premoga in tarifnimi olajšavami okoristila tudi industrijska podjetja in privatniki.
Naročila in dobave se vršijo lahko direktno potom Direkcije drl. rudnika Velenje v smislu predpisov Zakona o drž. računovodstvu ali pa potom glavnega razpečevalca: Prometnega zavoda za premog v Ljubljani oziroma njegovega posrednika tv. Oswatitsch & Dcjak v ' Celju.
Tovarna vžigalic v Beogradu. Depu-tacija naših tovarnarjev vžigalic je te dni posetila ministra trgovine in industrije g. dr. Grisogona. Deputacija je razložila kritičen položaj te industrijske panoge. Izvoz vsaki dan pada, tovarne zmanjšujejo obrate in odpuščajo delavce. Tovarnarji so se pritožili nad prevelikim taksiranjem vžigalic. Minister jim je obljubil svojo pomoč.
Tovarna za umetno svilo v Atenah. — Grška vlada je dovolila ustanovitev delniške družbe, ki namerava v Atenah ! kaditi tovarno za umetno svilo. Del- i niška glavnica družbe znaša 7 milijonov ! drahem.	!
Elektrifikacija dunajske mestne železnice. — Dela za elektrifikacijo dunajske mestne železnice so se dovršila koncem meseca maja t 1. Obrat se je otvoril dne 4. junija t. L
Promet.
Otvoritev tranzitnega prometa z Ru- j »nunsko. Izza dne 10. t. m. je otvorjen v | smislu sporazuma direkten tranzitni I promet med našo državo in Rumusko preko postaje Zombolje.
Zračna zveza med Rusijo in Kitajsko.
—	Dne 10. t. m. je odletela iz Moskve v Peking skupina 6 letal. Izmed teh so bila štiri letala zgrajena v Rusiji. Pri od-nodu so bili prisotni člani vlade in več T306 meščanov. Namen ekspedicije je, razišče nepoznano zračno pot na Ki-^	^ sicer preko Urala, sibirskih
P onjav, Transbajkalskega gorovja in pu-_G°bi- V slučaju, da se bo ta ekspedicija obnesla, se bo ustanovila mešana, sovjetsko-kitajska družba za vzdrževanje rednega prometa med Evropo *n Kitajsko.
Dubrovačka plovidba naznanja, da bo julija t. 1. otvorila redno progo Sušak Solun—Smirna—Aleksandrija in da bo Parnik >Solun« prejemal tovore na Suša-v Trstu, Splitu in Gružu in pogojno
V	Benetkah, Bakru, Šibeniku in Zelenici to to za naslednje luke: Kri, Patras, Pire], bolun, Smirna, Aleksandrija, Port-&aid, Jaffa, Beyrout, Mersina, Rhodos in pogojno za Drač, Valono, Santi Quaran-ta, Argostolo, Zante, Calamata, Volo Caneo, Rettimo, Candia, Caifa, Limas-Lamaca, Tripolis (Sirija), Allessan-dpetta, Adolfa, Vathy, Chios, Methelino, Dedeagatch in Cavalla. Oben,em nazna-nja družba, da bo v najkrajšem času , ^postavila še eno redno progo iz Jadranskih pristanišč čez Solun in Carigrad do. bolgarskih in rumunskih luk v ^rnem morju (Donava).
Iz naših organizacij.
Klub trgovskih akademikov v Ljubljani naznanja vsemu svojemu p. n. članstvu, da se vrši v nedeljo dne 21. t. m. ob devetih dopoldne v salonu pri Mraku Rimska cesta, IV. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Navzočnost red-nega članstva dolžnost. — Odbor.
Razno.
Protektorat V. Ljubljanskega velesejma. — Poročali smo že, da je prevzel Nj. Vel. kralj protektorat nad letošnjim velesejmom v Ljubljani. Kakor čujemo, si kralj najbrže tudi osebno ogleda prireditev. To je razstavljalcem velika vzpodbuda k čim lepši in popolnejši razstavi izdelkov. Naloga velesejmske uprave pa je, da pravočasno zasigura in odkaže prijavljenim tvrdkam prostore, kar pa je samo mogoče, če se vsi, ki mislijo razstaviti, čim preje odzovejo. Veliko je namreč razstavljalcev, ki prijavijo zadnji hip, oteže s tem delo upravi in škodujejo drugim tvrdkam. Vsled tega se naproša, da se dopošlje nemudoma izpolnjene prijavne formularje.
Mednarodna plovba. V prvem četrtletju 1925 so spustili v vodo 606.000 re-gisterton, in sicer Anglija 339.000, Nemčija 103.000 (Nemčija v zadnjem četrtletju 1924 samo 38.000). Naročenih je bilo pa 1. aprila 1925 2,397.000 register-ton, v angleških ladjedelnicah 1,165.000 ton, v nemških 405.000. Pomembno je nadaljno zvišanje motornih ladij. Od novih zgradb je namreč parnikov 5634%, motornih ladij pa 43^%. Več kot polovico naročenih motornih ladij gradijo sedaj: Danska 92% in samo 8% parnikov, Nemčija 80%, Švedska 77%, Holandska 59%, Italija 51%. Po razvoju zadnjega časa, ki je začel motorne ladje opuščati, so te številke tem bolj pomembne. Najbolj rezervirani v tem oziru so še zmeraj Angleži, dočim so začeli Amerikanci parnike preurejevati v motorne ladje. Razmere ameriške plovbe so še zmeraj nejasne, dolga je še pot, preden bodo mogli državno plovbo zamenjati z zasebno. Prodajni poskusi se tem hitreje izjalovijo, ker se ameriške plovbne črte ne izplačajo in bi ta ne-rentabilnost zasebnika ravno tako umorila, kakor mori državo. Vsa prizadevanja bodo pa imela uspeh šele tedaj, ko se bo položaj svetovne plovbe sploh zboljšal. Doslej se še nič ne pozna. Ameriškega brodovja deficit je znašal v zadnjem letu 36 milijonov dolarjev, radi bi ga spravili dol vsaj na 28 milijonov. Trdno zasidrana je v Ameriki volja pro-tekcije in volja podpore; tudi predsednik Coolidge s poudarkom naglasa, da je treba pomagati; ni povedal pa kako in v kateri višini.
s&esammam«a»mmamnKmm
SU00HA« r	 ;-------^
- -ji*
'2EHMIIU
Angleški kapital v Albaniji. Albanska vlada je dala neki angleški skupini koncesijo za kopanje živega srebra v okolici Skadra in Krume.
Za javna dela v Zadru je italijanska vlada odobrila kredit v znesku 2 milijonov lir.
Uradni urarji na železnici. Železniško ministrstvo je izdalo naredbo, naj se pri vsaki železniški direkciji nastavi stalen urar, ki bo potoval od postaje do postaje in bo skrbel za to, da bodo železniške ure vsikdar pravilno kazale čas.
Informacije o stanovanjskih zadevah daje v Ljubljani v smislu člena 29 stanovanjskega zakona strankam, nadalje sprejema prijave in tožbe ter vodi evidenco stanovanj pisarniški šef stanovanjskega sodišča. Stranke naj se toraj obračajo izključno nanj, ter se obenem opozarjajo, da v smislu sklepa stanovanjskega sodišča posamni člani sodišča
o	stanovanjskih zadevah ne bodo sprejemali strank in dajali pojasnil. Stranke se tudi opozarjajo, da stanovanjsko sodišče ne sprejema nobenega gotovega denarja.
V	svrho plačil pristojbin, kakor jih predpisuje člen 76. stanovanjskega zakona, se je otvoril Čekovni račun. Položnice so strankam na razpolago pri stanovanjskem sodišču v šentpeterski vojašnici ter pri Mestnem magistratu.
Brezposelnost na Dunaju. — Število brezposelnih oseb, ki prejemajo podporo, se je na Dunaju od dne 15. do dne 31. maja t. 1. znižalo od 72.422 na 70.722.
Nov francoski konzul v Zagrebu. — Za francoskega konzula v Zagrebu je imenovan g. And. Boissier.
Tržaški promet v 1. 1924. — Blagovni tranzitni promet v Trstu je v 1. 1924 dosegel 58,414.313 q, napram 40,714.140 q, v 1. 1923 in 61,472.746 q v zadnjem predvojnem letu. Blagovni promet v 1. 1924 se je torej napram 1, 1923 zvišal za 43.5% in je zaostal samo za 5% za prometom v zadnjem predvojnem letu. Od celotnega prometa odpada 29,844.878 q na pomorski in 28.569.435 q na železniški promet. Napram 1. 1923 je železniški promet narastel za 10.6%, dočim je pomorski promet zaostal samo za približno 13% za prometom v 1. 1913. Po statističnih podatkih italijanskih državnih železnic Je znašal v Trstu dnevni promet v mesecu decembru 1924 povprečno 1087 polno naloženih vagonov, v 1. 1923 samo 909 in v decembru 1913 samo 742 vagonov. Italijanska uprava upa še na intenzivnejši promet v tržaški luki, vsled česar razširja pristaniške naprave, dasi za sedanje prometne razmere popolnoma zadostujejo. Sedaj se grade železniški tiri v prosti luki in skladišča, tako, da bo nakladanje in razkladanje mogoče čim hitrejše izvršiti tudi v primeru, da se promet nepričakovano dvigne.
TA ZH A K JAMČI ZA
KAKOVOST.
ZLATOROG
TERPENTIN
Ljubljanska borza.
v petek, 12. junija 1925. Vrednote: 7% investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 61, bi. 62.50; Loterijska 2J4 % državna renta za vojno škodo den. 194; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 200, zaklj. 200; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225, blago 265; Merkantilna banka, Kočevje den.
d. d., Ljubljana den. 265, bi. 280; 4'A% zastavni listi Kranjske dež. banke den. 20; 4K% kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20.
Blago: Les: Hrastovi krlji, od 40 cm prem. naprej, I. in II. vrsta, fco nakL postaja 3 vag., den. 600, bi. 600, zaklj. 600; bukove parjene deske, od 27—100, od 2.50 m, obrobljene, I. in II. vrsta, fco meja den. 1080; bukova drva, 1 m doBL, suha, fco meja den. 25; čreslo, suho, v ovojih, fco nakl. post. bi. 38. — Žito in poljski pridelki: Pšenica Rosafč, par. Postojna trans. bi. 465; pšenica avstralska, par. Postojna trans. bi. 455; otrobi pšenični, juta-vreče, fco Ljubljana blago 200; ječmen, orig., srbski, 60 kg, leo Ljubljana bi. 325; koruza, fco okolica Vinkovci bi. 205.
Veletrgovina
kolonijalne in špecerijske robe
1
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vod«
-	Točna in solidna postrdfcal
Zahtevajte ceniki
100, bi. 108; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 798, bi. 805; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 185, blago 195; Strojhe tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 134; Trbovelj, premogo-kopna družba, Ljubljana den. 345, bi. 355; Združene papirnice Vevče, Goriča-
i	ne in Medvode d. d., Ljubljana den. 100, ‘ bi. 112; »Nihag«, d. d. za ind. i trg. dr-vom, Zagreb den. 50; >Stavbna družba«
Tržna poročila.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na
svinjski sejem dne 5. junija 1925 se je pripeljalo 356 svinj in 1 koza, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 45—95 Din; 7—9 tednov stari 100—150; 3—4 mesece 225—300; 5—8 mesecev 350—425 ; 8—10 mesecev 625—750; 1 leto stari 1000—1300; 1 kg; žive teže 12—14.50; 1 kg mrtve teže 15 do 17.50 Din. Prodalo se je 199 komadov.
Tržne cene za mc9o v Celju (3. junija.)
Govedina: V mesnicah I. vrste 20, II. 18. Na trgu I. vrste 20, II. 17, 1 kg vampov
10, pljuča 10, jeter 18. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 22, II. 20, jeter 18, pljuč 18. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. 25,
11. 20, pljuč 12, jeter 15, slanine I. 30, IL
27.50, masti 31—33, amerikanske 31, šunke 35, prekajenega mesa I. 35, II-
32.50, prekajenih parkljev 7.50. Drobnica: 1 kg koštrunovega mesa 19, kozliče-vine 20. Klobase: 1 kg krakovskih 40» debrecinskih 40, hrenovk 40, posebnih 30, svežih kranjskih 40, suhih kranjskih 50, brunšviških 15, salami 110. Perutnina: 1 piščanec večji 17, kokoš 20, petelin 40—45, raca 30, puran 70, domač zajec manjši 10, večji 30 Din. 1 liter mleka 3—3.50, kisle smetane 16, 1 kg surovega masla 52, čajnega masla 60—88, masla 40, bohinjskega sira 48, trapistne-ga sira 30—34, ementalskega sira 90 do 100, sirčka 18, eno jajce 1.25 Din.
Cene špecerijskemu blagu v Celju (3. junija). 1 kg kave Portoriko 76, Santos 56—60, Rio 48—52, 1 kg pražene kave L 88, II. 76, III. 60, kristal belega sladkorja 15.50, v kockah 17.50, kavne primesi 26, riža I. 12—14, II. 7—12, 1 liter namiznega olja 28, 1 kg soli 4.25, 1 kg testenin I. 13, II. 10—12, 1 kg mila 15 do 18 Din.
Mlevski izdelki na trgu y Celju. 1 kg moke št. 00 7.20, št. 0 7.20, št. 2 6.90, št 4 6.60, št. 6 5.90, št. 7 V* 3.20, ržena enotna moka 5.80, kaše 6, ješprenja 6.60, otrobov 2—2.70, koruzne moke 3, koruznega zdroba 3.80, pšeničnega 7.60, ajdove moke I. 6.40 Din.
Dunajska borza za kmetijske produkte (8. junija.) Dasi so se ameriški tečaji koncem preteklega tedna nekoliko učvrstili, je bila kupčija vendarle neznatra.
Promet se je gibal le v najpotrebnejših mejah, pri čemer so kazale cene stabilno tendenco. Notirajo vključno blagovno-prometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica, domača 51.50—52.50, madžarska s Potisja 54.50—55.50, Rosafe
53.50—54; rž: 46.50—47.50; ječmen: 30 do 31; oves; rumunski 43—44.
Dunajski živinski sejem (8. junija.) Dogon 3255 komadov klavne živine, 662 komadov iz tuzemstva, 1258 iz Madžarske, 273 iz Češkoslovaške, 231 iz Jugoslavije in 866 iz Rumunije. Cena je pri volovih padla za približno 10, slabše vrste za 5 grošev za kg. Notirajo voli 130
do 180, biki 130—165, krave 120—160 , grošev.
Dobava, prodaja.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. junija t. 1. ponudbe glede dobave 100 m3 mehkih desk. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 31. junija t. 1. pri Komandi 8. žandarmerijskega polka v Ljubljani glede dobave 400 m3 drv za kurjavo. Dne 4. julija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave železnih delov za štedilnike, dne 8. julija t. 1.
glsede dobave osi, dne 9. julija t. 1. pa \ glede dobave 120 ton negašenega apna. j Dne 9. julija t. 1. se vrši pri Upravi ba-rutane v Kamniku ponovna ofertalna licitacija glede dobave strojev, sodov od keramike, cinka, solne kisline, svinčene pločevine in grafit-pirometrov. Dne 10. julija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave krovne železne konstrukcije; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 220 ton portlandcementa. Dne 11. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave železnih pragov, mila, dek-strina, masti in olja; pri direkciji držav-
nih železnic v Sarajevu pa glede dobave-gradbenega materijala ter posamentrije.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
AVTO
bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa popravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi JUGO-AVTO. d. z o. z. v Ljubljani.
:; w
Državni monopolni
SAHARIN
lahko dobite v kristalih garantiran 440 sladkobe 6 gr. po Din 11'—
10 . , „ 22'-50 „ „	„	lip-—
100 „ „ „ 220' i. t. d.
do 1000 „	„	„	2200	—
v prašku garantiran 550 sladkobe, 6 gr. po Din 13*75 10 „ „	„	27‘50
50 „ „	„	137-50
100 „ „	„	275 —
i. t. d.
do 1000 „ „	„	2750-—
v vseh lekarnah, drogerijah in večjih trgovinah. •* Kjer istega ne dobite, ga zamorete naročiti pri glavnem skladišču
ISIS** D- D. veledrogerija Zagreb.
Vsak ovoj je zalvorjen z državno monopolskim trakom.
^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimmRjmmmmnjmmniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiijiii^
•	• —
85 #	• —
Hr •	* ~
1|	Velenjski premog	||
Sl po izredno nizkih cenah 11
I:	:§j
dobavljata:	j |
|| Direkcija državnega rudnikaVelenje j|
— •	•"
—— •	« —
§!•	in	glavni razpečevalec:	j|
1: Prometni zavod za premog, Ljubljana ji — •	• —
isti tudi potom posrednika tvrdke
š:	Oswatitsch	&	Dejak,	Celje.
= :	:|
Na zalogi tudi velika množina	Zžidne opeke. :■=
St
ESENC
za rum, konjak, likerje in žganje
Ekstrakti in arome
za nealkoholne pijače vseh vrst
Koncentrirani sadni
_1 _ * za aromatiziranje kan* BlGll ditov In sladčič
PRAHI MALINOVEC Sadni grog (Punsth)
= Limonov sok =
priporoča:
i Srečko Potnik in drug Ljuhifana, Metelkova ul13
1! Zahtevajte cenike !!
m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiimm
Josip Peteline, «ubijana
■a vaUkoI (bUn Pittenonta ipomnlln) Ob VOdl H« malo 1
potrabSCIno na llvllje, krojuCa, Cevljorjo, s«diar)e, > bi«#". pletenine, ItpM robe«, ICaKU«, nlun, toaletno blago.
i MS	Melon	»IS
TVRDKA
EJ11BI.IANA Veletrgovina žita In mlevskih izdelkov
priporoča iz svoje zaloge vse vrsle pšenične moke najboljših > banaških mlinov, otrobe, koruzne (n ajdove izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, fižol in druge poljske pridelke.
Telefon itev. Ut>.
Brzojavi: VOLK.
lABIEVAJlE rORBCBE
s tremi p-afri im paromllnom
v obratu, v dobrem stanju, leži ob veliki reki na približno 8 johov velikem zemljišču v Vojvodini, je pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji na prodaj.
Reflektanti naj se blagovolijo obrniti na upravo »Trgovskega lista" pod štev. 552
aviomobili od 50 do 90 HP, motocikli, bicikli, svetovna znamka
športni aviomobili, zmagalci najtežjih svetovnih dirk
moiocikel svetovnega renomeja za vpornbo z in brez priklopnega voza 7|9 HP In 10|12 HP
Glavno zastopstvo in zaloga za Jugoslavijo :
O. ŽUŽEK, LJUBLJANA
Tavčarjeva ulica 11. Tel. Inter. 461. - Auto-garage: Kolodvorska utica 31
drefo in vse vrste vrvarskilt izdelkev ter v to stroko spadajoče blago dobite v skladišču „KONOPJUTA“ Ljubljana Gosposvetska 2
r >>
^Gradbeno podjetje
Hig. Dukic in drug
LJubfjana, Bohoričeva til. št. 24 Telefon štev. 560
sc - priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
_ MtkJboUU I itvolnl Btroji I ln kolesa ao s dlno 1«
losip Peteline-*
•m o ruk«	_
GRSTZKER, PHČMiX in mi ER
n rodbino, ob«* te ladnair);«
jfCkSI® ,«gu sp.•.-onika »mivv«*»io Imaptečn. »-aten strmetja. Dolnvnic«	»oprmvll«
Tin veliko.	■*» No mol«
OP —•—•••««•»—
J PoSIno Cele. roč. St. 11.103,	701070»	SL	412.	J	|
Mzaferasii posojilnica
llillililljillliilliliillllllilllllllhimiiiilll r- z. z o. z. UlilltlillllKiflllUllliillllilllllllllllllllll
1 H Ljubljani, na Miklošičevi cesti j
poleg hotela »UNION*, v lastni palači J	S
j	dovoljuje	r	»	j
trgovske kredite v tekočem ra-	j
I	čunu proti scelo nitsakemu obresto«
vanju, sprejema cesije in daje posojila j	na varne račune, proti poroštvu,	>
vknjlažtol na posestva 1.1. d. Obresti	•
i	=.■== in pogoji najugodnejši. ==
Vezane hranilne vloge obrestuje po dogovoru.	;
j	Hranilne knjižice drugih zavodov sprejme kot	j
gotovino. Obrestovanje se torej nc prekine.
•	Varnost: Rezervni fondi, deleži članov, ki jamčijo	j
še z enkratno deležno vsoto, Boslna palažia, obširna druga posestva v tu- In j inozemstvu, kotel »Union" Itd. Itd.
La«. j.Vav.V i.’
TISKARNA »MERKUR
«-	LJUBLJANA	Telelon	1L	SSA
SIMON GREOORČ1ČEVA UJLICA. ST. »3 Tiska časopise, knjlff®. posetnice, bro»ure, letake, cenike, pravila itd. Itd.
Laelna knjlgo-veamica
TRGOVSKA BANKA D. D, UUBLIANA
Podružnice:
Maribor, Kamnik, Konjice, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Slovenjgradec.
Dunajska c. 4. (v lastni stavbi)
KAPITAL IN REZERVE Din 19,000.000*—. Izvršuje vse bančne posle naJtoCneJe In najkulantneje.
Brzojavi: TRGOVSKA
Telefoni: 139, 140, 45®
Ekspozitura:
Prevalje
m®
Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovako-induatrijaka d. d.,
Ljubljana. - Urednik dr. I. PLESS. - Odgovorni urednik F. JERAS. Tlak tiskarne »Merkur«, trgovako-industrijske d. d.