Poštnini plačana — Spe4. abbon. post. aw II gr. GOSPODARSTVO T R (i O V I N A ★ F 1 N A N C K ★ I N 1) V S I KIJA ★ O H H 1 ★ K M K T I .1 S T V O leto vi. št. 117 trst, 14. marca 1952 cena lir 20 (Od našega nemškega sotiadnika) V gospodarskih krogih Zah. Nemci-so se nedavno zopet pričeli daviti s stari«u načrtom, ki so ga zdaj dopol-ni^> t.j. z načrtom, da bi nemško in !)ydnje-evropsko industrijo ter trgo-finska* središča tesneje povezali z naj-v<*jo nemško luko — Hamburgom z Nadnjo novega prekopa, ki bi tekel v smeri sever-jug. Ako hočema pravilno oceniti dalekosežnost tega načrta, s‘ moramo vsaj v. naglici ogledati na-našnji položaj srednje-evropske vodne ''ireže. Na zahodu je Ren, ki predstavna najvažnejšo plovno pot v smeri se-fr-jug; severna Italija, Švica, Fran-^‘ja, Nemčija, Holandija, Belgija in Anglija uporabljajo to pot neposred-n°. Nemška luka Emden pa tudi Bre-l)lea (z odcepom v. vzhodni smeri) sta Povezani po prekopu Rcn-Herne (na našem zemljevidu označenim n nem-sd-ini Rhein-Herne Kanal) in prekopu Vortmund-Ems (Dortmund Emskanal) s (o veliko vodno prometno žilo. Na vzhodu je. Odra, ki je deloma že ^aulirana. V načrtu je, da se zgornja dra, poveže z Donavo. V zadnjih le-ltl si Sovjetska zveza zlasti prizadc-Va' da bi povezali Odro z. Donavo, ozi-'oma regulirali Odro, da bi tako dobili mir o in, cenejšo zvezo med, premogovem in industrijskim področjem na Pljsketn in Češkoslovaškem z iugo-^topskimi državami in s predeli ob tnem morju. V smeri vzhod-zahod je u°nava na jugu že plovna do Regen-"bui-ga in Nipna (Main) do Wuerzsbur-2e leta sol v teku dela na povezavi teh rek z dograditvijo prekopa °nava-Mena; računajo, da bo ta pre-^°P dograjen do leta 1962. Na severu ,e že bila dovršena zveza med zahod-n° in vzhodno rečno plovno mrežo z Gradnjo velikega osrednjega prekopa 'mittelland kanal in z drugimi preko-P’1' ki so mu bili dodani). Največje nemško pristanišče - Hamburg ni bilo doslej povezano s to1 plov-no mrežo. Hamburg je bil navezan samo na Labo, ki ne predstavlja pov-Sem plovne vodne poti. Hamburg je k°t severna luka vedno čutil to pomanjkanje. O tem vprašanju so v Eniških prometnih krogih razpravija-[i že dobrih 50 let. Iz teh razprav se 1(1 Izcinil načrt za gradnjo prekopa v snieri sever-jug. V zadnTem času so temu načrtu dodali še nove, ki bodo P1'-Potne naloge novega prekopa še raz-mrili Ne gre samo za postranski pie-l°P’ ki bo presekal razne ovinke med Hamburgom in Labo, temveč bo vezal v2hodno - zahodno - nemška industrij-ska področja (Braunschivei, Waten-^edt-Salzgitter,znana podjetja »Volks-mageniverk« in industrijo kalija) s mihburškim pristaniščem. Po tem pre-l°Pu bi poleg tega Hamburg in Lue-bvenske šole nimajo svojih, z zakonom *aiatnčenih stalnih mest-stolic, na kale ril1 bi poučevati stalni profesorji ali uči-Hji. Profesorji in učitelji, pisarniško in rugo osebje so nekakšni dninarji, ki ži- vUo od danes do jutri, brez vsake pravice 118 odpravnino ali pokojnino. ^aše šole morajo dobiti svojo organsko ^stemizacijo kot jo imajo italijanske šole seh vrst in stopenj. Zavezniška vojaška “Prava naj se ne izgovarja, da tega ne “'“te storiti, češ da je njeno upravljanje kasnega značaja. Ali naj bo zaradi tega ^opravičljivega izgovora tudi vse uaše !°lstvo začasno? Slstemizirati je treba šole in učiteljstvo 11 to takoj z novim šolskim letom. Pre-“oitati mora nevzdržno stanje, ki kvari 8'ed šole in osebja in ki ima svoj negoden vpliv na samo globino in popol-°st vzgoje. Ali naj še v bodoče ostanejo naših šolah kar tri vrste učnega oseb- t ■ učiteljstvo italijanske stalnosti, uči-,elJ*tvo ekonomsko izenačeno in pover-leni? tf0Klejma si podrobneje, kako je s temi cini vrstami učnega osebja. Osebje, ki j. * italijansko stalnost (di ruolo) je sl-Po,tni2irano. torej stalno, ima pravico na 'djnino, uživa vse ugodnosti socialne- :u DDC Strateško blago iz Italije v ZSSR % i Poveš, pucm?! S. anai v t; radm ci ZZZZZV MAdRTo o 2o 40 t>0 8°..». Prekop »Sever-jug« bi se začenjal od kraja Hoopfe ob Labi, južno od Hamburga; nekako 40 km južno od te točke, pri Bardosviecku bi se zlival v njega novi prekop od Luebecka do Labe ter pri Fallerslebenu dospel do Osrednjega prekopa (Mittellandkanal). Načrt proučuje iiUeutsche verkehrssvissenschaftlichc Ge-sellschaft«. Angleški listi poročajo iz Milana, da pripravlja italijanska vlada stroge ukrepe proti tihotapljenju strateškega blaga iz Italije v države izza »železne zavese« (v Sovjetsko zvezo in njene zavezniške države). Italijanska vlada bo primorana ukreniti nekaj v tem pogledu, ker se je vodstvo naslednice ECA, t. j. MŠA (Mutual Security Administration — Uprava za vzajemno varnost) uprla dajanju naročil obrambnega značaja Italiji in je pripravljena umakniti to svojo prepoved le v primeru, da se preneha tihotapljenje prepovedanega blaga v Sovjetsko zvezo. Po tej poti odhajajo v sovjetske države razne količine cina, bakra in aluminija ter rezervni deli za vojaška vozila. Vse to se dogaja z neverjetno lahkoto. Sovjetski kupci plačujejo dvakrat višje cene za aluminij, kakor so na svetovnem trgu. Italijanska vlada pripravlja spisek vseh podjetij in trgovcev, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem blaga v države vzhodnega bloka. Tem podjetjem bo vlada preklicala vse kreditne olajšave ter uvozna in izvoz. SMpaMvo nad izvozom v ZSSR Ameriško ministrstvo za trgovino je objavilo, da so se ZDA dogovorile z 10 zahodnoevropskimi državami glede poostritve ukrepov v zvezi s pošiljanjem strateškega blaga v države, ki ne sodelujejo pri tem dogovoru. Gre za nov sistem uvoznih potrdil in overov-Ijanja namembnega kraja, po katerem bo dosedanji postopek izpopolnjen v tem smislu, da bo dano res jamstvo, da bo blago, ki ga ZDA izvažajo v druge države ostalo v teh državah. Izvozne države bodo zahtevale od držav uvoznic zagotovilo, da bo uvoženo strateško blago ostalo v teh državah. Odslej bo za izvoz ameriškega strateškega blaga v zahodno-evropske države potrebno jamstvo v tem pogledu. Nov postopek stopi v veljavo v teku 45 dni po sklepu. Sporazum so poleg ZDA podpisale Belgija, Danska, Francija, Vel. Britanija, Itaiijji, Luksemburg, Norveška, Portugalska, Zah. Nemčija in Holandija. Za ladje pšenico Iz Kaira poročajo, da pripravlja ravnatelj Banke nemških dežel (Bank deutscher Laender) dr. Albert Bue-hler, ki se je mudil v Kairu, tla za u-stanovitev Egiptovsko-nemške trgovinske banke (Aegiptisch-deutsche Han-delsbank). V imenu egiptovske skupine, ki bo s kapitalom sodelovala pri uslanovitvi nove banke, je bila objavljena izjava, ki razlaga ustanovitev nove banke tako-le: Ker sedanje devizne uredbe v Nemčiji onemogočajo izvoz kapuaia, bodo v glavnico za ustanovitev nove banke prispevali Egipčani ali tujci, naseljeni v Egiptu. Začetna glavnica bo znašala 1,500.000 egiptovskih lunlov, t. j. 4 milijone 306.000 dolarjev. Dr. Buehierju je že bil izročen spisek ljudi, ki so pripravljeni prispevati omenjeni kapital. V zadnjem času se je zelo razvila trgovinska izmenjava med Nemčijo in Egiptom, ki jo pospešuje najnovejši svetovni poliCčni in gospodarski razvoj. Prav zaradi tega se je pokazala potreba po ustanovitvi egiptovsko-nemške banke. Izvajanje oborožitvenega načrta v Ameriki in v zahodnih državah ovira nabavo blaga v teh državah. Egipt je našel v Nem :ji, lako pravi omenjena izjava, vir, iz katerega lahko nabavlja indusirijsko opremo in druge stroje, ki jih potrebuje za industrijski razvoj, po ugodnih pogojih glede cene, kakovosti in glede dobavnega roka. Trgovinsko izmenjavo med Egiptom in Nemčijo je doslej oviralo pomanjkanje neposrednih bančnih zvez med cbema državama. Nemške banke nimajo v Egiptu Jaslih podružnic, z druge strani nimajo niti egiptovske banke podružnic v Nemčiji. Nemška zunanja trgovina V mesecu januarju je nemški izvoz, nazadoval za 17% (od 1580 milijonov DM v januarju 1951 na 1312), medtem ko je u-voz narasel za 2% (od 1377 na 1403 mil. DM). Primanjkljaj 91 milijonov DM bi se zmanjšal na 50 mil. DM, ako bi odtegnili uvoz na račun Marshallovega plana in GARIOA. Iz drugega vira navajamo nemško trgovinsko bilanco v dolarjih: celoten uvoz v januarju 1952 334 milijonov dolarjev (decembra 1951 328), izvoz 314 (378), primanjkljaj 20 (decembra prebitek 50 mil. dolarjev). Za zmafanie angleškega izvoza v Jugoslavijo ? Londonskemu tedniku »The Sunday Times« (2.III.) poroča njegov dopisnik iz Trsta Fred Manor, da je jugoslovansko združenje trgovinskih podjetij nastopilo proti »dejanskemu monopolu« Vel,. Britanije v jugoslovanski zunanji trgovini in zahtevalo, da se pospeši trgovinska izmenjava z Italijo, Avslri- ga zavarovanja i. dr. Učno osebje, Iti jc ie ekonomsko izenačeno z italijanskim, in sodi v tako imenovani »ruolo economi-co«, ima iste prejemke, kot jih ima profesor ali učitelj italijanske stalnosti ustrezajoče kategorije in položajne skupine ter uživa pravico na periodične poviške. Obvezne dajatve v pokojninski fond nimajo nobene koristi za uslužbenca, ker mu ne pripada pokojnina in prav tako tudi ne nobena odpravnina v primeru razrešitvi službenih dolžnosti. Socialne dajatve so pomanjkljive in ne odgovarjajo ugodnostim, ki jih imajo v primeru bolezni italijanski uslužbenci. Končno, tretja vrsta učnega osebja, raja nesocialnih razmer italijanske zakonodaje, so tako imenovani poverjeni (incaricati), ki so na naših šolah v večini. Od leta do leta morajo vlagati prošnje za zaposlitev (tako tudi tisti, ki so ekonomsko izenačeni), ne glede na število let službovanja so stalno na isti stopnji, njim ne pripadajo periodični poviški in nimajo pravice na nikakšno odpravnino. V pogledu socialnega zavarovanja niso tudi ti v nič boljšem položaju r.ot nameščenci druge vrste. Kakšen je današnji gmotni položaj vseh teh kulturnih delavcev-vzgojitetjev? Pre jemki se nanašajo na samce in poročene. Pri poročenih smo upoštevali družino matere in dveh otrok) ter nekatere zna-standard, sestavljeno iz 4 oseb (očeta, čilnejše položajne skupine. ANGLEŽE V EGIPIU jo in Nemčijo. V predlogu tega združenja je rečeno, da nobena izmed teh držav ne proizvaja izdelkov tako visoke kakovosti kakor Vel. Britanija, toda izdelki teh držav so cenejši in zato bolj dostopni jugoslovanskim kupcem. Poleg tega je angleški trg preveč oddaljen in nima tradicionalnih korenin v Jugoslaviji. Dopisnik dodaja, da je ta predlog sledil izjavi maršala Tita za popolno rehabilitacijo Nemčije jn da bo ugajal nemškim izvoznikom, ki si prizadevajo, da bi zopet zavladali na balkanskih trgih kakor pred vojno. Tržaški dopisnik poroča dalje, da je leta 1948, ko je prišlo do preloma med Kominformom in Jugoslavijo, priskočila Jugoslaviji na pomoč Vel. Britanija, medtem ko sta Italija :n Nemčija odbili kredite. Odobrila je Jugoslaviji razna posojila in takoj poslala blago, da je lahko ta preživela blokado ko-minforma. Lansko leto je Vel. Britanija odobrila nova posojila Jugoslaviji in tako omogočila nakup industrijske opreme. (V jugoslovanskem tisku nismo zasledili nikakšne vesti o tem stališču jugoslovanskih trgovinskih podjetij in trenutno ne razpolagamo s podatki, da bi lahka ugotovili, ali je poročilo tržaškega dopisnika omenjenemu londonskemu listu povsem točno. Prip. ured.) Made in Germany Ta označba pomeni v angleškem jeziku: Napravljeno v. Nemčiji. Nemško blage namenjeno izvozu, dobi žig »Made in Germanu«. To je bila želja angleških trgovcev, ki so se hoteli upreti konkurenci nemškega blaga s tem, da bi kupci v. kolonialnih državah s tem Žigoni bili obveščeni, da gre za nemško blago in ne morda za angleško. V Nemčiji se je te dni razvila razprava) o tem, ali naj tudi na blago, ki je bilo izdelano v Zah, Nemčiji še vedno pritiskajo samo »Made in Germanu« (Izdelano v Nemčiji), ne morda »Made in Western Germanu« (Izdelano v Zah. Nemčiji), Povod za to je dal odlok ameriškega ministrstva za trgovine, da morajo ameriške carine po-čensi cd J. januarja 1952 razlikovati blago iz Zah. Nemčije od blaga iz Vzhodne Nemčije, ki je pod sovjetsko zasedbo. Nemci so se odločili za to, da ostanejo pri »Made in Germanu«. Pravijo, da' bi! z označbo »Made in Western Germanij« priznali sedanjo delitev Nemčije na dva dela. Na drugi strani se nočejo zameriti Vzhodni Nemčiji, kamor izvažajo mnogo svojega blaga. Novo premogovno ležišče so odkrili v bazenu Seegraben pri Leobnu v Avstriji. Ako bi premestili strugo Mure, bi lahko izkoriščali ležišča, v katerih je okoli 900.000 ton premoga. iz gornje preglednice vidimo, da je učno osebje razvrščeno v razne kategorije in položajne skupine glede na vrsto šole, h kateri pripadajo. Tako sodijo profesorji srednjih šol v kategorijo A in v položajne skupine od 7 navzdol do 10. (realna gimnazija, trgovska akademija). V kategorijo B s položajnimi skupinami od 8. do 11. spada učno osebje strokovnih šol, profesorji literarnih predmetov na nižji srednji šoli ter prolesorji risanja ua učiteljišču, trgovski akademiji in gimnazijah. Preostane še kategorija C, v katero spada učno osebje otroških vrtcev dodeljenih učiteljišču in učitelji petja in glasbenih instrumentov na učiteljišču, s položajnimi skupinam- od 9. uo 12. Po kate-goriji in skupim so tudi odmerjeni prejemki, ki jih osebje prejema. na dovoljenja. Londonski listi poročajo dalje, da bo vlada strogo nadzirala poslovanje novih tvrdk, ki so povezane z italijansko komunistično stranko in ki so v zvezi z vzhodnimi državami. Pogajanja angleške vlade z. italijanskimi podjetji za naročila vojaške narave so se zavlekla prav zaradi tega, ker se hočejo angleška oblastva prepričati, da ne bodo surovine, ki so potrebne za izvedbo teh naročil, iz Italije, odhajale iz Sovjetske zveze. Na konferenci Organizacije severno atlantske pogodbe (ki se z angleško okrajšavo označuje z NATO) v Lizboni, so določili prispevek francoske vlade za oborožitev zahodne Evrope na 4 milijaide dolarjev (1.400.000,000.000 francoskih frankov); ta je bil postavljen v francoski proračun. Združene ameriške države so bile pripravljene pomagati francoskim davčnim zavezancem s prispevkom 758 Ml{a vodi v ttlskl ioduslnll Angleška letalska industrija prednjači že nekaj let v pogledu graditve letal na reakcijski pogon. V pogledu izumov na tem področju niso Angležev prekosili niti Američani. Angleži so v zadnjem času prehiteli vse druge letalske industrije s Upoma »Comet« in »Viscpunt«. Letalski maršal lord Douglas of Kirt-leside opozarja angleško javnost v »Ob-serverju« na to angleško prednost in poziva Angleže, naj z vsemi silami nadaljujejo delo v tej smeri, da bi z novimi izumi zavzeli prvo mesto v civilni letalski industriji, kakor so se nekoč povzpeli do prvega mesta v 'a ijedelstvu. Na žalost, piše dalje angleški letalski maršal, proizvaja angleška letalsua industrija prepočasi. Angleška letalska industrija lahko dobavi danes samo po eno letalo trh dven tipov na mesec. Nasprotno, bo ameriška industrija v kratkim času lahko zgtadila po 11 letal nai mesec vsak. ga izmed dveh znanih tipov »iluper-ckuiktella-iions« in »D.C.6.BS«. Angleška družba »British Corporation« in tuje letalske cuužbe so naročile 45 letal »Comet« in 36 letal »Viscount«. Novi naročniki bi torej morali čakati tri leta, da bi lahko prišli do prvega letala po izvršhvi omenjenih naročil. Ameriški industrije! so že pripravljali načrte, da bi dohiteli Angleže. Računajo, da bodo to dosegli najkasneje do leta 1958. Lord Douglas opozarja Angleže, da bi njihova industrija lahko zaslužila ogromnega denarja z izvozom civilnih letal na reakcijski pogon. Zmogljivost letalske industrije v drugih evropskih državah je razmeroma majhna. Vrednost angleškega izvoza civilnih letal bi lahko dosegla 100 milijonov funtov na leto. Letalo tipa »Comet« stane okoli 500.000 funtov. (1 funt — okoli 1550 lir). Za ta denar bi morali Angleži izvoziti 800 do 1000 avtomobilov. Ti prejemki, ki se odmerjajo od meseca do meseca našim profesorjem, naj bi zadostovali za vzdrževanje in tudi za starost, ko je jasno, da naši vzgojitelji nimajo drugih virov dohodkov? Ni dvoma, da bodo naši profesorji opešali prej kakor italijanski, ker žive v stalni negotovosti in delajo v mračnih in nehigieničnih prostorih. Pristopiti je treba končno k radikalni rešitvi tega vprašanja. Zavezniška vojaška uprava je poklicana, da da slovenskim vzgojiteljem stalnost in jim zajamči bodočnost. To je dolžna storiti kot zaupna uprava, ker ji to nalaga mirovna pogodba z Italijo in ker to zahteva slovensko ljudstvo, ki mu je pogodba zagotovila tudi kulturno enakopravnost (Francoske ladjedelnice so od Sovjetske zveze prejele obsežna naročila. Gre za gradnjo 5 tovornih ladij s tonažo po 5000 ton. Po trgovskem sporazumu bi Sovjetska zveza plačala te ladje z izvozom pšenice. Tako se bodo naročila francoskim ladjedelnicam pomnožila 4-krat v primeri z naročili, ki so jih prejele v lanskem letu. Lansko leto so namreč zgradili v francoskih ladjedelnicah za 15,300.000 funtov šterlingov ladij, letos pa bodo naročila dosegla 61,200.000 funtov. milijonov dolarjev. Fra.ucski vladi, ki ji je predsedoval Edgar Faure, je bilo treba poskrbeti zahtevani denar. Odločila se je, da poviša davke za 15%. Francoska zbornica je zrušila Faurovo vlado, ker se ni mogla sporazumeti, kako naj se nova davčna bremena razdelijo. Socialisti in ljudski republikanci so Pili za to, da se uvedejo novi davki, toda temu so se uprli radikali in neodvisni, ki uživajo pomoč kmetov in poslovnih krogov, češ, naj se rajši znižajo prispevki za socialna zavarovanja in prihranjenim denarjem kuje orožje. Tako je padla po štestih teanih 13. francoska vlada, ki je bila sestavljena po osvoboditvi. Po kratki krizi je sestavil novo vlado Antoine Pinav. Ta vlada se mnogo ne razlikuje od prejšnje, pač pa je v njej mnogo manj ministrov («7); vlada je odpravila 9 ministrstev, da bi uvedla potrebno varčevanje. Dolgega življenja ne napovedujejo niti tej vladi. Boriti se bo morala z velikimi finančnimi težavami; saj si je Faurova vlada n. pr. morala v zadnjem trenutku izposoditi od Francoske narodne banke 25 milijard frankov, da bi lahko izpolnjevala svoje obveze. Finančniki so izračunali, da je vlada vsak dan proti koncu svojega življenja potrošila 1 milijardo frankov več, kakor je prišlo denarja v državno blagajno. Francoski državniki in finančniki so splošno mnenja, da je francosko gospodarstvo dovolj napredovalo, da bi vse stroške, ki jih zahteva vojevanje v indocini in nova oborožitev, preneslo prež posebnih težav. Vprašanje je samo, kako naj se porazdelijo nova davčna bremena, da bi se zbral potrebni denar. Po sedanjem francoskem finančnem sistemu so davki slabo tazbe-Ijeni. Najtežje breme nosijo revnejši sloji. Leta 1949, za katero so na razpolago zadevni podatki, je samo 17% državnih do^ hodkov izviralo iz dohodnine (v Združenih državah n. pr. 80%), medtem ko so ostale dohodke prispevali po večini nižji sloji s plačevanjem posrednih davkov (davkov na potrošnjo) itd. Francoska kriza je seveda zbudila pozornost vsega zahodnega sveta, zlasti a-meriških državnikov, ki hočejo na vsak način izvesti načrt za obrambo Zahodne Evrope in se prav zaradi tega zavzemajo za pomoč Franciji. Pri sestavi skupne zahodne evropske vojske zavzema Francija prvo mesto. Glavni stan te vojske je v Franciji (v Rocguencourtu, nekaj nad 20 km od Pariza), kjer je nastanjen ameriški general Eisenhovver. Francija bo dala za to vojsko več divizij kakor katera koli druga evropska država. Sodelovanje Francije je bistvenega pomena tudi pri organizaciji zahodnega gospodarstva, kateri je eden med glavnimi stebri Schuma-nov načrt o skupnem nadzorstvu nad proizvodnjo in razpečevanjem premoga in jekla. dmeriškii pomni; Evropi Predsednik ZDA Truman je naslovil Kongresu (ameriškemu predstavniškemu domu in senatu) poslanico o ameriški pomoči evropskim- državam za oborožitev in gospodarsko obnovo. Se isti dan se je predsednik Truman' v tej zadevi obrnil neposredno na ves ameriški narod v svojem govoru po radiu. Predsednik je predložil Kongresu v odobritev izdatek 7 milijard in 900 milijonov dolarjev v ta namen. Po Trumanovem predlogu bo ameriška pomoč razdeljena tako-le: Evropa 5.889,000.000 dol. Bližnji vzhod in Afrika 802,000.000 dol. Azija in Pacifik 1.019,000.000 dol. Ameriške republike 84,000.000 dol. Trumanov predlog razlikuje izdatke za vojaško obrambo od gospodarskih izdatkov ter izdatkov za tehnično pomoč. Vor jaška pomoč bo sestojala iz vojaškega materiala in druge opreme, ki je potrebna za izgraditev evropske vojne industrije. Glede pomoči Zahodni Evropi je rečeno, da so 4 milijarde in 70 milijonov namenjeni neposredni vojaški pomoči in 1 milijarda ter 1 milijarda in 819 milijonov za pomoč obrambni proizvodnji. Z ameriško pomočjo bodo postavili na noge v teku tega leta 50 divizij, ki bodo razpolagale s 4000 letali. PROFESORJI V POLOŽAJU DNINARJEV Osebje z italijansko stalnostjo ali ekonomsko izenačeno: Kategorija A — položajna skupina VI/I (ravnatelj) položajna skupina Vili Kategorija B — položajna skupina VIII/I (z družino) položajna skupina Vili Poverjeno osebje (incaricati) Kategorija A — položajna stopnja X (z družino) položajna stjp.ija X Kategorija B — položajna stopnja X (z družino) položajna stopnja XI položajna stopnja XI (z družino). Upravno osebje: približno 28.000 lir to, ali so samci in sluge 27.000 do 34-000 lir glede na okoli 72.000 lir okoli 53.500 lir okoli 57.000 lir okoli 52.000 lir okoli 48.000 lir okoli 39.000 lir okoli 45.000 lir okoli 36.000 lir okoli 45.000 lir ali poročeni. —H—MP——M—»M——BBCKMMK—B—■—BE—— —————1^— FRANCOSKE VLADE PADAJO pod davčnimi bremeni Avstrijci za ohranitev STO Najnovejši jugoslovanski predlog, naj se z neznatnimi dopolnili izvede mirovna pogodba z Italijo in dejansko us.anovi STO, je razburil tržaške ireueniis.e in morda še bolj rimske kroge. Ti so zopet j-osiali v Trst »_nza Grazzinija, ki je v milanskem »Corriere della Sera« zagnal krik in vik že kmalu po prihodu novega poveljnika angloameriške cone generala VVintertona. Ko ne morejo na dan s prepričljivimi do.azi proti izvedbi mirovne pogodbe in jugoslovanskem predlogu, si pomagajo z zmerjanjem in pravim pravcatim psovanjem. Privlekli so zopet na dan siaro civilizacijo. Radovedni smo zdaj, s kakšno munijjo bodo streljali na Avstrijce, ki so se prav te dni zopet oglasili in zahtevajo ohranitev Svobodnega ozemlja ter soudeležbo pri upravi tržaške luke. »Die Furche«, kulturno politični tednik (Dunaj, l. lil.) ugotavlja, da se avstrijski gospodarski krogi danes še bolj živo zanimajo za rešitev tržaškega vprašanja, ko je vendar v igri avstrijski izvoz. List poroča, da je predsednik Tržaške trgovinske zbornice g. Cosulich ob neki svečanosti v zvezi s prevozom ameriških pošiljk ERP skozi Trst v Avstrijo obžalovat, da so prometu na poti ovire, ki jih povzročajo današnje razmere in jim tržaški gospodarski krogi sledijo z zaskrbljenostjo. Trst je pripravljen sodelovati pri reševanju prometnih vprašanj v korist obeh dežel. »Die Furche« razlaga to izjavo tako, da so dani vsi pogoji za ureditev gospodarskega položaja Avstrije v 'Trstu. Avstrijski »Nationalrat« (dr. Tončič je izjavil, nadaljuje list, da je Trst za Avstrijo izhodišče na morje. Nedavna polemika zaradi obrtnega UOi-voljenja, ki je bilo izdano neki avstrijski tvruki na Tržaškem, je pokazala, da se tržaški iredentisti in rimski politiki ostro upirajo avstrijskemu gospodarskemu prodiranju proti Trstu; plašijo se vsakega delovanja, ki bi pripomoglo k ražvoju tržaškega gospodarstva izven italijanskega nadžorstva. V Trstu naj vlada rajši mrtvilo, da bo bolj odvisen od italijanske pomoči in da bi tako padel kot zrelo jabolko v predpasnik Italije. Sodelovanje z zaledjem bi pač ustvarilo gospodarske te-j meljne pogoje za politično neodvisnost | STO. Ob vsaki priložnosti poudarjajo Avstrijci, da hočejo imeti v Trstu svoj izhod na morje. Tako je n. pr. še te dni štajerski deželni glavar Josef Krainer ob otvoritvi novega predora skozi Semmering naglasil, kako je Avstrija z južno železnico povezana s Trstom in z Jadranskim morjem. »Die Neue Zeit«, glasilo avstrijske socialistične stranke v Gradcu, pripisuje predlogom maršala Tita glede rešitve tržaškega vprašanja toliko večji pomen, ker je na dnevnem redu tudi vprašanje skle-nitve mirovne pogodbe z Avstrijo. Kakor znano, zahtevajo Avstrijci, da se avstrijske pravice v Trstu (soudeležba pri u-pravi pristanišča, prosia cona, pravica do lastne mornarice) zagotovijo v mirovni pogodbi z Avstrijo. Ne zadovoljujejo se z določbo mirovne pogodbe z Italijo, da je tranzit skozi Trst prost proti zmerni odškodnini. »Der Volksbofe« (Dunaj) je mnenja, da bo tržaško vprašanje, ki je še nedavno predstavljalo silno kritično točko, porinjeno v stran. Kakor pač kaže Jugoslovanska vojaška uprava v coni B je uvedla za trgovinsko izmenjavo med jugoslovansko in anglo-arneri-ško cono STO ter inozemstvom m ve devizne določbe, kakor smo jih že razložili v zadnji številki »Gospodarstvu«. Po teh ne velja več italijanska Ura kot plačilno sredstvo v coni B. Zaradi tega se razburja del tržaškega tiska in protestirali $0 tudi veliki italijanski gospodarski Usti. Najmilejše zveni ji tej muziki nota o mirovni pogodbi. Doslej je italijanski tisk z gnevom in prezirom naziva! pogodbo s tevtonskim »diktatom«, ki bi pristajal kvečjemu kakšni HiVerje-Vi Nemčiji, ne pa demokratični Hali-i. Diktat že davno sodi med -taro šaro, sicer na Tržaškem sploh ni n kdar ne veljal, ko vendar še dalje tram italijanska suverenost itd. Zdaj pa, ko so Uro v coni B odpravili, je »diktat« zopet slovesno priznala mirovna pogodba, ki pušča Uro na vsem STO, torej tudi v. jugoslovan-kem pasu kot edino plačilno srtdslvo. Jugoslovanska vojna uprava je torej prekršila to mednarodno pogodbo. Toda pazite, veljavne so samo tiste določbe, ki prinašajo Italiji ugodnosti ne patiste, ki ji nalagajo obveze. Tako ne velja za Italijo določba, po kateri bi morala dodeljevati finančna sredstva vsemu STO, torej tudi jugoslovanski coni. Jugoslavija je svoj čas zahtevala izpolnitev te obveze, toda Rim je zahtevo zavrnil po železni logiki svetega egoizma. Značilno priznanje »Corriere della Sera« (27.11.) poroča o komentarjih v rimskih političnih krogih k predlogu maršala) Tita za rešitev tržaškega vprašanja. List pravi, da postavlja Tito načrt za nevtralizacijo STO, ki ga imajo v rimskih krogih za bolj nevarnega kakor samo delitev STO bodisi ker vzbuja veselje pri določenih indipendentističnih in tržaških poslovnih slojih, bodisi ker bi za vedno pokopal možnost povratka Trsta k Italiji, Stran 2 GOSPODARSTVO 14. marca 1952 Gospodarstvo v Jugoslaviji na novih tirih Poslovanie gospodami potlii Nova uredba jugoslovanske vlade o poslovanju gospodarskih podjetij vsebuje temeljno določbo, po kateri gospodarska podjetja poslujejo neodvisno. Nove določbe veljajo za vsa gospodarska podjetja in gospodarske organizacije, vštevši podjetja zadružnih in družbenih organizacij. Zakon zahteva od podjetij, da izpolnijo dolžnosti, kri izvirajo iz družbenega plana in zadevajo n.pr. izkoriščanje zmogljivosti podjetja, stopnjo akumulacije in fondov, kakor plačilnega sklada, stopnjo družbenega prispevka in investicijske graditve. Vsako podjetje mora določiti popolno zmogljivost svojih o-bratov, hkrati pa tudi minimum izkoriščanja te zmogljivosti; te obveze so o-proščena le podjetja z manj kakor 15 nameščenci in delavci. Podjetje samo razpolaga z doseženim plačilnim skladom. Ako podjetje iz upravičenih razlogov dela ž zgubo, je lahko deležno do. tačij iz proračuna. Posebna komisija bo odločila, ali je podjetje pravilno sestavilo načrt glede izpolnjevanja dolžnosti, ki mu jih nalaga družbeni plan. Na predlog upravnega odbora ugotovi delavski svet popolno zmogljivost podjetja in minimum izkoriščanja zmogljivosti, stopnjo akumulacije in fondov, planirani dohodek in planirani fond plač. Omenjena komisija sodi o pravilnosti tega postopka. V primeru spora s komisijo se podjetje lahko pritoži ljudskemu odboru ali pristojnemu gospodarskemu svetu. Značilne so zlasti določbe glede o-bratnih sredstev (obratnega kapitala), s katerimi razpolaga podjetje. Novi gospodarski sistem, ki se postopno uvaja v Jugoslaviji, je zahteval tudi na tem področju nove določbe. Finančno poslovanje podjetja se po novi uredbi vrši preko Narodne banke. Banka bo nadzirala izvršitev obvez podjetja nasproti družbenemu načrtu, banka tudi odvaja denar za vrsto raznfn drugih obvez podjetja, kakor n.pr. glede plačila prometnega davka. Prav tako obračunava banka na podlagi računov podjetja višino plačanega plačnega fonda, ki ga podjetja lahko izplačajo. Višino obratnih sredstev določi banka na predlog podjetja in v skladu z določbami o kreditiranju. Ta sredstva predstavljajo stalni kredit banke, za katerega mora podjetje plačevati obresti. Plačevanje obresti naj bi zaviralo poželenje podjetij po pretiranih obratnih sredstvih. V primeru spora med podjetjem in Narodno banko odloča državna arbitraža. Piačs po zasMi poM in dela Dne 1. aprila uvede Jugoslavija nov način nagrajevanja v gospodarskih podjetjih, ki bo velikega gospodarskega in socialnega pomena. Po novem sistemu so plače izpremen'*ive in se v načelu ravnajo po zaslužku podjetja. Po zakonu so nameščencem in delavcem sicer zagotovljene minimalne plače, država tudi jamči podjetju za višino plačnega sklada, ki je potreben, da se te minimalne plače lahko izplačajo; toda podjetje lahko izkoristi državno jamstvo samo v izrednih primerih, se pravi, da mora z izrednimi okoliščinami opravičiti, zakaj ni doseglo določenega plačnega sklada. Plače iznad ravnih zakonitih minimalnih plač določijo sama podjetja, t. j. or. gani delavske uprave v podjetju. Podjetja, ki dosežejo večji zaslužek, kakor je bil določen s planiranjem v smislu določenega plana, bodo lahko izplačevala višje plače in tako dajala delavcem vzpodbudo za učinkovitejše delo. Sleherni delavec si bo torej prizadeval, da bi podjetje čim bolj uspevalo in da se tako zaslužek podjetja dvigne. Z državno uredbo so bile določene naslednje minimalne plače: Za visoko kvalificirane delavce 30 din za delovno ura za kvalificirane delavce 26 din za polkvalificirane 23 din in za nekvalificirane 20 din za delovno uro; za u-službence pri delu, ki zahteva višjo strokovno izobrazbo 230 din na dan ali 6.000 din mesečno; pri delu, ki zahteva srednjo strokovno izobrazbo, 192 din na dan ali 5.000 din mesečno; pri delu, ki zahteva nižjo strokovno izobrazbo 165 din na dan ali 4.200 din mesečno, in pri pomožnem delu 146 din na dan ali 3.900 din mesečno. Računajo, da bodo praviloma dejanske plače znatno višje od minimalnih, ker bo navadno doseženi plačni sklad podjetja vedno znatno višji. Od kisimili odrov do oln Nova upravno teritorialna razdelitev Slovenije prinaša tudi ustanovitev novih upravno teritorialnih enot, ki bodo večje od dosedanjih krajevnih ljudskih odborov in se bodo imenovale občine. Doslej je bilo v Sloveniji 1.143 krajevnih ljudskih odborov, občin pa po novi razdelitvi 511. Povprečno bo vsaka občina imela 2.400 prebivalcev. Občine bodo mestne, industrijske in kmečke. Nekateri manjši kraji se bodo združili s sosednimi okraji. (Idrija, Ilirska Bistrica, Grosuplje, Trebnje, Poljčane, Gornja Radgona in Dolnja Lendava); izven okrajev ostanejo le Ljubljana, Maribor in Celje. Po novih določbah o ljudskih odborih se bo morala občina sama vzdrževati. Dohodke bo prejemala od gospodarskih podjetij na svojem obmo.ju in v obliki doklad na dohodnino. Prav zaradi tega je bilo treba združiti manjše občine. Sedeži novih občin bodo na mestih, ki so za to prikladna iz gospodarskih, prometnih in drugih razlogov ne glede na dosedanje tradicije. Predvidena so nekatera preimenovanja občin. Odpravljena bodo n. pr. vsa tuja imena in zamenjana z domačimi, predvsem pa taka imena, ki delajo zmedo v poslovanju; sem sodijo n. pr. svetniška imena, ki so le oznaka za faro, ne pa za kraj. Za pospeševanje kmetijstva Jugoslovanska zvezna vlada je odredila znižanje cen industrijskih izdelkov, ki so potrebni kmetijski proizvodnji in ribar-s vu. Državna kmetijska poses va, okrajne zadružne zveze, kmečke delavne zadruge in splošne kmetijske zadruge bodo kupovale po znižanih cenah velike in sred- nje kmetijske stroje in naprave domače proizvodnje.1. Ti interesenti bodo kupovali traktorje »Ansaldo TSA 60« domače proizvodnje s 25% popustom, traktorje_ »Zadrugar« s 65% popustom, mlatilnice s popustom 45—60%, elevatorje 45—50%, druge velike in srednje kmetijske stroje s popustom 40%. Popusta 40% pri nakupu rezervnih delov domače proizvodnje za vse velike in srednje kmetijske stroje bodo deležni vsi kmetijski proizvajalci, t. j. državnega in zadružnega področja, kakor tudi zasebna kmetijska gospodarstva. Umetna gnojila bodo kupovali s popustom 10—65%, sredstva za zaščito rastlin 20—90%, superfosfat 55%, dušična gnojila 35%, modro galico 35%, žveplo 40% itd. Državna ribarska podjetja, ribiške zadruge in regiskrirani ribiči bodo deležni pri nakupu ribarskih mrež popusta 65—80%; petrolej za razsvetljavo pri ribolovu; bo stal 20 din kg, sol za soljenje rib pa 50 din. Vsi pridelovalci kmetijskih pridelkov in ribiči bodo kupovali pogonsko gorivo in motorno olje za svoje pogrebe po znižanih cenah, in sicer bencin po 27 din za kg in plinsko olje po 16 din za kg. Nora pomoč zaMniliKavJiosMii Dne 29. februarja so predstavniki ZDA, Velike Britanije in Francije sporočili zunanjemu ministru Edvardu Kar. delju, da bodo te države podelile Jugoslaviji poleg dosedanjih 75 milijonov, ki so bili določeni v londonskih sporazumih v preteklem polletju za kritje primanjkljaja v jugoslovanski plačilni bilanci za finančno leto 1951-62, še 45 milijonov dolarjev. ZDA bodo prispeva, le 29,250.000, Vel. Britanija 10,550.000 in Francija 5,400.000 dolarjev. Proge „ilugnlinije“ Jugoslovanska linijska plovba (s sedežem na Reki) vzdržuje v prvem polletju 1952 naslednje proge; I. Jadran — Severna Afrika — Severna Evropa (vsakih 15 dni); Reka — Dubrovnik — Alžir — Oran — Kazablanka — London — Hamburg — Rotterdam — Ant-vverpen (Anvers) — London — Trst — Reka. Pristanek v Kazablanki v primeru zadostnega tovora. Pogojni pristanki; Split, Katanija, Palermo, Mostaganem, Amsterdam, Benetke. La Jadran — Severna Evropa: Reka — Dubrovnik — Aleksandrija — Messina — Genova — Marseille — Alžir — Oran — Kazablanka — London — Hamburg — Rotterdam — Antwerpen — London — Trst — Reka. Pogojni pristanki: Split, Katanija, Palermo, Neapelj, Livorno, Mostaganem, Nemours, Hull, Amsterdam, Benetke. H. Proga Jadran — Jutrovo (Bližnji vzhod) vsak teden: Reka — Trst — Dubrovnik (v primeru zadostnega tovora), Latakija — Bejrut — Aleksandrija — Fort Said — Benetke — Trst — Reka. V. Proga Jadran — ZDA (vsakih 20 dni): Reka — Aleksandrija — Messina — (v primeru zadostnega tovora) — Kazablanka (v primeru zadostnega tovora) — New York — Philadelphia. Pomorski agent Jugolinije v Trstu: V. Bortoluzzi, Trg Duca degli Abruzzi 1, brzojavni naslov »Nordaidra«. Novi vozni red ne omenja več prog III. in IV-, t.j. proge Jadran-Grčija-Bližnji vzhod in proge Jadran-Grčija-Izrael, ker niso več stalne. Poprej so bile te proge mesečne. Ladje »Jugolinije« še vedno plovejo na teh progah, toda samo po potrebi. OBMEJNI PROMET MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO »Messaggero Veneto« napoveduje sestanek med jugoslovansko in italijansko trgovinsko delegacijo v Gorici, na katerem naj bi razpravljali o poživitvi obmejnega prometa na podlagi znanega videmskega sporazuma. List z zadovoljstvom ugotavlja, da jugoslovanska zunanja trgovina ni več v državnih rokah, od kar so bila posamezna podjetja pooblaščena trgovati s tujino. Ta okolnost bo ugodno vplivala tudi na postavljanje cene jugoslovanskemu blagu, ki ne bo več pod političnim vplivom. Tako se bo- obmejni trgovini na Goriškem odprla boljša bodočnost. Prebivalci goriškega obmejnega pasu dobro vedo, da niso na poti intenzivnejši trgovinski izmenjavi cene, pač pa da so vmes povsem drugi razlogi, in da se za zastoj izmenjave ne more metati krivda na jugoslovanske oblasti. IZDELOVANJE 100-TONSK1H LOKOMOTIV Tovarna «Djuro Djakovič« v Slavonskem Brodu bo v kratkem pričela z izdelovanjem 100-tonskih železniških strojev. Doslej je tovarna izdelovala samo 50-tonske lokomotive. S sodelovanjem s tovarnami aAleksandar Rankovič» in »Rade Končar« bo tovarna v Slavonskem Brodu izdelovala tudi težke Die-selove motorje in električne lokomotive. Cene pohištva v Jugoslaviji GA LESA (kredenca, miza, 4 stoli in zaboj za drva): Beograd 22-26.000, Zagreb 18.950-24.600 , Reka 20.700-27.000, Split 24-30.000, Ljubljana 26-30.000, Maribor 23.750-27.000. Tipizirana spalna so ba iz trdega lesa (2 postelji, 2 omari, 2 nočni omarici, «psiha» brez ogledala, miza in 2 stola): Beograd 48.000, Zre-njanih 55-75.000, Zagreb 47.317, Reka 63 70.000, Ljubljana 68-85.000 din. Tipizirana furnirana na soba (trokrilna omara, manjša omara in ostalo pohištvo za spalnico): Ljubljana 40.000-67.500, Celje 36.000-43.500, Zagreb 46.450, Reka 90- 137.000, Niš 65.000. Cena je odvisna od izedlave: Evropska kriza na obzorju ? Iz Bruslja poročajo, da namerava- belgijska vlada dati pobudo za sklicanje gospodarske konference v državah Organizacije severne atlantske pogodbe. Belgija in Holandija se borita z velikimi gospodarskimi težavami. To velja tudi za angleško tekstilno industrijo. V trgovinski izmenjavi na Zahodu se opaža mrtvilo. Vel. Britanija, Holandija, Francija in Avstralija so v zadnjem času silno skrčile svoj uvoz in postavile nove ograje mednarodni trgovini. Podobne težave se pojavljajo tudi v Italiji, ker se izvozniki razburjajo zaradi omejitev uvoza po vsem svetu in tudi v ZDA. Belgija ima v tujini velike terjatve, ker države ne morejo redno plačevati svojih naročil. Zaradi tega je morala zmanjšati izvoz. Iz vseh teh razlogov je belgijska vlada mnenja, da je treba sklicati omenjeno gospodarsko konferenco vseh držav članic Organizacije severne atlantske pogodbe. V ZDRUŽENIH DRŽAVAH NE BO DEPRESIJE Francoski socialist Andre Philip, delegat pri gospodarski komisiji ZN za Evropo, ki zboruje zdaj v Ženevi, je izjavil, da svet pri določanju gospodarske politike ne sme računati z možnostjo gospodarske depresije v Združenih državah, j »Do tega prav gotovo ne bo prišlo,« je iz- javil Philip, ki je svoje prepričanje podprl s temeljitim pregledom gospodarskega razvoja zadnjih let in zlasti z dej. stvom, da so bile Združene države šest mesecev pred. izbruhom korejske vojne na najboljši poti, da dosežejo nove gospodarske rekorde. MC CLOY VERUJE V ZAHODNONEMSKO DEMOKRACIJO Ameriški visoki komisar za Nemčijo, John Mc Cloy je sinoči govoril po ameriškem radijskem in televizijskem omrežju o zahodni Nemčiji. V svojem govoru je izjavil, da bo Nemška zvezna republika postala konstruktivna ,in zanesljiva sila demokracije.« Napredek Zahodne Nemčije v preteklih štirih letih dokazuje, da so bili nameni Marshallovega načrta na tem področju v širokem obsegu doseženi. Se pred nekaj leti je bila Zahodna Nemčija razbita, v kaosu in grozila je smrt za lakotjo, tako da lahko označimo sedanje spremem-be naravnost za čudež. Mc Cloy je dostavil, da je pa kljub vsemu temu napredku treba Nemčiji še pomagati v gospodarskem pogledu, da bo lahko vzdržala obrambna bremena. »Gospodarsko močna Nemčija bo kos nevarnosti sovjetskega napada, ki je na tem področju večja kot kjerkoli drugje v Evropi,« je dostavil Mc Cloy MEDNARODNA TRGOVINA Tržaški lesni trg TRST: Lesna kupčija je splošno v zastoju. Med ponudbo in povpraševanjem je glede cene še prevelika razdalja. Ne obo-j tavljajo se samo kupci na kontinentu, temveč tudi na Bližnjem vzhodu. Turčija, Grčija in Severna francoska Afrika kupujejo precej blaga v okviru svojih kli-ringov. Avstrijskim trgovcem se posrečijo tu pa tam zaključki po 1050—1100 šilingov kub. m fob. Z druge strani pa še no čejo sprejeti ponudb, ki prihajajo za avstrijski les z Bližnjega vzhoda in se sukajo okoli 42—43 dolarjev. Koroški proizvajalci še vedno pričakujejo novo zvišanje ravni minimalnih cen za izvoz: dodajajo pa, da ta morebitni povišek ne bo izzval pretresov na zunanjih trgih, ker ima samo namen zadeti avstrijsko črno borzo. Tržaški trgovci pripominjajo, da bi takšen povišek predvsem prizadel potrošnjo, ker bi ga avstrijski izvozniki hoteli prevreči na inozemske kupce. Zadnje kvotacije: avstrijski les 0—III 26.500— 27.000 lir kub, m fco vagon Trbiž neocarinjeno blago; jugoslovansko blago iste vrste 28.500 lir fco Sežana (nekaj je bilo tudi zaključkov za dopolnitev po 28.000 lir). Hrast v bulah I—II 66.000 lil kv. m; slavonska obrobljena parjena bukovina I—II 52—53.000; češkoslovaški »tombante« levantskih mer 43 dolarjev fob; avstrijske deske 47—48 dolarjev fob; jugoslovanske 47—47,5 dolarja. BOLCAN: cene za rezani les fco vagon, za hlode pa fco žaga, minimalna količina en vagon: jelka: hlodi 4 m dolž. 20 cm in več premera 14.000—17.500 lir kub. m; tombante 27.500—32.000; deske I sort. 38.500— 45.000, II sort. 31.000—36.500, III sort. 25—28.000, IV 19.500-24.000; stebri 28—32.000; tramovi po tržaškem običaju 14.000—16.500. — Macesen: hlodi za žaganje 4 m dolž. 20 cm premera 15.500— 19.500; deske I sort. 42—50.000, II 35,500— 41.500, III 24.000—27.500, IV 19—23.000; stebri 29—33.000. — Gaber: hlodi za žaganje 15—19.000; deske 32—35.000. VIDEM: slavonska parjena bukovina: neobrobljene deske običajnih mer 50.000 —52.500; slavonski hrast: neobrobljene deske 71—74.000. CELULOZA ZAHTEVA ŽRTVE Ukrep angleške vlade, po katerem se izdajajo uvozna dovoljenja za celulozo samo proti cenam, ki so do 20% nižje kakor dosedanje, je imel že mednarodne posledice. Švedski listi govorijo o papirnati vojni med Švedsko in Vel. Britanijo. Prizadete se čutijo predvsem Švedi. Jasno je, da je angleški ukrep povzročil zastoj izvoza celuloze iz Švedske. Mnenje izvedencev je, da je bil angleški ukrep popolnoma upravičen. Švedi so lahko vztrajali pri tako visokih cenah, ker so bile dogovorjene v določenem ekv,/a trgovinske izmenjave med dvema državama. Dejansko so bile previsoke. Angleži so plačevali švedsko celulozo po 210—233 dolarjev za tono, medtem ko plačujejo Američani kanadsko po 135 dolarjev. Vse kaže, da se bodo morali Švedi vdati in da je za Vel. Britanijo tudi OEEC v Parizu. Padec cen celuloze so občutile tudi nekatere tržaške tvrdke. Tako je neka velika tvrdka, ki je kupovala celulozo v velikih množinah, računajoč na nadaljnje skakanje cen, zgubila ogromne vsote. SODELOVANJE MED ANGLEŠKIMI IN ITALIJANSKIMI PODJETJI V JUŽNI AFRIKI O angleško-italijanskem sodelovanju v lesni industriji v. Južni Afriki, o katerem je »Gospodarstvo« že poročalo, prihajajo zdaj še naslednje podrobnosti. V Južni Afriki v Natalu bodo zgradili veliko tovarno industrijske celuloze z glavnico 7,5 milijona funtov šterlingov. Pri tem sodelujejo z angleške strani podjetje »Cour-tauld«, z južnoafriške »Industrial Deve-lopment of Sauth-Africa« in iz italijanske »Snia Viscosa«. V prvem obdobju bos a proizvodnjo tovarne prevzeli »Cour-tauld« in »Snia Viscosa«. Nato bodo razvili tovarne rajona v sami Južni Afriki. Zato se že zanimajo italijanska podjetja, da bi dobavila potrebne stroje. Italijani sb že ustanovili v Južni Afriki več tovarn. Gospa Folchi-Vici je zgradila tovarno dečjih nogavic, ki zelo uspeva, in namerava ustanoviti še drugo. Neka tu-rinska tovarna čevljev gradi tovarno v Natalu. V Johannesburgu sodelujeta an- gleški in italijanski kapital pri proizvodnji volnenih tkanin in klobukov znamk »Borsalino« in »Stetson«. m po sAni CESKE ŽENE BREZ KLOBUKA »Lidove Noviny« e pritožujejo, »da je zaposlena v češkoslovaški tekstilni industriji skupina zdravih, dobro hranjenih ljudi, ki nimajo drugega dela kot da določajo modo za ženske klobuke. To je vrsta deloma nepotrebne obrti. Lahko se tudi reče, da se umetno vzdržuje, ker je danes klobuk na ženski glavi izjema. Klobuki s perjem ali majhnim pajčolanom so prenapeta časovna neskladnost, ki je vredna, da o njej piše »Dikobraz« (humoristični list). »Financial Times« poroča, da se je primanjkljaj Vel, Britanije pri Evropski plačilni zvezi, ki je januarja 1952 znašal 151,5 milijona dolarjev, v februarju znižal na 75 milijonov dolarjev. Povečali so se nakupi surovin na šterlinskem področju s strani samih članic Britanske skupnosti in zlasti Francije. Tovarna »Jugovinil« je znižala cene dežnih plaščev za 50%. Ali je Švica evropska Amerika? (Vtisi slovenskega popotniku) Curih, februarja. Švica - Amerika n Eurcpi! Tako si marsikdo predstavlja to državo, če jo omeniš v. pogovoru. Nekaj resnice pa je mogoče v: tem. Tako majhne deželice sicer ne moremo primerjati z Ameriko. Nekaj značilnih pojavov, ki dajejo lice večje blaginje kot v drugih evropskih državah, vendar lahko navedem: popolna zaposlenost, visoka industrializacija, množični tujski promet, vzorne prometne zveze, visok izvoz tehničnih proizvodov in končno najbolj važno — »stoletni miru Švicar ne pozna šovinizma. Nekega domačina iz italijanskega dela Švice sem vprašal: »Kaj pa Italija?« Ničesar ni hotel slišati o njej. Isto se mi je zgodilo v. francoskem trti nemškem delu Švice, kjer ne govorijo radi ne o Franciji me o Nemčiji Lep primer mirnega sožitja treh narodov! Ce opaži Švicar, da ne obvladaš njegovega jezika, te takoj nagovori v drugem. Večina Švicarjev namreč obvlada tri jezike. Ko bi Italijani v Trstu znali po-HMV} op ojsud au ovd iq ‘iDnap uas -Hmt ss osfizof vBaupiapna vBaioas Ba\ šovinističnih izpadov. Uvideli bi, da s° tudi drugi narodi napredni in kulturni in da vsi narodi doprinašajo svoje najboljše k evropski kulturi. Ko potuješ čez mejo iz Italije v Švico, te presenečajo prenapolnjeni vlaki. Italijanski delavci, ki delajo v Švici, so bili na nedeljskem obisku v domačem kraju. Mnogo Uh je, ki si služijo denar v. tej mali državici. Ta- tehnicn Hov predor skozi Semmering Dne 1. marca so slovesno izročili prometu nov predor skozi Semmering. Stari predor, ki ga je zgradil inž. Karel Ghega, je bil že tako pokvarjen, da so le s s ai-nim popravljanjem lahko vzdrževali promet. Tako so morali predelati predor v dolžini 260 m, ker je bila nevarnost, da se zrušijo skale na vlak. Pozimi 1946-47 so nastrgali po notranjih stenah za 400 vagonov ledu. Samo 5% predora je bilo še popolnoma v redu. Vse te ovire so nastajale v prvi vrsti zaradi tega, ker je inž. Ghega zgradil predor brez potrebnih odtokov za vodo. Inž. Ghega, po katerem je v Trstu tudi imenovana ulica v smeri proti glavni postaji, je gradil predor štiri leta, pri delu je bilo stalno zaposlenih 4000 ljudi. Za dovršitev dela so potrebovali 4 milijone delovnih dni. Predor je dolg 1511,5 m. Po predlogu raznih načrtov so se avstrijski inženirji odločili za zgraditev novega predora, ki teče vzporedno s starini, a je nekoliko krajši (1470 m). Predor je obdan z betonskim oklepom, debelim 2 metra. Z delom so začeli oktobra 1949. Dnevno so prodrli 2—2,50 m. Imeli so ve-lise težave z blatom in vodo. Promet skozi stari predor so ustavili. Stari predor bodo prenovili. Na progi Dunaj— Semmering so nejavno uvedli nov vlak, ki sestoji iz Ivojnega vozila »VT-43«. V prvem) je nameščen Dieselov pogonski motor, delo podjetja Semmering — Graz Pauer-VVer-ke, ki razvija 500 konjskih sil; po ravnem vlak lahko vozi z brzino 115 km na uro. Vozili počivata na štiri-osnem kolesju in sta skupaj dolgi 43 m ter tehtata 18 ton. V obeh Je 136 sedežev. NOV PREPARAT proti preluknjanju zračnic Preparat »ILU« je gosto tekoča masa temne barve, homogena in z visoko stopnjo viskozitete. Vbrizgnemo ga v prazne zračnice pod visokim pritiskom. Po približno enournim vrtenjem kolesa s primerno hitrostjo (okoli 40 km na uro) se masa razvleče v notranjosti zračnice, tako da tvori vsled svoje homogenosti tenko plast vzdolž notranjosti zračnice. Ce med vožnjo predre žebelj ali drug predmet zračnico, se luknja vsled notranje plasti mase avtomatično in hermetično zamaši. Ce šofer izvleče žebelj, lahko mirno nadaljuje vožnjo, ne da bi mu bilo treba menjati kolesa. Učinkovitost preparata je zajamčena od izdelovalca za dobo dveh let. Preparat ne vsebuje kislin ter prenese temperature od —30 stopinj mraza do 80 stop. toplote. Zračnic ne kvari. V Barkovljah so te dni v garaži »Fiat« napravili poskus. Cez deske, iz katere so moleli mnogi žeblji dolžine nad 5 cm, so zapeljali osebni avto. Jasno je bilo, da se je zračnica preluknjala. Razen tega je bil zabit v isto zračnico železen prebijač premera 8 mm, tako da je bila zračnica fco ima največja tovarna električnih izdelkov »Brovfn-Boveri« v. Bernu med svojimi delavci 10% italijanskih državljanov. Pregled potnikov gre hitro od rok; v. večini primerov sploh ne pregledajo potnega lista, temveč kar pritisnejo žig. Na italijanski obmejni postajj Chiasso prevzamejo vlak švicarski železničarji, ki govore italijanski, vendar svoje značilno narečje. Hitro in točno po voznem redu nadaljujemo vožnjo. Postaje so čiste in lepo urejene. V Luganu, znanem leto-viščarskem kraju, vstopi mnogo nedeljskih izletnikov. Vlak si utira pot med visokimi gorami in leze v višino. Za glavnim mestom italijanske Švice Bellinzono pride znani prelaz Gothard (višina 2114 m). Železnica ga premosti s 15 km dolgim predorom v višini 1152 m. Čeprav je bila pred predorom'zemlja še kovna, so na drugi strani predora imeli delavci in stroji mnogo opravka s snaženjem proge, saj je bilo 1,5 m snega. Švicarji so dostojno oblečeni, ven ko jedo. Vedno ko so mi prinesli ko dar ni videti pretirane elegance. Tu di hiše so lepe, morda na zunaj neko liko skromne, zato pa je notranja u reditev res sodobna. Imel sem občutek, da Švicarji veliko jedo. Vedno ko so mi prinesli kosilo, sem zaskrbljeno gledal, kako lom vse to pospravil. Kosilo postavijo na električno pečico, da se ne ohladi. Postrežba je brezhibna inl se vrši v 'francoskem jeziku po vsej Švici. Delavci zaslužijo 14-26 Švicarskih frankov pri osemurnem delavniku, nameščenci pa 400-800 frankov na mesec. Z, izdatkom 10 frankov dnevno se lahko posameznik skromno preživlja. Plače so v primeru z našimi precej visoke, vendar so temu primerno visoke tudi cene. Toda švicarski delavec je skromen in ne poseda po barih in gostilnah, temveč troši svoj denar za važnejše reči. Ob nedeljah se delavci radi vozijo na izlete z motornimi kolesi. Življenjski standard je v Švici ves višji kot v drugih evropskih državah, vendar si naši ljudje predstavljajo to deželo kot silno bogato, sodeč jo po Švicarjih, ki prihajajo V naše kraje, in pozabljajo, da pousod nepremožni ostajajo večinoma doma. prav gotovo prebita. Ko so potegnili prebijač iz pnevmatike, ni uhajal zrak iz pnevmatike. Po približno četrt ure so izmerili zračni tlak in ugotovili, da je ostal enak pritisku pred preluknjanjem. Tako so se gledalci prepričali, da je preparat res koristen. Preparat »ILU« izdeluje dunajska tvrdka »Sobck und Saai«, ki ga namerava razpečavati tudi na Tržaškem, ko si izposluje uvozno dovoljenje. VI. Cena - v modernem gospodarskem smislu je količina denarja za določeno enoto neke gospodarske dobrine ali usluge. Nekdaj naturalne cene: zamena blaga za blago. Pravilna cena nastaja na trgu, toda ne vedno, ker proizvajalec brez konkurence sam določa ceno. Maksimirana c. nastane za časa vojn, revolucij in jo določa država, povzroča razredčenje blaga, da se draže prodaja pod roko na črni borzi-Izvozna c. je cena domačega blaga za inozemstvo; omejena ali limitna c. je vnaprej določena c. po kateri naj se sklene neka kupčija. Prodajna c. vsebuje prodajne in režijske stroške, izgubo na obrestih in dobiček. Gotovinska c. velja pri nakupih proti takojšnjemu plačilu; časovna ali terminska c. pa če je plačanje odloženo na določen rok. Stranka, ki plača pred rokom sme zahtevati popust. Ker je v vseh državah denar edino merilo vrednosti' je c. postala sinonim vrednosti. cenik _ je spisek blaga z označbo cen, plačilnih pogojev in drugih ugodnosti. C. razpošiljajo veletrgovci in tvorni-čarji v reklamne namene, da si pridobijo odjemalce. cenzor _ prvotno je pomenil rimskega uradnika, ki je popisoval prebivalstvo in ocenjeval ime je državljanov; danes državni uradnik, ki pregleduje knjige, časopise, kino-gledališka dela, preden se odobrijo ali prepovejo. cenzura — pomeni: 1. delo, ki ga opravlja cenzor; 2. državni urad, ki vrši cenzuro. C. so vpeljale najprej cerkvene oblasti, nato univerze in v 18. stol. državne oblasti. V izrednih priložnostih vpelje država cenzuro nad privatno korespondenco. cenzus: — 1. v starem Rimu ljudsko štetje vsako peto leto; 2. pri omejeni volilni pravici pa najmanjša višina davka, ki ga mora plačati oseba, da lahko voli- C. f, tudi c. et f. — kratica za določilo; v kupoprodajnih pogodbah in pomeni, da stroški in dovoz blaga gredo v breme prodajalca. charter party — (it. contratto dl noleg-gio) je pomorski dokument, ki ga v dvojniku izda kapetan ladje, in sicer po en izvod vsaki pogodbeni stranki, J katerim se daje v najem ladja ali del ladje za določen čas in določeno progo. Cie, co., Comp. — kratice, ki pomenijo družbe gospodarske prirode. cif ali c.i.f. —- (angleško cost, Insurance, freight) je določilo v kupo-prodajnih pogodbah, ki pomeni, da je prodajalec dolžan izročiti blago kupcu v določeni luki ali postaji prosto vseh stroškov (vkrcavanja, tehtanja ali merjenja), zavarovalnine in prevoznine. Isto kot caf. ki je manj v rabi. cisterna — je vagon ali ladja in tudi tovorni avto za prevoz gorljivih tekočin, kislin in podobnih snovi. čas izpolnitve — je rok, v katerem pogodbenika morata Izpolniti sprejete obveze. Ce ni pismeno utrjen, velja običaj. čas predložitve — pomeni pri menicah rok, v katerem se te predložijo v plačilo. časovne dobave — so dobave, ki se morajo izvršiti v določenem času. Dan izvršitve navadno določi prodajalec. ček _ (fr. chegue, angl. chegue, check, it. assegno bancario) izraz, ki prihaja od angl. glagola to check, ki pomeni nadzorovati, in se je kot tak razširil P° vsem svetu. C. je kreditna listina, s katero izdajatelj čeka pozove neko banko, pri kateri ima razpoložljivo go‘o-vino ali dovoljen kredit, da plača določeno vsoto denarja določeni osebi, prinosniku ali njemu samemu. C. izplača banka v breme osebe, ki ima pri tej čekovni račun. C. se lahko prenese v korist neke druge osebe z žirom (indn-samentom); glasiti se mora na vpogled (a vista), nikoli na akcept (sprejcnD-Imenski č. je, če je v njem imenovana oseba, kateri naj se č. izplača; imetni-ški č., če oseba ni imenovana (č. na prinositelja); č. na lastni ukaz se izplača izdajatelju čeka. C. je novčni nadomestek. Krožni (cirkuiarni) č. je takrat, ko je plačljiv v katerem koli kraju, kjer ima banka svojo podružnico. mmmmm LIRA Tečaj italijanske lire se v glavnem, suka med 680—685 lir za dolar. Navajamo cene tujih valut v lirah: na rimski borzi: ’ a 1 u t e L III. 8. III Dolar 686 681 Sv. frank 156,75 156,00 Funt zlatnik 8300 8200 Napoleon šv. 6575 6475 Zlato gr. 874 860 času prvih dni srancoske vladne 1 ze je frank v Rimu nazadoval na 1,41, toda ob napovedi nove vlade se je zopet popravil na 1,47. Denarni obtok, ki je dne 31. decembra 1951 dosegel 1.304.843,000.000 lir (31. dec. 1950 1.176.102,000.000) je do konca januarja nazadoval za približno 90 milijard lir. FRANK Vladna kriza je potisnila frank silno navzdol. Za dolar so plačevali kar 486 frankov. Proti koncu preteklega tedna se je poležaj popravil, ko je bila napovedana nova vlada, in frank je notifal 464 za dolar. Prav tako se je popravilo razmerje proti zlatu, in sicer je stal 1 kg zlata 633.000 frankov, v času vladne krize pa 633.000 frankov. Nova vlada, ki jo je sestavil g. Pinay, je napovedala strogo varčevanje in boj inflaciji. NEMŠKA MARKA Zahodna Nemčija bo sprejeta v Mednarodni denarni sklad. Določena ji bo verjetno kvota 330 milijonov dolarjev, medtem ko bi Nemci radi dosegli 360 milijonov dolarjev. Pogajanja napredujejo Sprejeli bodo verjetno tečaj 4,20 nemških mark za 1 ameriški dolar. 22. febr. 1952. J\ ]_ U "FE NA PROSTEM TRGU V CUR1HU Curih, 7. marca 1952. belg. fr. pezet funtov fr. fr. šil. dol. lir šv. kr. nem. m. hol, fl> Švica — 10 švic. fr. 10,- 125,79 116,55 —.19.10 1084 72,20 22,94 1550 13,70 11,17 9,55 Belgija _ 100 belg. fr. 7,95 100,— 92,66 -.15.9 862 57,40 1,82 1233 10,89 8,88 7,59 Španija — 100 pezet 8,58 107,92 100,— —.17— 930 61,95 1,97 1330 11,75 9,59 8,19 Vel. Britanija — 1 funt 10,07 126,67 117,37 1.—.— 1091 72,71 2,31 1561 13,80 11,25 9,61 Francija — 1000 franc. fr. 9,22 116,04 107,52 —.18.4 1000 66,61 2,12 1430 12,64 10,31 8,81 Avstrija — 100 šil. 13,85 174,21 161,42 1.7.6 1501 100,— 3,18 2147 18,97 15,47 13,22 ZDA — 10 dolarjev 43,60 548,43 508,16 4.6.7 4726 314,80 10,- 6760 59,73 48,71 41,62 Italija _ 10.000 lir 64,50 811,32 751,75 6.8.1 6992 465,70 14,79 10000 88,36 72,07 61,44 Švedska — 100 Šved. kr. 73,00 918,24 850,82 7.5.— 7913 527,08 16,74 11392 ICO,— 81,56 69,69 Nemčija — 100 nem. mark 89,50 1125,80 1043,13 8.17.9 9702 646,21 20,53 13876 122,60 100,- 85,44 Nizozemska — 100 hol. fl. 104,75 1317,61 1220,86 10.8,- 11356 756,32 24,03 162,40 143,49 117,04 100,- SEDEŽ. TRST - ULICA FABIO PILZI ST. (0/1. • TELEFON ST. 7S-0S SPOmRSKRGA /DRI I7F.N.IA Prijava dohodkov v letu 1951 ^ne 31. marca zapade rok, v katerem Morajo v smislu predpisov Vanonijeve. Sa zakona vsi davkoplačevalci prijaviti aavčai upravi vse dohodke, ki so jih 'hieli v letu 1951. Opozarjamo člane, da s° za neizpolnitev te obveznosti v zako-^ Predvidene kazni, in sicer: 1. avtoma-■čno zvišanje dosedanje davčne osnove 10%; 2. denarna kazen 50U0—10U.U00 lir, ti se v težjih primerih lahko tudi zviša, lfr seveda tudi vpis kazni v kazenski list. Zaradi tega priporočamo članom, da vj°žijo prijavo v omenjenem roku. Taj-»istvo SGZ boi tudi sedaj za člane sestav-halo in vlagale prijave ter bo na raz Oolago za vsa zadevna pojasnila in nadete. Člane, ki se bodo za sestavo pri-obrnili na tajništvo SGZ, prosimo, Prinesejo s seboj vse potrebne podat-Ke in dokumente, in sicer so potrebni: 1- Osebni podatki davkoplačevalca in fužinskih članov, ki živijo z njim v dru-2>nski skupnosti (žena odnosno soprog, otr°ci, starši), t. j. datum in kraj roj-s^va, očetovstvo, poklic; 2. davčni plačil-ni listi za leto 1951 in 1952; 3. znesek 'i&vka na poslovni promet (IGE) za leto ®i>l (začasni in morebitni dokončni zne-S6lt); 4. zneski drugih davkov in taks, ki Se nanašajo na obrat (taksa na napisno 'Ablo, na licenco, za odvažanje smeti, tro-Sat,ine, carina, prispevek ustanovi za tu-,12em, takse na mere in uleži, taksa za 2asedbo javnega prostora, takse za obno-v° licenc javne varnosti in higienskega Ura(ia, morebitne dodatne takse in po-“°bno); 5. najemnina za lokal za leto 952 ter podatki o lastniku lokala (prii-jiičlt, ime in bivališče); 6. število' in kva ‘Ukacija uslužbencev, znesek mezd in l^al: z vsemi dodatki izplačanih v letu 1951 ter znesek prispevkov za socialno Javarovanje za leto 1951; 7. izdatki za _urjavo, luč, vodo, plin, čiščenje, vzdr-':evanje prostorov in inventarja, reklamo, Prevoz blaga, potnine, pošmine, telefon, Pisarniške potrebščine, pravni s,roški tei Prugi razni izdatki v zvezi z obraiom; 8. 2nesek, izdan za nabavo: blaga v letu 1951 ponosno za nabavo materiala vi letu 1951; • vrednost blaga na zalogi dne 1. jan. 1951 in vrednost blaga na zalogi dne 31. Pse. 1951; 10. kosmati izkupiček v letu 'P51; 11. prevozna, sredstva in zadevni iz-atki, stroji in druga mehanična sredstva; ako je davkoplačevalec tudi lastnik Piše ali kondominija, je treba označiti udi število nadstropij, število uporabnih Prostorov in pritiklin, davčno osnovo za lo zgradbo v letu 1938 ter skupni znesek Pajemnin prejetih v letu 1951 odnosno navidezno najemnino, v primeru da davkoplačevalec sam stanuje odnosno sam u-Porablja te prostore; 13. ako je davkoplačevalec v letu 1951 kupil ali prodal Kako nepremičnino ali obrat, je treba Paznačiti glavne podatke zadevnih po-žodb, datum in številko regis.racije po-Sodbe ter osebne podatke drugega pogodbenika. Opozarjamo člane, da bo davčna uprava slavila v davčne plačilne liste za leto /52/53 davčne osnove, kot jih bodo davkoplačevalci prijavili. Zato jim priporo arno, da gornje podatke čim prej in čim Vostneje zberejo, kajti le tako bo mogoče Pstaviti prijavo, ki bo odgovarjala stvar-Pihi dohodkom v letu 1951. Prijavo je treba sestaviti izključno na Predpisanih obrazcih, ki se nekoliko razsujejo od obrazcev, ki so veljali za Prijavo dohodkov v letu 1950. Davčna u-Prava je obrazce nekaterim davkoplačevalcem pcslala po pošti, Davkoplačeval-ki morda obrazca, niso prejeli, ga lah-kupijo v trafikah za 25 lir. Opozarja-Pid nadalje člane, da roka prijave (31. liarec) sedaj gotovo ne bodo podaljšali; 'ajništvo SGZ bo sprejemalo v zadevi Prijave dohodkov le do vključno 26. t. m. ^Mera dohodninskega davka ( Vsi delodajalci so dolžni do 31. marca ■ 1. prijaviti uradu za neposredne davke se prejemke, ki so jih v letu 1951 izpla caii svojim uslužbencem. Prijave se se-slavijo na posebnih obrazcih, ki jih pri-Zadeti dobijo na uradu za neposredne davke. Opozarjamo člane, da je nujno, da to Prijavo izvrše v omenjenem roku, četudi Prejemki, ki so jih izplačali svojim u-Južbencem, niso podvrženi obdavčenju, er ne presegajo lir 5000 tedensko oziro-P13 lir 20.000 mesečno. Davčne oblasti bo-0 namreč pri priznavanju odbitkov na prijavah po Vanonijevem zakonu vzele v poštev le one mezde in plače, ki jih je davkoplačevalec prijavil zaradi odmere dohodninskega davka kat. c/2 (R. M. cat. C/2) Tajništvo SGZ je članom na razpolago za vsa zadevna pojasnila in nasvete. ZViSANJE PRISPEVKA ZA BOLEZENSKO ZAVAROVANJE Prispevek za bolezensko zavarovanje (Cassa ammalati) se s 1. marcem t. 1. zviša za 0,47%. Prispevek znaša sedaj: za delavce 6,47, za uradnike 3,97% celotnih prejemkov. K temu je treba prišteti še prispevek za zaščito mater, ki znaša za industrijski in obrtni sektor 0,53%, a za trgovski sektor 0,31% celotnih prejemkov. Prispevki za bolezensko zavarovanje znašajo torej od 1. marca t. 1. daljes skupno s prispevkom za zaščito mater: industrija in obrt; delavci 7%, uradniki 4,28%; trgovina: delavci 6,78% in uradniki 4,06%. PREGLED TRGOVSKIH OBRTNIC ZA LETO 1952 Opozarjamo vse člane trgovce, da morajo do 31. t. m. predložiti pristojnemu občinskemu uradu obrtnice v pregled za leto 1952. Kdor bi tega ne izvršil, lahko zapade kazni, da se mu obrtnica odvzame. POVRNITEV TRGOVSKIH VARŠČIN Z ukazom ZVU št. 182/1950 so bile odpravljene trgovske varščine (kavcije). Določeno je bilo, da se že vplačane var- ščine povrnejo vsem onim, ki za to zaprosijo v roku do 30. sept. 1951. Ker mnogi niso mogli v tem roku vložiti zadevne prošnje z vsemi potrebnimi prilogami, je bil ta rok (z ukazom št. 27 z dne 4. febr. 1952) podaljšan do 30. junija 1952. Opozarjamo vse člane ki še niso naredili potrebnih korakov za povrnitev vplačane kavcije, da do omenjenega roka vložijo prošnjo. Prošnjo na kolka prostem papirju je treba nasloviti na Pokrajinsko zakladnico (Tesoreria provinciale). K prošnji je treba priložiti dovoljenje (nulla o-sta) zbornice za trgovino, izterjevalnice davkov in občine. Za člane sestavi in vloži prošnjo tajništvo SGZ. Priporočamo članom, da zadevna potrdila o pologu kavcije vročijo tajništvu SGZ, da bo lahko uredilo vse potrebno. ZVISANJE DOHODNINSKEGA DAVKA KAT. C/2 Z ukazom ZVU št. 25 (4. febr. 1952) je bil dodatek na davke v korist občinskih dobrodelnih ustanov (ECA) zvišan od 5% na 10%. Zaradi tega je odstotna mera dohodninskega davka kat. C/2 (RM cati C/2) zvišana na prejemke do lir 960.000, letno od dosedanjih 4,2% na 4,4%, na prejemke iznad lir 960.000 pa od dosedanjih 8,4% na 8,8%; hkrati je bila odsotna izmera dopolnilnega davka (comple-mentare) zvišana od dosedanjih 1,57% na na 1,65%. Te nove odstotne izmere veljajo od 1. jan. 1952. Delodajalci naj od tega datuma odbijajo svojim uslužbencem dohodninski in dopolnilni davek po novih odstotnih izmerah. Dr. JUST PERT0T V Zagrebu je umrl 10. t. m. v visoki starosti zdravnik dr. Just Pertot, po rodu iz Barkovelj. V Trstu je bil splošno znan kot socialen in požrtvovalen narodni delavec. Dvakrat je bil izvoljen v tržaški mestni svet kot predstavnik Slovencev. Za časa fašistične vladavine se je preganjan zatekel v Zagreb, olkoder je s prirojeno tankovestnostjo in občutljivostjo zaskrbljeno spremljali usodo slovenskega naroda pod Italijo. Naj počiva v miru! MAR NIHČE NE MISLI NA TRŽAŠKE LADJEDELNICE? Poročajo, da je nedavno prepotovalo Italijo posebno odposlanstvo ameriške vojne mornarice, da bi proučilo možnost graditve večjega števila ladij v italijanskih ladjedelnicah. V italijanskih gospodarskih krogih se nadejajo, da bodo A-meričani naročili v Italiji za 30 milijonov dolarjev ladij. Postavljamo vprašanje, ali se je kdo v Trstu pobrigal, da bi tudi tržaške ladjedelnice prejele nekaj ameriških naročil. Značilno je, da nagla-šajo italijanski gospodarski lis i, da tržaške ladjedelnice niso v takšni krizi kakor italijanske. »H Sole« je z druge strani nedavno poročal, da je delo ladjedelnicam »Ansaldo« zagotovljeno za vse leto 1952. Upamo, da se bo tržaško odposlanstvo MSA, ki ga vodi g. Harolčson, načelnik finančnega in gospodarskega oddelka ZVU, zavzelo za tržaške koristi. NEHVALEŽNOST Milanski »n Sole« je priobčil daljšo razpravo Severina Gattinare o »italijanskih« ladjedelnicah. Pisec hvali moderno opremo tržaških ladjedelnic (CRDA), ki so bile rned vojno silno prizadete ter po vojni obnovljene in modernizirane. Gor spod Gattinara je pozabil omeniti, da so obnovili ladjedelnice z ameriškim denarjem (ERPj. TRŽAŠKI SLIKAR Josip Cesar razstavlja v galeriji »Pri Škorpijonu«. Slovenski pridobitniki, poet pirajte slovenske slikarje, ki so navezani samo na zasebna naročila! SOCIALNO ZAVAROVANJE Zavezniška vojaška uprava je imela za potrebno, da je z objavo ukaza št. 40 iz-premenila ukaz št. 197 iz leta 1951, ki vsebuje določila glede socialnega zavarovanja delavcev, zaposlenih pri »Sezione Lavcri Aiuto di Disoccupati« (SELAD) (Oddelek za javna dela v pomoč brezposelnim). Popravljeni ukaz določa, da so delavci, ki so zaposleni pri tem oddelku SELAD-a, oproščeni obveznega socialnega zavarovanja pro.i brezposelnosti, kakor tudi od plačevanja prispevkov za ENAOLI. Oddelek (SELAD) bo za zaposlene delavce plačeval prispevke za starostno zavarovanje in za zavarovanje proti nezgodam, jetiki itd. ZAHTEVA KOROŠKIH SLOVENCEV Na dnevnem redu sedanjega zasedanja koroškega deželnega zbora je zahteva koroških Slovencev (Demokratične froite ih Slovenske kmečke zveze), da se prizna tudi slovenščina kot enakopraven uradni jezik v vseh ustanovah kmetijske zbornice in da tako dobi tudi Zveza slovenskih zadrug svojega predstavnika v zbornici, kakor ga ima nemška Zadružna zveza. avtopodjetje s.t.a.r d. d. TRST ULICA MORERI 7 - TEL. 56-08 Avtobusna proga: Trst - Koper Vouni red veljaven o d 1 5. j a n ua r j a 1952 ODHOD IZ TRSTA (Avtobusna postaja) ob 6,45 in ob 13,— Prihod v Koper „ „ „ 8,— „ „ 14,15 ODHOD IZ KOPRA „ „ „ 8,30 „ „ 15,30 Prihod v Trst „ „ „ 9,45 ,, „ 16,45 spoved vršenja avtobusne prevozne službe med Trstom in Škofijami ter obratno Koper, marca Tukajšnje prebivalstvo z zadovoljstvom ugotavlja, da na tukajšnjih trgih cene občutno padajo. Splošno so se znižale cene vsem živilom domačega izvora, zlasti svinjski masti in sladkorju, za okoli 10%. Petrolej kupujejo za 30—60% ceneje. Se v večjem razmerju, t. j. od 10—20% se je pocenilo tekstilno blago vseh vrst, železnina, pohištvo, steklo In obutev. Celotno znižanje cen cenijo na več kot 100 milijonov dinarjev. Značilno je, da se je v večjih izložbah, zlasti v Kopru, pojavilo finejše blago iz Trsta, zlasti za moške in ženske obleke. RIBOLOV Ribolov v Istrskem okrožju sicer napreduje, vendar niso uspehi še zadovoljivi. Se vedno ne doseže predvojnih rezultatov. Lov izda navadno le polovico predvojnega lova., Temu je krivo v prvi vrsti premajhno število ribarskih čolnov in postaranje ribiških kadrov. Da se temu odpomore, se gradijo novi ribarski čolni in okrožni odbor je lani ustanovil v Piranu enoletno ribiško šolo. Ta) šola bo že letos pomnožila redove starih ribičev s prvimi absolventi te šole. 21 primorskih mladeničev bo pokazalo, kaj' se je v šoli naučilo. Za letos računajo z lovom okoli 250 vagonov rib. INVESTICIJE V BUJSKEM OKRAJU Prve investicije Okrožja so oplodile naj-prej Koper in koprsko krajino. Vsakdo, ki se le malo ustavi v Kopru, lahko to ugotovi. Z lanskim letom pa je prišel v pravi meri na vrsto bujski okraj. Zlasti je veliko blagoslova padlo na Umag, ki postaja gospodarsko središče okraja. Investicije za ves okraj so v letu 1951 znašale skoraj 200 milijonov dinarjev. Približno 2/3 je bilo izdanih za gradbe in 1/3 za zviša1-nje življenjskega standarda. Sama umaška krajina je prejela od Okrajnega ljudskega odbora v Bujah 80 milijonov dinarjev za gradbe, za popravo luke, za novo veliko garažo, avtokolone, za dovršitev velike vinske kleti »Vino Eksperta« in za veliko skladišče »Okrajnega trgovskega podjetja«. Za zgradbo stanovanj bo posebej na razpolago okoli 5 milijonov dinarjev. Sam mestni ljudski odbor pa bo podprl zasebno iniciativo za gradnjo stanovanj. Najvažnejši objekt je vsekakor velika vinska klet, ki bo predelala in tipizirala Ko Kupuješ nepremičnine ne pozabi na ukaz št. 39! Svojo neobveščenost pogosto drago plačamo. Tako se tudi dogaja, da zaradi neobveščenosti pogosto plačujemo davke, ki nam bi jih ne bilo treba. Poglejmo n. pr. kako je z davkom na nepremičninske kupo-prodajne prenose. Splošno ve javnost, da je treba pri nakupu nepremičnin (zemljišč in poslopij) plačati visok davek (10% poleg raznih drugih stroškov), ne ve pa, da se ta davek zniža na 6%, ako so dani določeni pogoji. Razlika je ogromna, ako pomislimo, da gre za nepremičnine, katerih vrednost gre v milijone. Dogaja se, da notar, pri katerem se kupčija sklene, ne opozori kupca na davčne olajšave, ki jih predvideva ukaz ZVU št. 39 iz leta 1946 (z dne 25. januarja 1946, Uradni list št. 16). Po tem ukazu, ki govori o davku na registracijo, vknjižbo, dedovanje in podaritev, se pri kupo-prodajnih prenosih zemljišč ali stanovanjskih hiš (s koncesijami vred) davek zniža od 10% na 6 odst. pod naslednjimi pogoji. a) če se prenos izvrši po javnem aktu v korist osebe, ki ima italijansko državljanstvo; b) če skupni dohodek nepremičnin, ki so predmet prenosa, ter hiš in zemljišč, ki so že v lasti kupca, zakonskega druga in takih oseb, s čigar dohodki svobodno razpolagajo, ne presega letnih 12.000 lir. Dohodek se ocenjuje na osnovi obdavčljive vrednosti za določitev davka na poslopja in zemljišča. Ako bi kupec v teku petih let prodal kupljeno nepremičnino, bi moral doplačati razliko od 6% na 10%. Pri sklepanju kupo-prodajne pogodbe naj prizadeti opozorijo notarja na te olajšave, ker mora biti pogodba sklenjena «po javnem aktu«. Notar ali vsak pravnik bo vedel, kako se sestavi takšna pogodba. Modra beseda Ko se je T)e Gasperi, predsednik italijanske vlade, vrnil s konference v Lizboni v. Rim, je med. drugim izjavil' »Države (Italije) ni mogoče rešiti kot s sodelovanjem - sosednimi narodi«. Lepim besedam bi morala slediti dejanja. Britanski industrijski velesejem bo letos v času med 5. in 16. majem v Earls Courtu in Olimpiji pri Londonu ter v Castle Bromwichu (Birmingham). Razstavljali bodo vsi angleški dominioni. V ■ zi; okoli 300 vagonov vina. Umaška krajina pridela namreč okoli 40.000 hi vina na leto. Po osvoboditvi je Umag zelo napredoval. Vsa rodovitna okolica je zelo pridobila z agrarno reformo. Poljedelstvo odlično uspeva, zlasti tudi živinoreja. Lanska letina je bila prvovrstna. S tem s& je v Umagu krepko razvila trgovina. Luka, ki je bila od vojne še najbolj prizadeta, se pripravlja, da bo že letos podvojila promet in postala srce okraja. — Modernizirala se bo zastarana kanaliza ija in istotako vodovodna mreža in razsvetljava. BOKSIT Okrajno rudarsko podjetje v Umagu je leta 1951 obnovilo pridobivanje boksita v bujskem okraju, ki ga je Italia svojčas opustila, češ da ni rentabilno. Kopanje boksita se je začelo lani septembra, ko je podjetje nabavilo nekaj strojev in dobilo prevozno možnost z avtovozili. Pri delu je zaposlenih okoli 200 ljudi in akordno delo je pokazalo dober uspeh. Pričakuje pa se vprav velik napredek, ko bo spopolnjen kader strokovnjakov in ko bodo na razpolago moderni stroji in laboratorij za preizkušnjo rude. Stara ležišča boksita so bila v Zakinjih, Sv. Lovreču in Brtonigli, sedaj pa ga 'kopljejo tudi v Marušičih. Boksit se izvaža v Jugoslavijo in inozemstvo. Od pridobivanja boksita pričakuje okraj močno oploditev gospodarstva, zlasti dotok znatnih deviz. V. R. KDO JE DAL DENAft ZA INDUSTRIJSKO PRISTANIŠČE? Nekateri iredentistični listi trdijo, da daja Italija ogromne zneske za nova industrijska podjetja v industrijskem pristanišču v Zavljah. Italijanske tovarne, kakor n. pr. »Italcementi«, so se res vrinile proti volji tržaških gospodarskih krogov! v Zavije, toda velika večina podjetij (doslej jih je bilo ustanovljenih 16), je bila zgrajena s posojili ZVU pod zelo ugodnimi pogoji (3% na 15 let). Dne 10. marca so v industrijskem pristanišču položili temeljni kamen za novo bombažno predilnico, »Sv. Justa«. Kamen je vzidal general Wilitelaw, ravnatelj za civilne zadeve, v navzočnosti ostalih predstavnikov ZVU in »Ustanove za industrijsko pristanišče«. Med 24. II. in 8. III. se je promet v tržaškem pristanišču sukal tako-le: TRŽAŠKE, IN ITALIJANSKE LADJE »Verax« je priplula iz Aleksandrije prazna in se vrnila si 1.539 kub. m lesa. »Isa Vigo« je prispela iz Benetk prazna in odplula v Perzijski zaliv s 1.094 t blaga. Iz Benetk je prispela »Ruta« prazna in odplula v Smirno natovorjena. »Irma« je pripeljala iz Aleksandrije 367 t in se vrnila natovorjena- »Barletta« je priplula iz Carigrada s 165 t in se vrnila natovorjena. »Enotria« je prispela iz Bejruta s 665 t blaga in se vrnila. Iz Rio Marina je »San Antonio« pripeljala 1890i t rud in odplula v Manfredonijo prazna. »U-golino Vivaldi« je prispela iz Benetk prazna in odplula v Buenos Aires natovorjena. Petrolejska »Esso Italia« je pripeljeta iz Amuay Baya 17.544 t mineralnega olja in odplula v Perzijski zaliv prazna. »Monginevro« je priplula iz Tampa s 344 t in odplula v Benetke prazna. Priplule so: »Maira Carla iz Genove s 1209 t blaga, »Esso Trie-ste« iz Tripolisa z 8.402 t mineralnega olja, »Rosalia O. iz P. Breira s i.900 t železne rude, »Polifemo« iz Benetk prazna, »Campidoglio« iz Hajfe s 677 t blaga, »Triton Maris« iz Sant Antio-ca s 1.986 t premoga, »Aurora« iz Sidona s 10.479 t mineralnega olja, »Bo-nitas« iz Baltimora z 8.80Q: t pi-emoga, Boi pilili povtf pievpipip Iz Genove poročajo, da je konferenca Zahodna Italija - Severni Atlantik, ki kontrolira skoro vse glavne plovne proge med Italijo in Združenimi državami sklenila povišati prevoznine za 10%. (»Konference« so dogovori med plovnimi družbami, pri katerih so udeležene tudi velike spedicijske tvrdke, glede pomorskih prevoznin. S temi dogovori si določene plovne družbe ustvarijo pravi pravcati monopol na določenih progah. V zvezi z namenom, da omenjena konferenca poviša prevoznine, se je v Genovi razvilo gibanje za organizacijo plovnih družb izven konference, ki bi bile pripravljene voziti med Italijo in atlantskimi pristanišči Združenih držav po nižjih tarifah. Turška in egiptovska državna plovna podjetja so bila takoj pripravljena poseči vmes, vendar so zahtevala od italijanskih izvoznikov, da izročijo vse tovore njim. V Genovi so se pričela pogajanja med «Isbrandtsen Steamship Company» in italijanskimi izvozniki, da bi med Genovo in med Sredozemljem in ameriškimi pristanišči postavili novo tedensko plovno progo. Družba Isbrandtsen je zahtevala od italijanskih izvoznikov zagotovilo, da bodo res uporabljali samo to progo. V zadevo je posegla tudi ameriška družba «Home Lines«, ki se je tudi začela pogajati z italijanskimi izvozniki. Pogajanja so zašla na mrtvo točko, ker niso hoteli italijanski izvozniki spre jeti obveze, da bodo uporabljali izključno proge izven konkurence. Proti nameri konference so se dvignili tudi italijanski pridelovalci vina in izdelovalci likerjev, ki so po svoji stanovski organizaciji protestirali na pristojnem mestu. V svoji spomenici trdijo, da morajo za svoje pošiljke v inozemstvo že itak plačevati višje prevoznine kakor izvozniki iz severnih evropskih pristanišč, ki konkurirajo italijanskim. SPORAZUMI MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO POTREBNI Sporazume med Italijo in Jugoslavijo je odobril italijanski parlamentarni odbor za pogodbe s tujino na seji 4. marca. Gre za pogodbe sklenjene 23. februarja 1950, ki, zadevajo; a) vzajemne obveze gospodarske in finančne narave, ki izvirajo iz mirovne pogodbe in kasnejših dogovorov; b) sporazum glede opcij; c) razdelitev arhivov in listin upravnega in zgodovinskega značaja glede ozemlja, odstopljenega Jugoslaviji v smislu mirovne pogodbe; d) sporazum glede zaščite poslovnih in umetnostnih listin; e) ureditev nekaterih vprašanj v smislu beograjskega sporazuma z dne 18. VIII. 1948. »Carbonello A.« iz Bona z 2.300 t, »Sar-ga« iz Splita prazna in »Citta di Lec-ce« iz Reke prazna. Odpluli sta: »Zau-le« v Benetke z motornim oljem in »Rosalba« v Aleksandrijo z lesom. AMERIŠKE LADJE »Richard K. Gali« je pripeljala iz Nevvport Newsa 9.206 t premoga in. odplula v ZDA prazna. »Zoella Lykes« je prispela iz New Orleansa s 3.303 t in odplula v Havano s 192 t. »Albion« je priplula iz Filadelfije z 9.543 t žita in se vrnila v ZDA prazna. »Casimir Pu-laski« je pripeljala iz Baltimora 9.317 t premoga. Priplule so; »Exmonth« iz New Yorka s 3.787 t blaga, »Joseph W. Folk« iz New Torka ,z 9.625 t žita »Elmira Victory« iz New Yorka s 4.544 t raz. blaga, »Lipary« iz Galve-stona s 3.000 t in »Henry J. Raimond« iz Filadelfije z 9.523 t premoga. Odplule so: »Floyd Bennet« v ZDA prazna, »John Lind« v ZDA prazna in »Exermont« v ZDA natovorjena. GRŠKE LADJE »Marigula« je priplula iz Pireja prazna in odplula v Solun natovorjena. »Tasso« je prispela iz Pireja s 300 t blaga in se vrnila natovorjena. Iz Benetk je prispela »P. Blessas« prazna in odplula v Pirej natovorjena. Priplule so: »Ageos Nicolaos« 1 Calamata z 220 t, »Timos« iz Carigrada s 1.160 t, »Mariela« iz Carigrada s 700 t blaga, »Ekaterini« iz Soluna s 300 t in »Ral-lis P.« iz Benetk prazna. PANAMSKE LADJE »Frixos« je priplula iz Norfolka z 9-469 t premoga in odplula v Bono prazna. »Geneve« je pripeljala iz Sidona 16.461 t mineralnega olja in se vrnila v Sidon prazna. »Angeliki« je priplula iz Tripolisa s 4.724 ton olja in se vrnila prazna. NORVEŠKA »Elin Horn« je priplula Charlestona s 4.420 t blaga. EGIPTOVSKA »Ismalia« je prispela iz Mar-seja prazna. ANGLEŠKA »British Rose« je priplula iz Benetk prazna in odplula na Malto. LIBERIJSKA »Cor-sair je odpeljala na Japonsko 8.600 t riža. SPANSKA »Castillo Belver« je pripeljala iz Melilla 6.090 t rud. FINSKA »Parma« je priplula iz Smirne s 2.800 t žita. SVEDSKA »Boreland« je pripeljala iz Buenos Airesa 800 t kave. IZRAELSKA »Comemiut« je priplula iz Hajfe s 600 t blaga. JUGOSLOVANSKE LADJE Med 29. II. in 12. III. se je promet jugoslovanskih ladij skozi tržaško pristanišče gibal tako-le; »Radnik« je odplula v Hajfo s 1.598 t nitrata, 1.160 kub. m lesa in 316 enot raz. blaga. »Užice« je pripeljala iz Hajfe 460 t pomaranč in odplula na Reko. »Solin« je priplula) z Reke s 194 t blaga in odplula v Carigrad z 822 m lesa In 85 enot raz. blaga. »Gorica« je prispela iz New Torka z 396 t blaga in odplula na Reko. »Titograd« je priplula iz Bejruta natovorjena in čez Reko odplula v Aleksandrijo z 210 kub. m lesa in 1.361 t drugega blaga. »Skopje« je pripeljala iz Bejruta 639 t pomaranč in 3 t raz. blaga. »Hercegovina« je priplula z Reke natovorjena. Napovedan je prihod naslednjih ladij: »Zagreb« 15.III. iz Egipta za Reko in »Slovenija« 20.III. iz ZDA za Reko. AVTORIZIRANI GRADBENIK IZVRŠUJE VSA GRADBENA IN OBNOVITVENA DELA, PRORAČUNE IN NAČRTE Informacije pri opravi ..GOSPODARSTVO" Trst - Ulica Geppa 9/II ■ Tel. 89-33 VSE 7A KMETOVALCE EDVARD FIIRI. /1 Ul I TRST, Ul. Milano št. IB = Telef.: 51-69 Krma za živino - Žita - Umetna gnojila Žveplo - Modra galica - Poljedelski stroji Orodje - Vsakovrstna semena - i. t. d. M {{Ncki kmet iz rjazanskega okrožja ^ piše Maksim Gorki — rni je neke-dne razlagal, svoj zelo čuden gospo-načrt. Prijatelj, mi je rekel. ^ ne potrebujemo velikih tovarn; sa-punti in vsakovrstna pretiravanja 'Shajajo iz njih. Poglej, no, kako se ,°7e)no mi organizirati: predilnica za 'Vkih 100 delavcev, potem strojarna ^ nič večja od predilnice — in tako ^Prej same majhne delavnice, ko.i-(,°r mogoče bolj narazen . druga cd 1'uge. To je potrebno za to, da se pre-delavcev ne nakopiči na enem In tako bomo potiho celo naše MTžje pc .ejali s tovarničkami; dru-okrožje bc napravilo kakor mi in povsod, tako. Na ta način bo vsak •‘[oskrbljen z vsem potrebnim, in ni-,Ce ne bo trpet pomanjkanja. Delavec ,k živel udobno in ves svet bo spoko-,,'n' Delavec je zahteven, moraš mu vse kar mu gre, kmet pa je skro-e,1> on je z malim zadcvcl.en«. to preprosto modrovanje ruske-a kmetiča sem se spomnil, ko sem o-. žcnai tužno družbeno razrvanost na-I, ljudi na Miljskem hribu. Ta krneč-'* gospodarska modrost mi kakor ko-,,cir gade okoli ušes, ko mislim na in-^rijsko cono v Zavljah ali ko gle-^ tam zidanje tistih velikih tovarn, Same v vzajemnosti je rešitev tako nevšečnih omenjenemu ruskemu kmetu, ali pa razmišljam o današnji splošni gospodarski zmedenosti po belem, ne po sivem svetu. Predaleč bi zašli, ako bi hoteli razglabljati kmetovo modrovanje, vsekakor pa si! morajo nekaj podobnega misliti tudi prebivalci naših’vasi na Tržaškemu ozemlju. Tudi naši kmetje in sploh vaščani, ki se niso še popolnoma odtrgali od zemlje, so skromni in bi bili zadovoljni, ako bi bili preskrbljeni vsaj s tem, kar jim je neobhodno potrebno Za življenje. Velika industrijska- podjetja jim ne prinašajo sreče in mirnega življenja, izkoriščajo njih delovno silo, spreminjajo jih v gole proletarce in jih potem brezposelne mečejo, na tržaške ulice. Res je, da pomeni mehanična industrija gospodarski napredek, ki bo prinesel novo bogatejše življenje v, bodočnost. Toda kdaj? Tega ne vemo, in na to boljšo bodočnost — za vse — bo treba na Tržaškem bržkone še precej dolgo čakati. Čakati na boljše ča- se, v. bedi in gospodarskem propadanju, pa ni preveč prijetno, medtem ko šviga po tržaških ulicah že vse polno razkošnih avtomobilov, ki so, že pridrveli v svoje — boljšei čaše. Vaščani so skromni in ne zahtevajo razkošnih avtomobilov, svilenih oblek in vsega, kar je s tem združeno, le siti bi radi bili in dostojno oblečeni in tako bi v svojih hišah, brez strahu, da, bodo vrženi na cesto, lahko še cela stoletja čakali na boljše čase. Tako si je gotovo mislil tisti muzik, ki je: slavnemu ruskemu pisatelju razlagal svoj gospodarski načrt. In tako misli bržkone tudi naše preprosto ljudstvo na Tržaškem. Čeprav so njegove zahteve zelo skromne, se moti, ako pričakuje, da jih bodo upoštevali tisti, ki imajo oblast v rokah in ki so danes skoraj vsemogočni. O ne, v njih glavah se vrtijo vse drugačne visokoleteče misli, oni plavajo visoko nad nami. Premajhni smo, da bi na« mogli videti iz take višine. Niti najvišjega zvonika ne morejo od tam zapaziti, kaj še naše skromne zahteve! Zahtevati svoje pravice od oblastev jel prav; praktično delo za. dosego svojih pramc pa je bolje. In tako praktično delo je pri nas zelo nujno potrebno, kakor je jasno razvidno iz vrste naših poročil o gospodarskem položaju] v naših vaseh in predmestjih. Potrebno je predvsem, da se rešijo in okrepijo še preostale kmetije,- in drugič da se primerno zaposlijo vse tiste delovne moči, ki so v poljedelstvu odveč. Računati moramo namreč tudi s tem, da se je prebivalstvo naših vasi preveč pomnožilo, da bi mogli vsi živeti samo od kmetskega dela kakor nekdaj. Sedaj je prepuščen vsak samemu sebi in si pomaga kakor ve in zna. Nekateri so dosegli dobre uspehe, večina pa ne. In borba za obstanek, te večine postaja vedno bolj težavna, skoraj obupna; medtem ko bi lahko vsi dobro živeli, ko bi se ta zadeva smotrno organizirala. Potrebno je torej organizirano delovanje; po starem, t.j. v smislu posameznega udejstvovanja, ne gre več. naprej, ampak, kakor nam dokazujejo žalostni dogodki,, le nazaj k polomu. Sicer pa je zadružna misel pri nas Že stara: v zadnjih desetletjih avstrijske dobe je bilo zadružno gibanje na Tržaškem že zelo živahno. Ne moremo pa. trditi, da je stalo v 'Središču zanimanja tržaških Slovencev, pač pa se je gibalo bolj ob robu. Bili so drugi časi in ne le' zadružništvo, ampak sploh gospodarsko udejstvovanje, se je razvijalo še v okviru zasebne pobude in je služilo zasebnim koristim. Takšen je bil položaj do začetka prve svetovne vojne. Po obeh svetovnih vojnah in socialnih revolucijah pa so nastale popolnoma nove razmere. Ne le pri nas, ampak po vsem svetu jo stopilo vprašanje gospodarske reorganizacije na prvo inesto. To vprašanje pa se ne [more ugodno rešiti, dokler se široke ljudske množice ne bodo začele resno zanimati za vzajemno-gospo-darska vprašanja, kamor sedi v l rvi ■ vrsti—zadružništvo. In sicer zadružništvo kot glavno; življenjsko vprašanje, ne pa kot nekdaj, ko so ga imeli le za Zanimivo novotarijo. Na kratko, ljudske množice se morajo za to idejo navdušiti in se bodo navdušile, kakor so se nekdaj navduševale, najpi-ej za verske in potem za narodne borbe. Cim prej do tega pride, tem bolje: tem brže se bomo otresli sedanje duševne omotice in prebudili k novemu življenju in samozavestnemu delovanju, ki_ pa bo uspešno le, ako bo izviralo iz splošne narodne volje. ; Se bolj kakor kjerkoli drugje je taka gospodarska borba potrebna prav tukaj pri nas na Tržaškem, ker je jasno, da nas hočejo gospodarsko uničiti in nas še bolj. zasužnjiti, in ker nimamo upanja, da bi se rešili, ako ne združimo vse naše delovne moči, umstvenih sposobnosti in materialnih sredstev. Toliko za danes na splošno, o podrobnostih pa bomo govorili drugič. Predvsem bo treba razmišljati o tem, kako naj se na zadružni podlagi ustanovijo obrtne in industrijske delavnice, k. er .st bodo naši ljudje sami u-stvarjali zaposlenost in zaslužek, nekateri popolno zaposlenost, kakor delavci, drugi, t.j. kmetje, pa 'dopOttiilnd' zaposlenost. -od- TRZNI PREGLED Poročila z italijanskih tržišč ugotavljajo, da vlada na teh splošno mrtvilo. Cene ne kažejo posebnih izprememb. Trgovcem se ne mudi z nakupom blaga, medtem ko se pri proizvajalcih kaže težnja, da bi se radi iznebili svojih pridelkov vsaj po zmernih cenah. Splošno pričakujejo nekega novega dogodka, ki bi potegnil trg iz sedanjega mrtvila. Toda za zdaj ni znakov, ki bi napovedovali zboljšanje za pridelovalce. Cene žita so splošno ostale precej čvrste. Zaloge so se zmanjšale. Povpraševa nje po koruzi je malenkostno; kljub temu se je cena v Lombardiji dvignila za malenkost. Riž ne kaže posebnih izprememb. S stročjem je bilo zaključenih malo kupčij; cena teži navzdol. Na trg je prišlo precej klavne živine, kar je povzročilo nazadovanje cen za vse govedo. Cene prašičev kažejo v Lombardiji težnjo za nazadovanjem, nekoliko čvrstejše so v Emiliji. Večje je povpraševanje po prašičkih za rejo. — Cene krme so v splošnem ostale neizpremenjene. Cene mlečnih izdelkov so splošno šibke. Cena maslu je nazadovala splošno 10—25 lir pri kg. Padla je tudi cena mehkega sira; po sirih švicarskega tipa ni posebnega povpraševanja. menjena. Kupci ne kažejo posebnega za- Cena olivnega olja je ostala neizpre-nimanja. V srednji Italiji je nastopilo malenkostno nazadovane cen. Z vinom je bilo zaključenih malo kupčij. Cena šibkejših vin nazaduje. V južnih krajih, zlasti na Si-iliji so vznemirjeni zaradi splošnega mrtvila na vinskem trgu. Zaradi trenutnega zmanjšanja izvoza je cena limon nekoliko nazadovala. Po suhem sadju ni posebnega povpraševanja pološčeni srednje vrste 38—40.000, lin, 48—50.000; pelure beli in barvani 38— 44.000; ovojni 10—11.000, srednji 19—21.000; beli kalandrirani za kavo 12—14.000, ovojni pergamin navaden 40, 60, 80 gr 29— 32.000, extra 30, 40, 60 gr 36—39.000; prosojni pergamin 30 gr 46—50.000; prosojni pergamin 40, 50, 60 gr 42—45.000; klobuč-ni navaden 31—34.000, srednji 34—37.000, beli fin 41—44.000; ovojni sivi 7500— 8500, slamnati za mesarje 7000—7500. Karton beli (na vagon) 12—13.000, siv nava den 8000—10.000, siv fin 11—12.000; du-plex ali triplex navaden in srednji fini 17—23.000, duplex ali triplex beli 34— 35.000. Karfončini beli in barvani navadni 28—32.000, fini 38—42.000, tipa Bristol 47—51.000; kartenčini pološčeni 51—55.000: pološčeni (lepenke) 45—50.000. ad TRZNI domači KOZE REGGIO EMILIA: za kg osoljenih kož z repom fco skladišče grosista: voli do 40 kg 290—300, nad 40 kg 285—295; biki do 40 kg 250—260, nad 40 kg 210—220; teleta 3—6 kg 700—720, 6—8 kg 620—640, 8-12 kg 530-550, 12—20 kg 470—490, 20—26 kg 390—400; teleta do 30 kg (z glavo in parklji) 330—340; konji 170—180; mezgi 130—140; osli 90—100; ovni surove kože 300—310, suhe 750—770; zajci suhe kože 210—220; jagnjeta 400 lir za kožo. DOBRO OHRANJENA VOZILA Lancia: Beta 4 cil. 1908 cc. 21 stotov 1.300.000 lir; Esatau 4 cil. 8245 cc. 85 sto- tov, 3,500.000 lir. — Fiat 626N 6 cil. 5750 cc, 30 stotov, 2,000.000 lir; 666N, 6 cil. 9365 cc. 60 stotov 2,200.000 lir; 640N, 6 cil. 6032 cc. 42 stotov, 2,500.000 lir; 670N 6 cil. 6032 cc. 70 Stotov, 3,000.000 lir; 680N 6 cil. 10170 cc. 77 stotov, 3,500.000 lir; — O.M.: Taurus 4 cil. 5320 cc. 36 stotov, 1.000. 000 lir; Orione 400, 8 cil. 10640 cc. 80 stotov, 2,700.000 lir. — Bianchi: Sfor-zesco, 4 cil. 1810 cc. 20 stotov, 2,200.000 lir; Civis 4 cil. 4849 cc., 41 stotov 2,200.000 lir. — Isotta F.: D80, 6 cil. 7300 cc. 2.200.000 lir; D65, 4 cil. 5800 cc. 1,500.000 lir. Alfa Romeo: 430, 4 cil. 5816 cc. 38 stotov, 1,500.000 lir; 504, 4 cil. 6330 cc, 2.800.000 lir; 500, 6 cil. 6125 cc., 42 stotov, 1.500.000 lir; 800, 6 cil. 8275 cc., 70 stotov, 2.000. 000 lir; 900, 6 cil. 9495 cc. 80 stotov, 4.000. 000 lir. MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO ŽITARICE LODI: pšenica fina 6800—7200, dobra 6500—6750; koruza fina 6000—6200, dobra 5650—5800, inozemska 5300—5500; riž: via-lone extra 13.900—14.400, arborio 14.400— 15.200, maratelli 12.600—13.100, navaden 9100—9600; ječmen 6700—7000; oves 6600— 7100; proso 7100—7200; rž 6500—6900: krušna moka tipa 0 8300—8500, tipa 1 8100— 8250, tipa 2 7500—7800; moka za testenine: tipa 0 10.700—10.900, tipa 1 10.100— 10.500; koruzna moka 7200—7400; otrobi 3950—4000; rižni otrobi 4500-4800 lir stot. ŽIVINA CREMONA: živina za zakol: voli I 300 —310, II 220—240; biki I 300—310, II 250— 260; krave I 240—250, II 200—220; junci 1 300—310, II 220-240; teleta 1 500—520, 11 390—400; prašiči 120—150 kg 360—370, 150 —180 kg 365—375, 180 kg 375—380; prašički za rejo 18—20 kg 600—630, 20—50 kg 430—480, 50—100 kg 380—430, 100—120 kg 365—380; piščanci I 840—860, II 690—710. MLEČNI IZDELKI CREMANA: maslo I 890—910, II 820-830, III 770—790, IV 700-720; sir krajevne proizvodnje svež 390—420, majski 1951 470—500, zimski 1950-51 510—570, majski 1950 570—610; emmenthal svež 520—530, star 3 mesece 560—570; italico svež 320— 330; taleggio svež 310—330; sbrinz svež 480—500, star 3 mesece 530—540; provo-lone svež 430—460, star 3 mesece 520— 540. OLJA FIRENZE: za kg fco proizvodnja: olivno olje extra do 1% kisi. 390—400, do 1,50% kisi. 380—390, do 2.50% kisi. 360-380, do 4% kisi. 350—360; dvakrat rafinirano A 385—395, B 360—365; olje iz zemeljskih lešnikov 375—385; semensko navadno 350—365 lir. VINA ROVIGO: črno vino krajevne proizvodnje 8 stop. Cabarne 4800—5100 lir hi; friulsko 4000—4200; Raboso 4100—4300; Merlot 4800—5000; Clinton I 3800—4100, II 3400—3600; belo s Colli Euganei 7500— 7600; moškat s Colli Euganei 9500—10.000; črno Verona 11—12 stop. 6800—7000; Val-policella in Bardolino 6800—7000; Soave 7100—7300; črno emilijsko 370—380 stop.; črno Romagna 370—380 stop. KAVA TRST: Brazilsko kavo ponujajo pri viru proizvodnje po: Rio V 53,50 dol. fob; Rio III 54,50—55 dol.; Uganda 395 šil. za cwt cif; Indonezia Bali 395 florintov za 100 kg cif proti izročitvi v maju ali avgustu; Ja-wa Wib 445 florintov; Kenya »A« 520— 525 šilingov za cwt cif. Kvotacije za ocarinjeno blago v prosti luki so ostale neizpremenjene. SLADKOR IN POPER TRST: Precejšnja ponudba sladkorja v tranzitu. Madžarski sladkor v kliringu kvotira 140—145 dolarjev ali 58 funtov šterlingov fco prevoz Trst, češkoslovaški pa 155 dolarjev. Zadnje ponudbe kubanskega sladkorja se sukajo okrog 138,50 dolarja cif italijanska pristanišča ali 137 dolarjev cf italijanska pristanišča. Jugoslovanski rafiniran sladkor kvotira 145 dolarjev cf jadranska pristanišča. Poper Malabar ponujajo po 1020 šilingov za cwt Trst. PAPIR MILAN: časopisni papir v valjih 16.000 lir, v polah 19—20.000; tiskovni satiniran neklejen 19—21.000, polklejen 25—27.000. pisarski navaden 20—21.000, srednji 27— 29.000, fin 36—40.000; trikrat klejen za obrazce 35—42.000; registrski navaden 26—28.000, srednji 31—33.000, fin 26— 41.000; pisemski srednji 38—42.000; extra 44—50.000; prepisni za kopije 52—57.000: Koruza „ „ „ „ NEW YORK Baker (stot. dol. za funt)............................ 27.62 Cin Svinec Cink Aluminij' Nikelj' Krom (dol. za tono) ........ Z. srebro dol. za steklenico LONDON Baker (f. šter. za d. tono] Cink „ „ Svinec ,, ,, ,, „ ALEKSANDRIJA ž „Karnak“ I. (v. talerj'ev „Ashmouni“ I. „ SANTOS 11/11 26/11 11/111 254 8A 252 8/» 254. % 182. Vb 177.% 182. % 27.62 27.62 27 62 121,— 121,— 121— 19.— 19 — 19— 19.50 19.50 19.50 19- 19.- 19— 56.50 56.50 56.50 55,- 55— 55— 205,— 205,- 210,— 211.— 227.- 227— 196,— 196.— 196— 171.‘A 171 % 171 'A 167.55 153.25 151.70 95.10 88.60 87.70 205.50 204.20 Na mednarodnih trgih za surovine ni bilo opaziti v teinu do 7. marca posebnih sprememb. Poslanica predsednika Truma na Kongresu glede izvedbe oborožitvenega programa, oziroma glede ameriške pomoči inozemstvu ni izzvala posebnega od-mevA na svetovnih borzahl Isto lafiko rečemo o poročilih glede razgovorov za sklenitev premirja na Koreji, ki ne napo-vccujejo nikakjinega uspeha. Vse kaže, da je ameriški trg ostal pod vplivom vesti, da nameravajo ZDA podaljšati nadzorstvo nad cenami za nadaljnji dve leti. Nikakšne vzpodbude torej ni, ki bi razgibala tržišče. Omembe važna sta samo dva dogo ka v ZDA, t. j. ponovna uvedba terminskih kupčij s kavčukom na new-yorški borzi in ponovna uvedba terminskih kupčij s kožami, ki so bile odpravljene nekako pred letom dni. ŽITARICE Cena pšenici je v bistvu ostala neiz-premenjena — 7. marca na borzi v Chicagu 253 1/4 (teden poprej 253 3/8) proti izročitvi v marcu, medtem ko je koruza nekoliko napredovala in dosegla 180 (170) stotink dolarja za bušel; koruza je napredovala pod vplivom vesti o slabih vremenskih razmerah. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorju je v tednu do 7. marca napredovala od 4,25 na 4,35 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Cena se je dvignila pod vplivom vesti, da je Kuba izvozila že nad 1 milijon ton sladkorja na svetovni trg. Zaloge pri potrošnikih so nazadovale. Kljub temu ni pričakovati posebnih potresov na trgu s sladkorjem, ker je splošno sladkorja do-volj. Mednarodni svet za sladkor ceni, da je bil zadnji pridelek za 1,257.000 ton večji kakor potrošnja in da se je ta količina pridružila dosedanjim sladkornim zalogam. — Cena kave je napredovala od 54,02 na 54,55 stotinke dolarja za funt: medtem ko je kakao dosegel najvišjo ceno v sezoni, t. j. 36,70 (teden poprej 36,15) stotinke dolarja za funt. KAVČUK Terminsko tržišče s kavčukom v New Vorku, ki je bilo zopet uvedeno po enem letu, ne kaže posebnih sunkov. Recon-struction Finance Corporation je 8. marca znižala ceno sintetičnega kavčuka od 26 na 23 stotinke dolarja za funt. — Cena naravnega kavčuka v New Vorku 7. marca: 35,14 proti izročitvi v septembru. — Cena v Londonu se je učvrstila pod vplivom izjave ameriške vlade, da bo dopolnjevala svoje strateške zaloge naravnega kavčuka. Cena v Londonu 33 1/2 (32 pred tednom) penijev za funt, v Singapuru 32 13/16 (teden poprej 30 9/16) proti izročitvi v marcu. VLAKNA Na newyorški borzi ni bilo opaziti posebne spremembe glede cene volne. Nedavne družbe v Sidneyu in Melbournu v Avstraliji so pokazale težnjo navzdol. V CENE V JUGOSLAVIJI Govedo III. razr.: Novi Sad 65, Sabac 70, Zagreb 65—70. Goveje meso na drobno: Novi Sad 140, Zagreb 150, Reka 150, Maribor 160. Telečje meso na drobno: Sabac 160, Osijek 140 (150 din na privatnem sektorju), Sarajevo 170. Kislo zelje na drobno: Beograd 20, Zagreb 18, Osijek 14. Krompir na drobno: (25 na privatnem), Zagreb 16 (20—25), Reka 20 (27), Ljubljana (17—20). VALUTE V MILANU Funt šterling Napoleon Dolar Francoski frank švicarski frank Funt št. papir Avstrijski šiling Zlato II. 1952 10. 111. Min. Maks 8.200 8.200 8.200 8275 6.475 6.500 6475 6500 683 682 — 682 686 142,50 144,50 139— 145- 156,75 156,50 156,25 157,50 1.565 1.575 1.565 1585 21— 21,— 21,- 21,25 869 861 861 874 VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU BANKOVCI V CURIHU dne 10. III. 1952 ZDA (1 dol.) 4,36i/s Anglija (1. f: št.) 10,20 Francija (100 fr.) 0,93 Italija (100 lir) 0,65 Avstrija (100 šil.) 13,£0 Čehoslov. (100 kr.) 1,10 Nemč. (100 mark) 89.50 Belgija (100 fr.) 7,95 Holand. (100 fi., 104,50 Švedska (100 kr,) 72,50 Izrael (1 f, št.) 2,20 Španija (100 pez.j 8,56 Argent. (100 pez.) 16— Egipt (1 f. št.) 9,60 Južna železnica Splošne zavarov. Assicuratrice Riun. Adr. Sic. Jerolimič >Istra-Trst« »Lošinj« Martinolie Premuda Tripkovič Tržaški tramvaj Openski tramvaj Terni 1LVA Zdr. jadr, ladjedel. Ampelea Arrigoni &rm KMEČKE ZVEZE SEDEŽ: TRST - ULICA E A B t O FI L Z I ŠT. 1 O I. TE L E F O N Siljenje semenskega krompirja Sidneyu je volna »merino« boljše vrste nazadovala za 3%, srednje vrste so nekoliko napredovale; slabše so zgubile 5 penijev pri funtu. Podoben razvoj je bil v Melbournu. V Franciji (Roubaix) so cene ostale v bistvu neizpremenjene: 1170 (1155—1175 teden poprej) frankov za kg. — Na newyorški borzi je bombaž nazadoval od 40,73 na 40,32 stotinke dolarja za funt. Blaga je dovolj na razpolago. Vlada je odbila predlog, da bi povišala podporo proizvajalcem bombaža. V vladnih krogih se bojijo, da bo proizvodnja bombaža v ZDA popustila pod vplivom vesti o nazadovanju cen. V ZDA vzbuja pozornost kriza inozemske tekstilne industrije. Po načrtih ameriške vlade bi morala ameriška proizvodnja v sezoni 1952-53 doseči 16 milijonov bal. KOVINE Cene pisanih kovin so v bistvu ostale neizpremenjene. Ameriška vlada je odpravila nadzorstvo nad potrošnjo svinca; to pomeni, da je te kovine dovolj na razpolago. Ponudba bakra v ZDA narašča in povpraševanje ni več tako živo. Pod vplivom francoske finančne in gospodarske krize so Američani lahko kupili baker na evropskih trgih po 44—45 stotinke dolarja za funt »fas«. Cena činu se je v Lon donu sukala okoli 979 1/2 (teden poprej 977) funta šterlinga za tono, cinka 194 in svinca 214; volfram je v Lcndcnu stal 485—535. — V Zah. Nemčiji so bile cene 7. marca naslednje: svinec 190,50 DM za 100 kg, cink 195,00, baker 272,50 in cin 1194,00 DM za 100 kg. HMELJ Po poročilih iz! Nuernberga se tržni položaj: za sezono 1951 ni izpremenil. Stalno prihajajo naročila hmelja. Domači kupci so pokupili mnogo blaga. Precej hmelja je odšlo v zadnjem tednu tudi v tujino. Cene so mirne. V Nuernbergu so plačevali za Hallentauer 520—535 DMi za 50 kg, medtem ko je Spalter stal 570—575, Hers-brucker 470—475 in Wuerttemberger 480 DM. KOZE Po poročilu nemških listov bo ponudba na dražbi v Stuttgartu (12. in 13. marca) govejih in telečjih kož manjša kakor na zadnji dražbi. Iz Bavarske in Wuerttem-berškega prispe okoli 40.000 govejih in c-koli 45.000 telečjih kož. Računajo, da so cene v Nemčiji doslej dosegle najnižjo raven, izpod katere ne pojdejo, ker je ta nižja kakor raven svetovnih cen. Pri nas je siljenje semenskega krompirja zelo važno, ker le s tem opravilom dosežemo, da nam krompir boljše in v krajšem času obrodi. Zlasti je siljenje potrebno pri pridelovanju ranih sort gomuljnice in ob prilikah, ko dobimo semenski krompir na razpolago šele pozno, kakor je to pri nas letos slučaj, po pravilih umne gojitve ranega krompirja bi morali pričeti s siljenjem gomoljev namenjenih za seme že decemora ah pa vsaj januarja meseca. Letos pa moramo žal s tem opravilom marsikje začeti šele sedaj, ko ko je tu že čas saditve; kaže namreč, da se odgovorni činitelji premalo pobrigajo, da bi naši kmetovalci dobili semenski krompir že pred zimo. S pravilno, na srednje močni svetlobi siljenim semenskim krompirjem dosežemo v glavnem sledeče prednosti: 1) siljeni gomolji podzemnice, katere sadimo v zemljo z že močno razvitimi kalmi ali očesi, poženejo iz zemlje. mnogo prej (tudi dva tedna in še več) kot pa navadni gomolji, ki jih sadimo s še spečimi očesi. 2) Pri siljenih gomoljih lahko ločimo zdrave gomolje z močnimi kalmi, od nezdravih s tankimi in šibkimi poganjki. Take, nezdrave gomolje sploh ne sadimo in jih raje uporabimo v druge namene. Po barvi in obliki kali poznamo in tudi najlaže ločimo posamezne sorte krompirja. 3) S sajenjem le siljenih in zdravili gomoljev dobimo' na njivi močne in enakomerno razvite rastline, brez praznih mest, kar nam jamči večjo rodovitnost in zdrav pridelek. 4) Ker siljeni in zdravi gomolji mnogo prej poženejo iz zemlje kot ne-siljeni, imamo torej tudi mnogo prej razpoložljiv pridelek in je zaradi tega krompir tudi manj časa izpostavljen suši ter drugim škodljivcem. 5) Njivo, zasajeno s siljenim krompirjem, in zlasti še če je ta rane sorte, lahko skopljemo toliko časa prej in zemlja na njej je prosta navadno že julija meseca za setev ali saditev še druge kulture v istem letu. Najboljši in praktični dokaz, kakšne koristi donaša siljenje semenskega krompirja na splošno in zlasti pa še onega ranih sort, nam nudijo n. pr. Holandci, ki posvečajo siljenju semenskega krompirja posebno pozornost že od nekdaj in sii predvsem v ta namen gradijo prav velike in prostorne steklene shrambe. Te so primerno urejene za uravnavanje toplote in svetlobe, tako da daje podzemnica res v teh najboljše semensko blago, Semenskega krompirja ne smemo siliti v temi in tudi ne na preveč močni svetlobi; sončni žarki pa sploh ne smejo sijati naravnost na gomolje. A-ko imajo gomolji dolge, bele in krhke kali je najbolje, da iste najprej odstranimo in gomolje pravilno silimo nekaj tednov, dokler ne poženejo spet kratkih in močnih kali, preden jih sadimo. Siljenje podzemnice opravi-moj v nalašč za toi pripravljenih in nizkih lesenih zabojih, ki jih lahko postavimo drugega vrhu drugega, da prihranimo tudi na prostoru. V i'e zaboje postavimo le po eno plast gomoljev in pazimo, da pride do teh v vsakem zaboju dovolj svetlobe in zraku. Ako nimamo na razpolago ustreznih zabojev, tedaj razložimo gomolje tudi lahko po navadnih lesah, oziroma deskah, in le v eni plasti, da dobijo vsi gomolji dovolj svetlobe in zraka. Prostor mora biti seveda primerno topel in vlažen. Siljen semenski krompir moramo saditi s precejšnjo pazljivostjo, ker se MIZARJIH Peske smre- n Aoi/e, mace-KMETOVALCI ■ snove in trdih PODJETNIKI e lesov, trame in p ar k e te n udi najugodneje CALEA Tel. 90441 TRST Viale Sonnino, 24 Mo gradbeno podietje I. C. E.T. Trst, Ul. XXX. Ottobre 6 II. Telefon 79-74 izvršuje vsakovrstna gradbena dela — strokovno dovršena po zmernih cenah »GOSPODARSTVO" izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, 8. 111. 12. 111. Min. Maks. tel. 89-33. — CENA: posamezna številka lir 20; za Jugoslavijo din 15; za cono B 1580 1.590 1.568 1.615 din 10. — NAROČNINA; za STO in Ita- 7620 8.330 7.620 8450 lijo letna 400 lir, polletna 220 lir. Fošt. 1.145 2.210 1,145 2.270 ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-7084: za 2970 3.250 2.970 3420 Jugoslavijo letna 360 din, polletna 180 5.300 5.500 5.300 5550 din, čekovni račun pri Komunalni banki: 820 820 — - ADIT 6-90603-7 Ljubljana; za Cono B let- 7.500 8500 7.500 8500 na 260 din, polletna 140 din, naročnine 2.500 2.500 — — se polagajo pri Centru tiska — Koper; 9500 10.500 9.500 10.500 ostalo inozemstvo 1 dolar. — OGLASI se 9.700 9 800 9700 9800 naročajo pri PUBBLIPRESS, Trg C. Gol- — — — — doni 4, Trst, tel. 93-589, ali neposredno 1.050 1.050 — — pri upravi »Gospodarstva«. — CPNS 304 329 304 334 OGLASOV: za vsak m/m višine v širini 335 369 335 376 enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir. 313 82 80,50 320 Glavni urednik dr. Lojze Berce 800 800 — — Odgov. urednik dr. Stanislav Oblak; 1.000 1000 — — Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna Založništva tržaškega tiska. sicer premnoge kali ah poganjki lahko odlomijo. Ti so zelo krhki, zlasti še, kadar so preveč dolgi in niso dobili dovolj svetlobe. Gomolje sadimo raje bolj plitvo, in sicer zadostuje globina približno 5 cm. Kakor hitro se poganjki krompirja pokažejo iz zemlje, jih čisto mlade vsaj enkrat zasipi jemo z rahlo zemljo, da bodo rastline imele dovolj zemlje in prišle tako v večjo globino, pot smo jih sadili. S plitvin’ sajenjem pa dosežemo, da gomoljnica hitreje in močneje raste, kot če bi j° sadili bolj globoko. Zemlja je pač v tej dobi pri vrhu bolj topla kot v globinii zlasti še kadar ie mnogo mokrote v njej. Izkazalo se je tudi, da na ta n£i' čin pridobimo najlaže na času, ki Sa morebiti zamudimo s pozno saditvi]0 krompirja, kar se dogaja prav letos pri premnogih naših kmetovalcih. KMEČKI KOLEDAR VAZNA KMEČKA DELA KONEC MARCA Na polju in njivi. Potrosi ozimnemu žitu čilskega apnenega solitra (približno pol kg na ar = 100 kv. metrov), da si žito opomore od zimske vlage in mraza. Soliter moraš trositi ob suhem vremenu in kadar: ni več rose na listju, sicer ti lahko gnojilo ožge rastline. Najprimernejši je čas za setev krmnih rastlin in zlasti pa za setev lucerne ali večne detelje. Triletno, štajersko deteljo sejemo bolj v mokrotno zemljo v nižinah, kjer di lucerna ne uspevala tako dobro. Zemljo za deteljo moraš dobro pripraviti z globokim oranjem in s temeljitim gnojenjem, da bo več let dajala bogato košnjo-Hlevski gnoj je treba dopolniti z ustrezno količino superfosfata in tudi kalijeve soh. Dušičnega gnojila detelji, ki smo ji gnojili z hlevskim gnojem, ni potrebno dodajati, ker metulj-nice osvajajo dušik tudi same iz zraka. Sej le odbrano in zajamčeno pre-denice prosto seme. Tudi s saditvijo krompirja ni več kaj odlašati. Paspešiti je treba saditev, posebno ranih sort in na sušnih tleh, da bo krompir goden že v začetku julija, ko pri nas navadno pritisne poletna suša. Sadi le poznane in preizkušene sorte. Ce gomolji niso še pognali iz očes je najbolje, da jih siliš vsaj dva tedna preden jih sadiš v zemljo. Za seme odberi po možnosti le srednje debele in popolnoma zdrave gomolje. Ce so debeli kot kurje jajce, sadimo kar cele gomolje. Bolj debele režemo podolgem na dva ah več kosov tako, da ima vsak kos po dva do tri očesi. Veliko očes na gomolju daje navadno več pridelka, ki je pa le bolj droben. Pomni, da uspeva krompir najbolje na rahli, peščeni in dovolj rodovitni zemlji, ki ne vsebuje preveč apna. Zaradi tega gnojimo gomoljnici z dobro izdelanim hlevskim1 gnojem, ki ga dopolnimo še z umetnimi gnojili. Med temi daje v naših, lapornatih in apnenih zemljah najboljše uspehe; žve-pleno-kish amoniak. Ako nimaš za krompir hlevskega gnoja, tedaj uporabljaj ustrezno mešanico umetnega gnojila za to rastlino. Na vrtu. Sej raznovrstno vrtnino, razen bučnic in fižola, ker tem mraz lahko še škoduje. Iz tople grede lahko presajaš na prosto: rano zelje in kole-rabico ter rano glavnato solato. .Na njihovo mesto pa sej v toplo: gredo še paradižnike, jajčevce ah melancane in papriko. Primeren je čas za odbiranje in presajanje semenskega radiča. Razne Semeniče preglej od časa do časa in odstrani one rastline, ki ne ustrezajo zahtevam po svojem razvoju ter zatiraj morebitne škodljivce, ki se na njih pojavijo. Preden poženejo Semeniče v cvet, je zelo koristno, če jih nekoliko ojačiš s čilskim ali pa apnenim solitrom. V vinogradu. Nadaljujemo in končujemo z vežnjo trt. Požuriti se moramo tudi s saditvijo mladih trt in s cepljenjem ali požlahtnjenjem ameriških trt. ki slabo rodijo. Cepiče za po-žlahtnjevanje odberi le od najboljših in rodovitnih domačih trt. Kopanje v vinogradu moramo opraviti čim prej mogoče, da ostane v zemlji čim več vlage. Pozneje napraviš s tem delom v vinogradu tudi mnogo škode, ker se mladi poganjki trt pri tem prav radi odrgnejo. Za hitro obdelavo zemlje u- porabljaj po možnosti tudi živinsko vprego ali pa še bolje sodobne motorne pluge in freze.. Ti stroji prihranijo umnemu kmetovalcu mnogo časa ib truda. V sadovnjaku. Ta čas je najprimernejši za požlahtnjevanje divjih in slabo rodečih sadnih dreves z dobrimi 'n donosnimi sortami. 'Skrajni čas je, da poškropiš sadno drevje na splošno, a-ko še ni začelo poganjati, s 3-4% bor-doško brozgo, kateri primešaš na vsakih 100 litrov 1 1/2 kg škropilnega žvepla (Mormino). S temi dvemi sredstvi preprečuješ z enim samim škroplje-njem skoraj vse glivične bolezni na sadnem drevju. Ako ti je cvetožer prejšnja leta delal več škode na cvetju, moraš drevje tik pred cvetjem poškropiti tudi z ustrezajočo raztopino arzenala; ah pa DDT pripravkom. (Ge-sarol). Na travniku. Zadnji čas je, da travnike očistimo kamenja in nepotrebnega grmičevja. Poleg tega moramo travnike prevleči s travniško brano ah z železnimi grabljami, da odstranimo z njih mahovje in izravnamo krtine ter glistovnike. Da nam bodo travniki dajali več in bolj tečno krmo. raztrosimo nanje dober mešanec — kompost ah ustrezajočo mešanico u-melnih gnojil. OBVESTILO KMETOVALCEM! Kmetovalci, ki so naročili seme lucerne (večne detelje) in triletne detelje obveščamo, da se bodo zadevna nakazila razdeljevala od ponedeljka, 3. marca, dalje pri Področnem kmetijskem nadzorništvu v Trstu Ulica Ghega štev. 6. Istočasno morajo zainteresirane! plačati lir 170 za kg semena. SILVIO SERIN Import / Export T R I E S T E VIA MADONNA DEL MARE 4 - TEL. 80-80 CUSCINETTI A SFERE ED A R U L L I Utensileria - Strimienti di niisura Kroglični in valjčni ležaji Orodje - Aparati za merjenje El Tovorni prevozi AVTOPODJETJE STAR Tel. št. 5608 Osebni avtobusni prevozi AVTOCiARAZA - TRST ULICA MO KEKI 7 — ROJAN MEHANIČNA DELAVNICA ALBINO GOMBAČ TRST, Ul. delTAgro 10 = Tel. 96=130 (Vhod iz Ulice della Tesa) Najmodernejši tržaški obrat za retifikacijo na strojih «BERC0» — Retifikacija in zrcalno glajenje cilindrov od mikro-motorja do ladijskih motorjev Retifikacija vsakovrstnih kolenastih gredi, vključno 0M 100 RS, Titanus i. t. d. Priprava za retifikacijo poedinih cilindrskih puš. Vlaganje cilindr-skih puč — Aparat za kontrolo trdote BRINELL — Priprava za vravnoteženje kolenastih gredi in transmisij Retifikacija ventilov — Priprava za struženje glavnili in ojničnih ležajev — Posebna naprava za mehanično struženje ojnic — Hidravlična stiskalnica ZASTOPSTVO ZA TRST IN GORICO NEPREROSLJIVIH BATOV FRIGOBOR in SUPERFRIGOBOR Bat; ki povečajo tehnični učinek in imajo trojno trajnost Zastopstvo tovarne «TI(VIEIiLI» — Predelava «Diesel motorjev nredmešanjem» na «sistem direktnega vbrizganja* Zastopstvo tovarne «/\IYI(iIiI.r,ll\ll» — Rromiranje kolenastih gredi na elektro-galvanski podlagi — Trdota od 630 do 900 Brinell -— Srednja vzdržljivost 250.000 km — Možnost naknadnega razkro-miranja in ponovnega kromiranja brez rabe'ponovne retifikacije