OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE WMi TRGOVINA CIZEJ GOSTILNA CIZEJ PARIŽLJE 1 3314 BRASLOVČE TEL: 063/ 70-33-130 STUDENCE 46 3310 ŽALEC TEL: 063/ 728-340 ZASTOPSTVO IN VGRADNJA MONTAŽA KOSIR KOSIR LADISLAV s.p. Levec 9, 3301 Petrovče tel. & fox: 063/472-596 GSM: 041 666-468 Savinjske doline j Leto // • številka 7/8 • cena 200 S/T • 30. avgust 2000 Občlna Žalec Po DOLINI Za občino je bilo minulo leto uspešno 38. praznovanje hmeljarjev str. 2 str. 7' TEHNIČNA TRGOVINA -SERVIS, d.o.o. Šempeter 13a tel.: 701-888, faks: 702-088 KliffllRA Dvorec Novo Celje gosti likovnike str. 19 Savintske zgodbe Ivan Mikek in njegove obiralke hmelja str. 24 Vsega lepega je enkrat konec. Čeprav so bile počitnice dolge debela dva meseca, bi jih veliko otrok z veseljem še podaljšalo. Najbrž enako velja tudi za večino odraslih, katerim je bil dopust prav tako prekratek. A september je tu in z njim nov krog obveznosti za mlajše in starejše. Ostali bodo lepi spomini, na primer na vroče poletne dni in prijetno ohladitev v Savinji (na sliki). Bo pa poletje 2000 v naših kronikah zapisano tudi kot eno najbolj sušnih in vročih doslej, najmanj prijazno naravi, kmetom in njihovim pridelkom. A takšno je življenje. Človek nikoli ne ve, kaj dobrega in kaj slabega bo prineslo. K sreči. V uredništvu Utripa je te dni kljub delu praznično vzdušje. Leto dni že naš mesečnik prihaja med vas. Malo za časopis, a kljub temu obletnica, nad katero se velja zamisliti in oceniti dosedanje delo. V njeno počastitev bomo gotovo popili tudi kakšen kozarček. V upanju, da ste zadovoljni z Utripom, se bomo trudili še naprej in lovili utrip naše zelene doline, ki se počasi že ovija v ACMAN Prehod do začetka šole? Dela pri rekonstrukciji železniškega prehoda in izgradnja nove ceste proti Podlogu v Šempetru v teh dneh potekajo pospešeno (na sliki). Pogodbeni rok za izvedbo del je 70 dni, želja krajanov Sp. in Zg. Grušovelj pa je, da bi dela končali do začetka šolskega leta, saj ta železniški prehod prečka veliko šolarjev. V Šempetru pa tudi nestrpno čakajo, da se bo pričela rekonstrukcija državne ceste na začetku kraja. Dela naj bi se pričela še letos. T. Tavčar Brez pitne vode Javno komunalno podjetje Žalec je v drugi polovici avgusta ponovno omejilo porabo pitne vode. Zaradi suše in povečane porabe vode so imela nekatera višje ležeča območja občine in celo stanovanja v višjih nadstropjih blokov v Žalcu moteno oskrbo z vodo, nekaj dni pa so bili stanovalci celo brez vode. Javno komunalno podjetje je zato na območju vseh občin v Spodnji Savinjski dolini prepovedalo vsakršno zalivanje, pranje avtomobilov in polnjenje bazenov ter v primeru kršenja te prepovedi zagrozilo s predpisanimi kaznimi. Oskrba s pitno vodo bo gotovo boljša z izgradnjo nove vrtine, ta čas pa bo stanje izboljšalo samo zares obilno deževje, ki pa ga zaenkrat vremenoslovci še ne napovedujejo. Zato velja zares skrbno ravnati s pitno vodo, saj tudi prevoz vode z gasilskimi cisternami ni ustrezna rešitev. Gasilci namreč pitno vodo prav tako črpajo iz ta čas zelo osiromašenih vodnih virov oziroma javnega vodovodnega omrežja. K. R. Novo šolsko leto je tu - spet več otrok na cesti! Le še nekaj dni nas loči do novega šolskega leta. Med skrbi, ki jih prinašajo šolske obveznosti, spada tudi varna pot v šolo in iz nje. Prav ta skrb je za mnoge starše, predvsem starše mlajših otrok, zelo velika. Ker starši ne morejo biti vedno s svojimi otroki, je zagotavljanje varnosti otrok na cestah naša skupna dolžnost. Ob začetku šolskega leta svetujemo vsem staršem, ne samo staršem prvošolcev, da se z otroki pogovorijo o varnosti v cestnem prometu in jih seznanijo z vsakodnevnimi nevarnostmi na cestah. Stami naj se na pot v šolo in iz nje odpravijo peš in otrokom povedo, kje in kako naj hodijo ter kje in na kakšen način najbolj varno prečkati cesto. Prav tako svetujemo, da otroke oblečejo v svetlejša oblačila in opremijo z odsevnimi telesi (kresničkami), s čemer bodo zagotovili njihovo večjo vidnost in s tem Uidi večjo varnost na cesti. V kolikor se otrok v šolo vozi s kolesom, mora biti le-to tehnično brezhibno in opremljeno z vsemi napravami, ki zagotavljajo varno vožnjo. Za varnost otrok na cestah smo zadolženi odrasli, najbolj pa vsi vozniki. Otroci posnemajo starejše, zato smo jim z lastnim obnašanjem v cestnem prometu lahko največji vzor. Z lastno nedisciplino in kršitvami prometnih predpisov, takšnega obnašanja ponavadi naučimo Uidi naj mlaj še. Ker se bo ob začetku šolskega leta povečalo število otrok na cestah, ki vodijo proti šolam in Uidi drugje, svetujemo vsem voznikom, da so še posebej pozorni prav na šolarje. Otroci so pogosto nepremišljeni in nepredvidljivi, zaradi česar so še bolj izpostavljeni nevarnostim. Na cestah in v bližini šol in vrtcev, kjer je največ otrok, zmanjšajte hitrost vožnje in spoštujte njihove pravice. S tem boste naredili največ za njihovo varnost. Policisti naše policijske postaje bomo tudi v letošnjem letu v prvih dneh šole izvajali preventivno akcijo “Varno na poti v in iz šole”. Največ nadzora bomo izvajali prav v okolici šol in vrtcev ter na cestah in križiščih, kjer je največ otrok. Prve dni pouka bomo izvajali meritve hitrosti z laserskim merilnikom hitrosti in Uidi represivno ukrepali zoper tiste voznike, ki ne bodo spoštovali predpisanih omejitev. Ker je skrb za varnost v cestnem prometu naša skupna skrb, se moramo tega zavedati in se v cestnem prometu tako odgovorno Uidi obnašati. Pri tem ne smemo biti sebični in gledati le nase, temveč moramo spoštovati vse udeležence v prometu in prometne predpise. Le z odgovornim odnosom do prometa in udeležencev v njem lahko storimo največ za varnost v cestnem prometu. Na ta način bomo vami mi in tudi vsi drugi. Policijska postaja Žalec Oblačila za urejene ženske edite za močnejše GRIŽE, (03) 71 00 420, Boutique ACMAN št. 1, Velenje (03) 586 29 25, ACMAN, d.o.o., Partizanska 5, Šoštanj Žalec, Savinjska cesta 87, tel.: 718-285,710-12-10 Nagradna igra za nakup nad 2000 SIT! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic Nagrajenci žrebanja: 1. Drago Farčnik, Prekopa 14, Vransko 2. Sretan Paševič, Škapinova 1, Celje 3. Arzija Burzič, Ul.Podjavorškova 9, Celje Obiščite nas na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, od 8. do 17. septembra, v hali F. : . JŽi- Branko ZOTTEL, s.p. Ulica žalskega tabora, 3310 ŽALEC tel.: 710-13-70, faks: 710-13-71 mobitel.: 0609/635-868 PROIZVODNI PROGRAM: * ■ INOX •etSza vine • INOX milni za grozdi« • inox mlin! za jabolka Za občino je bilo minulo leto uspešno Občina Žalec praznuje občinski praznik 6. septembra, v spomin na drugi slovenski tabor, ki je bil v Žalcu leta 1868. Letošnje praznovanje bodo ponovno zaznamovale številne kulturne, športne in zabavne prireditve, ki so se prejšnjo sredo pričele s položitvijo temeljnega kamna za novo telovadnico osnovne šole Petrovče, končale pa se bodo sredi septembra (objavljamo jih v napovedniku na str. 17). Ob prazniku je župan Lojze Posedel povedal: “Mislim, da lahko letos praznujemo v optimističnem razpoloženju, saj je bilo od lanskega občinskega praznika opravljenih veliko zadev; z nekaterimi projekti pa smo pričeli prav v tem obdobju. Na področju šolstva smo uskladili program investicij, ki smo ga pričeli uresničevati z gradnjo telovadnice v Petrovčah, nadaljujemo s projekti za glasbeno šolo v Žalcu in podružnično šolo Trje ter z invsticijo v OŠ Griže, investicije v OŠ Šempeter pa zaključujemo s knjižnico. Narejen je program investicij do leta 2003, s katerimi bomo poleg rednega investicijskega vzdrže- vanja na vseh šolah zagotovili primerne pogoje za izobraževanje in predšolsko varstvo, ki je povezano s šolami. Vrednost vseh investicij je prek 700 milijonov tolarjev. Nov varstveno-delovni center v Žalcu je trenutno v fazi izdelave glavnega projekta, pridobljena pa so vsa dovoljenja in soglasja ter zagotovljeno sofinanciranje s strani države. Uidi na področju dela z mladimi je opazen velik napredek glede na zelo aktivno delovanje študentskega kluba. Na področju kulture smo v minulem letu zelo ponosni na odprtje galerije savinjskih likovnih umetnikov vSavmovi hiši, v okviru občinskega praznika pa z zadovoljstvom v Novem Celju gosti- mo mednarodni likovni simpozij IMBS 2000. Podarjena dela bodo dodaten prispevek k obnovi dvorca. Prav odnos do dvorca Novo Celje se je v zadnjem času občutno spremenil. Občina Žalec je v sanacijo parka in začetek obnove letos vložila 20 milijonov tolarjev. Na komunalnem področju je poleg večjih rednih vzdrževalnih del pomemben začetek rekonstrukcije železniškega prehoda v Podlogu, kjer je bilo veliko problemov in nepotrebnih zapletov. Končana je bila sanacija plazu Jeden, pri kateri je v znatnem deležu sodelovala država s sredstvi za Sanacije plazov. V izgradnji je kanalizacijsko omrežje v Petrovčah, pripravlja pa se dokumentacija za gradnjo kanalizacije v Gotovljah. Pohvaliti moram tamkajšnje krajane za pripravljenost na sodelovanje pri tem projektu in za sofinanciranje v višini 240.000 tolarjev na gospodinjstvo. V zvezi z rekonstrukcijo državne ceste skozi Šempeter je občina Žalec z državo uskladila sporazum o sofinanciranju, ki je za občino ugodnejši od prejšnjega dogovora. Tako bo država prispevala 170, občina pa 70 milijonov tolarjev. Ministrstvo za promet in zveze je sprejelo tudi vse zahteve krajanov Levca za ureditev prometa skozi ta kraj, s čimer smo pogojevali sprejetje sprememb prostorskega plana, ki so se nanašale na lokacijski načrt za avtocestni priključek Celje - Zahod in povezovalno cesto. Ne le zaradi trenutnih problemov z vodo, Javno komunalno podjetje Žalec pričenja z gradnjo nove vrtine in zagotavljanjem določenih tehničnih izboljšav, ki bodo pomenile boljšo oskrbo s pitno vodo za gospodinjstva in gospodarstvo. Za občino je zelo pomemben tudi začetek gradnje obrtne cone-Amovski gozd. Sodelovanje z ostalimi občinami v Savinjski dolini je dobro, kar se kaže tudi v kmalu podpisani delitveni bilanci. Ocenjujem pa, da sodelovanje med občino Žalec in upravno enoto Žalec ni takšno, kot bi si želeli, zato bo potrebno izboljšati te odnose. Seveda ostajajo še mnogi drugi problemi, ki so povezani predsvem s trenutnim stanjem v državi in družbi nasploh, na primer problem narkomanije, problemi gospodarstva, posebno hmeljarstva. Se pa občina po svojih najboljših močeh vključuje v reševanje teh problemov.” K.R. Letos dva častna občana Na zadnji seji pred počitni- letošnjih priznanj občine canti so svetniki občine Žalec Žalec. Kot je povedal župan sprejeli tudi sklep o podelitvi Lojze Posedel, je na razpis Rudi Španzel in Jelica luža na enem od svojih obiskov v Žalcu. Nadomestne volitve Zaradi nedavnega odstopa Erana, Sadnika z mesta predsednika in člana sveta Mestne skupnosti Žalec, so bile 23- julija v isti volilni enoti Praznik Občine Žalec bodo zaključili z organizacijo . 4. hmeljarskega likofa, ki bo v soboto, 16.09.2000. Prireditev bo pri Domu 11. slovenskega tabora s pričetkom ob ló.uri. Že uro pred tem bodo na železniški postaji v Žalcu pričakali vdzovi in kočije obiralke, Štangarje, hmeljarske starešine in princese ter ostale sodelujoče v tej zanimivi etnografski prireditvi. Njim se bodo pridružili vozovi s prikazom hmeljskih običajev in vsi skupaj bodo krenili na prireditveni prostor, kjer bodo v dobri uri prikazali obiranje hmelja in vse kar je bilo nekdaj z njim (gasilski dom Žalec) nadomestne volitve člana sveta. Izmed treh kandidatov je bil izvoljen Zoran Vučer. K. R. povezano. Tako se bo ponovno oglasila pesem, ki je bila tako značilna za čas ročnega obiranja hmelja, sedaj pa so ga nadomestili obiralni stroji. Članice Društva kmečkih žena Spodnje Savinjske doline bodo postavile na ogled in pokušinjo kulinarične jedi, ki jih boste lahko zalili s pristnim Savinjčanom (jabolčnikom). Po prireditvi bodo organizatorji Občina Žalec, Turistična zveza Spodnje Savinjske doline in Ihristično društvo Žalec poskrbeli za zabavo z ansamblom Veseli Gašperji s Slavkom Avsenikom, ponudili pa bodo bogato izbiro savinjskih kulinaričnih jedi. J.K. Hmeljarski likof v Žalcu prispelo veliko predlogov, tako da je imela komisija težko delo. Poleg treh grbov in štirih plaket bosta letos podeljena tudi dva naziva častnega občana. Častna občana občine Žalec sta letos postala akademska slikarja Jelica Žuža in Rudi Španzel. Oba živita v Ljubljani. Grb občine Žalec bodo na slavnostni seji občinskega sveta, ki bo 6. septembra ob 19- 30 uri v Domu O. slovenskega tabora Žalec, prejeli: Jože Kruleč, dosedanji ravnatelj osnovne šole Petrovče, za dolgoletno uspešno delo v šostvu; Janko Melanšek iz Žalca, za dosežene trenerske uspehe ter organizacijo šport- nih tekmovanj; Planinsko društvo Zabukovica, ob 50-letnici ustanovitve društva ter za dolgoletno delo na področju planinstva in vzgoje mladih. Letošnji dobitniki plaket pa so: Savinjski oktet, ob 20-letnici in za dosežene uspehe na področju glasbe; Mira Kodrun z OŠ Petrovče, za uspešno pedagoško delo in delo na področju glasbe; Andrej Podpečan iz Galicije, za uspehe na področju specializirane prireje mleka ter aktivno delo v govedorejskem društvu in strojnem krožku; Bojan Zapušek iz Ložnice pri Žalcu, za aktivnosti na področju ekologije in delo v Mestni skupnosti Žalec. K.R. UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ŽALEC razpisuje za sezono 2000/2001 naslednje krožke: slovenski jezik in govorništvo, računalništvo, angleški jezik, nemški jezik, likovna dejavnost, krojenje (vabimo vse, ki že obvladate šivanje, kroje pa jemljete iz Burde, naučite pa se lahko krojiti sami, pod vodstvom odlične strokovne mentorice), ročna dela, družabni ples (krožek bo potekal na Ponikvi), sadjarsko-vinogradniški krožek, zgodovina Novega Celja - nadaljevanje, inovatorstvo (za informacije o tem krožku se obrnite na g. Ambroža, tel.:717-997), fizioterapevtska telovadnica. Prijave bomo sprejemali na sedežu društva v Žalcu, Ulica Savinjske čete 4 (bivši stari vrtec ali Bergmannova vila), do 16. septembra 2000. Društvena članarina za leto 2001 znaša 1.000,00 SIT, prispevek za krožek pa 3.000,00 SIT. Krožki bodo pričeli z delom v oktobru ob zadostnem številu prijav. Vljudno vabljeni Predsednik Janez Meglič STANOVANJSKI SKLAD OBČINE ŽALEC na podlagi sklepa 2. seje upravnega odbora objavlja RAZPIS za zbiranje ponudb za nakup stanovanj 1. Predmet nakupa so: enosobna, enoinpolsobna, dvosobna, dvoinpolsobna in trisobna stanovanja v izmeri od 35 do 70 m2, ki so locirana na področju občine Žalec, primemo vzdrževana in r starosti največ do 40 let. 2. Pogoji za vlaganje ponudb: 1. Ponudbo lahko vloži fizična ali pravna oseba, ki namerava prodati stanovanje v teku leta 2000. 2. Ponudba mora biti pisna in vsebovati: - podatke o prodajalcu, - podatke o stanovanju, - prodajna cena stanovanja. 2. K ponudbi mora ponudnik priložiti dokument, iz katerega je razvidno, da je ponudnik lastnik stanovanja (kupoprodajna pogodba, darilna pogodba, sklep sodišča ipd.). 3. Zainteresirani ponudniki posredujejo ponudbe na Občino Žalec, Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora, Ul. Savinjske čete 5, Žalec, v zaprti pisemski ovojnici s pripisom “Ponudbe za nakup stanovanj - ne odpiraj”. 3. Izbor ponudnikov: 1. Upravni odbor sklada bo proučil prispele ponudbe. S ponudniki, kateri razpolagajo s stanovanji, ki po opisu ustrezajo potrebam in zahtevam, bo opravljen razgovor in ogled stanovanja. 2. Po ugotovitvi ustreznosti stanovanja glede na velikost, lokacijo, starost in ceno se bo v skladu z dogovorom s ponudnikom sklenila kupoprodajna pogodba, ki bo opredelila vse pogoje odkupa. 3. Ta objava ni zavezujoča za Stanovanjski sklad občine Žalec, kar pomeni, da sklad v primeru ugotovitve, da so stanovanja, ki jih ponujajo v odkup ponudniki neustrezna, ni dolžan z nobenim izmed ponudnikov skleniti kupoprodajno pogodbo. Podrobnejše informacije lahko zainteresirani ponudniki pridobijo pri Tatjani Urlep ali Olgi Laščak na tel. št.: 063/717-121. Stanovanjski sklad Občine Žalec MESTNA SKUPNOST ŽALEC IN OBČINA ŽALEC • Oddelek za okolje, prostor bi komunalne zadeve vabita na Javne obravnave: 1. osnutek ureditvenega načrta deponije komunalnih odpadkov Ložnica, 2. osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta gospodarske cone Minerva Ložnica v četrtek, 31. avgusta 2000, ob 19. uri v prostorih Vaškega sveta Ložnica (Gasilski dom), Dokumenta pod točko 1. in 2. bosta razgrnjena v prostorih Oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve Občine Žalec, v prostorih Mestne skupnosti Žalec in v prostorih Doma gasilcev in krajanov Ložnice do 5. 9-2000. 3. osnutek zazidalnega načrta Soseska Godomlja Žalec v sredo, 6. septembra 2000, ob 18. uri v sejni sobi Občine Žalec, 4. osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih izvedbenih načrtih v četrtek, 7. septembra 2000, ob 18. uri v sejni sobi Občine Žalec. Dokumenta pod točko 3. in 4. bosta razgrnjena v prostorih Oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve Občine Žalec in v prostorih Mestne skupnosti Žalec do 15. septembra 2000. OSNOVNA ŠOLA ŠEMPETER v Savinjski dolini v imenu lastnika in po pooblastilu OBČINE ŽALEC objavlja RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM 1. Oddaja se neopremljen prostor v velikosti 63 m2 v objektu telovadnice pri Osnovni šoli Šempeter na parcelni št. 428/1. 2. Prostor, ki se oddaja, obsega: - neopremljen prostor v velikosti 40 m2, pisarna 10 m2, garderoba, umivalnica in WC 13 m2. 3. Prostori se dajejo v najem praviloma za nedoločen čas. Natančnejši pogoji najema bodo opredeljeni v pogodbi. 4. Pisne ponudbe se zbirajo na naslov Osnovna šola Šempeter, “Šolska ulica 2, 3311 Šempeter v Sav. dolini do 16.9- 2000 do 9- ure. 5. Ponudniki si lahko ogledajo prostor po predhodni najavi na GSM 041/790-610 od 1. 9- 2000 dalje od 9- do 10. ure. 6. Ponudbi mora biti priloženo: osnovni podatki o ponudniku, odločba o registraciji ponudnika, program aktivnosti v oddanih prostorih, ponujena cena. 7. Prednost pri izbiri bo imel ponudnik, ki bo v prostorih opravljal dejavnost združljivo z dejavnostjo šole oz. športa (fitnes,...). 8. Ponudniki bodo obveščeni o izidu razpisa do konca septembra 2000. Savinjske doline v Občina Žalec avgust 2000 3 Pestro praznovanje na Ponikvi Novo vozilo, temeljni kamen, razvili prapor ... S koncertom Moškega pevskega zbora Ponikva in Savinjskega okteta iz Žalca so se v tej KS žalske občine končale številne prireditve, ki so potekale ob letošnjem krajevnem prazniku. Prireditve so se pričele s prevzemom novega kombiniranega gasilskega vozila Mercedes GV - VI, ki je stal 11 milijonov tolarjev, nato pa je društvo kmečkih žena Ponikva pripravilo Kmečko popoldne pod lipo. Za to prireditev, s katero obujajo stare običaje, si vsako leto izberejo drugo temo. Tokrat so prikazali značilnosti ponkovske veselice po starem. Ena od pomembnih prireditev je bila tudi razvitje prapora Društva upokojencev, na katerem je 13 trakov, bila v dvorani zadružnega doma. To slovesnost so pozneje obeležili še z vzidavo spominske plošče pri vodni vrtini v Podkraju. Po začetku slavnostne seje je delegacija položila venec k spomeniku padlim, nato pa je zbranim spregovoril predsednik KS Ponikva Ivan Jelen. V obširnem govoru je spregovoril o delu, uspehih in problemih v KS. Ob tem je izrazil veselje in zahvalo krajanom za vsestransko in prizadevno delo na vseh področjih. Precej besed je namenil aktivnostim, ki so potekale in še potekajo v okviru športnega igrišča, ki bi ga morah porušiti, a so ga s skupnimi močmi uspeh obvarovati. Poudaril je tudi predvideno gradnjo vodovoda Podkraj-Stebovnik. Zbranim so nato spregovorili še nekateri gostje na Krajevna skupnost Ponikva ima sedaj svojo zastavo. Razviljo je predsednik KS Ponikva Ivan jelen. 98 zlatih in 17 srebrnih žebljičkov. Prapor je razvil žalski župan Lojze Posedel, pomagala pa sta mu predsednik in podpredsednik društva upokojencev Anton Osolnik in Ivan Jelen. Pripravili so tudi več športnih in kulturnih prireditev. Slavnostna seja sveta KS Ponikva je čelu z županom Posedelom, le-ti so pohvalili delo lokalne samouprave. V kulturnem programu so poleg pevcev MPZ Ponikva sodelovali osnovnošolci iz krajevne skupnosti Ponikva. Slavnostno sejo so zaključili z razvitjem zastave KS in podelitvijo Ob prevzemu novega vozila enajstih priznanj krajanom in društvom. Pozneje so se zbrani odpeljali v Podkraj, kjer je bila priložnostna slovesnost ob vzidavi temeljnega kamna za vodovod Podkraj-Stebovnik. Naselji Stebovnik in Podkraj v KS Ponikva nimata urejene ustrezne vodooskrbe. Le-ta poteka preko manjših vodovodnih sistemov, ki niso ustreznih kapacitet in kakovosti. Zlasti v sušnih obdobjih, kakršnih letos ne manjka, prebivalci občutijo precejšnje pomankanje vode. V času junijske suše je bilo samo v naselje Podkraj dnevno pripèljanih tudi 14 cistern vode. Da bi ta problem vodooskrbe dokončno rešili, so leta 1996 začeh z aktivnostmi za izgradnjo enotnega vodovodnega sistema, ki bi poleg zadostnih kohčin pitne vode zagotavljal tudi ustrezno požarno varnost. Že naslednje leto so ob potoku Trnava, pri domačiji Glušič, izdelali prvo vrtino. Globoka je okoli 150 metrov. Rezultati so pokazali, da ta vrtina zagotavlja 7200 1 vode na uro. Pri približno 240 prebivalcih in 360 glavah živine je potrebno okrog 100 m' vode na dan, tako vrtina zagotavl- ja oskrbo naslednjih 30 let. Krajam, ki so že leta 1998 začeh z akcijo zbiranja finančnih sredstev za sekundarni vod, so do sedaj zbralil6 milijonov tolarjev, do konca zbiralne akcije pa naj bi ta številka narastla na okrog 22 milijonov. Sicer pa celoten primarni vod v dolžini 2550 m financira občina Žalec skupaj z Javnim komunalnim podjetjem. Izgradnja celotnega vodovodnega sistema naj bi bila zaključena v roku 2-3 let. Že do konca leta pa naj bi povezah zajetje s prečrpališčem. Na slovesnosti, ki so jo ob prazniku KS Ponikva pripravili na mestu vrtine, je zbranim najprej spregovoril Dani Jelen, ki je v KS Ponikva zadolžen za izvajanje omenjenega projekta. O zgoraj zapisanem je govoril Franc Repinc, predsednik režijskega odbora za izgradnjo vodovoda. Svoje je pridal župan občine Žalec Lojze Posedel, ki je ob tej priložnosti vzidal temeljni kamen s spominsko ploščico. Dogodek so polepšali še člani MPZ Ponikva, osnovnošolski otroci in harmonikar Robi Berložnik. D. N., T.T. $ kolesom po dolini V počastitev praznika občine Žalec bo v petek, 15.09.2000 otvoritvena vožnja s kolesi po Savinjski dolini. Ob 8.uri se bodo na startu poh označene s številko 01, podah na 50 km dolgo pot županja in župani občin Spodnje Savinjske doline. Njim se bo priključil tudi znani novinar s čepico Silvo Teršek. Na tej zanimivi kolesarski poti si bodo ogledah nekatere turistične zanimivosti, organizator Turistična zveza Spodnje Savinjske doline pa jim pripravlja tudi presenečenje. V središčih občin Spodnje Savinjske doline so te dni postavili panoje z zeml-jévidom kolesarskih poh in turističnih zanimivosti. Že omenjena kolesarska pot 01 pa bo na novo označena z usmerjevalnimi označbami. Vsi, ki boste ta dan in seveda tudi kasneje prevozih to pot in zbrali potrebne podpise v predvidenih gostiščih oziroma kontrolnih točkah, boste na sedežu Hiristične zveze prejeli spominsko majico. Turistična zveza je izdala tudi novo zloženko, ki jo boste lahko dobili na vseh kontrolnih točkah ah na sedežu Turistične zveze Spodnje Savinjske doline. J . K. Gradnja se je pričela Prizadevanje osnovne šole Petrovče in tamkajšnjih krajanov, da bi dobili novo telovadnico, se te dni uresničujejo. Prejšnji teden sta župan občine Žalec Lojze Posedel in ravnateljica šole Irena Kolar, ki je po odhodu Jožeta Krulca v pokoj to mesto prevzela avgusta letos, položila temeljni kamen za novo telovadnico. Dosedanja telovadnica je bila premajhna in ni ustrezala zahtevam 9-letnega šolanja Nova telovadnica sicer ne bo tako velika, kot so bile želje, saj bo imela samo dve vadbeni površini, v starem delu pa bodo vsi spremljajoči prostori. Pogodbena vrednost del je 206 milijonov tolarjev, za opremo pa bo potrebno zagotoviti še okoli 20 milijonov tolarjev. Kot je povedal župan, gradnjo zaenkrat financira le občina, čeprav je ministrstvo za šolstvo in šport obljubilo sofinanciranje. Telovadnica naj bi bila dograjena februarja prihodnje leto, do takrat pa bodo učenci petrovske šole telovadili zunaj, oziroma v manjšem vadbenem prostoru v šoli, ki bo kasneje preurejen v knjižnjico. K. R. S slovesnosti Velik praznik v Vrbju Vsa opravljena dela ocenjujejo na 400 milijonov tolarjev Krajani Vrbja pri Žalcu so se zbrali na velikem praznovanju, povod za tako slovesno vzdušje je bila cela vrsta pridobitev, ki so za krajane še kako pomembne. Najprej so se zbrali pri obnovljenem domu gasilskega društva Vrbje, ki praznuje letos 70-letnico svojega delovanja. Dobrodošhco je vsem naznanjala preboldska godba na pihala. Slavnostni govornik je bil predsednik sveta KS Vrbje Jože Meh, ki je povedal, da so v zadnjih štirih letih v KS zgradili primarne in sekundarne kanalizacijske vode, kar štejejo za največjo pridobitev zadnjih let, vzporedno s tem pa so obnovili vodovodno napeljavo, izpeljali plinifikacijo, TV kabelski sistem, telefonijo, naredili dva nova mostova preko potoka Struga in zaključili obnovo gasilskega doma. Po zaključku zemeljskih del so prepostili cestišče in uredili pločnike, na novo pa so asfaltirah in razširili del ceste Vrbje - Roje - Šempeter ter postavili avtobusno postajališče. V svojem govoru se je Jože Meh še posebej zahvalil prejšnjemu in sedanjemu županu občine Žalec ter krajanom Vrbja, ki so prispevali samo za kanalizacijo okrog 250 tisoč tolarjev. Govoril je tudi podžupan občine Žalec Janko Kos, ki je Vrbenčanom izrazil veliko priznanje za prizadevnost in delavnost. Vrbje so v šah imenovah Razdrto, ker je bilo tako razrito, spet pa ga lahko ponosno imenujejo Vrbje, saj je sedaj lepše kot kdaj koh prej. Nove pridobitve je blagoslovil žalski župnik Viktor Arh. Slovesnost so nadaljevali z gasilsko parado do doma krajanov, kjer je Janko Kos razvil nov društveni prapor vrbenskih gasilcev, na katerem je 28 trakov in 123 zlatih žebljičkov. O zgodovini društva je govoril njegov predsednik Dušan Pungartnik, ki je poudaril, da so bik vedno gasilci tisti, ki so prvi priskočili na pomoč, skrbeh pa so tudi za družabno življenje v kraju. Ob koncu so podelili več republiških, občinskih in društvenih priznanj. T. Tavčar Obnovili kapelo s spominsko ploščo Na god sv. Petra in Pavla, ki je tudi praznik šempetrske župnije, so krajani Šempetra zaključili večdnevno praznovanje krajevnega praznika. Zbrali so se pri kapeli ob cesti Šempeter - Podlog ob železniški progi. Kapelo so obnovili, za kar sta sredstva prispevali KS in župnija Šempeter, za poslikavo in spominsko S slovesnosti ob kapeli ploščo štirih umrlih četrtošolcev ob nesreči pred letom dni, pa so prispevali starši pokojnih otrok. Obnovljeno kapelo je blagoslovil celjski opat Milan Jezernik, sledil je kulturni program, nato pa je bila v župnijski cerkvi sv. maša in po maši srečanje krajanov. T. Tavčar 4 avgust2000 Ob CINE Tokrat v Domu pod Reško planino Pred glavno sezono dopustovanj so se v Domu pod Reško planino v Marija Reki na 16. seji zbrali svetniki Občine Prebold. Pred uradnim začetkom so si z gosti ogledali prostore doma in se seznanili z deli, ki ta čas potekajo v planinskem domu. Dela naj bi zaključili do 23. septembra, ko bo slovesnost ob sprejemu prvošolčkov v planinsko društvo. O vsem tem je zbranim spregovoril predsednik Planinskega društva Karli Satler, ki se je zahvalil županu in svetnikom za razumevanje. Pohvalil je še krajane Marija Reke, ki vsestransko pomagajo pri delih. občina Prebold sofinancira izdelavo projekta v višini 4 milijonov tolarjev. Nato je bil sprejet tudi sklep o nakupu nezazidljivega stavbnega zemljišča Na zelenici v izmeri 5400 m2, ki je predviden za stanovanjsko izgradnjo. Sicer pa so na štiriumi seji svetniki največ časa namenili obravnavi škode zaradi suše, ki je tudi v preboldski občini močno prizadela hmeljišča in druge kulture. Poročilo o tem je podal svetnik Marjan Ribič, predsednik odbora za kmetijstvo in gozdarstvo. V zvezi s tem poročilom so sprejeli tri sklepe, ki naj bi vsaj delno omilili posledice vročinskih udarov, ki so za 50 in več odstotkov zmanjšali pridelek hmelja in drugih kultur. Seja se je nadaljevala še z obrav- Dobrodošlico svetnikom je izrekel tudi predsednik krajevnega odbora Marija Reka Andrej Zagožen in izrazil zadovoljstvo, da so sejo pripravili v njihovi sredini in s tem pokazali pozitiven odnos do problemov hribovskega človeka. Seja je imela 15 točk dnevnega reda. Najprej so potrdili zapisnik 15. seje in v nadaljevanju razrešili Marjana Golavška kot člana občinske volilne komisije, saj je ta funkcija nezdružljiva z mandatom občinskega svetnika, ki jo je prevzel po odstopu Francija Ciglerja. Pri tem je bilo nekaj proceduralnih zapletov, zaradi katerih bi skoraj prekinili sejo, vendar se je po glasovanju seja nadaljevala. Svetniki so imenovali projektni svet za izdelavo razvojnega projekta CRPOV za Marija Reko in Matke. Svet bodo sestavljali: Andrej Zagožen, Marjan Golavšek, Karel Lobnikar, Franc Kukovnik in Meta Šribar, ki bo vodila delo odbora. Svetniki so sprejeli še sklep, da navo in sprejetjem sklepov glede investicijskega vlaganja na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. Razpravljali in sprejeli so sklep o prerazporeditvi proračunskih sredstev na področju znanosti, kulture, socialnega skrbstva in izobraževanja. Poleg tega je potekala obsežna razprava o sofinanciranju lokalnih cest in javnih poti ter o nabavi novega gasilskega avtomobila za PGD Prebold, ki naj bi zagotavljal večjo požarno varnost v občini. Na predlog župana bi občina avtomobil sofinancirala v višini 70 odstotkov. Tak predlog so svetniki tudi podprli. Ob zaključku seje je bila izpostavljena še problematika zdravstvene oskrbe občanov, saj je v preboldskem zdravstvenem domu redno zaposlen le en zdravnik. O tem bo v prihodnje še govora, saj obstaja možnost za odprtje zasebne ambulante, ki bi lahko bistveno izboljšala sedanje stanje na tem področju. D. Naraglav Imenovani krajevni odbori Na zadnji seji občinskega sveta občine Braslovče so svetniki potrdili člane krajevnih odborov. Člani KO Trnava so: Boštjan Stemad, Jože Povše, Darja Derča, Šketa Branko ml., Vinko Herodež, Danijel Pristovšek, Karel Lebič; KO Gomilsko: Anton Rožič, Franjo Pustoslemšek, Branko Dželagič, Anton Urankar, Franc Skok, Anton Rančigaj, Vinko Derča, Anton Laznik, Vinko Topovšek; KO Letuš: Jože Gorenčič, Janez Janže, Igor Kotnik, Janez Šumak, Stanko Troger, Bogdan Trop, Franjo Volk; KO Braslovče: Anica Rovšnik, Karel Turnšek, Marjan Rak, Rudi Sedovšek, Rudi Žohar, Oto Špom, Ivan Cizej, Ervin Anzelc, Ivan Turnšek, Viktor Rokovnik in Janez Fonda. T.T. Udeleženci si ogledujejo hišo, iz katere preži nevarnost s strehe. Prometna varnost Pred dnevi so se v prostorih Občine Prebold na delovnem sestanku sestali predstavniki občine, šole, cestarjev in Policijske postaje Žalec, da bi ugotovili stanje in sprejeli potrebne ukrepe glede prometne varnosti pred začetkom šolskega leta ter v času obiranja hmelja. Sestanek je sklical predsednik odbora za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Franc Kukovnik. Na njem so sodelovali še namestnik komandirja Policijske postaje Žalec Boris Verdnik, vodja enote za vzdrževanje in obnovo cest Latkova vas Igor Donko, ravnatelj osnovne šole Prebold Milan Jezernik in predstavnik občinske uprave Anton Vesolak. Predsednik odbora je najprej opozoril na nedokončano signalizacijo križišča na Groblji, kar bo povzročalo težave v novem šolskem letu in v času obiranja hmelja, če se le-ta ne bo rešila. O obiranju hmelja je bilo izraženih še precej drugih problemov, ki nastajajo zlasti zaradi blata na cestišču, kadar je slabo vreme. V zvezi z začetkom šolskega leta so se dogovorili za namestitev opozorilnih tabel, obnovitev prehodov in štirinajstdnevno dežurstvo v času prihoda in odhoda učencev iz šole. Vse aktivnosti glede dogovorjenega naj bi bile zaključene do 31. avgusta. Udeleženci sestanka so si ogledah kritične točke v kraju, med katerimi izstopa stavba v križišču, s katere padata omet in opeka na pločnik. Zahtevah so, da se ta del pločnika izloči iz uporabe, lastnika ah lastnike hiše se seznani s problemi, ki lahko nastanejo v primeru nesreče, zato jih bodo pozvali, da čim prej pristopijo k sanaciji ostrešja. D.N. Škode za 147 milijonov tolarjev Svetniki občine Polzela so se sestali na prvi izredni seji občinskega sveta. Med drugim so potrdili poročilo o poteku uvajanja in razvojnega projekta Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi za naselje Andraž, Podvin, Dobrič in Založe. O tem sta svetnike seznanila podžupan Stanko Novak, ki je vodil izredno sejo, ter vodja uprave Eva Lenko. Gre za tri projekte, in sicer za nakup in obnovo rojstne hiše pes- nice Neže Maurer, ureditev sadne vinske poti in obnovo ter razširitev ceste Podvin - Tomaž. V nadaljevanju so brez pripomb za novega člana in za predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja potrdili Matjaža Marjana iz stranke DeSUS (namesto pokojnega Janka Cvikla). Stanko Novak je svetnike seznanil tudi s škodo, ki je nastala ob suši. Povedal je, da sta bili imenovani dve štiričlanski komisiji. Na 1419 hektarjih je prva ocena škode 147 milijonov tolarjev. T. Tavčar 100 let PGD Braslovče Prostovoljno gasilsko društvo Braslovče in Gasilska zveza Žalec bosta skupaj pripravila dan gasilca GZ Žalec in 100-letnico delovanja PGD Braslovče. Slavnostna seja bo v petek, 8. septembra, ob 15. uri s parado skozi trg Braslovče do prireditvenega prostora. Sledilo bo razvitje prapora GZ Žalec, zatem pa podehtev priznanj in svečan prevzem novega vozila GV-1 in podarjenega kombiniranega gasilskega vozila. T. Tavčar marginalija O priznanjih občine Braslovče V prvem in drugem branju so svetniki občine Braslovče sprejeli odlok o priznanjih občine Braslovče, ki ga je na seji obrazložil predsednik komisije Tone Laznik. Občina Braslovče podeljuje priznanja zaslužnim občanom, drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam za dosežke na področju gospo- darstva, šolstva, kulture, znanosti, športa, ekologije, zaščite in reševanja ter na drugih področjih človekovega ustvarjanja. Priznanja Občine Braslovče so: Zlata plaketa Občine Braslovče z zlatim cekinom, Srebrna plaketa Občine Braslovče s srebrnim cekinom, Bronasta plaketa Občine Braslovče z bronastim cekinom, naziv Častni občan in Častni znak Občine Braslovče. T.T. Najprej izdelava razvojnih načrtov Ob minulem prazniku občine Prebold je župan Vinko Debelak ocenil kot zelo delovno, čeprav praznik niso proslavili s končanjem kakšne velike investicije. Za Utrip je povedal: “V skladu s programom, ki ga je zastavil občinski svet, želimo z vsem, kar delamo, po vsej občini enakomerno razgibati društveno življenje in občanom omogočiti enake pogoje za življenje in razvoj. V preteklem lem in pol zelo velikih komunalnih investicij nismo izvedli, smo pa intenzivno delali na razvojnem načrtu občine. Ta bo v celoti vključen v razvojni načrt tako imenovane statistične regije. Izdelali smo sektorske razvojne načrte za obdobje petih let in na področju komunale imata prednost gradnja kanalizacije in plinifikacija. Slednja se je v začetku poletja pričela v Preboldu in Dolenji vasi. Kanalizacijo bi želeh tako kot plinifikacijo graditi na osnovi podeljene koncesije, ki pa bi morala biti ugodnejša za občino oziroma občane, kot je pogodba o koncesiji za gradnjo phnovoda, sprejeta v času nekdanje občine Žalec in po kateri nimamo vpliva, na primer na časpvno dinamiko gradnje. Kohkor imamo razvojnih načrtov, so ti opredeljeni tako po vsebini kot po finančnih virih. Posebno pozornost namenjamo gospodarstvu. Uidi zaradi neugodnih razmer v gospodarstvu in zlasti kmetijstvu (stečaj ' Hmezad Kmetijstva) je dobila občina Prebold kar nekaj ugodnih lokacij za podjetnike, predvsem v Latkovi vasi in na območju TT Prebold, prav tako pomembno vlogo pa ima območje hotela z gajem in smučiščem, ki ga bomo s planom opredelili kot šport- no-rekreacijsko-turistično-prired-itveno območje, na katerem se lahko ob uspešni obnovi hotela odpre največ delavnih mest, precej pa bi pridobila tudi trgovinska dejavnost. Na tem območju bo občina sodelovala z gradnjo manjkajočih investicij, ki jih pripravljamo že od lanskega leta in ki so bile najbolj sporne - ah graditi nov kulturni dom ah prostor za kulturo zagotoviti v okviru drugih, še bolj potrebnih objektov. Pri izbiri prioritet smo izhajali iz tega, da razgibamo društveno življenje. Z gradnjo športne dvorane in dograditve šole za potrebe 9-letke bomo dah možnost udejstvovanja širšemu krogu občanov. V minulem letu smo obnovili Dom krajanov Šešče, v katerem bo ponovno odprta trgovina, urejena so tri stanovanja in prostori za društva. Zaključuje se obnova planinskega doma pod Reško planino,, kjer je v načrtu še povečanje kapacitete vodovoda, s čimer bo to območje primemo urejeno. Da gre za vlaganja v pravo smer, dokazujejo odmevne prireditve, ki jih tam organizirajo številna društva. Obnovljenih je bilo nekaj cest s sofinanciranjem iz državnega proračuna v Marija Reki, Matkah, križišče v Šeščah ter krajši odseki v Zgornjem Preboldu in Latkovi vasi. Nadaljevala se je avtomatizacija črpališča pitne vode v Preboldu. Kar nekaj je bilo vlaganj v vrtec in šolo. Jeseni bomo pričeli z gradnjo telovadnice. Uidi na področju odvoza odpadkov smo bili aktivni, urejeno je bilo zbiranje kosovnih odpadkov, s pomočjo društev pa odstranjevanje črnih odlagališč. Z JN Celje pripravljamo projekt ločenega zbiranja odpadkov, pristopih pa smo tudi k regijskemu projektu sežiga odpadkov. S prevzemom stanovanjskega fonda nekdanje občine Žalec smo prišli do dodatnih finančnih virov in v dveh letih naj bi zgradili 20 stanovanj. V postopku spreminjanja prostorskega plana bomo skušah po vseh naseljih dopolnjevati individualno stanovanjsko gradnjo, večjih posegov na prva območja kmetijskih zemljišč pa ne načrtujemo. Delamu tudi na področju gradnje vodovoda pod Žvajgo za 24 hiš, od cestnih odsekov pa v tem letu načrtujemo le dva daljša.” K. R. Občine avgust 2000 Na eni izmed sej je občinski svet občine Braslovče, na pobudo svetnika Ivana Paleta, sprejel sklep, da se vsi novorojenčki od 1. januarja letošnjega leta obdarijo s hranilno knjižico in začetnim vložkom 30 tisoč tolarjev. Pred dnevi je župan Duško Goričar pripravil sprejem za letošnjih prvih dvajset novorojenčkov, ki so se rodili od 1. januarja do 30. aprila in njihove starše. V nagovoru je povedal, da so s to gesto želeli izraziti staršem novorojenčkov priznanje. Staršem je ob veselem dogodku čestital in jim Izročil hranilne knjižice njihovih otrok ter knjigo Otroške bolezni. T. Tavčar V občini Tabor so tudi letos organizirali zabavno-glasbeno prireditev Občinska noč, ki je namenjena spominu na dan, ko je bila izglasovana občina Tabor. Z vremenom niso imeli sreče, prireditev je bila močno okrnjena in v blagajno gasilcev PGD Loke-Ojstrica, ki so skrbeli za gostinsko ponudbo, žal ni kanilo veliko tolarjev. Denar pa bi jim prišel še kako prav, saj jih čaka nakup novega gasilskega avtomobila in praznovanje 50-letnice društva. Ne glede na vreme je tokratna občinska noč v Taboru, ki se je odvijala v dvorani doma krajanov, minila v prijetnem vzdušju. Za to so poskrbeli člani ansambla Mesečniki in njihov gost, pevec in kantavtor Ivan Hudnik, ki je bil pravo presenečenje večera. Svoj prispevek je k prijetnemu vzdušju dodala tudi županja Vida Slakan, ki je poleg pozdrava vsem udeležencem občinske noči 2000 zaželela prijetno noč in zadovoljstvo v prihodnjem delu in življenju v občini Tabor. Poudarila je, da je letos že druga obletnica, odkar so poštah samostojna občina. Čeprav so nekateri napovedovali njen zaton, so trdoživi in odločni delati naprej. D. N. ^000000000000000000000000000060000009 o I Cene Veste, kam bi povabili znance, prijatelje | ati Večjo družbo, je pravi naslov GOSTIŠČE PLEVČAK LATKOVA VAS 227, 3312 PREBOLD, tel.: 701 -030 g ooooooooooooooooooooooooooooooooo Občinska noč 2000 Ob zvokih ansambla Mesečniki so se veselo zavrteli tudi najmlajši. Med govorom župana Dušana Goričarja Darila za novorojenčke Obnovili in razširili cesto V zaselku Topovlje v KS Braslovče so slovesno predali namenu razširjeno in obnovljeno asfaltirano cesto. Zbrane je najprej v imenu vaškega odbora pozdravil Rudi Žohar, nato pa je spregovoril predsednik sveta KS Braslovče Franci Cilenšek, ki je med drugim povedal, da je odsek ceste dolg 800 metrov, vrednost asfaltne prevleke pa znaša 5 milijonov tolarjev. Velik delež so opravili krajani sami, ki so uredili bankine in očistili zemljišča ob cesti. Dejal je tudi, da so letos v KS asfaltirah še tri odseke, in sicer v Rakovljah, na Dobrovljah in v Malih Braslovčah, v skupni dolžini 2 km. V imenu občine Braslovče je govoril podžupan Marko Balant, cerkveni obred je opravil braslovški župnik Jože Zidanšek, trak pa je prerezal Ivan Prislan (na sliki). T. Tavčar Prvi metri asfalta V okviru praznovanja praznika KS Braslovče so na severnem delu Dobrovelj slovesno predali namenu 800 metrov nove asfaltirane ceste. Zbrane je v imenu režijskega odbora najprej pozdravil Franc Vratnik, nato pa sta spregovorila še predsednik sveta KS Braslovče Franci Cilenšek in braslovški župan Dušan Goričar. Oba sta prizadevanje krajanov za novo cesto pohvalila in obljubila, da bodo z izgradnjo asfaltiranih cest v tem delu Dobrovelj nadaljevali. Pri gradnji ceste sta občina in KS Braslovče prispevali 6 milijonov tolarjev, kake 3 milijone pa ljudje, ki tu živijo, s prostovoljnim delom in denarnimi prispevki. Nov odsek ceste je blagoslovil braslovški župnik Jože Zidanšek, Dobroveljski fantje pa so zapeh nekaj pesmi. S prerezom traku sta nov odsek predala namenu Marija Forštner in braslovški župan Dušan Goričar (na sliki). T. Tavčar V Braslovčah občinski praznik V občini Braslovče se že nekaj časa pripravljajo na praznovanje drugega občinskega praznika, ki bo trajalo od 9. do 17. septembra. V soboto (9. 9 ) bo ob 11. uri slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo priznanj, popoldne pa bodo gasilci PGD Braslovče proslavili 100-letnico delovanja društva. To bo hkrati dan gasilca Gasilske zveze Žalec. Ob 15. uri bo gasilska parada skozi trg Braslovče na prireditveni prostor, kjer bo podehtev priznanj, razvitje prapora žalske gasilske zveze ter prevzem novega gasilskega vozila GV-1 in podarjenega kombiniranega vozila. V petek (15. 90 bo dan odprtih vrat gradu Žovnek, naslednji dan pohod po mejah občine Braslovče, dan športa v Trnavi, Orh vasi in Šentrupertu ter otvoritev javne razsvetljave. Zaključek praznovanja bo v nedeljo (17. 90, ko bosta promenadni koncert preboldske godbe in nastop moškega pevskega zbora Karl Virant Braslovče. Ta dan pripravljajo tudi sejem domače obrti in odprtje stanovanjsko-poslovnega objekta, v katerem je sedem stanovanj, v pritličju pa bodo novi prostori občine. V omenjenem tednu bo še več drugih, predvsem športnih prireditev, največ pozornosti pa bo gotovo pritegnilo tekmovanje konj v preskakovanju ovir, ki ga 10. septembra pripravlja KK Mustang z Gomilskega. T. T. Del velikega kompleksa nekdanjega odlagališča, kjer je asfaltirano polovično igrišče za košarko. Iz smetišča igrišče Pred dnevi so prebivalci naselja Breg pri Polzeli, zlasti tisti, ki so živeli blizu odlagališča vsemogočih odpadkov v gmajni ob Savinji, doživljali precej neprijetnosti povezanih z odlagališčem. Ko jim je bilo vsega dovolj, so prostor očistili in uredili asfaltirano igrišče za košarko. Zravnali so teren in zasadili travo na celotnem področju nekdaj ogromne- ga odlagališča. Velik del prostora so namenih tudi mlajšim otrokom, ki imajo sedaj na voljo najrazličnejše gugalnice in druga igrala. Skratka uredili so večnamenski prostor, ki je krajanom resnično v ponos, saj so ga zgradili z lastnim delom in sredstvi ob solidnem razumevanju in podpori občine. D. N. Polzelani bodo praznovali Občina Polzela praznuje občinski praznik v spomin na 2. oktober leta 1942, ko so bili v mariborskih zaporih kot talci ustreljeni prvi Polzelani. Letošnji drugi občinski praznik bodo obeležili z vrsto prireditev. Prireditve bodo pričeli 6.septembra z državnim prvenstvom v agilitiju, sledilo bo več športnih prireditev, kot so: lunohod na Goro Oljko, odprtje teniškega igrišča v Andražu, pohod po poteh občine, medrevirska strelska tekma za pokal Mirana Cajnka, občinski turnir v malem nogometu, košarkarska noč na Polzeli s predstavitvijo nove ekipe Savinjskih Hopsov ter družabnih prireditev, kot sta otvoritev učne poti v parku Šenek in sejem kmečkih dobrot. Slavnostna seja občinskega sveta bo 29. septembra ob 19. uri v kristalni dvorani v Šeneku, kjer bodo podelili tudi občinska priznanja. T. T. Trgovina in storitve Talne obloge Ž»l»c, Šlandrov trg 41 », t»l./f»k§: 063/ 716-931 V NAŠI PRODAJALNI VAM PONUJAMO: preproge 200 x 300 že od 12.000 SIT dalje - 4-metrske tople pode in itisone za vsak dom in poslovne prostore - 2-metrske lapisom«, obloge za stopnice - sekače, preproge, dekorativno blago, pb$, plato, predpražnike namizne prte - material za polaganje talnih oblog - zavese standardnih mer in zavese po posebnem naročilo z raznim okrasnim blagom - stmpase* za kopalnice, kopalniške garniture, umetno krzno. Na željo knpcrv talne obloge zarobimo ii hreiptaom dosta tinto na doat Polagam« vse vrste lahtih oblog m tapeciramo sedežne ganritnre m stole. s3>mtex avgust 2000 Po DOLINI Gasilci PGD Ločica ob Savinji se od nedavnega ponašajo z novo motorno brizgalno Rosenbauer, ki je zadnji razvojni dosežek tega avstrijskega podjetja z dolgoletno tradicijo. Ob njenem prevzemu so pripravili posebno slovesnost, še pred njo pa mokro hitrostno tekmovanje za pokal PGD Ločica. Hitrostnega tekmovanja se je udeležilo osem moških in tri ženske desetine. Pri slednjih je bila najboljša desetina iz Griž, pri moških desetinah pa so prvo mesto dosegli člani PGD Žalec, ki so bili v prvi ekipi, drugi so bili gasilci iz Andraža, tretji pa člani druge ekipe PGD Žalec. Na slovesnosti, ki je bila pred društvenim domom v Ločici, je zbrane najprej pozdravil predsednik domačega društva Martin Steiner. Gasilcem je nato spregovoril župan Občne Polzela Ljubo Žnidar, ki je pohvalil delavnost in uspešnost gasilskega društva Ločica ter jim zaželel, da motorke ne bi bilo potrebno veliko uporabljati. Za tem je simbolično izročil ključ za pritrditev cevi na brizgalno poveljniku društva Janku Vašlu, ta pa jih je predal strojnikom: Branku Vrečarju, Dušanu Roču in Mojci Možina. Blagoslov motorke je opravil polzelski župnik Jože Kovačec. Gasilcem je nato spregovoril še Franci Naraks poveljnik GZ Žalec, ki je ob tej priložnosti podelil več priznanj GZ Žalec. Nova motoma brizgalna, ki ima štirivaljni motor s 1500 ccm prostornine in moč 46 KV, je sedaj pripravljena za akcijo. Kot je dejal župan Ljubo Žnidar, pa bi bilo še najbolje, če bi jim služila le za vaje. D. N. Kot se spodobi, so predstavniki društva, občine in GZ Žalec ter polzelski župnik složno nazdravili novi pridobitvi. Tekmovanje veteranov V Matkah so tudi letos pripravili tradicionalno gasilsko tekmovanje veteranov. Udeležilo se ga je 23 gasilskih veteranskih desetin iz vseh koncev Slovenije. Med njimi je bilo pet ženskih desetin, ki so se enakovredno kosale z moškimi. Tekmovanje, ki je bilo hkrati občinsko veteransko prvenstvo Lovrenca, Prebolda, Latkove vasi in Matk, je največ točk osvojila desetina iz Matk. Za njo so se uvrstili veterani iz Latkove vasi in Prebolda. Pri točkovanju za pokal Matk so bili najuspešnejši veterani PGD Šinkov Tlim z Gorenjske, le malo za njimi so bili domačini, na tretje mesto pa so se uvrstili veterani iz Šmartnega ob Paki. Pri ženskih desetinah so bile Ena od veteranskih ekip v akciji. Gasilske zveze občine Prebold, so v organizaciji PGD Matke vodili gasilski sodniki GZ Prebold. V točkovanju za občinsko prvenstvo, v katerem so se pomerile desetine iz Kaplje vasi, Sv. najuspešnejše veteranke PGD Mengeš, sledile so jim veteranke iz Prevalj, tretje pa so bile veteranke iz Štor. D. N. Gasilci V. Pirešice praznovali 70-letnico Predsednik PGD Liboje Franci Ožir med razvitjem prapora. Jubilej libojskih gasilcev Prostovoljno gasilsko društvo Liboje letos obeležuje 60-letnico svojega delovanja. Jubilej in vse aktivnosti se prepletajo z izgradnjo gasilskega in večnamenskega doma, ki prav v tem času dobiva streho. Jubilej so libojski gasilci najprej obeležili s slavnostno sejo, ki je bila dan pred osrednjo proslavo. Na njej je predsednik društva Tone Ožir podal kratek oris zgodovine gasilstva v Libojah. Sledila je podelitev priznanj in plaket ter družabni večer. Praznovanje se je nadaljevalo naslednji dan z gasilsko parado, v kateri so sodelovali gasilci sosednjih gasilskih društev GZ Žalec in godbeniki Godbe Liboje. Na prostoru pred bodočim večnamenskim domom je bila slovesnost ob razvitju društvenega prapora, ki so se je udeležili tudi Franci Skok, predsednik GZ Žalec, Franci Naraks, poveljnik GZ, župan občine Žalec Lojze Posedel in še nekateri drugi. Zbrane je najprej pozdravil predsednik društva Franc Ožir, nato pa so gasilcem spregovorili še omenjeni gostje. Prapor je razvil Franci Ožir ter ga predal praporščaku Ivanu Skoku. Po pripenjanju spominskih trakov in blagoslovitvi prapora so podelili priznanja. Vse skupaj pa so zaključili s prosto zabavo. PGD Liboje, ki že deveto leto nadaljuje tradicijo industrijskega gasilskega društva in 60 let gasilstva v tem kraju, čaka v prihodnje veliko dela. Potrebno bo zbrati denar, da bo njihov gasilski in večnamenski dom takšen, kot si ga zamišljajo. Pri tem pa upajo na podporo širše družbene skupnosti na čelu z Občino Žalec. D. N. Ločiški gasilci imajo avtocisterno posebne pozornosti deležen njihov član, veteran, 90-letni Franc Falant, ki je dan pozneje ponosno spremljal parado in razvitje prapora. Osrednja slovesnost se je pričela s parado domačega in sosednjih društev GZ Žalec, na čelu katere so igrah godbeniki pihalne godbe iz Svetine. Parada je krenila na prireditveni prostor pri OŠ Pirešica izpred gasilskega doma, ki je podobo, ki jo ima sedaj, dobil že leta 1995 ob 65-letnici društva. Gasilce in druge udeležence slovesnosti je najprej pozdravil predsednik PGD V. Pirešica Danijel Štefančič, ki je pozneje spregovoril o zgodovini društva. Ta se začenja 28.9-1930, ko je bil sklican ustanovni občni zbor. Ob koncu se je zahvalil vsem tis- tim, ki so omogočili razvitje prapora in izdajo brošure. Za Štefančičem so spregovorili še župan občine Žalec Lojze Posedel, predsednik KS Galicija Vlado Majer in predsednik GZ Žalec Franci Skok. Poleg čestitk so gasilcem izrekli priznanje za njihovo dosedanje uspešno delo. V nadaljevanju slovesnosti so podelili priznanja GZ Žalec in pet odlikovanj GZ Slovenije. Sledilo je razvitje prapora. To nalogo so gasilci zaupali županu Posedelu, ki je prapor predal predsedniku društva, ta pa ga je izročil praporščaku Ivanu Podbomiku. Blagoslov prapora, ki ga krasi kar 274 žebljičkov in 32 spominskih trakov, je opravil župnik Janko Cigale. D. N. Gasilci iz Šešč dobili sodobno vozilo Prostovoljno gasilsko društvo Šešče letos praznuje 80 let uspešnega delovanja. Ta jubilej so v začetku julija proslavili s prevzemom novega gasilskega avtomobila GV 1. Praznovanje so pričeli s parado, slavnostni govornik pa je bil predsednik PGD Šešče Andrej Zobovnik, ki je ski gasilski zvezi, za katerega so odšteli 7,6 milijona tolarjev. Denar je prispevalo 52 botrov in 12 sponzorjev, glavna pokrovitelja pa sta bila Gasilska zveza Prebold in Občina Prebold. Vsem so podelili spominska priznanja. Ključe novega vozila je poveljnik Gasilske zveze Prebold Branko Verk izročil poveljniku društva Marjanu orisal 80-letno pot društva in njegove najpomembnejše dosežke. Društvo je leta 1920 ustanovilo 11 vaščanov in že naslednje leto so kupih prvo ročno brizgalno. Novo motorno brizgalno je društvo dobilo leta 1936, ponovno pa leta 1970, ko so razvili tudi društveni prapor. Prvo vozilo so kupih leta 1974, gasilsko vozilo s priklopnikom je društvo dobilo leta 1988, leta 1991 pa je bil odprt gasilski dom, ki so ga gradili približno pet let. 80 let po ustanovitvi so dobih najsodobnejše gasilsko vozilo, prvo takšno v prebold- Sitarju, ta pa prvemu vozniku Borisu Podkoritniku. Vozilo je blagoslovil preboldski župnik Franc Serec. Ob tej priložnosti so jubilantom čestitah predsednik preboldske zveze Jože Veber, v imenu gasilske zveze Slovenije poveljnik savinjsko-šaleškega območja Darko Koželj ter podžupan Franc Rezar. Podelili so tudi odlikovanja GZ Prebold in GZ Slovenije. Gasilsko odlikovanje GZ Slovenije I. stopnje sta prejela PGD Šešče in njegov predsednik Andrej Zobovnik. K. R., foto: T. T. Prostovoljno gasilsko društvo Ločica pri Vranskem je svečano prevzelo v uporabo avtocisterno. Na slovesnosti so zbranim spregovorili predsednik PGD Ločica pri Vranskem Ivan Jerman, ki se je med drugim zahvalil vsem 45 botrom za pomoč pri nakupu in obnovi avtocis-teme. Tudi predsednik občinskega poveljstva občine Vransko Milan Urankar je izrekel vse priznanje članom društva, prav tako pa tudi podpredsednik Gasilske zveze Žalec Dušan Pungartnik. Župan občine Vransko Franc Sušnik je nato izročil ključe avtocisterne predsedniku Ivanu Jermanu, ta pa šoferju Francu Urankarju. Avtocisterno je blagoslovil vranski župnik Jože 'Utrinek. T. Tavčar Prostovoljno gasilsko društvo delovanja. Že pred osrednjo Velika Pirešica je pred kratkim proslavo so imeli slavnostno praznovalo 70-letnico svojega sejo društva, na kateri je bil Predsednik društva Danijel Štefančič in praporščak Ivan Podbomik s praporom med slovesno zaobljubo. PGD Ločica sedaj še bolje opremljeno Po DOLINI avgust 2000 Združenje šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline je svoj praznik, 13. julij, zaradi slabega vremena praznovalo v društvenih prostorih, ki jih imajo ob avtopoligonu v Ločici ob Savinji. Na začetku je moški pevski zbor združenja zapel nekaj pesmi, nato pa je spregovoril predsednik združenja Ivo Serdoner. Poudaril je, da bi moral biti poklic šoferja in avtomehanika, tako v družbi kot med samimi stanovskimi tovariši, bolj cenjen in spoštovan, poklicni vozniki in drugi delavci v prometu in transportu pa bi morali svoje delo opravljati še bolj odgovorno in častno. Družabno srečanje sta pozdravila Uidi Alojz Čobec iz regijskega združenja in Stane Žirovnik v imenu republiškega združenja. Sledila je podelitev odličij ZŠAM. Najvišje odličje, Plaketo zlati venec, je prejel Franc Mrzel, Plakete s srebrnim vencem Stane Grobelšek, Ivan Juhart, Jože Pantner, Srečko Stepišnik in Franc Zadravec. Plakete tovarištva so prejeli Tomaž in Janez Mrak, Ivan Krumpak, Ivan Novak, Milan Pečnik, Slavko Resnik, Martin Štorman, Marjan Tratnik, Milan Potočnik, Ludvik Kukovec, Igor Matko in Slavko Zagožen. Zlate značke so prejeli Franc Rovšnik, Martin Vrbnjak, Rudi Zadobovšek, Branko Vecej in Rado Žilnik, srebrne pa Adolf škof, Matej Štusej in Janko Vrbič. T. Tavčar Podelili častni naziv Slovenska družina Priznanje Častni naziv Slovenska družina prejema Filip Završnik iz Zg. Grušovelj X okviru praznovanja dneva državnosti je župan občine Žalec Lojze Posedel povabil družine, ki so leta 1991 skladiščile in varovale oborožitev Teritorialne obrambe občine Žalec, potem ko se je ta postavila po robu zahtevi JLA po izročitvi orožja. Na izletniški kmetiji Rotovnik v Gotovljah so se zbrali člani družin: Cijan iz Šešč, Slavka Artelja, Draga Lobnikarja iz Marija Reke, Filipa Završnika iz Zg. Grušovelj, Avgusta Likeba, Alojza in Danija Satlerja iz Založ, Vilija Čremožnika iz Dobriča, Damjana Kosa iz Prapreč, družini Janžovnik, Rovšnik in Ludvika Rokovnika iz Dobrovelj ter Zlatka Freliha iz Pongraca, ki so sodelovali pri zavarovanju in skladiščenju orožja. Zbrane je najprej pozdravil župan, nato še tedanji komandant TO Adi Vidmajer, v imenu Zveze vojnih veteranov za Slovenijo Spodnje Savinjske doline pa Zdenko Terpin. Po podelitvi priznanj so se zadržali v prijetnem in prijateljskem druženju. T. Tavčar Nova stroja za Ograjenškove TRGOVINE ______ mešič LCjOUAKUmm LEVEC 56, tel.: 471-015 EUROPHONE MOZIRJE, GRABNERJEVA HIŠA, tel.: 839 08 20 VELENJE, STARI TRG 36, tel.: 897 18 00 Piovi starešina Franc Šilak s spremljevalko Marjano Janežič 38. praznovanje hmeljarjev Strojni krožek Spodnje Savinjske doline in šempetrski SIP sta pred kratim pomagala Ograjenškovim iz Podkraja pri Ponikvi do ugodnega nakupa dveh novih strojev. Za to akcijo so se pri Strojnem krožku in SIP-u odločili, ker je v letošnjem januarju kmetijo Ograjenškovih prizadel požar, ki je poškodoval oziroma uničil kar nekaj kmetijskih strojev. To je bil že drugi požar istega gospodarskega poslopja, v katerem so imeli manjšo farmo svinj. Oba požara, tako leta 1992 kot letošnji, sta povzročila veliko škode, ki sta sicer trdno kmetijo skorajda spravila na kolena, saj je njihov izključni vir preživljanja kmetijstvo. Ko sta Branko Ograjenšek in njegov 13-letni sin Branko prišla po nova stroja, frontalni kosilnik ROTO 280 F, ki je namenjen za košnjo travinj, in po zgrabljalnik STAR 430, ki lahko zgrablja 3,4 m pokošene površine, sta bila lepo sprejeta pri direktorju SIP-a Bojanu Vohu. Branko Ograjenšek se je Strojnemu krožku, ki sta ga zastopala vodja Simon Gajšek in predsednik Bojan Čretnik, ter direktorju Vohu iskreno zahvalil za pomoč in ugodne pogoje nakupa. ’’Strojni krožek je tudi v letošnjem letu, ko se je zgodila nesreča pri našem članu Ograjenšku, takoj sklenil, da se mu po naših močeh priskoči na pomoč. Člani krožka smo tako s pomočjo Savinjske veterinarske službe zbrali 200.000 tolarjev, ki so bili dobra osnova za lažji nakup strojev,” je povedal predsednik strojnega krožka Bojan Čretnik. Simon Gajšek je dodal: ’’Strojni krožek Spodnje Savinjske doline zavzema celoten program spravila sena, oranja, žetve in zaščite... Ena naših nalog pa je tudi ta, da pomagamo kmetom ob nesrečah tako s fizičnim delom kot finančno.” Direktor SIP-a Bojan Voh pa je povedal: ”SIP je naravno povezan s kmeti in v našem interesu je, da so tudi na našem območju močne kmetije, ki s pridom uporabljajo naše stroje. Ograjenškovi so eni izmed njih in zato smo s toliko večjo odprtostjo pristali na sodelovanje pri tej akciji. Branku smo tako omogočili nakup s 25-odstotnim popustom in plačilom v več obrokih. Stroja, ki sta od danes naprej Ograjenškova, sta namenjena kmetom, ki se profesionalno ukvarjajo samo S to dejavnostjo. In Ograjenškovi to so, saj ustvarjajo dohodek pretežno iz kmetijske dejavnosti.” Po obisku v SIP-u so udeleženci akcije in drugi zbrani obiskali Ograjenškovo kmetijo v Podkraju, ki leži tik ob cesti s Ponikve proti Šentilju pri Velenju. Ograjenškova družina šteje sedem članov. Glava družine je oče Branko z ženo Marijo, ki pa vodenje kmetije prepuščata sinu Branku in snahi Vesni. Pri kmetijskih opravilih pridno pomagajo, če imajo čas, še hčerka Marija, ki končuje Višjo medicinsko šolo v Mariboru ter vnukinja Vesna in vnuk Branko. Dela je vedno dovolj za vse, saj je kmetija velika, živina pa vsak dan potrebuje krmo in vodo ter čisti hlev. ’’Imamo okrog 15 hektarjev lastne zemlje ter približno toliko še v najemu. Naša kmetija je usmerjena predvsem v mlečno proizvodnjo. Pred požarom smo imeli tudi proizvodnjo prašičev. V hlevu je bilo vedno 10 do 12 plemenskih svinj in merjasec. Sedaj ko smo postavili nov hlev, bi želeli s to proizvodnjo nadaljevati, vendar bo vse odvisno od tega, kakšne bodo cene in kakšno bo povpraševanje po tej vrsti mesa. V tem trenutku smo odvisni le od prodanega mleka. V spodnjem hlevu imamo nekaj čez 60 glav živine, od tega 30 do 35 molznic. Dnevno tako oddamo v mlekarno okrog 500 1 mleka,” je povedal Branko ’’srednji”, ki je bil ta dan še posebno dobre volje zaradi nakupa obeh strojev. Branko Ograjenšek se zahvaljuje vsem krajanom Ponikve in Šentilja, ki so jim pomagali z lesom in delom. Posebno zahvalo je izrekel gasilcem PGD Ponikva, ki so pomagali pri čiščenju pogorišča, KZ Gotovlje, občini Žalec in Skladu za regionalni razvoj in poseljenost podeželja. Še enkrat pa je zahvalo namenil strojnemu krožku in SIP-u. Letošnje 38. praznovanje dneva hmeljarjev je imelo nekoliko trpek priokus zaradi slabe hmeljske letine. Sicer pa se je na nedeljski osrednji prireditvi zbralo veliko ljudi. Pričela se je s tradicionalno povorko voz, na katerih so bili prikazi hmeljarjenja nekoč in danes. Na prireditvenem prostoru sta zbrane najprej pozdravila predsednik TD Braslovče Tone Ramšak in braslovški župan Dušan Goričar. Nato je Martina Zupančič, ki je vodila predajo starešinstva, dala besedo dosedanjemu starešini Ivanu Povšetu iz Podloga. Na kratko je orisal položaj hmeljarstva v Sloveniji, ki je letos še posebno težak zaradi izjemno slabe letine. Dejal je, da hmeljarji računajo na pomoč države, saj je hmeljarstvo kmetijska panoga z najvišjim odstotkom izvoza. Potem je simbol starešinstva, hmeljarskega mačka, izročil Francu Šilaku s Ptuja, ki bo to častno funkcijo opravljal v bodoče. V svojem nagovoru je novi starešina med drugim optimistično dejal, da so umni gospodarji, njihove pridne roke, zavzetost in vztrajnost zaposlenih v hmeljarstvu, tradicija in stroka zadosten kapital, da bodo zmogli in znali premagati težave, v katerih se je znašlo hmeljarstvo. Imenovah so njegovo spremljevalko, za naslednje leto Marjanojanežič iz Središča ob Dravi. Sledile so številne zabavne igre. Pri pitju piva se je najbolj odrezal Oskar Kolenc, pri dviganju 12 kilogramov težke hmeljske štange je zmagal Vinko Štorman, ki jo je z iztegnjeno roko dvignil kar 73-krat. Obiskovalci, med katerimi so bili Uidi gostje iz Nemčije, so se ob veselem raz-posloženju zadržali do jutranjih ur. Že prejšnji večer pa je bil enajsti predizbor za lepotico Slovenije, na katerem je sodelovalo šest deklet. Komisija, v kateri so bili -tudi braslovški župan Dušan Goričar, polzelski Ljubo Žnidar in prvi uradni hmeljarski starešina Anton Fonda, je za drugo spremljevalko izbrala Celjanko Hano Grmič, za prvo Polzelanko Mašo Dečman in za naj lepotico Renato Zacharija iz Gornje Radgone. Darko Naraglav Branko Ograjenšek s sinom (v sredi) in predstavnikoma strojnega krožka ter direktorjem SIP-a pred traktorjem na katerega so priključili oba nova stroja IZDELUJEMO: cvetlična korita, fontane elemente za ograje elemente za brežine tlakovce, plošče robnike tople grede, kompostnike kamine, umivalnike mulde, galanterijo NUDIMO TUDI MONTAŽO ZA TLAKOVCE, ROBNIKE IN OGRAJE 1225 Lukovica, Vrba 7, tel. 061/735 408 T. Tavčar avgust2000 Po DOLINI Za varnost niso odgovorni le policisti “Naša in tudi moja vizija je dvig varnostne kulture,” pravi novi komandir žalskih policistov Policijska postaja Žalec je avgusta dobila novega komandirja. Natanko po dvajsetih letih dela v policijskih vrstah je komandir postal Beno Balažič. Menjave komandirjev so v Žalcu pogoste, skoraj vsaki dve leti, tokratni menjavi pa so botrovale spremem- Prostovoljno gasilsko društvo Tešova - Jeronim je zelo mlado društvo. Ustanovljeno je bilo leta 1986. Seveda pa korenine gasilstva tudi pri njih segajo precej dlje nazaj, saj je njihova gasilska desetina delovala v sklopu PGD Vransko. Že leta 1957 so si postavili leseno orodjarno, ki jim je služila za shranjevanje gasilske opreme. Želja po ustanovitvi lastnega gasilskega društva je bila zelo velika in leta 1981 so pričeli z gradnjo gasilskega večnamenskega doma, ki so ga slovesno predah svojemu namenu dve leti po ustanovitvi društva. Še pred tem so dobili orodno vozilo TAM in motorno brizgalno Rosenbauer, s čimer so bili izpolnjeni osnovni pogoji za gašenje požarov. Društvo vsa leta deluje uspešno. Vanj je vključenih preko 50 članic in članov. Imajo dve desetini, pozornost pa dajejo tudi vzgoji mladih gasilcev. Prav letos je v njihove vrste stopilo 18 be v vrhu Policijske uprave Celje. Edo Mlačnik, načelnik Operativno-komunikacijskega centra, je postal direktor celjske policijske uprave, na mestu načelnika pa ga je zamenjal dosedanji žalski komandir Peter Očkerl. S 1. avgustom je novi komendir PP Žalec Beno Balažič, ki je policijsko kariero pričel pred natanko dvajsetimi leti v Novi Gorici. Že po lem dni je bil premeščen v Žalec, nato je služboval v Celju in spet v Žalcu. Po končani višji šoli za notranje zadeve je postal pomočnik komandirja Policijske postaje Mozirje. Po diplomi na Visoki policijski varnostni šoli je pred dvema letoma .postal pomočnik komandirja Policijske postaje Žalec. Živi v Žalcu. Policijska postaja Žalec ima trenutno 45 zaposlenih, kar je po komandirjevih besedah premalo, pa tudi prostorski pogoji so še vedno slabi. O viziji svojega dela je povedal: mladih gasilcev, tako da se za prihodnost gasilstva v teh dveh vaseh nad Vranskim ni bah. Kot pravijo, jim manjka še dosti gasilske opreme. So pa veseli, da jim je letos uspelo uresničiti že kar nekajletno željo. Bili so namreč edino gasilsko društvo v Gasilski zvezi Žalec, ki ni imelo svojega prapora. Tega sedaj imajo in pod “Ob zagotavljanju varnosti, kar je osnovna naloga policistov, je naša in moja želja oziroma vizija dvig varnostne kulture ljudi, da bi varnost postala javna dobrina, za katero bi skrbeh vsi. To pomeni predvsem samozaščitno ravnanje ljudi, s katerimi bi lahko sami preprečili nastanek deviantnih pojavov in nezgod, katerih posledice so lahko zelo tragične.” Žalski pohcisti se po.besedah Bena Balažiča ukvarjajo s podobnimi primeri kot pohcisti drugod. V zadnjem času je več pojavnih obhk s področja zlorabe drog oziroma narkomanije, kar pa beležijo tudi v drugih krajih. Podobno je z ostalimi kaznivimi dejanji. Prometna varnost se je z avtocesto precej povečala, res pa zdaj občasno prihaja do prometnih nesreč, značilnih za avtocestni promet. njegovim okriljem bodo še uspešneje izpolnjevali svoje poslanstvo, je na slovesnosti ob razvitju prapora dejal predsednik društva Jože Križnik. Glavni pokrovitelj je bila občina Vransko, zato je tudi županu Francu Sušniku pripadla čast razvitja prapora, na katerega so pripeli šest spominskih trakov. Združeni tudi občinski odbori Po združitvi Slovenske ljudske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov na državni ravni so se združili tudi odbori na lokalni ravni. Predsednik 00 SLS+SKD Žalec je Milan Dobnik, preboldski občinski odbor vodi Franc Žolnir, braslovšega Marija Marolt, občinskemu odboru v Taboru predseduje Anton Grobler, na Vranskem Andrej Pečovnik, na Polzeli pa Anton Mešič. K. R. Kmetje združeni v enotno zvezo Prvo nedeljo v avgustu je bil v dvorani Doma krajanov na Gomilskem združitveni občni zbor Slovenske kmečke zveze pri nekdanji SLS in Slovenskega kmečkega gibanja pri nekdanji SKD. Nova stanovska zveza se imenuje Enotna slovenska kmečka zveza pri SLS SKD Slovenski ljudski stranki. Slovenska kmečka zveza je bila ustanovljena leta 1988, pozneje pa je iz nje nastala Slovenska ljudska stranka. Prvi predsednik zveze je bil Ivan Oman, ki je bil prav tako na združitvenem zboru na Gomilskem, kjer sta zbrane najprej pozdravila Vinko Drča in Marija Marolt, predsednica občinskega odbora SLS+SKD Braslovče. Med 195 udeleženci je bilo sto delegatov, po 50 iz kmečke zveze in gibanja. O delu obeh sta poročala predsednika Franc Zagožen (kmečka zveza pri SLS) in Janez Šušteršič (kmečko gibanje pri SKD). Razprave na zboru so bile precej burne, nazadnje pa so delegati izvolili vodstvo nove zveze. Predsednik je Franc Zagožen, podpredsednik Janez Šušteršič, upravni odbor pa šteje 30 članov (po 15 iz nekdanje zveze in gibanja), med njimi so Vinko Drča, Vlado Marolt in Marjan Ribič. Predsednik programskega sveta je Jože Osterc, prav tako med udeleženci zbora. Vodstvo ima mandat do prvega kongresa nove zveze. K. R. D.N. Pozdrav novega prapora s prapori ostalih sodelujočih društev. K. R. Gasilci iz Tešove razvili prapor TEHNIČNA TRGOVINA • SERVIS, d.0.0. Šempeter 13a, tel.: 701-888, faks: 702-088 Delovni čas: TRGOVINA: 8. do 19., SOBOTA 8. do12. ure, SERVIS: od ponedeljka do petka 8. do12. ure in od 13. do 17. ure. V SEPTEMBRU, OZIROMA V ČASU OBRTNEGA SEJMA V CELJU, ŠE DODATNE UGODNOSTI IN POPUSTI BELA TEHNIKA VGRADNE PEČICE (izvozni modeli) OD 43.435 SIT PRALNI STROJ WA 1142 S (1100 obratov) 79.800 SIT AKCIJA SUŠILNIH STROJEV GORENJE OD 49.700 SIT - MALI GOSPODINJSKI APARATI - REZERVNI DELI ZA GOSPODINJSKE APARATE - ANTENE, ANTENSKI PRIBOR AKUSTIKA TELEVIZORJI, VIDEO REKORDERJI, GLASBENI STOLPI, AVTORADII BTV GORENJE, 55 cm, TTX S TRILETNO GARANCIJO 38.900 SIT RTV SERVIS-SERVIS VORWERK BREZPLAČNA DOSTAVA MOŽEN NAKUP DO 10 ČEKOV Nova Slovenija na Polzeli in Žalcu V mah dvorani Kulturnega doma na Polzeli je bil ustanovni občni zbor občinskega odbora stranke Nove Slòvenije - Krščanske ljudske stranke. Za predsednika so soglasno izvolili dr. Janeza Cukjatija. Občinski odbor Nove Slovenije na Polzeli trenutno šteje 62 članov in je prvi občinski odbor te stranke v Savinjski dolini, zato so se vanj včlanili tudi nekateri iz sosednjih občin Spodnje Savinjske doline. Kot so povedali nekateri bivši člani SKD, so bik zelo razočarani nad vodstvom SLS - SKD Slovenske ljudske stranke' ki je izničila štiriletna skupna prizadevanja za spremembo volilnega sistema. V Gotovljah pa je bil v soboto tudi ustanovni zbor občinskega odbora Žalec. Zbralo se je okoh 80 udeležencev, za predsednika je bil izvoljen Drago Pogorelec. Danes bo občinski odbor ustanovljen še na Vranskem. T. T. in K. R. Jure Užmah med košnjo Kosci in grabljice v Sv. Lovrencu Prva nedelja v avgustu je znova privabila v Sv. Lovrenc pri Preboldu izredno veliko ljudi. Razlog za to je bila že 20. jubilejna prireditev Tekma koscev in grabljic. Tako kot običajno se je nedelja začela z gasilskm tekmovanjem, popoldne pa je sledila turistično-etnografska prireditev Tekma koscev in grabljic. Tekmovanja seje udeležilo devet ekip, in sicer iz Kaplje vas, Trnovelj, Marija Reke, Laškega, TTirij, ekipa Strojnega krožka ter ekipe z imeni: Dobri prijatelji iz Brd, Modri dirkači in ekipa Mladih. Najprej so se pomerili kosci, nato grabljice in Štangarji, ki so pred začetkom postavljanja hmeljevk morah spiti vrček piva ah oranžade. Med posameznimi sklopi tekmovanj je potekala tudi tako imenovana rdeča nit - sestavljanje lojtrčnega voza in molža krave, kar je prineslo tekmovalcem dodatne točke. Najboljši kosec je postal lanskoletni zmagovalec Jure Užmah iz ekipe Mladih. Najboljše grabljice so bile tekmovalke iz ekipe Marija Reka, najboljša Štangarja pa tekmovalca iz ekipe PGD Kaplja vas. Za najlepši in najbolj izviren voz je komisija, v kateri so bili trije nekdanji hmeljski starešine, izbrala voz Strojnega krožka. V skupnem seštevku je bila najboljša ekipa PGD Kaplja vas, za njo so se uvrstili Tmoveljčani, tretji pa so bili Marij arečani. D. Naraglav HELLO ŠEMPETER JEZIKOVNA ŠOLA tel./faks: 063/701-795, 041/364-182 ponovno vabi k VPISU V TEČAJE TUJIH JEZIKOV. Tečaji se bodo pričeli v sredini meseca septembra in bodo obsegali 30 oziroma 60 ur. Potekali bodo v vseh večjih krajih v Savinjski dolini (glede na bližino bivanja tečajnikov). Organiziramo tudi različne vrste jezikovnih izobraževanj za posameznike ali manjše skupine (priprava na maturo, poslovna angleščina ter nemščina itd.). Nudimo možnost večletnega izobraževanja z vsakoletnim prehodom na višjo stopnjo (kontinuirano izobraževanje). Popeljite se v svet znanja z nami! Kontaktna oseba: Alenka Kovač, vodja jezikovnega izobraževanja. Tradicionalni vranski večeri so letos privabili na Vransko nekaj tisoč ljudi, ki so prvi večer uživali ob glasbi in petju številnih narodno-zabavnih ansamblov, drugi večer pa ob petju Sanje Doležal in Ivice Šerfezija, ki sta dvignila na noge tako staro kot mlado. Pravi žur so naredili člani ansambla Mira Klinca, ki so poleg igranja za ples obogatili večer še z nekaj izvirnimi humornimi točkami. Prvi večer, v organizaciji Robija Zupana z ansamblom, se je pod ogromnim šotorom razlegala pretežno narodno-zabavna glasba. Tako se je ob ansamblu Robija Zupana zvrstila cela vrsta znanih tovrstnih ansamblov. Med njimi ansambel Franca Miheliča, ansambel Slapovi, Frajkinclerji, ansambel Dori, Miro Klinc z Okroglimi muzikanti, ki je poskrbel, kot ’’Klobasekov Pepi” tudi za humorne vložke idr. Celotno prireditev je posnela TV Kranj, zato bo mogoče dogajanje tega večera spremljati tudi na drugih regionalnih in lokalnih televizijskih programih. Drugi večer Vranskih poletnih večerov je bil tako kot že vrsto let v znamenju prireditve peka in podjetnika Romana Brgleza, ’’Zvestoba se nagrajuje”. Njegova praznovanja, s katerimi se zahvali svojim kupcem za zvestobo, so postala nekaj izjemnega, hkrati pa so pripeljala do tega, da so na Vranskem, ob pomoči še nekaterih drugih, zaživeli Vranski poletni večeri. Tako kot že vrsto let je mdi letošnja prireditev, ki so ji dajali potreben naboj Miro Klinc z okrogli- mi muzikanti ter oba gosta hrvaške glasbene estrade Sanja Doležal in Ivica Šerfezi, velika zabava, žur, ki ga tudi dež ni zmotil. Za prijetnejše vzdušje so, tako kot prvi večer, skrbeh številni Brglezovi zaposleni in prijatelji iz Ženskega rokometnega kluba Žalec, ki so bili zadolženi za kulinarične in pivske užitke tri tisoč glave množice. Vranske večere sta obiskala tudi vranski in žalski župan Franc Sušnik in Lojze Posedel ter še nekateri drugi predstavniki javnega in poslovnega življenja Savinjske doline in drugod. Vranski poletni večeri so v takšni obliki že tretji zapovrstjo in glede na to, kako jih ljudje sprejemajo, je pričakovati, da bo tudi v prihodnje na Vranskem veselo in prijetno. D. Naraglav Teden upokojencev v Preboldu Društvo upokojencev Prebold, ki deluje na območju občine Prebold in dela občine Braslovče, šteje približno 1020 članov. Društvo vsako poletje za svoje člane pripravi teden upokojencev v preboldskem gaju, kjer se zvrstijo športno-rekreativna tekmovanja, zaključi pa se z veselim družabnim srečanjem. V prostorih osnovne šole Prebold so pripravili zanimivo razstavo ročnih del članic in članov Društva upokojencev. Kot je povedala vodja sekcije ročnih del Mihca Štorman, je bila tokrat že četrta razstava, poudarila pa je pomen dejavnosti upokojencev v sekciji (srečanja so enkrat na teden v Preboldu in Šeščah). Poleg druženja in ohranjanja ročnih spretnosti je pomembnejše to, da se tako ohranja izročilo prednikov, ki so vse potrebno za življenje izdelali ročno. Razstava je bila na ogled dva dni. Družabno srečanje ob zaključku tedna upokojencev je s pozdravnim nagovorom pričel predsednik društva Ivi Stepišnik, upokojencem so spregovorili tudi župan Vinko Debelak ter predsednik občinskega odbora Desusa Franc Povše in predsednik območnega odbora Desusa Franc Lenko. Referent za šport Ivan Lebar je podelil medalje najuspešnejšim udeležencem tekmovanj. V odbojki je ekipa A premagala ekipo B, v balinanju je zmagal Stane Podbregar, v ribolovu in metanju pikada Marko Ropret, v metanju krogov Anica Ocvirk, v streljanju z zračno puško Jožica Potočnik, v ruskem kegljanju pa Mihca Štorman. K.R. Žalčani in Braslovčam za evropski naslov Komisija pri Turistični zvezi Spodnje Savinjske doline si je v juliju ogledala dvajset krajev v Spodnji Savinjski dolini in po kriteriju Turistične zveze Slovenije ocenila njihovo urejenost. Namen ocenjevanja je predvsem najti vzorne oziroma urejene točke posameznih krajev, hkrati pa občine in turistična društva opozoriti na tiste slabosti, ki kvarijo urejeno podobo kraja. Ocenjevali so štirje ocenjevalci, ki jih je imenovala TZSSD, končna ocena pa je povprečje vseh ocen. Tako so posamezni kraji prejeli naslednje ocene: mesto ŽALEC -8,125 -1. mesto; BRASLOVČE - 8,11-2. mesto; GOTOVLJE - 7,919 - 3. mesto; PONIKVA - 7, 723 - 4. mesto; ŠEŠČE - 7,647 - 5. mesto; POLZELA - 7,50 - 6. mesto; GOMLLSKO - 7,488 -7. mesto; TRNAVA - 7,325 - 8- mesto; PREBOLD - 7,269 - 9- mesto; LETUŠ - 7,186 -10. mesto; GRIŽE - 7,184 -lì. mesto; VRANSKO - 7,138 -12. mesto; ŠEMPETER - 7,044 - 13. mesto; ANDRAŽ - 7,038 - 14. mesto; PETROVČE - "7,037 -15. mesto; VRBJE - 6, 990 -16. mesto; LEVEC -6,87-17. mesto; GALICIJA - 6,83-18. mesto; LIBOJE - 6,484 - 19. mesto; TABOR - 6,271 - 20. mesto. Komisija Turistične zveze Slovenije je v okviru projekta Moja dežela lepa in gostoljubna ocenila Žalec, Polzelo, Braslovče, Ponikvo, Vransko, Petrovče in Osnovno šolo Braslovče. V kategoriji srednjih mest je največ točk osvojil Žalec (6,51 točk), v kategoriji manjših mest je prva Polzela (6,14 točk), v kategoriji drugi kraji so Braslovče osvojile 3. mesto (6,72 točk), 5. mesto Ponikva (6.36 točk), 7. mesto Vransko (5,94 točk) in 8. mesto Petrovče (5,7 točk). Med osnovnimi šolami je največ točk in prvo mesto osvojila Osnovna šola Braslovče (8,09 točke). Prvouvrščeni kraji in šole so se uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Končni rezultati bodo znani konec septembra. Turistična zveza Spodnje Savinjske dohne je predlagala TZ Sloveniji, da se naslednje leto vključita v evropsko tekmovanje v kategoriji srednjih mest Žalec in v kategoriji drugih krajev Braslovče. J . K- Turistični piknik v Preboldu Turistično društvo Prebold, katerega nova predsednica je Milena Miklavc, pripravlja prihodnjo soboto, 9- septembra, drugi turistični piknik v preboldskem gaju. Piknik se bo ob 10. uri pričel s programom predšolskih otrok in njihovih staršev, nadaljevali pa ga bodo šolski otroci, ki pripravljajo tudi bolšji sejem. Zabavale jih bodo mlade pevke Monika Kumer, Vita Črepinšek in Suzana Krivec. Ob 14. uri bo program namenjen predvsem odraslim, pripravljajo pa ga v sodelovanju z občino Vransko (razstava motorjev oldtimerjev) in občino Prebold. Povorka motoristov s spremstvom mažoretk bo krenila preko Dolenje vasi nazaj v gaj. Nastopih bodo Alenka Lesjak s prijatelji, Hmeljarski trio in skupina Tabu. Ob 16. uri bodo igre in tekmovanje za izbor mistra preboldskega gaja za leto 2000. K.R. Po razvedrilo in zdravje v Gotovlje Vranski poletni večeri V Gotovljah je v soboto odprl vrata G3 - center za kreativno preživljanje prostega časa, ki sta ga ustanovili Polona Kuder in Alenka Lesjak. S prijatelji in sodelavci sta pripravili številne programe z gibalnega, glasbenega in kreativno-izoraževalnega področja, namenjene otrokom in odraslim. Odprtje centra je v Gotovlje privabilo številne obiskovalce, med njimi sta bila županja občine Tabor Vida Slakan in žalski župan Lojze Posedel, ki je v nagovoru poudaril, da je center pomemben še zlasti zato, ker bo skrbel za rekreacijo odraslih ter pestro in poučno preživljanje prostega časa mladih. Center je v nekdanjih prostorih podjetja Seba, ki sta ga ustanoviteljici s pomočjo prijateljev uredili zelo domiselno. Vpis že poteka, dejavnosti pa se bodo pričele 15. septembra. K.R. Polona in Alenka z Božom A. Kolaričem in sodelavci v telovadnici centra. C- Gj - Center za kreativno preživljanje prostega časa ALENKA LESJAK s.p., GOTOVLJE 76, 3310 ŽALEC, TEL.: 063 710 28 03, FAKS: 063 710 28 04 VABI K VPISU V NASLEDNJE DEJAVNOSTI: G1 - GIBALNO PODROČJE OTROCI: ODRASLI: IGRARIJE ZA OTROKE. AEROBIKA (HI-LO, STEP, SLIDE, BALL, AEROBIKA NEW BODY, AERO MIX, KLASIKA) PLES (SHOW DANCE, PREVENTIVNO TERAPEVTSKA VADBA PLESNE IGRICE, HIP-HOP) (HRBTENICA, OSTEOPOROZA TER 55 LET IN VEČ) G2 - GLASBENO PODROČJE: G3 - KREATIVNO - IZOBRAŽEVALNO KITARA PODROČJE SINTHESIZER PRAVUIČNI SVET POPULARNO PETJE LIKOVNI SVET GLASBENI VRTEC ANGLEŠČINA PRAZNOVANJE ROJSTNEGA DNE VZEMITE Sl ČAS - PRIDRUŽIT E SE G3-jevi DRUŽBI VESELIH LJUDII Kako vam ugaja Utrip? Leto dni že vsak mesec na vaše domove prihaja Utrip Savinjske dohne. Obletnica je primeren čas za premislek, kohko smo bik v tem času uspešni pri nalogi, ki smo si jo zadah: predvsem obveščati Savinjčanke in Savinjčane o vseh pomembnejših dogodkih v naši dolini. Kaj bi lahko izboljšali in česa si bralci želite? V pomoč nam bo kratka anketa, zato vas prosimo, da odgovorite na naša vprašanja in nam odgovore pošljete do 18. septembra na naslov: Utrip Savinjske dohne, Savinjske čete 4, 3310 Žalec. Nagrad za izpolnjeno anketo ne obljubljamo, zato pa se že vnaprej zahvaljujemo vsem, ki si boste vzeli čas zanjo. Ah preberete Utrip, ko ga prejmete? VEDNO VČASIH NIKOLI Kako temeljito preberete Utrip? GA PRELISTAM PREBEREM VSE PRISPEVKE Ah ste pozorni tudi na reklamne oglase? NIKOLI VČASIH VEDNO Kaj v časopisu bi spremenili? Koliko članov družine prelista Utrip? EDEN DVA VSI Kaj v Utripu najraje preberete? Kaj v Utripu pogrešate? m Savinjske doline Po DOLINI avgust 2000 avgust2000 Podjetništvo CHAMPION elf Olja in maziva Blagovne znamke: Zastava, Suzuki, Volkswagen, Škoda, Seat, Rover, Renault, Peugeot, Opel, Nissan, Mitsubischi, Mercedes, Mazda, Lada, Hyundai, Ford, Fiat, Daihatsu, Daewoo, Citroen, BMW, Audi, Alfa Stame&ScspesEŠnrarts QUAV Želimo varno vožnjo in se priporočamo za obisk! Šentrupert 36, 3303 GOMILSKQ tel.: 063/726-072, fax: 063/726-390, avtotelefon: 041/626-814 IZDELAVA STAVBNEGA POHIŠTVA IZDELAVA RAZNIH VRST TERMOPAN STEKEL IZDELAVA NOTRANJE OPREAAE: kuhinje, predsobe, dnevni prostori, spalnice... OPREMLJANJE TRGOVIN IN GOSTINSKIH LOKALOV VA io.o. AVTO Šempeter 126 b, 3311 ŠEMPETER, Tel.: 063/700-16-11 <« Žalec ........"■ 11 " Aškerčeva 4a, 3310 Žalec Tel.: 063 703-120, faks: 063 715-390 mizarstvo KORUN pohištveno stavbeno Slaba letina hmelja Letošnja hmeljarska letina je ena najslabših v zadnjih desetih in več letih. Golding, najbolj žlahtna sorta hmelja v Savinjski dolini, je že obran in zdaj se že ve, da je pridelka le od 500 do 800 kg na hektar. Sedaj obirajo auroro, stanje pa ni nič drugačno. Pri količini in kakovosti pridelka se pozna, na kakšnem rastišču je hmelj. Kjer so tla težka in bolje zadržujejo vlago, je pridelek boljši kot na propustnih prodnatih tleh. Povejmo še to, da so hmeljarji dobili dogovorjeno pomoč, 118 tisoč tolarjev na ha hmeljskega nasada. Ta pomoč bi bila učinkovita, če bi bila letina saj povprečna, tako pa bo le v pomoč pri pokrivanju stroškov. T. Tavčar Pripojitev preložena Sredi avgusta je bila druga redna skupščina Trgovskega podjetja Žana, d.d., Žalec. Na predlog uprave je skupščina, na kateri je bilo prisotnega dobrih 90 % kapitala, sklenila del dobička iz preteklih let nameniti za izplačilo dividend, lanski dobiček (nekaj več kot 23 milijonov tolarjev) pa ostaja nerazporejen. Dividenda bo znašala 108,5 tolarja bruto na delnico. Letos naj bi dobiček dosegel 30 milijonov tolarjev, je povedal direktor Dolfe Naraks. Večinski lastnik Žane je Emona blagovni center, d.d., Ljubljana in kot je julija objavila uprava Žane, ima Emona zdaj v lasti 93.270 delnic, kar pomeni dobrih 52 % lastniškega deleža v osnovnem kapitalu delniške družbe Žana Žalec. Emona blagovni center je tudi večinski lastnik SM Savinjske trgovske družbe, d.d., Žalec. Kot je povedal direktor Robert Čemažar, ima ljubljanska delniška družba v lasti 51,09 % deleža osnovnega kapitala te savinjske družbe. Žana in Savinjska trgovska družba sta že pred časom pričeli povezovanje, ki naj bi ga letos pripeljali do pripojitve Savinjske družbe k Žani. O tem naj bi pred dnevi Odločali obe skupščini. Ker pa so nekateri lastniki Savinjske trgovske družbe (Kapitalska in Odškodninska družba ter Atena), ki imajo več kot 25 % lastniškega deleža, že dano soglasje k pripojitvi umaknili, je ta družba sklic skupščine preklicala. Zato je bila tudi na skupščini Žane točka o soglasju k pripojitvi umaknjena z dnevnega reda. Skupščina Savinjske trgovske družbe bo ponovno sklicana, ko bo zagotovljeno soglasje lastnikov o pripojitvi, po besedah Roberta Čemažarja predvidoma konec oktobra. Zatem naj bi bila še skupščina Žane. Kot je povedal Dolfe Naraks, se pogovori nadaljujejo, pri čemer bo potrebno upoštevati tudi nekatera nova dejstva. K.R. Peugeotova nagrada v Prebold TK k Jati 11. avgusta sta vodstvi Tovarne krmil Žalec in Jate Ljubljana podpisali pogodbo o pripojitvi tega žalskega podjetja ljubljanskemu. Pogodbo morata potrditi še skupščini obeh podjetij, ki bosta prve dni oktobra. Tovarna krmil Žalec je peta največja proizvajalka krmil v Sloveniji, njen največji odjemalec pa je prav ljubljanska Jata. Razlog za pripojitev ni slabo poslovanje, saj je dobiček v prvi polovici letošnjega leta za 12 % večji kot v enakem obdobju lani. V Tovarni krmil je nekaj več kot 30 zaposlenih, najmanj eno leto pa naj nihče od njih ne bi ostal brez zaposlitve. K. R. Popravek V reklamnem oglasu Zavarovalnice Triglav, ki je bil objavljen v junijski številki Utripa Savinjske doline, na strani 10, je bila napačno objavljena telefonska številka zavarovalnega zastopnika Tonija Ramšaka. Pravilna telefonska številka je: 041/526-678. tudi na obroke. Prav skuterji so nadvse primerni za vožnjo v poletnih dneh, pri Peugeotu Tratnik pa se seveda že pripravljajo tudi ha jesen. Vsake dva meseca pripravijo posebne prodajne akcije, katerih del stroškov pokrije Peugeot Slovenije, zato se jih po besedah Justine Tratnik splača izkoristiti. Oktobra se bo pričela jesenska akcija, v kateri bo poudarek na pnevmatikah in splošnih servisih oziroma pripravi avtomobilov na zimo. Novost, ki je drugi proizvajalci . avtomobilov nimajo, pa je tako imenovan Peugeot assistance. Ta storitev je namenjena lastnikom Peugeotovih vozil. V primeru, da se vozilo pokvari in ostane na cesti, voznik pokliče brezplačno telefonsko številko in v približno desetih minutah bo prispela pomoč najbližjega Peugeotovega servisa. Če okvare ni moč popraviti takoj, je voznik upravičen do nadomestnega vozila, v primeru, da se nahaja izven kraja svojega bivališča, pa tudi do prenočišča. Ta'novost velja za vse, ki so kupih nov avtomobil znamke Peugeot po 1. juliju 1999-Kupci, ki imajo vozila v garanciji, so v zvezi s tem dobili obvestila in tudi posebno kartico, s katero uveljavljajo Čas za čestitke (od leve proti desni): Marija, Dejan, Alen in Dino Nečimer ter Justina Tratnik. Nagradna igra Na prvo žogo je potekala vzporedno z evropskim nogometnim prvenstvom. Lastniki Peugeojevih vozil ah obiskovalci dnevov odprtih vrat, ki so jih organizirah pooblaščeni prodajalci in servisi teh vozil, pa so izpolnjevali kupone. Kot je povedala Justina Tratnik, je Peugeot Slovenija letos velik poudarek namenil predstavitvi svojih vozil na slovenskem trgu (v lem dni se je tržni delež Peugeojevih vozil povečal s 3,7 % na 7,7 %), v okviru teh akcij pa je bila organizirana tudi nagradna igra. Prva nagrada je bilo potovanje za dve osebi v Grčijo. Kupon je izpolnil tudi Dino Nečimer. Družina je na nagradno igro že skoraj pozabila in so novico o prejeti prvi nagradi izvedeli na dopusto- voljo tudi v Sloveniji. Ob ogledu vozil je Dino s pomočjo Justine Tratnik starša že skoraj prepričal, da bosta kupila tako željeni skuter. Cene so namreč zmerne, nakup pa je mogoč to storitev. Razlogov za nakup Peugeojevega avtomobila je torej vehko, vse o ponudbi in pogojih nakupov pa boste izvedeli v sodobnem prodajno-servis-nem salonu Tratnik v Ločici ob Savinji. ep Prodajno-servisni salon Peugeot Tratnik iz Ločice ob Savinji oziroma njegova lastnika Justina in Marjan Tratnik sta sredi poletja v imenu Peugeota Slovenije, generalnega uvoznika vozil tega priznanega francoskega proizvajalca avtomobilov, opravila zelo prijetno nalogo. Izročila sta namreč prvo nagrado v nagradni igri Na prvo žogo, ki je potekala po vsej Sloveniji in je bila namenjena predvsem lastnikom Peugeotovih vozil. Sreča se je nasmehnila družini Nečimer iz Prebolda. med nagrajenci je zagledal tudi ime svojega sina. Ker v časopisu ni pisalo, kaj je prva nagrada, sta bila Dino in njegov mlajši brat Alen vsa navdušena, misleč, da bosta dobila Peugeotov skuter. Kljub temu pa bosta v septembru z veseljem odšla na potovanje v Grčijo mama Marija in oče Dejan, ki si sicer takega potovanja najbrž nikoh ne bi privoščila. Ob prevzemu nagrade so skupaj s Tratnikovima popih kozarček šampanjca in si ogledah Peugeojeva vozila. Očeta Dejana je najbolj zanimalo, kakšen bo novi Peugeot 307, ki bo prvič predstavljen oktobra letos v Frankfurtu, prihodnje leto pa bo na vanju na Hvaru. Oče Dejan je ob morju vsak dan prebiral časopis in Sodoben prodajno-servisni salon Peugeot Tratnik stoji na avtopoligonu v Ločici ob Savinji. E- HLADILNA TEHNIKA INcool d.O.O. . Jm Vrbje 87d -jg® 3310 Žalec, Slovenija Tel.: +386 (0)3 / 710 3000 HIŠNE KLIMATSKE NAPRAVE MATRIČNI TISKALNIK LASERSKI TISKALNIK CD ROM ATAPI 40 X OD 29.999 SIT OD 39.999 SIT OD 9.774 SIT INJEKT barvni tiskalnik OD 19.999 SIT ARC ZAŠČITE OD 4.250 SIT IBM PC OD 109.999 SIT a« IBM APTIVA komplet (iz TV reklame) 199.990 SIT Vse cene so brez davka. Cene veljajo za takojšnje plačilo Obiščite nas in videli boste bolje! Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ (Simona S/Qrln šem peter v S. d. 13a tel. 063/701-547 Celje, Ul. mesta Gresvenbroicha 9 Vintami ri/Xoilnn i.fi. tei- 063/415-0&8 OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA - Šempeter, četrtek 21. 9. 2000 OBIŠČITE NAS TUDI NA OBRTNEM SEJMU, ob tenis igriščih, KJER VAM BOMO PREDSTAVILI IN PO UGODNIH CENAH PONUDILI NOVO KOLEKCIJO OČAL ZA POMLAD!!! Vélika izbira sončnih očal za otroke in odrasle. Novem vabi na dan odprtih vrat Možnost za tako intenzivni razvoj so si pridobili s kvalitetnim delom, visoko storilnostjo, točnostjo dobav kupcem in dobro organizacijo. Na osnovi naštetega so v letu 2000 pridobili od firme AUDI naročilo za opremo novega modela Audi A4. To bo zagotovilo delo za najmanj naslednjih 6 let. Proizvodnja lesenih notranjih oblog za model Audi A4 je že v predserijski fazi, od 4. septembra dalje pa pričnejo s serijsko pomen, ker letos podjetje praznuje 10. obletnico ustanovitve, ki je takrat nosilo še ime EMTEKS. Vabijo vas tudi na dan odprtih vrat podjetja NOVEM na Ložnici (juteksova indus-triska cona) dne 23. septembra 2000 od 8°° do 11°°. Obiščite jih in pokazali vam 'bodo proizvodnjo in izdelke. EP proizvodnjo. V letu 2000 je podjetje pridobilo certifikat o izpolnjevanju standarda nemške avtomobilske industrije VDA 6.1, ki je nadgradnja ISO 9001. Posebej so ponosni, da jih je AUDI uvrstil med svoje dobavitelje skupine ”A” in da ta uvrstitev velja za celoten koncem VW (VW, Audi, Seat in Škoda). Vse doseženo ima še toliko večji Tovarna na Ložnici je ena naj- leta bo mesečna realizacija dosegla modernejših v svetu za proizvodnjo cca 350 milijonov SIT. tovrstnih izdelkov. Konec leta 1999 novem car-interior-design Novem car-interior-design je podjetje na Ložnici pri Žalcu in proizvaja lesene okrasne notranje obloge za evropske avtomobile višjega luksuznega razreda. Podjetje je del velikega svetovnega koncema, ki pokriva 50% svetovne proizvodnje lesenih oblog v avtomobilih. Tovarne so v Nemčiji, Italiji, Vel.Britaniji, ZDA in Hondurasu. in v letu 2000 so investiranji v novo opremo okrog 6 milijonov nemških mark. Ko so pred dvema letoma sprejeli plan prestrukturiranja so zaposlovali 89 delavcev, sedaj pa je zaposlenih že 220, do konca leta 2000 pa bo zaposlenih okrog 270. V zadnjem letu so zaposlili tudi več novih strokovnih sodelavcev, ki vodijo in skrbijo za uspešno proizvodnjo. Konec tega AVTO HIŠA DAC2L, d.o.o. *___ -j* . Migojnice 140, 3302 GRIŽE /c \à • PRODAJA VOZIL • PRENOS LASTNIŠTVA • ODKUP VOZIL OD LETNIKA 1995 DALJE tel.: 063 / 718-222 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 17. ure UGODNI BANČNI KREDITI DO 5 LET BREZ POLOGA • VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI • PRODAJA PNEVMATIK: TOYO, PIRELLI, MICHELIN, KORMORAN • KOVINSKA IN ALU PLATIŠČA Za obisk se priporočamo in se vam zahvaljujemo 4a»A\fT()CI-I..IIE Pooblaščeni trgovec programa FORD za celjsko regijo FIESTA BUDGET Celje, Ipavčeva 21 Tel.: 03 426 11 94 1 Velenje, Partizanska 3 Tel.: 03 889 00 24 Nov prodajno-servisni center za vozila Peugeot Avto Celje, d.d., je na sedežu družbe na Ipavčevi ulici odprla nov prodajno-servisni center Peugeot. Avto Celje vozila znamke Peugeot prodaja že osem let, odkar je ostal brez programa vozil Zastava, ki je pred tem podjetju zagotavljal 75 odstotkov prihodka. Kot je na novinarski konferenci povedal generalni direktor Anton Guzej, po osmih letih uspešnega sodelovanja s Peugeojem obstoječi prostori za prodajo in servisne storitve niso več ustrezah aktualnim zahtevam in potrebam, saj so bili premajhni, nefunkcionalni in brez ustrezne infrastrukture, lokacija prodajalne pa je bila ločena od servisnega objekta. Nov prodajno-servisni center, zgrajen po najsodobnejših zahtevah in standardih francoskega proizvajalca, ima 3-200 kvadratnih metrov površine, celotna koristna površina v pritličju in na galeriji pa znaša 1.053 kvadratnih metrov. V pritličju so salon vozil, pisarne, prostor za izdajo novih vozil, skladišče rezervnih delov, servisna delavnica in delavnica za hitra popravila, na galeriji pa so tri pisarne, sejna soba in pomožni prostori. Predračunska vrednost investicij je brez davka znašala nekaj manj kot 250 milijonov tolarjev, od tega so 55,8 odstotka pokrili z lastnimi viri, za preostanek pa najeli dolgoročni bančni kredit. K.R. Podjetništvo Roman Brglez pekarna - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko pekarna in trgovina Vransko, tel.: 703-30-30, slaščičarna Žalec, tel.: 718-105, pekarna Velenje, tel.: 854-181, Griže tel.: 718-022, Petrovče tel.: 707-930, Ostrožno tel.: 472-630 Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje. Spoštovani kupci Za nami so tradicionalni Vranski večeri in z njimi tudi vsakoletna prireditev ZVESTOBA SE NAGFÌAJUJE, ki je namenjena Vam, našim zvestim potrošnikom. Upamo, da ste bili tudi tokrat z nami, da vam je bilo lepo in da ste uživali ob dobri glasbi in vsem, kar smo pripravili za vas. Prijetno in lepo bo tudi sredi prihodnjega meseca v Vrbju, kjer odpiramo novo trgovino in okrepčevalnico, ki je letos, za okrepčevalnico v Grižah in v Velenju, že tretji tovrstni lokal, ki ga odpiramo v naši dolini. Že sedaj naj velja vsem iskrena dobrodošlica. V Vrbju in v vseh naših poslovalnicah vas z veseljem pričakujemo! NE POZABITE! ZVESTOBA SE NAGRAJUJE. 12 avgust2000 Obvestila umu Savinjske doline mf aktualno.aktualno.aktualno. aktualno, aktualno, aktualno, aktualno. GIZ Podjetniški center Žalec -podjetništvo in razvoj JAVNI RAZPISI v mesecih julij in avgust 2000 Javni razpis za dodeljevanje posojil in jamstev projektom, ki so namenjeni skladnejšemu regionalnemu razvoju in ohranjanju poseljenosti slovenskega podeželja; namenjen je za sofinanciranje projektov kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, projektov gospodarskih dejavnosti, projektov za razvoj Posočja, projektov za izvajanje aktivne politike zaposlovanja ter za dodeljevanje jamstev za projekte na območjih s posebnimi razvojnimi problemi. Prvi rok za prijavo je 31.08.2000, drugi rok je 15. 10. 2000. Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 20IN00A, ki je namenjen za kreditiranje investicij v okolju prijaznejše tehnologije in izdelke, naprav in tehnologije varstva okolja ter realizacijo sanacijskih programov povzročiteljev obremenitev. Rok prijave je 16.10. 2000. Javni razpis za sofinanciranje stroškov izvedbe pilotnih projektov integracijskih podjetij v RS, ki je namenjen sofinanciranju stroškov ocene možnosti izvedbe teh projektov, njihovega uvajanja in sofinanciranju izobraževanja managementa v teh povezanih podjetjih. Datumi odpiranja vlog so 19. 09. 2000, 17. 10. 2000, 14. 11. 2000; zaključek razpisa bo objavljen v Ur. Listu RS. Javni razpis za subvencioniranje investicij v izgradnjo in obnovo hladilnic za sveže sadje, pridelano v Sloveniji, do katerega so upravičene vse pravne in fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost s sedežem v republiki Sloveniji. Rok za predložitev zahtevka je 15. 9- 2000. Javni razpis za podporo ekološki pridelavi senjena in vegetativnega razmnoževalnega materiala oziroma sadik, ki je namenjen finančni podpori pridelavi semena za ekološko kmetovanje, postavitvi matičnih nasadov za pridobivanje vegetativnega razmnoževalnega materiala ter za potrebe ekološkega sadjarstva, vinogradništva in hmeljarstva. Rok prijave je 10. 09. 2000 SERVIS BELE TEHNIKE ter M SERVIS IN MONTAŽA OUNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 063/702-070 GSM.041 709-186 POPRAVILA: • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV, • BOJLERJEV, • SUŠILCEV, • MALIH GOSP. APARATOV, • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OUNIH GORILCEV OBVEŠČAMO IN PRIPOROČAMO! Sklad za razvoj obrti in podjetništva Žalec, ki letos deluje za območje občin Tabor, Vransko in Žalec, bo po zaključenem četrtem krogu 15. natečaja do konca meseca avgusta predvidoma razdelil vsa razpoložljiva sredstva, o čemer vas bomo podrobneje obvestili v prihodnjem mesecu. Še naprej vabimo vsa mala in srednja podjetja, ki razmišljajo o dvigu kvalitete svojega poslovanja in želijo pridobiti certifikat kakovosti po standardih ISO 9000, da se nam oglasite! Vabimo vsa podjetja, ki zaradi težav v poslovanju načrtujejo presežke delavcev, da nam to sporočijo, saj bo v mesecu septembru začel delovati Sklad dela Savinjske regije, ki se bo ukvarjal z reševanjem problematike prekvalifikacije in prezaposlovanja presežnih delavcev na našem območju! Vabimo vse podjetnike in tiste, ki se odločate za podjetništvo in nimate urejene dokumentacije ali iščete poslovne prostore, da nas pokličete! Hkrati pa vabimo vse, ki se ukvarjate z inovacijami in imate ideje in predloge za oblikovanje podpornega okolja, da nas obiščete na naslovu GIZ Podjetniški center Žalec ali v Novem Celju, kjer deluje PPC-podjet- niška zadruga in v njenem okviru tudi podjetniški inkubator. Podjetja in vse druge, ki imate razvojno-investicijske načrte, ki bodo prispevali k odpiranju novih delovnih mest, dvigu kvalitete okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev ipd. vabimo, da nam zaupate svoje načrte in dogovorili se bomo, da jih vgradimo v skupne razvojne dokumente naše doline. S tem boste pridobili možnost tudi za morebitno sofinanciranje iz evropskih virov! Dodatne informacije dobite na naslovu: GIZ Podjetniški center Žalec, Ulica Heroja Staneta 3 v Žalcu, tel. 03/571-75-33, fax 03/571-81-16, (Danica Jezovšek-Korent, Mirjana Bevanda, Alenka Doler, Uroš Govek) Email: podjetniski.center@zalec.si ali preko naših partnerjev UPI-Ljudska univerza Žalec (03/703-16-50, g. Sotošek), PPC Žalec (041/726-546, g. Virant), Turistična zveza Spodnje Savinjske doline (03/571-75-33, g. Kroflič), IZVIR d.o.o. Žalec (03/571-71-81, g. Kač) in drugih. Turistični vlak Savinjčan bo ponovno vozil Kar 2600 obiskovalcev, ki ste bili v juniju prepeljani s turističnim vlakom Savinjčan vjamo Pekel, ste vzpodbuda, da vam od 2. do 9- septembra 2000 ponovno pripravimo možnost ogleda zanimivosti Savinjske doline.Tokrat smo pripravili nove in upamo še bolj zanimive programe. Thristični vlak Savinjčan bo vozil po naslednjem razporedu: Sobota, 2. 9- 2000 Odhodi: 10. uri Hotel Žalec 10.10 Gotovlje (Krajevna skupnost) 10.20 Podlog (Sedminek), 10.30 Jama Pekel 11.uri Šempeter (Zadružni dom) 11.30 Jama Pekel 11.40 Podlog (Sedminek) 11.50 Gotovlje 12. uri Žalec (Hotel Žalec) Odhod iz Žalca bo še ob 14. un in 16. uri, iz Šempetra pa ob 13. uri, 15. uri in 17. uri. Posebna vožnja ta dan ob 19- uri izpred Hotela Žalec v Antični park na gledališko predstavo Zevs in Evropa, ki bo ob 20h. Povratek v Žalec takoj po predstavi. Cena vozovnice je 200 SIT. Nedelja, 3.9- 2000 TTiristično društvo Šempeter vabi na celodnevno prireditev "Od pekla do nebes", s pričetkom ob 10. uri. Thristični vlak bo vozil: izpred Hotela Žalec ob 10. uri, 12. uri, 14. uri in 16. uri ; iz Šempetra (Zadružni dom) pa ob 11. uri, 13. uri, 15. uri in 17. uri. Cena vozovnice je 200 SIT. Ponedeljek, 4. 9-2000 "Od Žalca do Braslovč' Ta dan se bomo podali na celodnevni izlet iz Žalca v Braslovče. Odhod vlaka bo izpred Hotela Žalec ob 10. uri , postajališča pa bodo v Gotovljah in Podlogu. V Jamo Pekel bomo prispeli ob 1030. Za ogled Jame Pekel je predvidenih 45 minut. Ob 11.30 uri se bomo odpeljali mimo Grušovelj na Polzelo, kjer si bomo ogledah graščino Šenek in njen park. Ob 13. uri se bomo odpeljali v Braslovče in si ogledah trške zanimivosti (Legant), nato pa pot nadaljevali na Braslovško jezero, kjer bo enourni postanek za kosilo in obhod jezera. Predvidoma ob 14. uri se bomo po isti poti vrnili v Žalec, kamor bomo prispeli predvidoma ob 16. uri. Cena izleta vključno z ogledom Jame Pekel in kosilom je 1.500,00 SIT, sama vozovnica pa 500 SIT. Torek, 5- 9- 2000 Iddi v torek bo vlak peljal iz Žala v Braslovče po enakem voznem redu, programu in ceni. Sreda, 6. 9- 2000 "Od Žalca do Vranskega" V sredo se bomo ob 10h izpred Hotela Žalec odpeljali na Vransko po naslednjem voznem redu in skozi naslednje kraje, kjer še lahko vstopite: 10.15 Vrbje (Gobec), 10.20 Šešče (Most Savinja), 10.30 Sv. Lovrenc (avtobusno postajališče), 10.40 Dolenja vas (Filjalka), 11. uri Grajska vas (cerkev), 12. uri Tabor (občina), 13uri Vransko (Filač). Po prihodu na Vransko si bomo najprej ogledah Gasilski muzej nato pa še Muzej motociklov. Predvidoma ob 14. uri bo kosilo v gostišču Filač. Ob 15. uri se bomo po isti poh vrnili v Žalec, kamor bomo prispeli ob 17. uri. Cena izleta vključno z ogledom muzejev in kosilom je 1.700,00 SIT, sama vozovnira pa 500 SIT. Četrtek, 7-9-2000 Uidi v četrtek bo vlak odpeljal iz Žalca na Vransko po lokalnem voznem redu, programu in ceni. Petek, 8. 9-2000 'Žalec - Novo Celje - Mirosan - Griže -Žaleč' V petek bo turistični vlak Savinjčan vozil na relaciji Žalec - Novo Celje - Petrovče-Liboje - Mirosan - Griže - Vrbje - Žalec. Odhod vlaka izpred Hotela Žalec bo ob 10. uri. Na tej poti si bomo ogledah dvorec v Novem Celju, baziliko v Petrovčah, ustavili se bomo tudi v industrijski prodajalni Kih Uboje in na Mirosanu. Pot bomo nadaljevali proti Grižam in Vrbju ter se po dveh urah vrnili v Žalec. Naslednje vožnje izpred hotela v Žalcu na tej relaciji bodo ob 12. uri, 14. uri in 16. uri. Cena vozovnice je 200 SIT. Sobota, 09-09-2000 Zadnji dan se bo turistični vlak Savinjčan ponovno podal na pot v Braslovče po istem programu in voznem redu kot 4. in 5. septembra. Cena izleta vključno z ogledom Jame Pekel in kosilom je 1.500,00 SIT, sama vozovnia pa 500 SE Turistična zveza Spodnje Savinjske doline JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o. Nade Cilenšek 5, 3510 Žalec, telefon: 063/ 715-225, 715-098, 715-378 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 041/612-731. Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. GflFMNr POLZELA 0<£ Ero za v A® ° ‘«°' GARANT d.d. POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 063/7037 130, 7037 131 SIPRO d.o.o. £ STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 063/ 717-121, faks: 063/ 717-282 CERTIFIKAT št. 129 ISO 9001 =IQNet= NAJEMNINE ZA STANOVANJA se bodo v mesecu avgustu 2000 povečale za 0,71 %. Povprečna najemnina za stanovanja v občini Žalec znaša v mesecu avgustu 2000 12.165,56 SIT in 248,97 SIT/m2. V občini Prebold je povprečna najemnina za stanovanja 11.508,63 SIT, na Polzeli pa 12.995,68 SIT. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95 in 23/2000. NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE se bodo v mesecu avgustu 2000 povečale za 0,71 %. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora v občini Žalec znaša 902,97 SIT. Po sklepu kurilnega odbora za centralno kotlovnico v Žalcu se povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe oblikuje v skladu s porastom cen kurilnega olja. Povprečna akontacija za toplotno oskrbo bo v mesecu avgustu znašala 148,15 SIT za m2 ogrevalne površine in se je povečala v primerjavi z mesecem julijem za 12,90 SIT. Stroške lahko plačate na naši blagajni, in to vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13- ure. Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije vam dajemo po telefonu, pisno ah ustno. Stroške lahko plačate na naši blagajni vsak dan od 7- do 15- ure, ob sredah od 7- do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije vam dajemo po telefonu, pisno ali ustno. UGODNA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI V MESECU SEPTEMBRU ZA NAŠE ŠOLARJE 2.D omara za knjige LEA v dveh barvah 10,574,-00 SIT pisalne in računalniške mize v petih barvah od 9.054,00 SIT dalje izvozni model 3.D omar že za 18.428,00 SIT TRENUTNO NAJBOLJ ISKANO POHIŠTVO: sestavljiv program G-2000 spalnice otroške in mladinske sobe regali za dnevne sobe MOŽNOST OBROČNEGA PLAČEVANJA: UGODNI KREDITI, ČEKU Delovni čas prodajalne: od ponedeljka do polka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8 do 12. ure. Informacije po tel.: 063/70 37 130, 063/70 37 131. BOGATO NAGRADNO ŽREBANJE ■ . Politične stranke avgust2000 ZDAJ BO ŠLO PA ZARES Nedvomno bodo jesenske volitve v državni zbor tako za ZLSD kot za Slovenijo in njeno nadaljnjo pot izjemnega pomena. V preteklem obdobju si je ZLSD s svojimi aktivnostmi pridobila večji ugled, kar ne gre zanemariti, ko se bomo odločali o sestavi novega državnega zbora. Med najbolj odmevnimi je vsekakor odločitev ZLSD o podpori akcije Slovenskega odbora UNICEF in ženske vlade Slovenije, v kateri so se zbirali podpisi za podporo pobude za spremembo dopolnitve sklepa o razvrščanju zdravil za otroke na negativno listo. Nepojmljivo je, da otrokom in mladini ne bi več zadoščalo osnovno zdravstveno zavarovanje za celotno zdravstveno oskrbo. Zaradi tega lahko ZLSD brez strahu in z večjo vnemo stopi pred volivce, saj pričakujemo podporo za naše napore in izvajanju ponujenih programov. Eden izmed njih je uravnotežen socialni razvoj. Dosedanja vladajoča politika je gradila gospodarsko uspešnost na najsposobnejšem delu svojega aktivnega prebivalstva, medtem ko je manj sposobne odrinjala v odvisnost od skromnih socialnih pomoči. ZLSD ponuja graditev ekonomskega razvoja na ekonomski neodvisnosti slehernega za delo sposob- V naši državi so se Začele priprave na volitve, čeprav je še vedno čas dopustov. V Sloveniji je bilo letošnje poletje politično zelo razgibano. Ustanavljale so se nove stranke, najbolj odmevna je bila ustanovitev NSI oziroma Bajukove stranke. Poslanci Državnega zbora, ki so bili proti sodbi Ustavnega sodišča o uzakonitvi večinskega volilnega sistema, so postavili v zelo neprijeten položaj profesorje pravnih znanosti. Kako naj ugledni profesorji tolmačijo nadebudni študirajoči mladim, da so sodbe Ustavnega sodišča obvezujoče, če tega ne spoštujejo predstavniki zakonodajne oblasti? Če bi bila to stvar humorja, bi jo lahko komentirali v stilu samoupravnega socializma: Med teorijo in prakso je pač razlika! Socialdemokratska stranka Slovenije si je v parlamentu prizadevala za spoštovanje zakonitosti, za kar je plačevala visoko ceno. Lažje je iz parlamentarnih klopi razlagati vesoljni Sloveniji, da se bo podrl svet zaradi nove vlade in njenih legitimnih kadrovskih zamenjav v resornih ministrstvih, kot pa upoštevati odločbo Ustavnega sodišča. Bili smo priča medijskemu kričanju o strankarskih kadrovskih menjavah, s katerimi naj bi zamenjali prave strokovnjake. Taisti strokovnjaki so - seveda povsem slučajno - na nega posameznika, torej na visoki stopnji aktivnosti prebivalstva in na gosti mreži socialnih programov mešanega sistema blaginje. Naš cilj je družba ustvarjalnih in solidarnih posameznikov. Dosledno bomo varovali temeljne socialne pravice in standarde socialne varnosti pravne države. To pomeni, da bomo gradili razvojno politiko, ki bo stopnjo aktivnega prebivalstva dvignila, stopnjo brezposelnosti bistveno znižala, tedenski delovni čas skrajšala na evropsko povprečje in izboljšala njegovo izkoriščenost. Najpomembnejši cilj teh aktivnosti je prepričati volivce, da se volitev udeležijo in sooblikujejo prihodnost. Iz preteklih obdobij vemo, da je neudeležba na volitvah le-tem prinesla samo razočaranje in nepričakovane rezultate. Zavedati se moramo, da s svojo udeležbo na volitvah ne pomagamo samo strankam, temveč odločamo o nadaljnjem razvoju družbe, v kateri živimo. Apeliram na vse,da gredo na volišča in oddajo svoj glas po lastni presoji tistim, za katere menijo, da lahko največ pripomorejo k uresničitvi vizije države, v kateri živimo. Predsednik 00 ZLSD Žalec Roman Tir ant .....SDS..................... tiskovnih konferencah sedaj opozicijskih strank pod njihovimi strankarskimi simboli razlagali svojo strokovnost in, da ne bo pomote, svojo apolitičnost. ”0 sveta preproščina,” je nekdo pred mnogimi leti dejal za sprenevedanje, kar pa očitno velja še danes. V tem vročem političnem času so nekateri politični analitiki dognali, da so se marsikateri strankarski prijatelji razšli. Na vsa ta dogajanja mi je med dopustniškim popotovanjem po naši domovini odgovoril gospodar lepe kmetije: ’’Dobrega prijatelja in soseda spoznaš v stiski, spoznaš ga po njegovih delih. Za tistega, ki pa misliš, da je prijatelj (samo zato, ker ima od tebe korist), velja pregovor: Bog čuvaj me prijateljev, sovražnikov se bom sam.” Pred nami so volitve. Če bomo imeli iskrene prijatelje in izpolnili državljansko dolžnost ter odšli na volitve, lahko Sloveniji damo možnost pozitivnih sprememb. Torej čas je za spremembe, čas je za tiste, ki spoštujejo zakone, čas je za ljudi dejanj. Vsem bralkam in bralcem želim prijeten dopust, vsem tistim, ki so dopust že izkoristili pa, da se spomnijo na lepe dopustniške dni in veliko novih moči za nadaljnje delo. Peter Gominšek Vroče poletje Zadnje leto tega tisočletja nam je prineslo izjemno visoke temperature. Kot nalašč za zatišje pred volitvami v našem pregretem političnem življenju. Toda glasovanje naše stranke v državnem zboru za ustavno spremembo v zvezi z volilnim sistemom je sprožilo zelo živahno politično dogajanje v državi. Nekateri so soglasno odločitev poslancev SLS + SKD Slovenske ljudske stranke označili za izdajo, drugi pa so jo ocenili kot modro politično potezo, s katero smo se izognili grozeči politični krizi. Verjetno bo šele čas pokazal ah je bila odločitev dobra ah ne. Kljub prej omenjenemu zapletu, vlada dela naprej po začrtanem programu. Pripravlja vse potrebno za vstop v EU, izvaja varčevalne ukrepe, povečuje učinkovitost njenih organov in pomaga, kjer je potrebno ob izrednih vremenskih razmerah, s katerimi se srečujemo v letošnjem letu. Pri tem, na srečo ob pomoči ministrstva za kmetijstvo, tudi Savinjčani ne bomo ostali praznih rok. Prve obljube za pomoč hmeljarjem so že izpolnjene. Dogajanje v državi ni ostalo brez odmeva v Savinjski dolini. Žalski odbor stranke se je sestal v začetku avgusta. Ocena ravnanja naših poslancev v državnem zboru je bila precej različna. Enotni pa smo bik v tem, da novonastale stranke ne bomo napadah, pač pa bomo skušali z njo sodelovati, kot skušamo sodelovati tudi z drugimi. Člani 00 smo se odločili, da še naprej sodelujemo pri pripravah na tabor in seveda pri pripravah na jesenske volitve. Soglasni smo bili v oceni, da poslanca iz naše doline, ki sta v zadnjih osmih letih sedela v državnem zboru nista uspela za nas pri- SKD + SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA borih niti enega projekta oziroma niti tolarja. Tudi njuni nastopi v državnem zboru niso bik takšni, da bi bik lahko nanju ponosni. Stranka, ki je s svojim predsednikom zadnjih osem let vodila vlado, pa ni tej vladi v tem času uspelo nih za malenkost izboljšati plačilnega prometa ah poenostaviti in pospešiti postopkov pridobivanja dovoljenj za ustanavljanje podjetij in gradnjo objektov, nam ne more vlivati zaupanja. Obupne čakalne dobe na sodiščih se niso skrajšale.. Pravna varnost državljanov ostaja še naprej samo načelna, medtem ko imamo v praksi malo upanja, da bomo na sodišču v primernem času dosegli zadoščenje. Menimo, da bo potrebno na prihodnjih volitvah bolj upoštevati, kaj je kateri od kandidatov počel v dosedanjem življenju, kot to, kateri stranki pripada. Mnenja smo bik, da bo potrebno poleg stabilnosti in varnosti v naši državi zagotoviti hitrejši razvoj. Hitrejši razvoj nam lahko zagotovi večja učinkovitost in preglednost dela v upravi in uporaba novih tehnologij. Prepričam smo, da-bodo pri slednjem imeli največjo vlogo mladi, ki bodo vedno bolj postajah nosilci razvoja. Zato vas še posebno prijazno vabimo, da se priključite naši stranki, saj so podobne stranke nosilke napredka po vsej Evropi. V nedeljo 10. septembra bo prvi tabor naše stranke pod Pohorjem na prizorišču tekmovanj za zlato lisico. Člani stranke in prijatelji, pridružite se nam v čim večjem številu. Za prevoz in ostale potrebe bo poskrbljeno. V času pred taborom bodo okrogle mize o različnih zadevah. Milan Dobnik LPS ^ Liberalna demokracija Slovenije ^ Občinski odbor Žalec Sobotar 2. september 2000, na tenis igriščih Rudija Zupanca v Šeščah. Prijavite se lahko pri ga. Klaudiji Kač na telefonski številki: 063 716 060 in 063 716 061 ali na elektronski naslov lds.zalec@siol.net do vključno 31. avgusta 2000. Pred volitvami DeSUS Smo tik pred volitvami poslancev v državni zbor. 15. oktobra se bomo podah na vohšča in izvolili tiste kandidate, ki so deležni našega zaupanja. Volitve je razpisal, tako kot veleva Ustava Republike Slovenije, predsednik Repubhke Slovenije. Nekatere politične stranke so želele, da bi bile volitve prej, druge pozneje, vendar je predsednik našel izbral pravi termin. Volitve bodo po proporcionalnem sistemu. Vsaka politična stranka bo dobila toliko poslancev, kot odgovarja številu dobljenih glasov. Ta sistem je sedaj uzakonjen tudi v naši Ustavi. SDS, ki je na koncu edina zagovarjala večinski volilni sistem, je v Državnem zboru dobila krepko klofuto. Poslanci Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS) smo se ves čas zavzemali za proporcionalni volilni sistem, kajti edino le-ta omogoča tudi manjšim političnim strankam vstop v Državni zbor. Manjše stranke v Državni zbor prinašajo svežino, nove ideje, raznohkost in druge pozitivne prvine. Vendar vse manjše politične stranke ne bodo prišle v Državni zbor. V vsej državi bodo morale zbrati najmanj 4 % glasov. To pomeni, da se bo treba zelo potruditi. V DeSUS se zelo optimistično pripravljamo na volitve. Organiziram smo mnogo bolje kot pred štirimi leti, stranka je veliko bolj prepoznavna in volivci veliko bolj kot prej razumejo, zakaj je takšna stranka potrebna. Položaj upokojencev (h predstavljajo večino naših volivcev) v celoti ni slab. Seveda pa je za posameznika lahko zelo krivičen. Naš položaj je boljši od vseh nekdanjih socialističnih držav, zahvaljujoč temu, da imamo odlično organizirano civilno družbo (Zvezo društev upokojencev Slovenije) in svojo politično stranko (Demokratično stranko upokojencev Slovenije). V bodočnosti bo naša osnovna naloga ohraniti pravice, poleg vseh ostalih splošnih vprašanj, ki se tičejo razvoja Slovenije. Nekatere politične stranke namreč že kažejo težnje, da spremenijo obstoječi pokojninski sistem. Prepričam smo, da se bodo vohvci, posebno pa upokojenci, na volitvah pravilno odločili in omogočili, da bomo po volitvah za vlado dr. Bajuka lahko dejali: “Plesala je eno samo poletje.” Anton Delak Poslanec Državnega zbora oglaševanja volilnih sporočil v času volilne kampanje V skladu z zakonom o volilni kampanji in sklepom uredniškega odbora Utripa Savinjske doline, z dne 17. avgusta 2000, objavljamo pravila objavljanja volilnih sporočil v Utripu, ki določajo obseg, pogoje in način izrabe časopisnega prostora za plačane predstavitve kandidatov in političnih strank. Za plačana volilna sporočila se v Utripu Savinjske doline, ki bo izšel 27. septembra 2000, namenjajo časopisne strani: 8, 9,12,14,15 in kot rezervni strani 22 in 26. To je maksimalni obseg za plačana volilna sporočila. Volilna kampanja se prične 15. septembra, zato se tega dne ob 7. uri v uredništvu odpre evidenčna knjiga rezervacij časopisnega prostora za politične stranke. Sprejemanje gradiva za volilne oglase se zaključi v četrtek, 21. septembra, ob 17. uri. Vrstni red volilnih oglasov je določen z vrstnim redom rezervacij, razen če stranka želi objavo na časopisni strani, ki še ni na vrsti in ni popol-njena. Gradiva uredništvo ne bo lektoriralo. Cena objave volilnih sporočil je odvisna od velikosti oglasa po veljavnem ceniku reklamnih oglasov z 20-odstotnim popustom. O dogodkih, povezanih z državno-zborskimi volitvami in volilno kampanjo, bomo v skladu z normami novinarstva poročali tudi brezplačno, po presoji uredništva. Zaradi omejenosti časopisnega prostora in kadrovskih omejitev bomo poročali le o največjih oziroma najpomembnejših dogodkih, vendar enakovredno do vseh kandidatov in političnih strank. Uredniški odbor avgust2000 Po DOLINI Ustvarjalno preživljanje prostega časa Mladinski Center Celje je neprofitna organizacija, ki omogoča mladim aktivno preživljanje prostega časa brez večjih stroškov, saj so prireditve in ostale aktivnosti brezplačne. MCC je namenjen vsem mladim iz Celja in drugih krajev celjske regije. Ustanovljen je bil septembra leta 1998 kot zavod za kulturo, izobraževanje in turizem mladih. Ustanovitelja sta bila Mestna občina Celje in Klub študentov celjske regije, dodatni financerji pa so še Urad za mladino RS ter drugi -sponzorji in donatorji. MCC omogoča mladim aktivnejše in kreativno preživljanje prostega časa, namenjen je vsem mladim ne glede na status. To pomeni, da se v njegovo delo vključujejo osnovnošolci, dijaki in študentje, brezposelna mladina in drugi. Delujejo na področju kulture, izobraževanja, sociale, športa in turizma. Mladim nudijo možnost brezplačne uporabe prostorov in soustvarjanja mesečnega programa. MCC je odprt od ponedeljka do petka od 9. do 20. ure. V mladinskem centru razpolagajo z večnamensko dvorano z najsodobnejšo audio in. video opremo, ki sprejme do 200 ljudi, z računalniško galerijo, sobo s petimi računalniki namenjeni za brezplačno uporabo interneta in računalniškim delavnicam. Na razpolago je tudi klasična učilnica, opremljena z vsemi potrebnimi pripomočki za nemoten potek tečajev in delavnic. V centru deluje tudi informacijska pisarna, kjer obiskovalci dobijo vse potrebne informacije o delovanju MMC in podobnih inštitucij v Sloveniji. Cilji MCC so predvsem kulturno osveščanje mladih, medkulturna vzgoja in izobraževanje, uvajanje neprofitnih oblik izobraževanja, spodbujanje športa, rekreacije in zdravega načina življenja, spoznavanje drugih narodov, njihovih kultur in jezikov, izboljšanje odnosov med generacijami in vrstniki, zmanjšanje kriminala, nasilja, nestrpnosti, brezposelnosti in odvisnosti med mladimi, svetovanje in informiranje mladih ter spodbujanje mladih k sodelovanju, druženju in navezovanju novih stikov. Do meseca junija so v MCC realizirali več kot 40 gledaliških in plesnih predstav, okrog 25 koncertov, večje število potopisnih predavanj z diapozitivi (ta so vsak četrtek). Poleg tega pa je bilo izpeljanih veliko delavnic, glasbene in plesne za otroke, delavnice tujih jezikov (angleščine, nemščine, francoščine), gledališke, likovne, ustvarjalne, računalniške... Organizirali so okoli 20 likovnih in fotografskih razstav, prenosov aktualnih športnih tekem in sodelovati na festivalih, Celje - mesto mladih. Ne gre pozabiti na številne športne aktivnosti, okrogle mize, literarne večere s predstavitvijo knjig in pesniških zbirk ter druge oblike preživljanja prostega časa. Torej sto in en razlog za aktivno vključevanje v dejavnosti MCC, kjer vas tudi v prihodnje čaka širok in bogato zastavljen program. Mladi Savinjske doline, če še ne poznate njihovega dela, ga velja čimprej spoznati in se jim pridružiti. Veseli vas bodo, tako kot boste tega veseli tudi vi. Za informacije jih lahko pokličete na telefon 490-87-40 ati pa pošljete e-mail na naslov: maja.ribarič@mc-celje.si. D. N. Za vsako bolezen raste ena rožca Otrokom žalskega vrtca ni nikoli dolgčas. Za to je poskrbela tudi Justika Škoberne, ki skupaj z otroki spoznava zdravilna zelišča. Otroci pod njenim vodstvom nabirajo, sušijo in pripravljajo herbarij zdravilnih zelišč. Obiskati so tudi vrt zdravilnih zelišč Inštituta za hmeljarstvo ter si pod vodstvom g. Rodeta ogledati in spoznati ta bogati zaklad narave. Nenavadno v vrtcu pa je, da njihove okenske potice ne krasijo okrasne cvetice, temveč prave zdravilne rastline v lončkih. Da so zetiščarske urice še pestrejše, so povabili medse pravega zeliščarja g. Iva Farčnika, ki jih je obiskal s polno košaro zdravilnih zelišč. Lahko so jih potipati, poduhali, on pa jim je razložil uporabnost vsake od njih. Zanimanje za to vrsto spoznavanja zelišč je nepopisno, otroci radi sodelujejo, se učijo in tako spoznavajo delček zdravilne narave. Da bo jesen, ko se zopet vrnejo v vrtec, še zanimivejša, jim je uprava vrtca kupila sušilnik zdravilnih zelišč in sadja. Lepo, poučno in zabavno je v žalskem vrtcu. L. Korber Radovedne oči med zdravilnimi zelišči nova streha Preboldska osnovna šola letos praznuje devetdesetletnico izgradnje šolskega poslopja, ki ves čas služi vzgoji in izobraževanju otrok v tem koncu Savinjske doline. V vseh desetletjih se njeno pročelje ni bistveno spremenilo. Za tisti čas je bila to velika in modema zgradba. Uidi danes se lepo umešča v center Prebolda, čeravno je z dozidavami novih učilnic in telovadnice, ki so se gradile na južni strani zgradbe, močno spremenila svojo podobo. Za devetdesetletni jubilej dobiva staro šolsko poslopje novo streho. Investicija bo občinski proračun obremenila za dobrih 10 milijonov tolarjev. N.D. Tabor mladih planincev -Završnica 2000 Na OŠ Vransko že vrsto let uspešno deluje planinski krožek pod vodstvom učiteljice športne vzgoje Zlatke Bukovec. Zavedajo se, da je potrebno učence naučiti tudi aktivno preživljati prosti čas. Člani planinskega krožka so se odzvali prijaznemu vabilu planincev iz Braslovč in se jim pridružili v Taboru mladih planicev v Završnici pod Stolom. Na pot so se odpraviti že 25. junija in pod šotori preživeti nepozaben prvi teden počitnic. Največji poudarek bivanja v taboru je bil na pohodništvu, saj so biti kar štirje dnevi namenjeni osvajanju okoliških vrhov. Prijetnega vzdušja in pohodniške vneme ni skazilo niti megleno in vetrovno vreme. Učenci so bili kondicijsko dobro pripravljeni in primemo motivirani tudi za zahtevne pohode. Med drugim so se povzpeti na Ajdno (1046 m), Stol (2236 m) in Begunjščico (2063 m). Poleg pohodov so imeti tudi predavanja s področja Planinske šole: prehrana v gorah, orientacija v naravi, priprava nahrbtnika za enodnevni izlet, prva pomoč v gorah, naučiti so se nekaj osnovnih vozlov in drago. Obiskati so jih gorski reševalci, ki so udeležencem tabora predstaviti tehnično opremo za reševanje ponesrečencev v gorah in demonstrirati reševanje. Dan presenečenj so mladi planinci preživeti v “civilizaciji”. Najprej so se na hipodromu v Lescah preizkusili v jezdenju konj, v Radovljici so si ogledati Čebelarski muzej in ves popoldan uživati v kopanju. Ves teden so v tabora kot dopolnilna dejavnost potekala športna in šaljiva tekmovanja. Zadnji dan pa so se pomeriti v čisto pravem orientacijskem tekmovanju. Nekateri so se tovrstnega tekmovanja udeležiti prvič, za druge pa je bilo zanimivo doživetje. Dnevi so se zaključiti s prepevanjem ob tabornem ognju in kovanjem načrtov za naslednji dan. V prelepi dolini Završnice so dnevi pod platnenimi strehami prehitro miniti. Mladi si želijo več takšnih in podobnih oblik počitniške dejavnosti, saj jim pogosto manjka idej za draženje in zabavo. Zlatka Bukovec Letovalo 139 otrok Občinska zveza društev prijateljev mladine Žalec je tudi letos pripravila letovanje otrok z območja občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec. V mladinskem letovišču in zdravilišču na Debelem Rtiču je letovalo 139 otrok, predvsem zdravstveno ali socialno ogroženih. Nekaj otrok je bilo vključenih v program Pomežik soncu, ki zagotavl- ja brezplačno letovanje. Otroke je spremljalo dvanajst vzgojiteljic, dva plavalna učitelja in pedagoški vodja letovanja Franc Kralj. Po njegovih besedah je bil osnovni program letovanja zelo pester. Otroci so imeti dovolj priložnosti za plavanje v morju in bazenih, tisti pa, ki še niso znati plavati, so se te veščine naučiti. Poleg tega so imeti več razvedrilnih aktivnosti, skupne prireditve in izlet z barko. T. Tavčar — F* wie ' \ RjVjlÉM Ena od skupin na plaži Debelega Rtiča Žarek med počitnicami Otroci težko pričakujejo počitnice, mnogi starši pa se prav v tem času srečujejo z velikimi težavami zaradi njihovega varstva. To velja predvsem za mlajše šolarje, še bolj pa za otroke s posebnimi potrebami, ki obiskujejo šolo s prilagojenim programom. Prav za slednje je Žarek organiziral počitniško varstvo. Žarek je klub za aktivno pomoč otrokom z Downovim sindromom in njihovim staršem, ki deluje v okviru Sožitja in ima sedež v Žalcu. Vodi ga Darja Cencelj, ki je povedala: “Ti otroci ne znajo oziroma ne zmorejo ostati sami doma, tudi ne takrat, ko so že starejši. Med počitnicami je problem velikega števila dni, ko potrebujejo varstvo, to je približno 50 dni. Toliko dopusta starši nimajo, zato si v teh družinah pogosto starša delita dopust, da je otrok varen. Družina tako ne more preživeti dopusta skupaj. Prvič je naš klub organiziral počitniško varstvo teh otrok leta 1998. Prvi dve leti za ves mesec julij, letos pa smo se odločiti za 14 dni v juliju in zadnjih 14 dni v avgustu.” V prvem letu so biti v organiziranem počitniškem varstvu trije učenci žalske šole s prilagojenim programom, letos so štirje, prihodnje leto pa jih bo že pet. Pri organizaciji varstva je Darja Cencelj pri pristojnih službah naletela na veliko razumevanja, za kar je vsem zelo hvaležna. Občina Žalec oziroma II. OŠ Žalec sta tako dovoliti uporabo prostorov šole med počitnicami, žalski vrtec skrbi za prehrano, Center za socialno delo Žalec pa je za varstvo otrok zagotovil tri javne delavce. Varstvo je zaenkrat za starše brezplačno, vprašanje pa je, kako bo v prihodnje, predvsem zaradi prehrane. K.R. VLADIMIR MARN Vransko 18/b (03)5 725-106, 041/508-655 čssm. IZDELAVA IN MONTA^ IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motorna vozila •delovne stroje * motocikle * športne izpune - možnost nakupa katalizatorjev - Supersprint WALKE R Pri metanju krogov Tradicionalno srečanje upokojencev Zveza društev upokojencev občine Žalec, ki povezuje deset društev z več kot 3 tisoč upokojenci, je pripravila tradicionalno srečanje za svoje člane v letnem gledališču Limberk v Grižah. Srečanja se je udeležil velik del članstva, saj je bilo vreme lepo, prostor pa je za taka srečanja kot nalašč. Zbrane je najprej pozdravil predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec, ki je izpostavil sedanjo politično situacijo v Sloveniji v času, ko so volitve tik pred vrati. Sledilo je športno tekmovanje društvenih ekip. V metanju krogov je zmagala ekipa DU Petrovče pred Libojami in Ponikvo, v metanju pikada ekipa Ponikve pred Petrovčami in Libojami, v streljanju z zračno puško pa Šempeter pred Petrovčami in Grižami. Pomerili so se tudi v pripovedovanju šal. Prvo mesto si je prislužila Marija Božič iz DU Šempeter, drugo mesto Pajo Gaberšek in tretje Jože Breznik, oba iz DU Petrovče. Po podelitvi odličij najboljšim ekipam so se vsi skupaj sprostili na zabavi s plesom. T. Tavčar Delavno in pestro tudi v tem letu Krajevna organizacija Rdečega križa Galicija deluje že od leta 1948. Njeno delo je enkrat bolj, drugič manj aktivno. Posebno uspešni in delavni so zadnjih 10 let, za kar imajo zasluge vsi aktivisti krajevnega odbora na čelu s predsednico Dragico Tratnik. V letošnjem letu uspešno nadaljujejo svoje poslanstvo, hkrati pa se odločajo posegati tudi na druga področja delovanja. Eno od teh je razstava starih fotografij iz življenja in dela njihovih prednikov v tem koncu Savinjske doline. Fotografije so obudile spomine na kraje, kjer so bile včasih trgovine, gostilne, mlini in druge posebnosti, kot je bilo kopanje železove rude, domača obrt in podobno. Razstavili so kar 850 slik in fotografij, med njimi jih je bilo nekaj iz časa cesarja Franca Jožefa. Večina fotografij je bila starejša od 50 let. S posebnim zanimanjem so si razstavo ogledali starejši, saj so jih fotografije ponesle v čas njihove mladosti. Tildi nekdanje aktivistke in aktivisti RK, ki so . v organizaciji delovali že pred desetletji, so bili nad razstavo navdušeni. Po ogledu razstave so z zanimanjem prisluhnili predavanju o osteoporozi. V krajevni organizaciji RK Galicija bodo tudi v prihodnje nadaljevali s podobnimi aktivnostmi, seveda pa ne bodo zanemarjali svojega osnovnega poslanstva, ki se odraža v raznovrstni pomoči starejšim, invalidom, socialno šibkim družinam in posameznikom ter v številnih drugih akcijah. D. Naraglav Nekdanje aktivistke in aktivisti RK med predavanjem o osteoporozi in ogledom razstave, za katero so fotografije in slike prispevale družine in posamezniki iz KS Galicija. Uspehi Univerze za tretje življenjsko obdobje v Žalcu Oglašamo se tečajniki nemškega jezika. V letu 1999 so v žalski občini ustanovili Univerzo za tretje življenjsko obdobje. Pobudo za ustanovitev je vsestransko podprla Občina Žalec, ki je poskrbela tudi za lepe in funkcionalne prostore, kjer se lahko vršijo razni tečaji in dejavnosti, ki jih organizira omenjena Univerza. S tem zapisom bi tečajniki roko je imelo vodstvo r izbiro obeh profesoric, ki sta vodili obe skupini. Tečajniki smo bili posebno prijetno presenečeni, kako poljudno sta profesorici znali podajati učno snov, obe pa sta se znali lepo prilagoditi nam starejšim slušateljem. Tečajniki smo vsak teden po dve učni uri preživeli v prijetnem vzdušju. Nikoli nismo bili deležni strogega šolskega podajanja in ocenjevanja. Zato pa smo se veliko naučili in med sabo dobro spoznali. nemškega jezika radi javnost seznanili, kako smo se počutili v našem tečaju. Lani v jeseni se nas je za tečaj nemščine prijavilo 30 starejših občanov z željo, da bi izpopolnili znanje iz nemškega jezika. Vodstvo Univerze je zaradi velikega števila prijavljenih moralo organizirati dve skupini. V prvi je bilo 18 udeležencev, v drugi pa 11. Med udeleženci so prevladovale ženske, ki verjetno bolj čutijo potrebo po znanju in družabnem življenju. Tečaj nemškega jezika je bil odlično pripravljen. Posebno srečno Velikokrat smo poskrbeli za prijetno počutje in razvedrilo, vsi pa smo zdržali od začetka do konca tečaja. Organizirali smo si tudi dva prijema družabna srečanja. Če bo v jeseni organizirano nadaljevanje tečaja, se bo večina odločila zanj. Tečajniki nemškega jezika izjavljamo, da je ustanovitev Univerze za tretje življenjsko obdobje v Žalcu v celoti uspela. Zahvaljujemo se organizatorjem ustanovitve, predvsem pa vodstvu Občine Žalec za izdatno pomoč. Tečajniki nemškega jezika Obnovljena kapela • t • v in knz V Preboldu, ob cesti proti Svetem Lovrencu, sta- bila pred časom blagoslovljena obnovljena evharistični križ in kapela srca Jezusovega. Križ je iz leta 1936, ko je bil v Ljubljani evharistični kongres, starost kapele pa ni znana. Kapela je bila najprej posvečena Svetemu križu, nato svet- niku Janezu Nepomuku, zdaj pa je v njej kip srca Jezusovega. Vrednost obnovitvenih del je približno 180.000 tolarjev, ves denar pa so zbrali farani sami. Vsem se je za pomoč zahvalil preboldski župnik Franc Serec, ki je križ in kapelo tudi blagoslovil. K. R. Živahna dejavnost upokojencev iz Petrovč Društvo upokojencev iz Petrovč je v zadnjih nekaj letih organiziralo živahno in vsebinsko zelo razvejano dejavnost Velika pridobitev za člane društva je parcela gozda v Rušah. Podaril jim jo je upokojeni profesor g. Zoran Razboršek iz Arje vasi. Na njej so si s prostovoljnim delom in z veliko dobre volje uredili prijeten športno-rekreacijski center s trim stezo, prostori za balinanje, kegljanje in druženje. Društvo upokojencev šteje deset sekcij. Organizira izlete doma in tudi v tujini. Sekcija ’’Čajanka” privablja na svoja srečanja vsak zadnji četrtek v mesecu predvsem tiste upokojence, ki jim jedo druženja, enkrat v Petrovčah, drugič v Levcu in še v ostalih krajih KS Petrovče. Srečanja popestrijo z občasnimi kultumo-zabavnimi programi, pa tudi z razstavami. 22. julija letos so ljubiteljice cvetja iz Petrovč, Dobriše vasi, Drešinje in Arje vasi, M. Pirešice, Zaloške Gorica in Levca v svojem priljubljenem rekreacijskem centru v Rušah razstavile svoje najlepše balkonsko cvetje. Na obronku gozda je razstava v lepem sončnem dnevu privabila in navdušila okoli 260 obiskovalcev, ki se niso mogli načuditi domiselnim aranžmajem balkonskega cvetja, ki so bili res paša za oči. Na ogled je nekaj portretov in drugih svojih del postavil tudi slikar - upokojenec Marjan Dečman, med drugim tudi portret zelo prizadevnega predsednika DU Petrovče g. Martina Pevca. Med zadnjimi si je razstavo ogledal tudi g. Zoran Razboršek, ki ni mogel prikriti svojega zadovoljstva. Razstava je bila prava poživitev in priznanje ljubiteljicam cvetja, ki so jo organizirale. Ob rob pa še tole, nova pridobitev za DU Petrovče bo brunarica, za katero že zbirajo denarna sredstva. Tanja Predan - Knez Srečanje krajanov V nedeljo, 2 julija, je bilo v kinodvorani v Šempetru srečanje krajanov starih nad 70 let. Srečanje je pripravila krajevna organizacija rdečega križa in Krajevna skupnost s pomočjo prispevkov delovnih organizacij in posameznikov v kraju. V kulturnem delu programa so nastopile pevke iz Ponikve, na harmoniko pa je zaigral Blaž Klančnik. Po kulturnem programu so nadaljevali z družabnim srečanjem. Marija Hrovat Praznovanje 90-letnice V Podlogu je 17. julija praznovala 90-letnico rojstva Ana Cokan. Ob prazniku sta jo obiskala predstavnik krajevne skupnosti Šempeter Peter Skrabar in predsednica krajevne organizacije rdečega križa Marija Hrovat. Izročila sta ji šopek in skromno darilo. M. H. M L I N P L A S K A N Male Braslovče 16 Telefon: 709-340 BELA MOKA (T-500), 25/1 70,00 SIT KRUŠNA MOKA, 25/1 54,00 SIT UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC žo&z fniju$ui& ljudi VABI V NASLEDNJE TEČAJE IN SEMINARJE UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC šola fniju$ui& ljudi VPISUJE NASLEDNJE PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE Tudi letos je župnija Griže organizirala program Počitnice malo drugače 2000. Dva počitniška tedna sta se odvijala v Župnijskem domu sv. Nikolaja v Ankaranu, dva pa v domu sv. Frančiška v Libojah. Letos je Ankaran praznoval že kar pestri in razigrani. Ob zvokih glasbe so se mnogi naučili novih plesov, nekateri so se raje razgibavali z žogo in športnimi aktivnostmi, zopet drugi pa so neizmerno uživali na otroških igralih. Tako skoraj ni bilo minute, ki bi ne bila zapolnjena z raznimi aktivnostmi. Komaj se je Ankaran iztekel, že se je na ki so se stkale v dnevih druženja. Drugo leto pa se bomo ponovno srečah v Ankaranu in Oratoriju 2001. Program Počitnice malo drugače 2000 je bil deležen tudi dobrohotne podpore mnogih sponzorjev in dobrotnikov. Tako gre tudi njim zahvala, da se je lahko počitniški program izvedel ob 10. obletnico. V obeh skupinah (od 3. do 9. in od 9- do 15. 7.) je počitnikovalo 142 otrok, spremljalo pa jih je 30 animatorjev. Osrednja tema, ob kateri je potekalo naše delo, je bila zgodba o Lavri Vikunja. V posameznih skupinah smo dan za dnem spoznavah in poglabljali različne vrednote (pogum, vztrajnost, ponos, ponižnost, odpuščanje, darovanje) ter z njihovo pomočjo spoznavah, kaj je to prava ljubezen. Dopoldansko delo so oblikovale delavnice (slikanje na steklo, svilo, tekstil, oblikovanje iz gline, izdelovanje zapestnik, vetrnic, raket...), v katerih so otroci odkrivali mnogokrat skrite ah že pozabljene talente. Tako so nastali zelo zanimivi izdelki, ki so bili pokazatelj, da otroška domišljija res nima meja. Popoldanske urice so bile vsak dan namenjene kopanju in ostalim vodnim vragolijam. Imeli smo tudi tečaj plavanja in kar nekaj otrok se je lahko pohvalilo s prvimi preplavanimi metri. Tildi večerni programi so bik Oratoriju v Libojah zbrala prva, mlajša skupina otrok (od 18. do 22. 7.), kmalu za njimi pa še druga, starejša, (od 24. do 29. 7.). Podobno kot v Ankaranu je bila osrednja tema Lavra Vikunja. Ob zgodbi, spoznavanju vrednot, delavnicah, igrah in zabavi so dnevi kar prehitro minevali. En dan v tednu je bil namenjen tudi kopanju, tako se je mlajša skupina odpravila v Atomske, starejša pa v Čateške tophce. Ob vračanju iz Čateža smo si privoščili še piknik v naravi, kar je dalo Oratoriju še večji čar. Predzadnji dan v obeh skupinah pa je bil namenjen romanju. Z romarskimi palicami v rokah smo poromali v svetoletno cerkev Matere Božje v Petrovče. Tako so minile počitnice, ki ne nudijo zgolj užitkov, ampak vsem nam vedno znova dajejo nekaj več. Vrata Ankarana in Oratorija smo z žalostjo v srcu zaprh, a slovo le ni bilo tako grenko, saj smo si obljubili, da bomo skozi vse leto negovali prijateljske vezi, tolikšnem vrvežu otrok. Posebna zahvala gre: Občini Žalec in županu g. Lojzetu Posedelu, Zvezi za šgort otrok in mladine Slovenije, Zvezi športnih društev občine Žalec, občinam Tabor, Polzela, Preddvor in Cerklje in še mnogim drugim sponzorjem: Acman d.o.o., Blaj s.p., Copia trade, Dača d.o.o., Družina Dobravc, Esa, Gradia d.o.o., Incom d.o.o., Mesno trgovsko podjetje Ježovnik, Družina Kač, Kar-Comerc, Sanacije dimnikov Korent, Kova, Ključavničarstvo Krašovec, KS Liboje, Družina Kuder, Liko d.d., Maestral, Minerva Žalec d. d., Zvarex, Sigmanova d.o.o., Somit d.o.o., Steklarski center Leskošek d.o.o., Gostišče Štorman, Pekama in trgovina Uduč, Ključavničarstvo Verdnik, Vlamat d.o.o., Rajko Vrečar, Zeer d.o.o., Robert in Mateja Lebar, Papirnica Lan, Šangro in še vsem drugim, ki so nam - pomagali. B. V., A. P. zdravnih besedah na kratko opisala delo RK. Med drugim je povedala, da si sedaj lahko krajani poleg krvnega pritiska in sladkorja v krvi kontrolirajo tudi količino holesterola, za kar so v letošnjem letu kupih aparat. Merjenje je vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih Domače lekarne v Braslovčah, od 8.00 do 9-30 ure. Zbrane je pozdravil tudi župan občine Braslovče Dušan Goričar, v kulturnem programu pa so nastopih Mešani pevski zbor Braslovče ter harmonikarji David, Rokovnik, Franc Brus in Anton Basle. Najstarejšemu moškemu med udeleženci, 89-letne-mu Frančišku Bošnjaku in najstarejši ženski, 87-letni Katarini Malinger, so izročili šopka. T. Tavčar Ljudmila Škoberne najstarejša krajanka Griž Ob praznovanju krajevnega praznika Braslovče sta KO RK in KS Braslovče pripravila srečanje za sokrajane stare 70 in več let Srečanje je bilo v dvorani Zadružnega doma in udeležilo se ga je vehk del povabljenih. Zbrane je najprej pozdravila predsednica KO RK Braslovče Vlasta Pšaker, ki je po po- V Domu oskrbovancev na Polzeli je pred kratkim praznovala svoj 98. rojstni dan Ljudmila Škoberne. Ob tej priložnosti so ji v domu pripravili prijetno slovesnost, obiskali pa so jo tudi predstavniki KS Griže, saj je Ljudmila njihova najstarejša krajanka. Ljudmila Škoberne, ki v Domu na Polzeli živi že sedem let, je bila zelo vesela obiska svojih nekdanjih sokra-janov. Ignac Mastnak, predstavnik KS Griže, Cvetka Kneževič in Ivica Deželak iz krajevnega odbora RK so ob tej priložnosti slavljenki zaželeh vse najboljše in ji podarili lep šopek ter priložnostno darilo. Snidenje z Ljudmilo, ki je že kar tradicionalno, pa je še toliko prijetnejše, saj živi v domu tudi njena 70-letna hčerka Ida. Obisk so popestrile uslužbenke doma in nekatere mlajše oskrbovanke, ki so Ljudmili zapele nekaj lepih pesmi. Ljudmila Škoberne rojena Piki je bila edinka premožnih staršev, ki so imeli gostilno, trgovino in mesnico. Poročila se je leta 1927 in rodila sina Nika, ki živi v Nemčiji, ter hčerko Ido, ki se skupaj z materjo in drugimi oskrbovanci v domu prijetno počuti. Zdravje ji kar dobro služi, le noge je ne ubogajo tako, kot bi si želela. Dneve preživlja ob branju knjig in časopisov, ob poslušanju radija in gledanju televizije ter pomenkih s hčerko in drugimi oskrbovanci doma. Dolgčasa ne pozna in njeno življenje je ob visoki starosti lepo in prijetno, saj ga zajema z vso radostjo in spoštovanjem do sebe in drugih. D. Naraglav Ljudmila Škoberne s hčerko Ido in predstavniki KS Griže. * JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE * SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE TEČAJI ZA PREDŠOLSKE OTROKE * RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE angleščina, nemščina Osnove računalništva TEČAJI ZA ŠOLSKE OTROKE IN DIJAKE Word za Windows angleščina, nemščina, francoščina, Excel celoletna priprava na maturo Power Point TEČAJI ZA ODRASLE Internet in elektronska pošta angleščina, nemščina, italijanščina, * TEČAJ ZA VODITELJA ČOLNOV francoščina, španščina OSVEŽITVENI TEČAJI * TEČAJ VODENJA POSLOVNIH KNJIG TEČAJI POSLOVNEGA JEZIKA * KREATIVNE DELAVNICE IZPITI ZA OSNOVNO IN VIŠJO RAVEN * RETORIKA angleščina, nemščina * LJUBITELJSKI POZNAVALEC SLOVENŠČINA KOT TUJI JEZIK -tečaj, priprave na izpite, izpiti SLOVENSKEGA VINA * SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE učenje ob pomoči mentorja s pomočjo računalnika in multimedijskih učnih pripomočkov VPIS IN INFORMACIJE VSAK DELAVNIK MED 8. IN 19. URO OSEBNO ALI PO TELEFONU 03/713-35-50, 713-35-67. ROK PRIJAVE: 22. 9. 2000. Srednješolsko izobraževanje - STROJNIŠTVO - STROJNI TEHNIK - ELEKTRIKAR - ELEKTROTEHNIK - EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK - TRGOVEC - TRGOVEC PREKVALIFIKACIJA LICENCE IN USPOSABLJANJA: za trgovinskega poslovodjo, •4 za gostinskega poslovodjo % "9 za delovodjo v eletroenegetiki, ^ za gradbenega delovodjo. (izpiti so na Gospodarski zbornici Slovenije) Visokošolski progami V šolskem letu 2000/2001 je zagotovljen izredni študij v programih: • ORGANIZACIJA IN MANAGMENT, ki ga izvaja Fakulteta za organizacijske vede Kranj, • JAVNA UPRAVA, ki ga izvaja Visoka upravna šola Ljubljana. Informacije: TAJNIŠTVO/REFERAT do 1. 9. vsak delavnik med 8. in 12. uro osebno ali po telefonu: 713-3550 ali 713-3567, v času od 1. septembra dalje od 8. do 19. ure! NOVOSTI: - GOSTINSKI TEHNIK - KUHAR - NATAKAR - KUHAR - PREKVALIFIKACIJA - NATAKAR • PREKVALIFIKACIJA - PRIPRAVA NA MATURO avgust2000 f0 DOLINI Družabno srečanje za najstarejše Počitnice malo drugače Savinjske doline PRIREDITVE V SEPTEMBRU 2000 DATUM, ura 2000 NAZIV PRIREDITVE: KRAJ PRIREDITVE: ORGANIZATOR: KONTAKTNA OSEBA: TELEFON: 31. 8. ob 20. uri MONODRAMA MARČNI VETER ALI FANI PIŠE FRANCETU DVOREC NOVO CELJE OBČINA ŽALEC, ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR UROŠ GOVEK 03 -5718-116 03 -710-2900 2. 9- TENIŠKI TURNIR VETERANOV ZA OBČINSKI POKAL PREBOLD ŠD PREBOLD 2. 9- ob 20. uri ZEVS IN EVROPA, MITOLOŠKA ZGODBA 0 LJUBEZNI ANTIČNI PARK ŠEMPETER V SAV. DOLINI KUD GRIFON ŠEMPETER VERA KALČIČ 03-5702-211 2.9. ŽURPOŽVAJGO PREBOLDSH GAJ MLADINSKO DRUŠTVO PREBOLD TOMAŽ CVAR 041-978/688 3. 9- ves dan MEDNARODNI LIKOVNI SIMPOZIJ IMBS 2000 - DAN ODPRTIH VRAT DVOREC NOVO CELJE OBČINA ŽALEC JURECEKUTA UROŠ GOVEK 03-490-6960 03-5718-116 3. 9- ob 10. uri OD PEHA DO NEBES JAMA PEKEL TD ŠEMPETER METKA VOČKO 03- 5701-215 6. 9- ob 16. uri OTVORITEV ODSEKA CESTE SV. JEDRT - RINKA SV. JEDERT-RINKA OBČINA ŽALEC • 03- 5715-313 6. 9- ob 18. uri MEDNARODNI LIKOVNI SIMPOZIJ IMBS 2000 ODPRTJE RAZSTAVE LIKOVNIH DEL UDELEŽENCEV SAVINOV LIKOVNI SALON OBČINA ŽALEC ANKA KRČMAR 03-710-2900 6. 9- ob 19-30 SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŽALEC S PODELITVIJO PRIZNANJ DOM H. SLOVENSKEGA TABORA OBČINA ŽALEC DARJA OROŽIM 03-5717-237 6. 9. DRŽAVNO PRVENSTVO V AGIUTIJU POLZELA KINOLOŠKO DRUŠTVO POLZELA IVAN POLESNIK 03-5720-031 8. 9- ob 14. uri ŠPORTNA TEKMOVANJA ZVEZE DRUŠTEV UPOKOJENCEV ŽALEC PARK NOVO CELJE ZD UPOKOJENCEV OBČINE ŽALEC ANTON GROS 03-5701-745 8. 9- ob 18. uri DRUŽABNO SREČANJE OBČANK IN OBČANOV V PARKU NOVO CELJE • KONCERT VITEZOV POLK IN VALČKOV • OGNJEMET PARK NOVO CELJE OBČINA ŽALEC 03-5715-313 9.9- ob 9- uri MEDNARODNI KARATE TURNIR ZA POKAL OBČINE ŽALEC TELOVADNICA I. OŠ ŽALEC KARATE KLUB ŽALEC SEVO MARIČ 9- 9- ob 9- 30 DRŽAVNO PRVENSTVO V LOKOSTRELSTVU ŠPORTNI CENTER ŽALEC LOKOSTRELSH HUB ŽALEC 9- 9- ob 14. uri RAZVITJE PRAPORA OB 50-LETNICI PLANINSKEGA DRUŠTVA ZABUKOVICA DRAGOV DOM NA HOMU PLANINSKO DRUŠTVO ZABUKOVICA SREČKO ČULK 9.9. ob 16. uri TURNIR V KOŠARH ŠPORTNI CENTER ŽALEC ŠTUDENTSH HUB ŽALEC ROK ŽAGAR 041-788-654 9.9- ob 21. uri KONCERT SKUPINE TABU ŠPORTNI CENTER ŽALEC ŠTUDENTSH HUB ŽALEC ROK ŽAGAR 041-788-654 9.9. KOŠARKA MEMORIAL - SERGEJA GOMINŠKA PREBOLD ŠD PREBOLD 9.9. TENIŠH TURNIR TENIS CENTER AS LOČICA TENIŠH HUB PREBOLD 11.9. ob 20, uri KABARE NIKE VIPOTNIK DOM B. SLOVENSKEGA TABORA ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC ANKA KRČMAR 03-710-2900 13.9- ob 19. uri ODPRTJE RAZSTAVE MINERALOV IN PREDAVANJE '“MINERALI S ŠTAJERSKE IN KOROŠKE" DOM B. SLOVENSKEGA TABORA ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC ANKA KRČMAR 03-710-2900 13- 9- ob 18 uri LUNOHOD NA GORO OLJKO DOM UPOKOJENCEV - GORA OLJKA DRUŠTVO UPOKOJENCEV POLZELA FRANCI TAJNŠEK 03-720-744 14.9- ob 19. uri VEČER S SLOVENSHMI LITERATI, ROJAH IN JUBILANTI (NEŽA MAURER, MILOŠ MIKELN, VASJA PREDAN, ERVIN FRITZ) MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC ANKA KRČMAR 03-5715-123 15. 9- ob 8. uri OTVORITVENA VOŽNJA PO KOLESARSH POTI SPODNJE SAVINJSKE DOLINE ( ŽUPANJA IN ŽUPANI ) PO KOLESARSH POTI SP. SAV. DOLINE TURISTIČNA ZVEZA SP. SAV. DOLINE JANEZ KROFLIČ 03-717-533 15.9. ob 18. uri OTVORITEV TENIS IGRIŠČA V ANDRAŽU ANDRAŽ ŠPORTNO DRUŠTVO ANDRAŽ SIMON OGRAJENŠEK 03-722-190 15. 9- ob 18. uri OBČINSKO PRVENSTVO V KROSU PREBOLD ŠD PREBOLD 16.9- ob 9- uri 30 LET TENIS HUBA ŽALEC - VEBROV MEMORIAL ŠPORTNI CENTER ŽALEC TENIS HUB ŽALEC ZORAN VUČER 03-5718-263 16.9. ob 9 30 4. SREČANJE TURISTIČNIH DRUŠTEV PODEŽELJA SLOVENIJE GASILSH DOM ŽALEC TURISTIČNA ZVEZA SP. SAV. DOLINE JANEZ KROFLIČ 03-5717-533 16.9. ODBOJKARSH TURNIR POVABLJENIH EHP PREBOLD ŠD PARTIZAN 16.9. MEMORIAL DRAGA GAJŠKA LATKOVA VAS GASILNI DOM PGD LATKOVA VAS 16.9. POHOD NA KRIM KRIM PD PREBOLD 16. 9. RIBIŠKO TEKMOVANJE PRESARJE RE PRESARJE 16.9- ob 16 uri HMELJARSH LIKOF DOM II. SLOVENSKEGA TABORA TURISTIČNA ZVEZA SP. SAV. DOLINE JANEZ KROFLIČ JOŽICA OCVIRK 03-5717-533 03-491-3840 17.9- ob 10. uri SREČANJE SAVINJČANOV IN ZASAVCEV NA MRZLICI PLANINSH DOM NA MRZLICI 20. 9. MEDNARODNI ŠAHOVSH TURNIR DOM SVOBODE GRIŽE ŠAHOVSH HUB GRIŽE 20. 9- ob 19. uri SALONSH VEČER - KONCERT PIANISTKE ANE RUDNIK SAVINOVAHIŠA GLASBENA ŠOLA ŽALEC ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC TANJA CEHNER, ANKA KRČMAR 03-5717-271 03-710-2900 23. 9. TURNIR TROJK V KOŠARH LATKOVA VAS ŠD LATKOVA VAS 23. 9- ob 9- uri PO POTEH OBČINE POLZELA - TURISTIČNI POHOD KRAJ ODHODA - PRI OBČINSH STAVBI DRUŠTVO UPOKOJENCEV POLZELA FRANCI TAJNŠEK 03-720- 44 23.9. KOLESARJENJE (Z GORSHMI KOLESI PO HRIBIH IN DOLINAH) CESTE V OBČINI PREBOLD ŠD PARTIZAN PREBOLD LEON BRODAR 041-710-307 23. in 24.9- MEDNARODNI ŠAHOVSH TURNIR DOM SVOBODE GRIŽE ŠAHOVSH HUB GRIŽE 24. 9- MEMORIAL BORUTA LEBRA MATH PGD MATK 24.9. ob 9. MEDREVIRSKA STRELSKA TEKMA ZA POHODNI POKAL MIRKA CAJNKA LOVSH DOM ZALOŽE LOVSKO DRUŠTVO MATIJA PRUNGL 03-702-289 24. 9. SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV VRANSKEGA VRANSKO ŽUPNIJSKA KARITAS VRANSKO MARTINA FELICIJAN (03) 5725 -336 25. 9- ob 17. uri KONCERT “NAJ ZASVETI LUČ V NAŠIH SRCIH” OTROCI MUTTERSCHULE FRANKENTHALL NEMČIJA DOM KRAJANOV TABOR OBČINA TABOR VIDA SLAKAN (03) 5727-236 29.9- ob 17. uri OTVORITEV UČNE POTI V PARKU GRAŠČINE ŠENEK NA POLZELI PARK GRAŠČINE ŠENEK NA POLZELI TD OBČINE POLZELA ALENKA ŽNIDAR 03-701-010 29. 9- ob 16. uri OBČINSH TURNIR V MALEM NOGOMETU ŠPORTNO IGRIŠČE V ANDRAŽU ŠPORTNO DRUŠTVO ANDRAŽ SIMON OGRAJENŠEK 03-722 -190 29.9- ob 19. uri SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE POLZELA KRISTOM DVORANA GRAŠČINE ŠENEK M POLZELI OBČINA POLZELA EVA LENKO 03-703-3213 30.9- ob 9- uri DOBROTE S KMETIJ - SEJEM KMEČKIH DOBROT PRI OBČINSH STAVBI NA POLZELI TD OBČINE POLZELA ALENKA ŽNIDAR 03-701-010 30.9- ob 16. uri KOŠARKARSKA NOČ NA POLŽKU PRI ŠPORTNI DVORANI NA POLZELI OBČINA POLZELA GORDANA ČMAK 03-703 -32-11 30.9. ob 16. 30 PREDSTAVITEV NOVE REPREZENTANCE KK SAVINJSH HOPSI PRI ŠPORTNI DVORANI NA POLZELI KK SAVINJSH HOPSI PROGRAM CERKVENIH SLOVESNOSTI V SEPTEMBRU 2000 Datum, ura NAZIV PRIREDITVE KRAJ PRIREDITVE ORGANIZATOR KONTAKTNA OSEBA TELEFON 3.9 SREČANJE MLADIH OB ZAHJUČKU DUHOVNIH VAJ CERKEV SV. KRIŽA NA GORI OLJH ŽUPNIJSH SVETOLETNI ODBOR JOŽE KOVAČEC (03 ) 5705-00-03 17.9 ob 10.30 SVETOLETNI SHOD NA ŽEGNJENSKO NEDELJO CERKEV SV. KRIŽA NA GORI OLJH ŽUPNIJSH SVETOLETNI ODBOR JOŽE KOVAČEC (03) 5705-00-03 Napovednik avgust 2000 n avgust2000 Kultura Malteški vitezi na Polzeli 457 let prisotnosti vitezov - Na Polzeli druga najstarejša komenda Turistično društvo-, kul-turno-umetniško društvo in Župnijski svetoletni odbor Polzela so letos prvič pripravili niz prireditev pod skupnim naslovom Malteški dnevi na Polzeli. V starem delu župnijske cerkve sv. Marjete so postavili razstavo pisnih virov o malteški komendi na Polzeli. Največ je bilo govora o tem na okrogli mizi v kulturnem domu. Tema pogovora je bilo obdobje 457 let, od leta 1323 do 1780, čas malteških vitezov na PolzeU. Okrogle mize sta se udeležila zgodovinar prof. dr. Jože Mlinarič in član reda ter urednik pri Družini Jože Pavbč. Povedala sta, da so v Sloveniji samo tri komende, najstarejša je komenda sv. Petra na Kranjskem - to je današnja Komenda, druga po starosti in moči je polzelska, tretja pa v Melju pri Mariboru. Kot je povedal prof. MUnarič, o prisotnosti malteških vitezov na Polzeh govori dokument iz leta 1323, sam pa je pred kratkim v državnem arhivu v Pragi našel še starejšo bstino iz leta 1298, iz katere je moč razbrati, da naj bi člani reda prišli na Polzelo že kakih 60 let prej. Malteški vitezi so se najprej ukvarjati predvsem s karitativno dejavnostjo, pozneje tudi z osvajanjem in obrambo svete dežele, z izgubo Palestine pa ponovno in predvsem s karitativnim delom. Postojanke po Evropi so ustanavljati zato, da bi pomagati romarjem na poti iz Evrope v Sveto deželo ter vsem ubogim in bolnim. Slovenski malteški vitezi spadajo sedaj pod veliki priorat Avstrije s sedežem na Dunaju, načrtujejo pa ustanovitev samostojnega združenja. Še danes je njihovo osnovno načelo obramba vere in domovine ter pomoč ubogim. Njihov simbol je osmerokraki križ, ki pon- azarja osem blagrov iz evangelija, po katerem naj bi živeti vitezi, ki niso nujno duhovniki. V okviru malteških dnevov so pripraviti tudi dan odprtih vrat gradu Komenda na Polzeti, kar je izkoristilo kar precej Polzelanov. Pri tem se je izkazalo, da je Komenda ne le na zunaj, ampak tudi v notranjosti močno potrebna obnove, ki jo na Polzeti že načrtujejo in se nanjo pripravljajo. V veroučni dvorani pod cerkvijo je bilo tudi predavanje dr. Avgusta Mencingerja na temo mladi -šport - zdravje. Malteške dneve so zaključiti na Gori Oljki, kjer je cerkev sv. Križa, v kateri je bila sv. maša s somaševanjem malteških kaplanov in navzočnosti članov Malteškega viteškega reda, med katerimi je, kot edini Polzelan, Stanko Novak. T. Tavčar Z zaključka malteških dni v cerkvi sv. Križa na Gori Oljki. Tretji z desne proti levi v očalah, Stanko Novak, edini malteški vitez s Polzele Uspela razstava cvetja na Polzeli Hortikulturno društvo Polzela, ki bo prihodnje leto praznovalo 30-let-nico delovanja, je tudi letos v stari telovadnici osnovne šole na Polzeti pripravilo zanimivo razstavo cvetja. Ob odprtju razstave je zbranim najprej spregovoril predsednik Hortikulturnega društva Polzela Rudi Jazbec, ki se je vsem, ki so omogočiti razstavo in pri tem tudi sodelovati, iskreno zahvalil za pomoč. Posebej se je zahvalil Stanku Podbregarju, ki je poskrbel za resnično lep videz razstave. Po kulturnem programu je razstavo odprl polzelski župan Ljubo Žnidar, ki je hortikulturnim delavcem čestital in izrekel priznanje za njihovo dosedanje delo ter postavitev razstave, katero so letos obogatili še z gobarskim, zeliščarskim, vinogradniškim in vrbopletarskim kotičkom. Svoje so dodale gospodinje polzelske občine z razstavo peciva in Marija Kočevar, ki je na ogled postavila svoje Stara telovadnica seje za dva dni spremenila v park cvetja, kjer ni manjkalo koristnih nasvetov za lepo urejen vrt in dom. slikarske izdelke. Razstavo so s svojimi izdelki popestrila še podjetja Promargt, Unicem in Tropic Caffe. Razstavo si je v dveh dneh, kolikor je bila odprta, ogledalo lepo število obiskovalcev. To daje prizadevnim hortikulturnim delavcem novo moč za uspešno delo tudi v jubilejnem lem 2001. D. Naraglav Spominska fotografija rudarske čete uniformirancev ob spominskem rudarskem vozičku. Uresničena želja upokojenih rudarjev Rudarstvo ima v Spodnji Savinjski dolini bogato zgodovino, vezano predvsem z nekdanjima rudnikoma premoga v Zabukovici in Libojah. V slednjem se je delo ustavilo pred 28. leti in danes skorajda ni več sledu o rudarjenju v tem kraju. Da spomin ne bi popolnoma zbledel, so se upokojeni rudarji odločili postaviti spominsko obeležje. Slovesnost ob odkritju spominskega obeležja sp pričeli godbeniki Godbe Liboje, ki ima prav po zaslugi nekdanjega rudnika tako dolgo tradicijo delovanja. Zgodovino rudnika Liboje, ki je obratoval 157 let, je osvetlil Anton Pinter. Poudaril je pomen rudarstva in steklarstva za razvoj kraja Liboje in širše okolice ter kronološko nanizal časovna obdobja oziroma mejnike v zgodovini rudnika. Zahvalil se je vsem, ki so pomagati, da je večletna želja po postavitvi spominskega obeležja uresničena. Posebna zahvala je veljala Štefanu Frecetu, ki se je še posebno zavzel, da se je jamski voziček obnovil kot rudarski simbol. Za tem je nekdanji rudar Ivan Skok ob prisotnosti svojih uniformiranih rudarskih kolegov iz Liboj in Zabukovice, ki so vključeni v rudarsko četo uniformirancev s sedežem v Zabukovici, odkril spominsko ploščo na rudniškem vozičku. Sledil je kulturni program, v katerem so poleg pihalne godbe sodelovati učenci osnovne šole in člani ansambla Ubrane strune, zatem pa je sledilo družabno srečanje, na katerem so znova oživeti spomini na “knapovsko” življenje, ki je bilo kljub težkemu delu pod zemljo tudi lepo in prijetno. V prijetnem okolju pred OŠ in nasproti bodočega večnamenskega doma, je na vodila postavljen rudniši voziček - ”huntx, nanj pa je pritrjena spominska plošča, na kateri piše Rudnik rjavega premoga Liboje, zraven sta še letnici 1815 in 1972, nad katerima je izpisan rudarski pozdrav SREČNO. D. Naraglav Halo! Obiralke so tu! Kulturno društvo Svoboda Griže oziroma njena gledališka skupina je v poletnih dneh postregla Savinjčanom s prijetno in lahkotno gledališko igro Halo! Obiralke so tu! Veseloigra v sedmih slikah, katere avtor in režiser je 75-letni Ivan Mikek iz Vrbja, se z dogajanji vrača v čase pred drugo svetovno vojno, ko so Spodnjo Savinjsko dolino začasno naselile številne obiralke in obiralci hmelja iz Hrvaškega Zagorja, Medji-murja, Dolenjskega in drugih krajev Slovenije. Avtor in režiser Ivan Mikek je s svojimi sodelavci, igralkami in igralci ter ostalimi sodelujočimi v letnem gledališču Limberk v Grižah (premiera je bila zaradi slabega vremena v dvorani Doma Svobode teden prej) številnim gledalcem pričaral življenje na vasi in čas, ko je Savinjsko dolino zajelo novo življenje. "Dolina je postala ena sama pesem, pesem, ki so jo pripeljale s sabo na lojtričnih vozovih obiralke iz različnih krajev Slovenije in Hrvaške. Pesem je zaorila po celi dolini ter se zlila z večerno pesmijo vaških fantov in deklet v eno samo mogočno melodijo,” je zapisal v gledališkem listu Ivan Mikek. Mnogi starejši gledalci so ob igri podoživljali čas svoje mladosti. Nehote so oživeti spomini na življenje, ki se je iz leta v leto ponavljalo v avgustu in deloma v septembru. Prav ta čas je tudi ujet v veseloigri, ki jo prepletajo fantovske vragolije, ljubezen, petje, skoki čez plot... Da je bilo vse še bolj avtentično in doživeto, sta poskrbela tudi Jaka Jeršič in Milan Vogrinc, ki sta kot postarana gledalca pred občinstvom obujala spomine na mladost in čas, ki ga oživlja igra. Sicer pa so posamezne vloge odigrati: Igor Vetigošek, Tanja Turnšek, Jože Gaberšek, Valčka Gnus,Veronika Smolar, Božo Tmovšek, Štefan Vodeb, Januš Grobelnik, Stane Holobar, Olga Eden odzaklpičnih prizorov iz igre. Markovič, Katarina Rukavina, Anica Kozar, Marta Bobovnik, Branko Strmec in Terezija Žuža. V ekipi so biti še: Ota Pospeh kot šepetalka, Vinko Tajnšek kot masker in Viti Golavšek, ki je skrbel za luč. Scena je delo Franca Burjana in Jožeta Napotnika. V igri so sodelovati tudi pevci žalskega planinskega pevskega zbora z voditeljico Miro Kodrun. Igro si bo mogoče ogledati na prostem še ob prazniku občine Žalec v mesecu septembru, v dvoranah pa v poznejših mesecih. D. Naraglav Kultura avgust 2000 Citre vse bol; priljubljene V letnem gledališču Limberk v Grižah je bila v juliju jubilejna, 15. revija Zlate citre. Na njej so nastopili najboljši in najzanimivejši slovenski citrarji, ki so za svoj nastop prejeli priznanje in zgoščenko. V Domu Svobode v Grižah je bil pred tem drugi občni zbor društva slovenskih citrarjev, katerega predsednik je Peter Napret. Na občnem zboru so govorili predvsem o organizacijskih zadevah, občni zbor pa so obarvali tudi strokovno. Ivo Zupanc iz Ljubljane, ki velja za najboljšega poznavalca razvoja citrarstva pri nas, je o tej temi pripravil predavanje, na ogled pa je bila Uidi razstava not in inštrumentov. Društvo slovenskih citrarjev šteje 153 članov, kljub kratkemu delovanju pa je precej pripomoglo k popularizaciji citer. Tako so pričeli ta inštrument poučevati, v 12-ih slovenskih glasbenih šolah, kar so najboljši citrarji z državnega tekmovanja letos spomladi proslavili z nastopom v ljubljanskem Cankarjevem domu. Društvo je sodelovalo tudi pri organizaciji prve poletne šole za citrarje v Rogaški Slatini ter pri snemanju zgoščenke z naslovom Jaz pa male citre imam, na kateri igrajo učenci - citrarji vseh dvanajstih glasbenih šol. Ob 15, reviji Zlate citre je izšla že druga številka glasila Slovenski citrar. K. R., foto: T. T. Nastopilo 50 harmonikarjev Na Ločici pri Vranskem je bilo 11. srečanje harmonikarjev s tekmovalnim značajem. Tekmovanje je organiziral glasbeni duet M&M, katerega člana sta Marjan in Mojca Novak, s pomočjo domačega prostovoljnega gasilskega društva. Tekmovalo je 50 harmonikarjev iz raznih krajev Slovenije, prireditev pa si je ogledalo okrog 1000 obiskoval- cev. V skupini do 12 let je zmagal Matjaž Poljanšek iz Kamnika, od 13 do 18 let Jernej Kolar iz Artič, od 19 do 35 let Matej Pečan iz Kosovega polja in med veterani Slavko Jerman iz Mokronoga. Absolutni zmagovalec je bil Matej Pečan, pajstarejši udeleženec Ivan Kreča iz Zajasovnika in najmlajši Matjaž Poljanšek. T. Tavčar Med nastopom Dejana Grila iz Zajasovnika pri Vranskem Z odprtja razstave v avli dvorca. Dvorec Novo Celje gosti likovnike Poleg del v parku je bila letos obnovljena avla dvorca Novo Celje. Dokončna obnova še sledi, kljub temu pa je ta dolga leta propadajoči, a kljub vsemu veličasten objekt, že zaživel z likovno umetnostjo. Od 25. avgusta do 9- septembra namreč tam poteka mednarodni likovni simpozij IMBS 2000, katerega organizatorja sta slikar Jure Cekuta in občina Žalec. V soboto zvečer je bila v avli odprta prva razstava, dvorec pa je zasijal v poetničnem vzdušju bakel, modre svetlobe ter grajskega gospoda in gospe. Mednarodni simpozij IMBS je bil ustanovljen pred 17. leti, njegovi člani pa se srečujejo in ustvarjajo vsako leto v drugem kraju. Pred devetimi leti je kot doslej edini Slovenec njegov član postal tudi slikar Jure Cekuta. Na njegovo pobudo je simpozij pred tremi leti prvič gostoval v Sloveniji, na gradu Podsreda. Kot je povedal Jure Cekuta, je bilo člane simpozija težko prepričati, da so prišli v Slovenijo, vendar pa so bdi po prvem obisku tako navdušeni, da so sklenili leta 2000 ponovno priti v našo državo. Tokrat so se zbrali v dvorcu Novo Celje, simpozij pa so pričeli z razstavo svojih del, ki so jih prinesli s sabo. Simpozija se udeležuje 16 slikarjev in kiparjev iz Nemčije, Avstrije, Združenih držav Amerike in Slovenije, med njima sta ustanovitelja simpozija Renate Polzer in Horst Reichle. Prvič je v Sloveniji Allan Leitner s Hawajev, ki ga uvrščajo med dvajset najpomembnejših živečih slikarjev na svem. Njegovo delo in simpozij bodo prek interneta spremljali tudi študenti univerze, na kateri poučuje. Člani simpozija k sodelovanju povabijo tudi umetnike iz države, kjer gostujejo. Med slovenskimi slikarji so poleg Jureta Cekute Matejka Belle, Rudi Španzel, Biljana Unkovska, Katja Gorup in Dare Zavšek. Vsi se s svojimi deh predstavljajo na razstavi, ki jo je postavil Drago Medved. Na odprtju razstave, ki je privabila množfco ljubiteljev umetnosti, pa tudi tistih, ki so tako vztrajno opozarjali na usodo dvorca, sta spregovorila tudi Jure Cekuta in Renate Polzer. Povedala sta, da je dvorec likovnike očaral in se zahvalila županu ter njegovi ekipi za odlično organizacijo simpozija. Razstavo je odprl župan Lojze Posedel, za še pristnejše vzdušje grajskega večera pa sta z glasbo poskrbeli flavtistka Eva Slana in harfistka Urška Križnik. Poleg ustvarjanja si bodo člani simpozija ogledah Savinjsko dolino, včeraj so bili tako gostje na Ponikvi. To nedeljo si bodo lahko njihovo ustvarjanje ogledah obiskovalci dvorca, saj bo dan odprtih vrat. Simpozij je interaktivno predstavljen tudi na internetu: (http://www.imbs.macek.si) Odprtje razstave v Novem Celju nastalih del bo 6. septembra v Savinovem likovnem salonu, še pred zaključkom simpozija pa bo izšel katalog. Po eno delo bodo umetniki podarili občini Žalec, ki jih bo prodala na slavnostni dražbi, izkupiček pa namenila nadaljnji obnovi dvorca. Ker vlada za dvorec vehko zanimanje javnosti, je občina odprla poseben žiro račun, prek katerega lahko občani in drugi nakažejo sredstva za obnovo te kulturne dediščine. K. R., foto: T. T Mitja Štrajhar, trikratni zmagovalec Matk, varovanec Robija Zupana, nekdanjega zmagovalca Ljubečne, uspešno stopa po stopinjah svojega učitelja. Praznik “frajtonarice” v Matkah V Matkah so v juliju uspešno izpeljali prireditev Praznik “frajtonarice”, ki je izbirno tekmovanje harmonikarjev za Zlato harmoniko Ljubečne, hkrati pa tudi izbor za naj harmonikarja Spodnje Savinjske doline. Občinstvu se je na lepo urejenem športno-rekreativnem prostoru v Matkah pod Golavo predstavilo 17 harmonikarjev, ki so se potegovali za vstop v polfinalno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne. Strokovna žirija pod vodstvom Tomaža Gučka je izbrala šest polfinalistov, ki so svoje glasbeno znanje dah ponovno na rešeto 12. avgusta v Zrečah. Iz Matk so se uvrstili Mitja Štrajhar, Darja Breznik, Rok Švab, Simon Plemenitaš, Dejan Rušar in Aleš Stropnik. Naj harmonikar Spodnje Savinjske doline je znova postal Mitja Štrajhar z Vranskega, ki je ta naslov osvojil tretjič zapovrstjo. D. Naraglav Poletje v Savinovem salonu Savinov likovni salon v Žalcu je ljubiteljem likovne umetnosti tudi poleti odprl svoja vrata. Zadnje dni julija in prve dni avgusta so si lahko ogledali razstavo del slikarja in restavratorja Božidarja Ščurka. Celjan Božidar Ščurek se je že pred mnogimi leti zapisal ljubiteljski kulturi. Je slikar in po besedah likovne kritičarke Marlen Premšak v prvi vrsti preverjen krajinar. V Žalcu je predstavil dela zadnjih nekaj let. K. R. Glasbena delavnica z najljubšim učiteljem Vili Kotnik je bil lansko šolsko leto izbran za najljubšega učitelja Žalske osnovne šole. Toda poučevanje in delo v šolski knjižnici ni vse, česar se loteva. Odrasel v veliki družim, v kateri se je vsakdo na takšen ah drugačen način ukvarjal z glasbo, je postal glasbeni samouk in ostal glasbeno aktiven poslednjih 15 let. Igral je v skupini Mesečina, igral in še igra kot one man bend ah v duetu na proslavah, rojstnih dnevih in vsepovsod je znan Uidi kot "vicmaher". Zadnji izziv si je zastavil v sodelovanju z Občinsko matično knjižnico Žalec - glasbeno delavnico za otroke. 17. tega meseca se je v prostorih knjižnice odigrala prva. Poleg delavnice je dokazal ne le Svoje znanje v delu z otroki, temveč tudi poznavanje še tako eksotičnih instrumentov. Predstavil jih je in učil igrah nanje, za naslednjo delavnico pa je obljubil učno uro v izdelovanju lesenih glasbenih instrumentov. Delavnica se nadaljuje v septembru. Peter Zupanc Vili Kotnik (levo) s svojimi nadvse zanimivimo inštrumenti. Portorož je bil 17. in 18. julija prizorišče državnega prvenstva v odbojki na mivki za mladinke in mladince. Udeležili sta se ga tudi članici prvoligaša OK Spodnja Savinjska Petra Ambrož in Ana Bojinovič, ki sta nastopali pod imenom BAI. Utrip. Pri mladinkah se je za naslov prvakinj pomerilo 16 ekip. Ana in Petra sta imeli po prvem dnevu z eno izgubljeno tekmo možnost repasaža, ki sta ga tudi izkoristili. V polfinalu sta se najprej pomerili s kasnejšimi kadetskimi prvakinjami, ekipo Interevrope iz Rogoze in prepričljivo zmagali (15:10). Ta ekipa, ki je bila na koncu četrta, je zastopala Slovenijo na evropskem mladinskem prvenstvu v Nemčiji. V finalu sta se pomerili z ekipo Avto Batič iz Solkana, ki je v polfinalu prepričljivo premagala favoritinje Mentek Asics Sharkey iz Ljubljane, in z odlično igro ter tehničnim in taktičnim znanjem slavili z rezultatom 15:10. Tako sta postali državni mladinski prvakinji v odbojki na mivki za leto 2000. S tem sta poskrbeli tudi za slabo voljo v vrstah komisije za odbojko na mivki oziroma Braneta Mačka, ki je že pred tem določil ekipo, ki bo zastopala Slovenijo na evropskem mladinskem prvenstvu. Zanimivo je tudi, da mladinci in mladinke na podelitvi niso prejeli praktičnih nagrad, medtem ko so jih dva dni kasneje prejeli kadetinje in kadeti. Palmira Ambrož ................................v Prvi trije z vodstvom turnirja Odprto prvenstvo Polzele v tenisu Tenis klub Polzela je pripravil 2. odprto prvenstvo Polzele za rekreativce, ki je trajalo kar 14 dni. Nastopilo je več kot 80 igralcev iz raznih krajev Slovenije, ki so se borili za glavno nagrado rabljen avto Lada karavan. Nagradni sklad je znašal 450 tisoč tolarjev v praktičnih nagradah. Zmagal je Marko Šavc iz Žalca, drugi je bil Rado Vengust iz Kamnika, tretji pa Miran Stefanovič iz Raven. T. Tavčar Državno prvenstvo v spustu z gorskimi kolesi Črna na Koroškem - DIVJA JAGA 2000 Črna na Koroškem je bila prizorišče letošnjega državnega prvenstva v spustu z gorskimi kolesi. Na tako imenovani Divji jagi so se tekmovalci borih za naslove državnih prvakov v posameznih kategorijah. Spust (downhill) z gorskimi kolesi je disciplina, ki je zelo podobna smuku. Proge so dolge okoli 3 km in so zelo strme in tehnično zahtevne. Tekmovalci uporabljajo polnovzme-tena kolesa, da zdržijo močne udarce. Povprečna hitrost se giblje okoli 30 km/uro, maksimalna pa tudi čez 70 km/uro, kar je po razgibanih gozdnih poteh zelo veliko in tudi zelo nevarno. Dež je bil kriv, da je že tako zahtevno progo spremenil v pravo drsalnico, ponekod je bilo na progi tudi po nekaj decimetrov vode. Prisotnih je bilo veliko število padcev, vendar brez hujših poškodb. V kategoriji mladincev je že drugič zapored naslov državnega prvaka osvojil Luka Novak iz Arje vasi, drugi je bil Lukov kolega Borut Rožič in tako postal podprvak. Oba sta člana Kolesarskega društva Novak iz Žalca in tekmujeta tudi v disciplini dvoboj, kjer hkrati štartata dva tekmovalca na isti progi in boljši se uvrsti v naslednji krog tekmovanja. Proga je. popestrena z velikimi skoki in bankinami in ima minimalni naklon. Še posebej Luka osvaja dobre rezultate v dvoboju, vendar se tudi Borut ne da kar tako. Novak Lokostrelci poleti ne mirujejo Lokostrelci LK Žalec so aktivni tudi v teh vročih dneh. Trenirajo in obiskujejo tekme. Udeležili so se 21. poletne lokostrelske šole v Bohinju, ki jo je organizirala Slovenska lokostrelska šola v dneh med 5. avgustom in 12. avgustom. Dva udeleženca sta opravila izpopolnjevalni tečaj pod strokovnim vodstvom ameriškega trenerja - mojstra NAA Tonya Murawskega. Dva udeleženca sta opravljala tečaj za vaditelje lokostrelstva. Tako ima tudi LK Žalec usposobljen strokovni kader za delo z mladimi. V sklopu prireditev ob prazniku Občine Žalec bo 9- septembra v športnem parku Žalec DRŽAVNO PRVENSTVO V LOKOSTRELSTVU, ki ga organizira žalski klub. Vabljeni na ogled tekme. Videli boste zanimive lokostrelske boje. PV Brezplačna šola balinanja 13. junija je balinarski klub Žalec organiziral brezplačno šolo balinanja za mlade pod geslom S športom proti drogi. Na tečaj, ki ga je vodil inštruktor balinanja Latif Kulič, se je prijavilo kar nekaj dečkov in mladincev. Po enem tednu vadbe jih je nekaj odstopilo, do zaključka tečaja pa je vztrajalo šest dečkov. Zaključek tečaja je bil 13. julija na balinarskem igrišču z majhno svečanostjo, ki se jo je udeležila tudi strokovna delavka za šport in kulturo občine Žalec gospa prof. Anita Seles. Mladim je podelila priznanja in spre- govorila nekaj spodbudnih besed, kako delati naprej. Na zaključku so bili vsi dečki oblečeni v majice banke Celje z napisom 13 TR in balinarsko igro igramo do 13. Sledilo je še fotografiranje in dogovor za izlet. Naslednji dan smo se ob 7. uri odpeljali z vlakom na enodnevni izlet v Podčetrtek, kjer pa slabo vreme ni moglo pokvariti prijetnega vzdušja. Topla voda in otroška razigranost premagata tudi slabo vreme. Veselje je bilo nepopisno, kar so zatrjevali vsi tečajniki. V naslednjem letu načrtujemo ponovitev in možnost nadaljevanja tečaja, zato že vnaprej vabljeni. Latif Kulič Dušan Urankar državni prvak Petra in Ana na najvišji stopnički Petra in Ana državni prvakinji Adi Vidmajer Vidmajer na svetovno prvenstvo Na državnem prvenstvu v atletiki, ki je bilo julija v Ljubljani, je v metu kladiva v kategoriji veteranov nastopil tudi Žalčan Adi Vidmajer. Z daljavo 47,87 m je dosegel prvo mesto, kar je bil hkrati najdaljši met med vsemi starostnimi kategorijami. S tem rezultatom je izpolnil normo za svetovno atletsko prvenstvo veteranov. Na Šmohorju nad Laškim je bilo 4. državno prvenstvo v lovskem streljanju. Lovci so tekmovali v štirih disciplinah: streljanju na glinaste golobe, v tarčo s kroglo na 100 metrov, pomanjšano tarčo srnjaka na 35 metrov in v premično tarčo. Najboljše rezultate je dosegla ekipa Savinjsko-Kozjanske zveze lovskih družin Celje, saj je zmagala v ekipni kombinaciji v vseh štirih disciplinah z 862 točkami, sledili so: ZLD Maribor 817, ZLD Ljubljana 796 toč itd. Ekipo Savinjsko-Kozjanske zveze lovskih družin Celje so sestavljali Dušan Urankar iz Lovske družine Braslovče, Dušan Žehelj iz LD Gornji grad in Aleš Šekoranja iz LD Grmada iz Celja. Med posamezniki je v kombinaciji blestel Dušan Urankar, član LD iz Braslovč, ki je zbral skupaj 310 točk, sledi Anton Grace iz LD Maribor z 297 točkami, Rudi Kovačič iz ZLD Kočevje z 286 točkami itd. Strelci iz SK ZLD Celje so osvojili tudi vsa prva mesta v posameznih disciplinah in malih kombinacijah. Kot je dejal zmagovalec med posamezniki Dušan Urankar, član LD Braslovče, doma z Gomilskega, gre zahvala za tak uspeh nedvomno predsedniku strelske komisije Vladu Kebru, ki je sestavil ekipo in z njo prebil veliko ur na treningih. Kljub temu, da je za ta šport potrebno precej časa in denarja, pa človek ob pogledu na vsa priznanja in pokale (na sliki Dušan Urankar s pokali, ki so jih osvojili na 4. državnem prvenstvu) pozabi na vse ovire. T. Tavčar Dušan Urankar ŠPORT Sport avgust 2000 Vranšani namučili prvake Nogometaši Vranskega, tret-jeHgaši, so na čelu s svojim trenerjem in igralcem Tomijem Druškovičem, eno izmed legend savinjskega nogometa, v šestnajstini nogometnega pokala Nogometne zveze Slovenije namučili državne prvake • igralce Maribora Pivovarne Laško. Kljub temu, da so Vranšani srečanje v deževnem vremenu in pred okoli 600 gledalci izgubili 4:1, polčas 1:0, niso razočarali. Skoraj ves čas tekme je močno deževalo. Gostje iz Maribora, ki so bili favoriti srečanja, so si s tehnično boljšo igro priborili zmago v zadnji tretjini srečanja. Vranšani so se krčevito upirali in srčno bordi ves prvi del srečanja. Veliko veselje Savinjčanov je bilo, ko je domači igralec Plantak lepo iz kota podal žogo Korunu, ki jo je z glavo usmeril v mariborska vrata (1:1). V nadaljevanju srečanja se je igra razživela, več so imeli v posesti žogo gostje, ki jim je uspelo v 77. minuti povesti z lepim golom Ekmešiča. Pri tem zadetku se je poškodoval najboljši igralec domače enajsterice in trener Druškovič, gostje pa so bdi do konca še dvakrat uspešni. Kljub porazu Vranšani zaslužijo vse priznanje za borbeno in pošteno igro, Mariborčani pa so razočarah številne ljubitelje nogometa v Savinjski dolini. Trener vranske enajsterice Tomo Druškovič je po tekmi povedal: “Vesel sem, da smo srečanje odigrali z minimalnim porazom- Upam, da bomo tudi skozi tretjeligaško tekmovanje prikazali takšno igro.” Matjaž Keke, trener Maribora Pivovarne laško pa je izjavd: “Morali smo se potruditi za uspeh. Nekateri naši igralci si ne zaslužijo vijoličastega dresa.” T. Tavčar s- ft j. Nogometaši Vranskega s predsednikom kluba Francem Sušnikom. Odbojka Uvrstitev v sredino lestvice Šempetrske okrepitve, z leve proti desni: Maša Kopilova, Mojca Verdnik, Špela Krebs in Svetlana Šoileva. Nikitovič in Ovčina, bodo zanesljivo pustili posledice. Po devetih letih je prišlo tudi do zamenjave. Trenerja B. Zrinskega, ki ima največ zaslug za uspeh Savinjskih Hopsov, je zamenjal Mihajlo Poček. Novi imeni v ekipi sta Dražen Čeranič, ki bo igral na mestu centra, star je 23 let in je bivši reprezentant Jugoslavije, visok je 212 cm, prišel pa je iz Podgoriške Budućnosti. Poleg njega bo za Hopse nastopd še novinec domačin Blaž Ručigaj, ki je nazadnje uspešno igral pri Kranjskem Triglavu. V klubu si prizadevajo privabiti še nekaj novih igralcev, novi trener Poček pa si želi najmanj enega kvalitetnega košarkarja na položaju organizatorja igre. Hopsi so tik pred začetkom priprav na novo sezono še brez fizioterapevta Željka Karduma, ki je odšel v Union Olimpijo, za poškodbe Hopsov pa bo v novi sezoni skrbel Dani Ošep iz Celja. Kot je dejal trener Poček, Hopsi od 25. avgusta do 5. septembra nadaljujejo s pripravami na Rogli. Ostali del priprav bodo opravili kar doma. V novi sezoni je cdj polzelskih Hopsov uvrstiti se čim bolje v domačem prvenstvu in pokalu ter napredovanje preko češke Opave v pokalu Radivoj Korač. Pred ekipo in strokovnim vodstvom je veliko dela, predvsem zaradi velikih sprememb tako v organizaciji kluba kot na parketu. T. Tavčar Od leve proti desni: Blaž Ručigaj, Dražen Čeranič, fizioterapevt Dani Ošep in trener Mihajlo Poček Savinjski hopsi Priprave doma in na Rogli Tudi Savinjski Hopsi so že precej spremenjena. Odhodi .pričeli s pripravami na novo nekaterih boljših igralcev, kot sezono. Ekipa bo v tej sezoni so Kahrimovič, brata Udrih, Žalčanke pričele s pripravami Rokometašice Žalca so se prve dni avgusta pričele pripravljati na novo rokometno sezono. Na seznamu trenerja Aleša Filipčiča in njegovega pomočnika Danila Kovačiča je 19 igralk: Luba Kortneva, Barbara Jelen, Urška Jauševec, Miša Marinček, Sergeja Klinc, Tanja Dolar, Sonja Zidar, Barbara Urankar, Mojca Derčar, Vanja Dolar, ki se je po eni sezoni zopet vrnila, Mojca Jager, Nina Potočnik, Anja Bubik, Ines Ramšak, Biljana Čulibrk, Daša Breznikar, Špela Jakob in Tina Randl. “Treningi so dvakrat na dan, priprave pa potekajo v Žalcu, saj imamo za to dobre pogoje. Pred pričetkom tekmovalne sezone bomo odigrali 10 prijateljskih tekem, od 25. do 27. avgusta pa bomo odšli na mednarodni rokometni turnir v Požego. Razen vrnitve Vanje Dolar bo ekipa po sestavi igralk takšna kot lani. Naše želje so podobne lanskim. Čim višja uvrstitev v državnem in pokalnem prvenstvu in v EP EHF v osmini finala. Če bo sreča na naši strani, pa lahko dosežemo tudi kaj več,” je povedal trener Aleš Filipčič. T. Tavčar Dve medalji Šempeter v Savinjski dolini je z novo večnamensko dvorano pri osnovni šoli postal eno najmočnejših središč v regiji. Po uvrstitvi moške članske ekipe v I. SOL je to uspelo tudi mladi ženski ekipi B & L Utrip, ki je s pripravami na novo sezono pričela prejšnji teden. KINOLOŠKO DRUŠTVO ŽALEC sporoča, da prične z OSNOVNIMI IN NADALJEVALNIM ŠOLANJEM PSOV VSEH PASEM V PETEK, 1. SEPTEMBRA, na klubskem poligonu na Ložnici. Informacije po telefonu: 716-451 (Tone) ali 701-034 (Silvo). Po besedah trenerja Dragana Bojinoviča so na koncu sezone ostali brez treh tekmovalk: Katarine Skaza, Petre Kerkoš in Jasmine Matko. V svoje vrste so pritegnili štiri izkušene igralke, med njimi sta ruska igralka Maša Kopilova, ki je v Sloveniji že 4 leta in dodobra pozna tukajšnji način dela, ter bolgarska igralka Svetlana Šoileva, ki je v Šempeter prišla iz Švice. V prvi ekipi bodo nastopile še tri Slovenke, izkušena Špela Krebs, ki je doslej igrala v Celju, mladinka Mojca Verdnik, ki s 17. leti zelo veliko obeta, dogovarjajo pa se tudi s Sašo Vitanc iz Braslovč. Poleg omenjene četverice bosta prvo ekipo okrepili tudi mladinki Andreja Mlakar in Milena Pajič. Prvi treningi so bili v šempetrski športni dvorani, zdaj pa se bo ekipa za nekaj dni pre- selila na Roglo, kjer bo s pomočjo prof. Anite Seles skušala čimbolj izkoristiti pripravljalno obdobje. Sicer pa trener Bojinovič trdi, da imajo precejšnje težave z organizacijo treningov med šolskim letom, saj večina igralk študira na univerzah v Ljubljani in Mariboru. Da so načrti o uvrstitvi ekipe v sredino lestvice realni, dokazuje tudi to, da -imajo mladinski državni prvakinji v odbojki na mivki, saj sta Ana Bojinovič in Petra Ambrož, ki nastopata za prvo člansko ekipo, nà portoroškem prvenstvu med šestnajstimi ekipami premagali tudi nasprotnice, ki so jim vsi pripisovali več možnosti za zmago, odlično pa sta v članski konkurenci nastopili tudi Andreja Vodeb in Ana Bojinovič. T. Tavčar Slovenska lokostrelska mladinska reprezentanca je na evropskem mladinskem pokalu v Ninburgu na Češkem dosegla največji uspeh doslej. Štirina-jstčlanska reprezentanca mladink in mladincev je osvojila kar 14 medalj, kar je doslej v tej kategoriji največji uspeh. V mladinski reprezentanci je nastopil tudi 13-letni Aleksander Ošep iz Pariželj pri Braslovčah, sicer član LK Mozirje, ki je osvojil dve medalji, in sicer zlato z reprezentanco Slovenije in srebrno med posamezniki. 0 sebi in svojem velikem uspehu je povedal: ”Z lokom sem se prvič srečal leta 1993 pri šestih letih, od takrat pa treniram, kolikor mi dopušča čas. Hodim po tekmovanjih in si nabiram izkušenj z očetom, ki je tudi odličen lokostrelec. Trener Samo Medved me je uvrstil v mladinsko ekipo in bil sem najralajši tekmovalec na evropskem pokalu na Češkem. To je bil moj prvi nastop za reprezentanco, ki sem ga kronal kar z dvema medaljama. Kot zanimivost naj povem, da je tudi moj oče prvič nastopil za reprezentanco pred šestimi leti, prav tu na Češkem. To tekmovanje sem vzel zelo resno. Med 168 lokostrelci iz 18 držav sem kvalifikacijski nastop končal s 1337 krogi na prevent mestu, v finalu pa sem pristal na drugem mestu za kar sem zelo vesel. Zlato medaljo je osvojil moj klubski kolega Aleš Rosa doma iz Ankarana, ki je imel več sreče kot jaz”. T. Tavčar n avgust 2000 9ISMA BRALCEV Savinjske doline Pisma bralcev Ob 120-letnici Godbe Zabukovica Obletnica je navadno dogodek periodičnega značaja, kjer v določenem, izbranem krogu proslavimo v letih izraženo starost nekega dogodka. Ko se teh obletnic nabere do števila 50, 75, 100, ali je okrogla obletnica preko 100, temu pravimo jubilej. Beseda je hebrejskega izvora. V hebrejščini “jobel” pomeni tromba, torej trobenta. To je simbol svečanosti, slavja, velikega dogodka, zmage. V starem Egiptu so svečanosti oznanjali s trombami, torej pred 5000 leti in več. Človeštvo je v tem dolgem obdobju doumelo, kaj jubilej pomeni in ob takih trenutkih se zberejo vsi, ki so k temu dogodku karkoli doprinesli ter ga dostojno in na nivoju obeležijo. Izjem ni, so le napake, povzročene iz nevednosti, neznanja, ali kar je najslabše, iz samovšečne ozkosti posameznikov, ki v svoji samozadostnosti zaradi gozda ne vidijo dreves. Prav to se je zgodilo v majhni dolinici sredi Slovenije, v zaselku klenih ljudi z rudarsko tradicijo, imenovano Zabukovica. Tukajšnja godba, ki je resnično ponos krajanov, je stara 120 let in tako tudi med najstarejšimi v Sloveniji. Nastala je leta 1880, torej v drugi polovici 19. stoletja. V tem obdobju so podobne glasbene skupine nastajale po vsej Evropi, predvsem v rudarskih in industrijskih krajih. To je bila logična posledica načina življenja in druženja delavstva, ne nazadnje pa tudi posledica političnih razmer. Da ne bi razlagal zgodovine, ker je to stvar strokovne razprave, se želim osredotočiti na sam dogodek, ki je izzvenel nejasno, nedorečeno, končno pa je napaka v tem, da ne vemo, komu je bilo vse skupaj namenjeno. Gre preprosto za nezdružljivost največjega slovenskega praznika dneva državnosti in s tem osrednje občinske proslave ter jubilejnega koncerta ob 120-letnici društva Godba Zabukovica. Svečanost tako prvega kot drugega dogodka je bila zamegljena, odmaknjena od svojega bistva, predvsem pa ni izrazila pomembnosti ne enega in ne drugega praznika. Največje razočaranje so doživeli krajani Zabukovice in vsi tisti, ki se z godbo ponašajo, saj so bili izigrani prav ti, radost občanov in državljanov Slovenije na Kresni večer pa ni bila poudarjena v pravem smislu. Še malce se želim dotakniti napak, za katere ni popravnega izpita. Gre zopet za odnos nekaterih posameznikov, ki so kar prepolni sami sebe in svojega jaza, pa ob tem pozabljajo, da srčnost ni veščina, ki se je da naučiti od tega ah onega veljaka, temveč je to vrednota, za katero je potrebno živeti! K temu je potrebno dodati še kanček modrosti, katere žal ravno tako ni na prostem trgu, od tu dalje pa je odprta pot normalnim odnosom, s katerimi so Uidi doseženi cilji normalno, korektno obravnavani. Da, prav v tej korektnosti tiči bistvo, katerega nekateri niso zmožni dojeti v svoji nadutosti in se zato lepe stvari s časom prelevijo v morečo sivino grenke izkušnje z večnim pečatom butalske zakladnice. Ne želim več utrujati, pričakujem pa, da se bodo med temi vrsticami našli pravi posamezniki, zaradi katerih sem se odločil za te vrstice. Nekje sem videl zapisano: ”Čas naredi iz mladeniča starca, iz bedaka pa nihče modreca”. Želim jim le tihega obžalovanja in kot je dejal slavni irski dramatik in satirik George Bernard Shaw:“ .... In mimo živijo dalje v svoji nevednosti.! Prof. Januš Rasienicz Nekdanji umetniški vodja Godbe Zabukovica Društva Štajerskih kurirjev in vezistov Informacija o stališčih, sprejetih na letni konferenci Društva Štajerskih kurirjev in vezistov, pododbora pripadnikov Tomšičeve brigade za Spodnjo Savinjsko dolino Društvo štajerskih kurirjev in vezistov je imelo 8. julija 2000 lemo konferenco na Rinki pri Žalcu. 15. julija na Rinki je imel svojo letno konferenco tudi pododbor Tomšičeve brigade za Spodnjo Savinjsko dolino. Prav tako so imeli borci in člani KO ZB Žalec svoj zbor 22. julija 2000 na Rinki. Na vseh zborovanjih je bila izredno številčna udeležba. Na omenjenih konferencah smo se poleg obravnave letnih poročil in tekočih zadev o delovanju teh dveh pomembnih borčevskih organizacij in KO ZB Žalec ter njihovega nadaljnjega dela dotaknili tudi aktualnih političnih zadev, ki se poleg ostalih v veliki meri tičejo članov organizacije ZB in NOB oziroma partizanskega gibanja v Sloveniji. Člani obeh organizacij so zelo kritično in z zaskrbljenostjo sprejeli najnovejše dogodke, ki so se dogodili na spravnem zboru v Kočevskem Rogu. To spravno dejanje, ki ga je organizirala RKC in skrajna desnica, je bil pravi domobranski shod, nabit z revanšistično energijo, zlobo in prezirom do NOB. Slavnostni govornik na tem zborovanju, ideolog skrajne domobranske desnice Justin Stanovnik, je povedal, da državljanska vojna še traja. Iz njegovega govora je bilo razvidno, da je levo navlako potrebno zabiti v zemljo in očistiti prostor za prave ljudi. Kateri so pravi ljudje, dobro vemo in jih tudi občutimo. To so skrajni desničarji, domobranci in njihovi simpatizerji. Torej delitev na verne in neverne po Rodetovem principu. Ta opcija, pravi Stanovnik, mora zmagati na volitvah, pa bo konec državljanske vojne. Njegova veleumna ugotovitev je, da je bila NOB prevara. Seveda pa ni povedal, če je bila antifašistična koalicija, ki se je z ogromnimi žrtvami borila proti nacizmu in fašizmu v drugi svetovni vojni, Uidi prevara v svetovnem in evropskem merilu. Slavnostni govornik je pozabil povedati, da so domobranci večkrat prisegali tako Dučeju, Hitlerju in še kralju. Pozabil je omeniti kakršno koli borbo, ki so jo domobranci vodili proti italijanskemu in nemškemu okupatorju za svobodno Slovenijo. Posebno obsojamo, to je bilo tudi stališče navedenih zborovanj, prepevanje domobranskih pesmi zlasti prisotnih ministrov s premierom na čelu. Uidi najvišji kler se ni odrekel prepevanju njemu očitno zelo priljubljenih pesmi. Da bi si premier in minister Janša olajšala dušo, sta iz hinavščine položila venec na grob na Tiirjaku, tik pred koncem vojne od domobrancev pobitim žrtvam. Vsemu temu nespravnemu dejanju pa je sekundirala častna četa slovenske vojske, kar ne da je moralno, zelo neokusno, marveč je cinizem brez primera. Udeležence teh dveh konferenc in KO Žalec zelo moti ponarejanje zgodovine, omalovaževanje NOB, skrunjenje in uničevanje partizanskih spomenikov in obeležij. Iz šolskih učbenikov je več ah manj zgodovina NOB izginila. Mi, Slovenci, imamo dokaj skromno zgodovino, vendar najsvetlejše, najlepše in najpomembnejše zgodovinsko dejanje je bil upor proti genocidu nemškega in italijanskega fašizma. Desnica si na vsakem koraku prizadeva realizirati svoj prezir do NOB. Prepričani smo, da si izdajalci in ubijalci lastnega ljudstva v najtežjih časih naše zgodovine in drugi kvizlingi ne zaslužijo, da se jim gradijo veliki spominski parki, za katere se porabi ogromno davkoplačevalskega denarja. Na drugi strani pa je zelo težko dobiti denar za prenovo ah obnovo oziroma vzdrževanje partizanskih spomenikov in obeležij. Takšen primer je tudi spominski park na Frankolovem, kjer je bilo na najbolj grozovit način obešenih 100 talcev. Med njimi nekaj mladoletnikov. Kritični smo bili tudi do vodstva republiške organizacije ZB in do tako imenovanih levičarskih strank ter nekaterih funkcionarjev. Vseskozi se je popuščalo domobranski desničarski opciji in pritiskom, zato so nas krepko pohodili in oblatih. Bih smo preveč popustljivi in pasivni, premalo odločni, da bi se uprh izkrivljanju zgodovine, skrunjenju partizanskih spomenikov in obeležij, na primer Urh pri Ljubljani, ki je eno večjih domobranskih morišč. Nismo dovolj obsodili agresivne klero-fašistične agresije, ki jo izvaja RKC s svojimi jastrebi, ki se vmešavajo v vse državne, politične, šolske, kulturne in zadnji čas tudi v medicinske zadeve. Razen v širjenje evangelija in humanosti ne. Samo nekaj smo obžalovali in se opravičevali za več kot 50 let nazaj, kar udeležence zelo moti. Cerkev in pobudniki bratomornih spopadov bi se morah opravičiti tudi za justifici-rane domobrance, saj so oni v največji meri krivi za njihovo žalostno usodo. Sicčr pa mislim, da nismo pozabih krutosti domobrancev pa tudi drugih izdajalcev, ki so ubijah lastne ljudi za plačilo. Če jih sploh lahko imamo za Slovence. Verjetno tudi nismo pozabih grozodejstev ustašev, četnikov, vlasovcev itd. Grozodejstva in ubijanja so počenjali, ko je bilo vojne že konec in še kasneje. Prisotni na konferenci so poudarili, da izgleda tako, kot bi nas bilo sram, da smo bih udeleženci NOB. RKC in desnica je dokaj direktna v svojih napadih in zahtevah. Ne dela v rokavicah kot mi, to je zelo jasno. •Premalo odločno smo artikulirali, če ne bi bilo NOB, Slovenije ne bi bilo niti v mejah bivše Dravske banovine. Samo NOB oziroma partizani so ustvarili slovensko državo in nihče drug. Državo povečano za celo Primorsko. Ne bi bilo tudi samostojne Slovenije, če ne bi bilo NOB. Če tudi je bila Slovenija takrat v okviru Jugoslavije, je imela vse atribute države. Bila je država z močnim gospodarskim razvojem in socialno zaščito, to se ne da zanikati, kakor se ne da zanikati, da so veliko tega sedaj v času samostojnosti uničili, si prilastili družbeno premoženje in ga pokradli. NOB se v nobenem primeru ne da primerjati z zadnjo desetdnevno vojno, ki jo posamezniki poveličujejo do onemoglosti z namenom razvrednotenja NOB. Uidi v tej tako imenovani vojni za Slovenijo so največji delež prispevali pripadniki levice. To so vojaško usposobljeni kadri, ki so bih med NOB partizanski oficirji. Vemo, kakšno enoto so imeli Janša, Krkovič in drugi. Enoto Moris s črno zastavo. Na konferenci je bilo dogovorjeno, da bomo vključili v naše vrste mlajše simpatizerje NOB in širili idejo ter pomen partizanstva med mladino. Na zboru KO ZB Žalec je bilo sprejetih 20 novih članov. Od repubhškega vodstva ZB zahtevamo bolj odločno in aktivno politiko do vseh, ki hočejo razvrednotiti NOB. Vodstvo mora napraviti konec raznim opravičevanjem in obžalovanjem. Mislimo, da tudi razprav o spravi ni potrebno stalno pogrevati, saj je tisti, ki si je izmislil spravo, napravil vehko nespravo med Slovenci in jih razdvojil. Sploh pa ta spravna filozofija služi samo za manipulacijo in blefiranje. Vodstvo ZB v okviru Repubhke Slovenije mora jasno povedati, da zapadni svet bazira na antifašistični koaliciji. Slovenija bo s takšno politiko, ki jo vodijo desničarji v vladi, doživela samo prezir in osamitev. To nam kažejo zadnji dogodki, da ne sprejemamo Haiderjevega koncepta. Poveličevanje domobrancev, ki so spadah v SS enote in drugih kolaborantov ter izdajalcev, to kar počenja RKC in desničarji, ki so v glavnem v vladi s premierom argentinskim državljanom na čelu, nam bo zaprla vrata v ekonomsko in družbeno razviti svet, nas pa potisnilo v preteklost in za stoletje nazaj. Prav na tem področju pričakujejo udeleženci zborovanj, da bo RO ZB Slovenije tudi preko organov oblasti DZ, vlade itd. dvignil bolj odločno svoj glas in branil pomen ter pridobitve NOB za Slovenijo, izdajalsko politiko domobranstva pod vodstvom klera pa postavil na smetišča zgodovine, kamor tudi spada. Na teh sestankih ni bilo nobenega napada na vero ah verne ljudi. Saj je bilo prav teh zelo vehko prisotnih, ki se tudi ne strinjajo s politično desnico in klerom ter soglasno podpirajo priložena stališča. Društvo štajerskih kurirjev in vezistov Pododbor Tomšičeve brigade za Spodnjo Savinjsko dolino HO ZB Žalec Ko se zavem! Ko ti ritem življenja izbriše sled po opranem perilu, da o hrani ne govorim, pomisliš, kaj je tisto v življenju tako pomembno, da se ti izplača živeti. Moja podoba, stari, ni več tisto, na kar sem včasih bil ponosen. Danes sem stroj, ki deluje samo na “hors”. Čas, ki v meni prebuja samo spomine na nekaj, kar sem nekoč imel, me draži, utruja in boh. Ej, stari, povej mi, če imam še možnosti, zaživeti kot nekoč. Izložbe ne gledam več, saj mimo njih drvim, kot da bi ne želel gledati to podobo, ki spominja na “podn”. Veš, zaupal ti bom zgodbo. Pred nekaj dnevi sem se ustavil pred izložbo trgovine, ki me spominja na otroštvo. Imel sem rojstni dan. Veš, kako se otroci vesehjo, ko pride ta dan. Foter je rekel, da bomo šh noter. Mama, kot vse mame na tem svetu, me je z oslinjenim robčkom drgnila po obrazu in s tem ritualom odstranjevala ostanke čokolade z mojega obraza. O, stari, kako mi je bilo zoprno to drgnjenje po obrazu. Sledil je pozdrav, pri katerem sem dobil občutek, da če se še tako trudim, ne bom zadovoljiv pričakovanja svojih staršev. Kot pes sem gledal v “gospodarja” in čakal, da me vsaj vpraša, kaj si žehm za svoj rojstni dan. Stari, lahko mi verjameš, da me ni niti pogledal, saj je takoj naročil tisto, kar si jaz nikoh ne bi želel. Kot lepo vzgojen fantek sem rekel “hvala” in s polno žalosti in razočaranja zapustil trgovino. Že tako mlad sem vedel, da je dobro, če si tih, potrpežljiv, saj sem se izognil očitkom, da še ne služim denarja, da sem presmrkav, da bi razumel to življenje. .. Že tedaj me je bilo strah, kaj bo z menoj čez tohko in toliko let. Družbo so mi vedno izbirah starši, saj smo, kako se to reče, iz visoke družbe. Nikoh niso hoteh razumeti, da mi ugaja družba tistih “življenjskih otrokx, ki so za darilo dobili tisto, kar so želeh - čeprav je to samo žoga. Dovoh mi, da ti zgodbo povem do konca. Sledil je čas obiskov. Na vsak zvonec je mama hodila odpirat vrata in obenem razvrščala obisk po starosti. Ko se je še ta ritual končal, je sledila torta, zoprno fotografiranje, neskončne pohvale moji pridnosti in vljudnosti. Vedno sem se spraševal, če je s tem “folkom” kaj narobe. Imel sem občutek, da me vsi žehjo za svojega. Moji obiskovalci so se igrah samo z daljinskimi avtomobili, družabne igre so v moji sobi bile “tabu”, razen klasičnih - človek ne jezi se, katere mi je podarila babica. Ostale so bile, po prepričanju mojih “starih”, krama. Nihče od prisotnih ni smel vprašati, če lahko odidemo na igrišče in brcamo žogo. Zato sem si vedno želel, da se poberejo in me pustijo v mojem svetu zabave. Z enim ušesom sem poslušal tuljenje umišljenih “bremz”, z drugim smeh, zoprno vriskanje, ki je prihajalo iz dnevne sobe. Kaj jih nič ne skrbi, kaj bodo sosedje rekli... sem se večkrat vprašal. Saj, če sem sam bil glasen, so me vedno opomnili na sosedovo “skrb”. Veš, stari, kohko rojstnih dnevov sem preživel v behh nogavičkah, na “frišno” ostrižen in razočaran. Koliko kreganja poslušal v času, ko si ti mimo spal. Koliko žalostnih pogledov, objokanih oči ujel pri svoji mami. Tedaj sem si rekel, da ne bom takšen kot oče. Mogoče čudno, toda še vedno ga imam rad. Oprosti mi, če se ti razjočem kot otrok. Saj sem še vedno otrok. Ej, stari, še vedno mi ne uspeva! Še vedno sem v tej smrdljivi luknji. Uidi, če si tako želim pomagati, si ne morem. V globini svoje duše sem še vedno otroče, ki potrebuje starše in njihovo iskreno ljubezen. Včeraj sem rekel, da je to zadnjič. Tildi danes sem bil prepričan, da mi bo uspelo. Pa mi ni. Danes sem se zopet “zadel”. Vem, da mi bo nekoč uspelo! Tako slab človek nisem, čeprav me mimoidoči tako zaničevalno gledajo. Tildi jaz bi bil rad drugačen. Obljubim ti, da bom naredil vse, da pridem iz tega “sranja”. Saj vem, da so nekje v bližini tisti ljudje, ki mi hočejo pomagati, čeprav nisem njihov otrok. Samo ti veš, kako se počutim, ko ti pripovedujem o času, ko sem imel življenje. Prosim te, pomagaj mi! Saj se končno zavedam, da sem vreden boljšega življenja!!! Pismo odvisnika, poslano na naslov Društva staršev za pomoč - mladini Žalec Prvič v vrtec Dragi starši, prišel je čas, ko boste svojega otroka prvič peljali v vrtec. Verjetno se v vas poraja veliko vprašanj in tudi negotovosti, kako bo otrok sprejel vrtec in se vključil vanj. V veliki meri je vse to odvisno od vas samih, od vaše pozitivne naravnanosti do vrtca in zaposlenih v njem. V vrtcu Polzela posvečamo vehko pozornosti vključevanju novincev. Že pri vpisu svojega otroka ste se seznanili z aktivnostmi za uspešno vključevanje otrok v vrtec. Na prvem roditeljskem sestanku za novince v mesecu juniju ste se pogovarjali o prehodu otrok v vrtec s čim manj težavami za vas in vašega otroka. Naše izkušnje kažejo, da je pozitivno mnenje staršev o vrtcu ključnega pomena, kako se bo otrok navadil na drugo okolje in nove, nepoznane osebe. V našem vrtcu se boste starši skupaj z otroki prvič srečah z vzgojiteljico in njeno pomočnico prav danes (30. avgusta). Želimo si, da bi prisluhnili nasvetom celotnega kolektiva vrtca, ki se trudi, da bi se otroci počutili sproščeno, srečno in varno, da bi zaupali osebam, ki vas bodo nadomeščale v času vaše odsotnosti. Vzemite si za uvajanje svojega otroka v vrtec dovolj časa in se dobro seznanite z vzgojiteljicama in aktivnostmi v našem vrtcu. Vemo, da je mama za otroka najpomembnejša oseba, predvsem v prvih treh letih njegovega življenja. Zato je lahko mama tista oseba, ki bo otroku predstavila vrtec in vzgojiteljico v takšni luči, kot jo bo sama čutila in bo za njenega otroka najboljša. Otrok gleda svet skozi mamine oči. Mama s svojim obnašanjem in govorico ter mimiko otroku lahko predstavi svet v barvah ah čmo-belega. Težave, ki nastopajo v času privajanja na vrtec, in izkušnje, ki si jih bo vaš otrok pridobil pri vzpostavljanju zaupljivih stikov z drugimi nepoznanimi ljudmi, bodo zaznamovale njegovo čustveno stabilnost za vse življenje. Starši in vzgojiteljice jim lahko pomagamo, da bodo njihove izkušnje le dobre. Jana Melavc, vzgojiteljica iz vrtca Polzela. avgust 2000 Študentsko poletje v Žalcu 2000 Žalski študentski klub je za vse vas organiziral glasbeno športni projekt ‘Poletje 2000 v Žalcu’. Polno zabave, glasbe in športa,... žal pa tudi dežja in težav z mestnimi oblastmi! Študentski klub Žalec se je letošnje poletje resno zavzel za mladino in ji ponudil obilo zabave. S svojim projektom Poletje 2000 v Žalcu so pričeli prvega julija, na dan Žalske noči, ki je letos končno izgu- bi Rok ‘n’ Band. Obisk na tem koncertu je bil zelo dober, saj vas je bilo okoli dva tisoč. Naslednji koncert v organizaciji Študentskega kluba Žalec je zaradi 'slabega vremena potekal v Asadu. Skupina Društvo Mrtvih Pesnikov je kot stara znanka žalskih prireditev Asado skoraj čisto napolnila. Uidi tokrat se ne bi bilo smiselno pritoževati nad obiskom. Slabemu vremenu pa nekako ni bilo ne konca ne kraja. Naslednji koncert je bil tako primoran počakati na ugodnejše vremenske razmere, saj so med tem časom Asado ali Pop Rock Café zaprli (ne vem, zakaj je bila to pametna odločitev, ampak je že koga motil Prizor z enega od številnih turnirjev v odbojki na mivki. bila svoj čar. Žalske noči, take kot smo jo poznali, letos ni bilo. Če ste se malo sprehodili po mestu, ste kaj kmalu ugotovili, da so ta dan na nogah držale le tri manjše prireditve, ki med sabo niso bile projektno ali kakorkoli drugače povezane. Za prvo so bili krivi žalski gasilci, druga je bila last Hotela Golding in za tretjo so poskrbeli študentje, ki so v Žalec pripeljali celjsko skupino Zakon (marsikdo od vas se jih še morda spomni kot Gaad Band) in njihovi simpatični back vokalistki, slovensko pop rock zvezdnico Tinkaro Kovač mestni vrvež - groza, res!). Tako je bil koncert iz osemindvajsetega julija prestavljen na četrti avgust, ko je bilo vreme spet malo bolj spodobno. Tokrat so bdi gostje koncerta Funk You in lokalni, nam že dobro znani, band Zevs. Na tem koncertu je bil obisk več kot fenomenalen. Prišlo nas je vseh tristo. Bravo Žalec! Še kadar se kaj dogaja, vas ni. Ampak Uidi dobro... verjetno ste imeli tehtne razloge, zakaj vas ni bilo. Dvanajstega avgusta pa so se nam predstavih žalski Xantachroid (ah nekaj podobnega - če sem se zmotil, g I in IX! Zagarstvó Nazarj« Podjetje žagarskih in stavbno mizarskih izdelkov Podjetje žagarskih in stavbno-mizarskih izdelkov d.o.o., Lesarska 10, 3331 Nazarje, tel.: 03/83-98-600, 03/83-98-604, 03/83-98-605, 03/83-98-606, 03/58-32-422, faks: 03/58-31-920 NAŠ PROIZVODNI PROGRAM: • termoizolacijska okna in balkonska vrata, • fiksna in gibljiva polkna, • vrtne hišice in paviljoni, • zložljive vrtne mize in klopi, • les za ostrešja, masivne obloge • žagan les, lepljene plošče. • Dobite tudi žagovino. Konkurenčne cene in ugodni plačilni pogoji! naj me, prosim, kdo popravi, da ne bom živel v zmoti, hvala!), celjski Inside in zasavska pivska norija The Drinkers, ki je Žalec kot ponavadi postavila na noge že po nekaj skoraj ponarodelih pesmi o žeji, pijači itd. Ta koncert je zaznamoval štirideset tisoč SIT. Vse je seveda spremljala Uidi glasba! Petindvajsetega avgusta se je v Žalcu prepevalo in plesalo. Zgodili sta se dve prireditvi v eni. Rock koncert so obarvali Zaklonišče prepeva ah Sklonište peva, kakor je komu Tinkara Kovač je navdušila žalsko občinstvo. nekakšno prelomnico poletnega dogajanja v Športnem centru Žalec, saj so žalski študentje imeli kar precejšnje težave z ‘možmi v modrem’. Težave so nastopile verjetno zato, ker ste nekateri tako strpni, da mi je slabo. Zahvaljujem se vam za norenje po telefonih že ob deseti uri zvečer, vendar ste si delali skrbi po nepotrebnem. Mogoče vam stvar ni najbolj jasna. Kakor vidim, živite v "mesni in ne na vasi. Zato ‘meščani’, prosim vas, da prenesete malo več mestnega življenja vsaj v času počitnic. Že tako ah tako ima Žalec ogromne probleme z drogo. Takšne stvari pa sam smatram, da so potrebne in koristne, Uidi kar se tiče te problematike in še marsičesa drugega. Upam, da nisem koga užalil, ampak to so gola dejstva. Stvari so na tem koncertu šle celo tako daleč, da smo v Žalcu dobih Uidi svojega lastnega dežurnega krivca, gospoda Mrkšo. Verjetno je bil mladenič za dan ah dva najbolj iskana in željena oseba v Žalcu. Tako je tudi gospod Mrkša dobil svojih pet minut slave. Pa naj mu bo. Poletje so obarvale tudi športne prireditve žalskih študentov. 'Ibmirji odbojke na mivki in košarkarski dvoboji, ki so jih spremljale včasih praktične, včasih pa celo bogate nagrade, so privabile vehko športnih pristašev. Zadnji košarkarski obračun trojk je šestindvajsetega avgusta zmagovalcu prinesel celo- ljubše in velenjsko žalska punk rock Država V maleM (ki jo med drugim lahko vidite tudi sedemnajstega septembra v Mladinskem klubu v Celju s ska punk skupino Skalala in punkov-ci Golaž). Istočasno se je v Športnem centru dogajal tudi Drum ‘n’ Bass in House party. Nastopih so Dj Chili iz Žalca (nam verjetno vsem dobro znan, saj je že večkrat popestril večere v Študentskem klubu Žalec, ampak žal je bil njegov nastop prekinjen, saj so ‘plesni’ navdušenci obrnili nek avto, mislim da celo svoj, na streho in tako sprožih sovražne vibracije naših ‘mož v modrem’), Van Alee iz Ljubljane (verjetno vsem vam, ki poslušate to glasbo, dobro znan), Elabjer z njegovo e-modulacijo, ki je leta 98’ slavila izdajo prvega slovenskega breakbeata in Drum ‘n’ Bass long playa Art Millenium iz Celja in Dan, ki je prirolal k nam prav tako iz Ljubljane. Dan vrti Drum ‘n’ Bass in sodeluje v hip hop skupini Street Level, kjer je zadolžen za vokalno podobo skupine. Bolj ah manj je začetnik, a se mu stvari že počasi odpirajo. Kmalu bo začel z rednimi večeri v ljubljanskem klubu TrueBar. Drugače pa so dogajanje popestrile tudi video animacije in light show študentskih elektro navdušencev. Žalcu se je predstavil še en skrih gost, DJ Motion, ki ga ni bilo na nobeni reklami, plakatu itd. K nam je prišel iz New Yorka, kjer rola mcMSAm JUDO JODA, S£jTJ7ìALjJ£ JjJ KOPAL] jm:M ùPriBùiB FRANC HUS se. Na Dobravi 5, 3312 Prebold Tel.: 063/724-135. 041-748-505 Ü. M 'Omj&A r 'nm' U PS tl r) jVJOV POKLIČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! v tamkajšnjih klubih. Upam, da se je večina vas, ki ste pripadniki nove kulture, imela lepo. Bilo vas je vehko in koncert je res v sijoči podobi zaključil letošnje poletno dogajanje. Videh smo tudi rahlo pirotehnično stvaritev, nič večjega sicer, bilo je pa ravno toliko, da je vzdušje ostajalo na vrhuncu. Pošteno! Zaradi manjših izgredov smo lahko malo jezni na varnostno službo. Res pa je tudi, da jih je bilo občutno premalo za takšno množico ljudi, kakršna se je zbrala ta prečudoviti večer. Zvočna podoba rock dela koncerta je bila solidna in upam, da ni koga preveč motila jakost zvoka, ki je bila uporabljena za mladež, ki se je voljno predajala hedonskim užitkom, takšnim ah drugačnim. Kaj bi še sploh lahko dodah? Tisti, ki se niste čez poletje dodobra ‘nažurah’, ste si vsaj tokrat lahko dah duška. Če koga še posebaj zanima, lahko Zadnje avgustovske dni so izkoristili tudi drugi. Tako so v Rečici pri Laškem igrah The Stroj, v Šentjurju pa ljubljanska skupina Big Foot Mama. Devetega septembra bo po mojem mnenju res zadnji študentski koncert tega ‘poletja’. Nastopali bodo Tabu, ki so vam verjetno znani s svojo verzijo skladbe Tom oz. On, kakor oni to imenujejo, ah pa s pesmijo Dobra vila. Obe pesmi se nahajata tudi na njihovem prvencu, ki so ga pred kratkim izdali pri založbi Menart. Izdelek je vizualno, glasbeno in produkcijsko zelo zanimiv. Poimenovan je kar Tabu. Mishm, da bo ta koncert na sporedu v času karate turnirja. Vsi ste vljudno vabljeni! Upam, da sem predelal celotno poletno dogajanje v Žalcu, kar se seveda tiče glasbe, in da nisem česa pozabil, če pa sem, se iskreno opravičujem, saj moram priznati, da je bilo letošnje poletje zelo pestro in da so si naši študentje vso stvar dokaj drzno zastavili. Želim si, da bi se takšne in podobne prireditve v Žalcu podpirale tudi v prihodnje in da Še vedno zelo popularni Rock°n”Band večino opisov dj-ev po Sloveniji in htdi iz tujine dobi na internet naslovu www.dvojka.com ah na internetnih straneh, ki spadajo v sklop DJ webringa. interes za glasbeno ustvarjanje v naši dolini ne bi zamrl. Ob zaključku, verjetno zadnjih lepih poletnih dni, vas ponovno pozdravljam in vabim na tovrstne prireditve. Mitja Knapi/ Kinoskop Lepo pozdravljeni po poletnem kino oddihu! Žalski kino je znova odprt, KINOSKOP je sicer zamudil balkansko Tarantinovska Kolesa, priskopiral pa je pravočasno za... ČAROVNICE IZ BLAIRA, dobro leto staro anonimno ameriško čudo uspešnic, dokumentarec, pri katerem se boste morah še zadnji zamudniki brez izgovorov odločiti, ah marate grozljivke, v katerih se kolje na veliko, ah pa takšne, ki ne pokažejo ničesar, temveč samo nakažejo, ostalo pa prepustijo vaši domišljiji. Čarovnice spadajo pod drugo - da ne boste dejali, da vas nisem opozoril, čeprav je ravno ta film najbolje gledati brez opozoril. Zalotiti vas mora na samem, nepripravljene. Potem pa.. .hop! NAJINA ZGODBA je še en film, v katerem Bruce Willis nikakor noče več biti akcijski junak, temveč se bolj prepušča čustvom in težko je reči, če je s tem izgubil kaj oboževalcev, prej jih je morda pridobil. Ljubezenski film, ki pa se prepušča realnim detajlom odnosov. Normalno, če pa ga je režiral Rob Reiner, ki obvlada takšne stvari. Zelo simpatična, mirna in duhovita zadeva, pri kateri se Mišelka Fajferjeva na koncu za odtenek preveč joče, skoraj bi rekel, da to Bruce naredi bolje, toda to je tudi edina * .. . zamera, ki jo imam na račun tega filma. Dober film! Preskočili bomo akrobatsko Jet Lijevo verzijo neumrljivega kung fii Romea in še bolj bomo preskočili Moškega žigola, ki se včasih pretvarja, da igra v Matrici. Gremo od Romea na Juho ERIN BROCKOVICH Roberts, ki zna v dotičnem filmu premamiti Uidi tiste, ki je dotlej niso mogli. Mnoge kritike je namreč premamila. Ne da bi bila tako zelo boljša, toda boljša je. In vsaj nekajkrat jo končno- slišimo s kletvico na ustih. S temi kletvicami in tremi otroki v naročju pomaga ljudem iz malega mesta, ki jih želi oškodovati velika korporacija... Mimo PATRIOTA in LEKCIJE ZA GOSPO TINGLE, v katerem Jodie iz Simpatij seksualno gledano podivja, - za konec meseca pa še nekaj nemogočega. MISIJA. Tom Cruise, ob katerem obrazu v velikem formatu na velikem platnu neka moja prijateljica kar vzdrhti. Je to zadosten razlog za obisk kina? Ah, tu je še seveda režiser John Woo, čigar abnormalna lahkotna vizija akcijskih sekvenc ponavadi zadovolji tudi tiste, ki na površinskost ne dajo kaj vehko. Ostalo pa... Peter Zupanc avgust2000 Savinjske zgodbe so ji njeni sotržani na čelu z županom Francem Sušnikom in bližnjimi pripravili zelo lep in prisrčen sprejem. Ana Križnik se je rodila na Tesovi v občini Vransko. V družini je bilo pet otrok, tako da je morala takoj po končani osnovni šoli krepko poprijeti za delo na domači kmetiji, pa tudi pri Majdičih v Podgradu. Ko ji je bilo 20 let, se je zaposlila kot natakarica v znani Križnikovi gostilni na Vranskem, kjer je delala vse do ljubezen. Kljub stotim letom se ponaša z odličnim spominom, živo opisuje daljne dogodke in osebe, ki so tako ali drugače zaznamovali njeno življenje. Prav po njenih pripovedih vstajajo iz pozabe številni dogodki s trga na Vranskem. Ob rojstnem dnevu so jo njeni gostitelji od doma peljali s kočijo do Križnikove gostilne, pri tem pa so jo spremljali mladi harmonikarji, učenci Romana Zupana. Na trgu so jo pričakali številni sotržani, župan Franc Sušnik pa ji je pripravil lep pozdravni nagovor. Prejela je številna darila in še več čestitk. Razrezala je torto, ki jo je prejela za stoti rojstni dan in z njo pogostila prisotne, s slavjem pa so nadaljevali v Križnikovi gostilni. Seveda so tudi njo spraševali po receptu za dolgo življenje. Povedala je zelo na kratko: “Dovolj dela, nič česna, alkohola pa le ob redkih priložnostih.” Tildi uredništvo Utripa najstarejši Savinjčanki, Ani Križnik, želi še veliko zdravih in zadovoljnih dni. T. Tavčar Aninih sto let Redek jubilej, stoti rojstni dan, je na Vranskem dočakala Ana Križnik. Za to priložnost upokojitve, po upokojitvi pa pomagala pri njih še vrsto let, tako da je ob delu preživela v tej gostilni 60 let. Pri Križnikovih je Ana našla drugi dom, kljub temu pa si je leta 1934 s svojimi prihranki kupila hišico, v kateri živi še danes. Ana se ni nikoli poročila in nima otrok, a je ob sebi imela vedno dovolj ljudi, ki jim je izkazovala svojo prijaznost in Ustvarjanje iz življenja ljudi za ljudi Ivan Mikek in njegove obiralke hmelja Ivan Mikek iz Vrbja pri Žalcu praznuje letos 75-letnico svojega bogatega in ustvarjalnega življenja, ki skoraj z nezmanjšano zagnanostjo nadaljuje svoje delo tudi v teh letih njegove starosti. Pozna ga veliko ljudi, še zlasti kulturniki, starejši gradbeniki in upokojenci, nekdanji in sedanji obrtniki ter mnogi drugi prebivalci Spodnje Savinjske doline in še kod. Letos pa ga spoznavajo tudi mnogi mlajši, saj je s svojimi gledališčniki postavil na oder veseloigro, Halo! Obiralke so tu!, katera se z dogajanjem vrača kakšnih šestdeset let nazaj v čas med obema svetovnima vojnama. “Ne vem zakaj, vendar tako je, posebno če si starejši, da rad grebeš s svojimi mislimi po letih, ko si bil še mlad, poln' idealov, hrepenenj, pričakovanj, ko te ni skrbela resničnost vsakdana, ko je bilo vse okrog tebe preprosto, jasno brez oblakov skrbi. Bila je to mladost! Kako radi jo podoživljamo, čeprav z bridkim občutkom resnice, da mineva, da je minila, da se ne bo več vrnila.” Tako je v gledališki list omenjene igre zapisal njen avtor Ivan Mikek ter še dodal: “Ja, ja' Časi se spreminjajo in spreminjamo se tudi mi. Vsak dan, mesec, vsako leto prinese kaj novega. Življenje se burno spreminja, zadnji čas kar z atomsko naglico, tako da temu tempu ne moremo več slediti, še manj ga dojemati. Staro leze počasi v pozabo. Prav je, da pozabimo tisto, kar je bilo v življenju grenkega in grdega. Svetli trenutki naj ne zbledijo! Kar je bilo lepega, veselega, mladostnega, naj v spominu ostane! Vidite, to me je privedlo do tega, da sem napisal pričujočo igro, s katero podoživljamo čase iz naše mladosti.” Sin rudarja Ivana Mikeka nisem našel doma, ampak med ljudmi, prijatelji, sredi objektov nekdanjega Kmetijskega posestva v Vrbju. Ob kozarčku, vonju po hmelju, ki se je že začel obirati, in zahajajočem soncu sva začela brskati po njegovem življenju. “Rodil sem se v Velenju kot sin očeta rudarja in matere gospodinje. Ob krizi, ki je takrat prizadela velenjski rudnik, smo se preselili v Zabukovico, kjer je oče nadaljeval z rudarjenjem, mama pa je ob gospodinjenju hodila še v "taverh” h kmetom. Hodil sem v griško osnovno šolo. Življenje je bilo težko in trdo, a ko je človek mlad, se tega niti prav ne zaveda. Sledila so leta gimnazije, ki jih je prekinila vojna vihra, ki je tudi moje življenje postavila nad prepad, v katerega bi lahko večkrat padel. Že od leta 1941 sem sodeloval z NOB, nato pa sem bil leta 1943 poklican na delovno obveznost k nemškim okupacijskim oblastnikov. S tem se je pričela prava kalvarija. Namesto da bi me po končani delovni obveznosti spustili domov, so me mobilizirali v nemško vojsko. Po dveh mesecih urjenja v Franciji sem Nemcem ušel in se priključil francoskim partizanom. Leta 1944 smo napadli pošto in takrat so me ujeli francoski okupacijski žan-darji. Moje življenje je bilo na nitki, vendar sem ostal živ in sledila je selitev iz zapora v zapor, iz taborišča v taborišče. Med drugim tudi v Dachau in Mathausen, kjer sem tudi dočakal osvoboditev.” Po vojni je bil Ivan nekaj časa kul-tumo-prosvetni referent pri celjskem ljudskem odboru, nato pa se je zaposlil pri gradbenem podjetju ter ostal gradbenik vse do upokojitve. Ob delu je doštudiral za gradbenega inženirja, nato pa je postal samostojni obrtnik. Pred 16. leti se je upokojil. Sirota Jerica Veselje do odra je Ivan Mikek dobil že v osnovni šoli, kjer je prvič nastopal v igrici Sirota Jerica Sledila je enodejanka Dela dobil, ki jo je uprizoril skupaj z migojniškimi mladinci. Od takrat je zapisan gledališču in režiji. Po osvoboditvi je najprej napisal petdejanko Dva svetova. Temu je sledila vrsta gledaliških predstav in režij. Največ je delal v Grižah, za žalsko gimnazijo pa je režiral tudi pravljico o Sneguljčici. Z lepimi občutki se spominja Planinske rože, ki jo je pred leti v Žalcu organiziral pokojni Rizmal. V tistem času je napisal tudi Vaško komedijo, ki so jo pozneje uglasbili, da je bila neke vrste opereta. Pozneje je nastala igra z dvema deloma Pri lepi vdovi. Pred nekaj leti je napisal že omenjeno igro Halo! Obiralke so tu, ki je prvo uprizoritev doživela v Vrbju. Vendar je bila to skrajšana različica sedanje, ki jo je Ivan na prigovarjanje nekaterih precej razširil in ji dal še zanimivejšo vsebino. Iz kmečkega okolja “Skoraj vse, kar sem napisal, sem zajemal iz kmečkega okoljja. Rahla izjema je le igra Pri lepi vdovi. Vaška komedija in še posebno Halo! Obiralke so m sta kar nekakšen posnetek življenja, ki sem mu bil priča pred kakšnimi 50. leti. Priznati moram, da sem nekako zaljubljen v vaško idilo. Preprosto se mi je zdelo škoda, da bi povsem zbledeli spomini na čas, ko je z dozorelim hmeljem Savinjska dolina zaživela popolnoma novo življenje in postala ena sama pesem. Pesem, ki so jo s sabo pripeljale na lojtrčnih vozovih obiralke iz raličnih krajev Slovenije in Hrvaške. Tega že dolgo ni več, a prav je, da se ohranja spomin na tiste čase,x pravi Ivan Mikek, ki je ob igri gledališčnikov resnično užival, saj je bila igralska zasedba zelo avtentična. Konec koncev so ženske, ki so igrale obiralke, igrale same sebe. Pred toliko in toliko leti so prišle v Savinjsko dolino kot obiralke hmelja in za vedno ostale tu. Lhnberk ostaja najboljši Ivan Mikek je neločljivo povezan z letnim gledališčem Limberk v Grižah. Tli je ostal del njegove mladosti, saj je bil pobudnik in njegov graditelj. “Letno gledališče mi je posebno pri srcu. Nanj me veže veliko spominov, veliko prostovoljnih delovnih ur, tovarištva in ljubezen do ideje, ki je dobila potrditev v sedanji podobi tega ambienta. Takrat ni bilo lahko, vendar mi je uspelo za gradnjo gledališča pritegniti razne okrajne institucije. Po mojem odhodu iz Griž je letno gledališče nekaj časa stagniralo, vendar so naslednji predsedniki zadeve pognali naprej in danes nam je lahko letno gledališče vsem v ponos. Je zelo funkcionalno in veliko lepega se je že dogajalo v tem okolju. Da je ta ambient res izreden, je pred mnogimi leti napisal že časopis Zlata Rosensteinova srečna in zdrava Letuška cerkev je bila prizorišče vnovične, tokrat zlate, zakonske zaobljube, ki sta si jo dala 76-letna Ljudmila in Jože Rosenstein iz Letuša. Obred zlate poroke je ob prisotnosti številnih svatov opravil braslov-ški župnik Jože Zidanšek. Zakonca izhajata iz Zgornje Savinjske doline. Jože se je rodil v Rečici ob Savinji, Ljudmila pa na Poljanah nad Rečico. Tam sta se tudi spoznala in sklenila zakonsko zvezo, nato pa živela na Ljudmilinem domu. Jože je bil zaposlen v GLIN Nazarje, Ljudmila pa je bila gospodinja in je skrbela za družino. Zakonca imata pet otrok. Pridna in varčna sta si leta 1961 kupila v Letušu manjšo kmetijo, kjer živita še danes, z njima pa je sin Marko z družino. Ljudmila in Jože sta ohranila vsa ta leta ljubezen in spoštovanje drug do drugega. Srečna sta ker jima zdravje še vedno služi, tako da lahko sama skrbita zase in opravita tudi veliko drugega dela. V veliko veselje jima je tudi ljubezen njunih otrok in njihovih družin. Pri praznovanju njune zlate poroke so se jima pridružili tudi mnogi drugi Letušani. T. Tavčar Ljudska prosveta. Zapisano je bilo, da je letno gledališče Limberk najlepše v Sloveniji in da takšnega kotička ni mogoče najti nikjer v takratni državi.” Vedno v stiku z naravo Ivan Mikek je eden tistih ljudi, ki jim življenje v naravi in z naravo res veliko pomeni. Planinarjenje je njegova posebna ljubezen in^vsaj enkrat na teden se kam odpravita z ženo in prijatelji. Včasih so se podajali na daljše in bolj zahtevne ture, sedaj pa se zado-■volijo z okoliškimi hribi: Mrzlico, Kalom, Homom in drugimi. Še pri sedemdesetih je bil na Triglavu. Pravi, da bo hodil v hribe, dokler ga bodo nosile noge in mu bo to dopuščalo srce. Sicer pa mu dela nikakor ne manjka. V veliko veselje sta mu sadjarjenje in vinogradništvo. Pred časom je doma posadil tudi žlahtno trto in je verjetno prvi v svojem okolišu, ki je to storil. Poleg dela, ki ga pri lastni hiši nikoh ne zmanjka, je dejaven še v DU Zabukovica, v ZZB in drugod. Je tudi predsednik sekcije upokojenih obrtnikov pri Obrtni zbornici zasebnega gospodarstva v Žalcu, pri DU Zabukovica pa vodi komisijo za šport, rekreacijo in razvedrilo. Ob vsem tem mu ni nikoh dolgčas .Preden sva se poslovila, sva nekaj besed rekla še o ženi, njegovih otrocih in vnukih. Vsi se vsaj enkrat na leto srečajo doma ah na vikendu pod Kamnikom. O načrtih nisva veliko govorila. Če bo dovolj volje in moči, bo še kaj napisal. Darko Naraglav Mladi in gore V Sloveniji pod okriljem Mladinske komisije Planinske zveze poteka tekmovanje Mladina in gore, ki ga vsako leto organizira PD v sodelovanju z OŠ, katere ekipa je zmagala na tekmovanju v preteklem letu. Pod vodstvom mentorice Irene Kumer so mladi planinci z OŠ Braslovče: Urška Topovšek, Blaž Strožer, Izidor Slemenšek in Rok Ušen zmagah na 11. državnem tekmovanju Mladina in gore, ki je bilo v Framu. Z zmago so si pridobili nagrado med poletnimi počitnicami, to je sedemdnevno bivanje na mednarodnem taboru v Franciji oz. v Romuniji. Zaradi prevelikega lastnega doplačila so se v okviru odobrenih sredstev odpravili na petdnevno mednarodno potepanje kar sami in ni jim bilo žal. Pot jih je vodila čez mejni prehod Rateče do Belopeškega jezera, preko Cortine D Ampezzo. Sledil je ogled narodnega parka Cortina, ogledah so si svizce in gamse, se po ferali povzpeli do koče tako želenega tritisočaka Tofana di Rozes (3225 m). Navdušile so jih tudi Benetke, nato so se odpravili v Slovenijo na rafting na Sočo, zadnji dan pa so bivakirali pod Mangartom (2768 m) in ga tudi osvojili po slovenski smeri in spustu po italijanski. Pot domov jih je vodila do Rabeljskega jezera, ustavili pa so se pri spomeniku Jakoba Aljaža v Dovju in obiskali planinski tabor v Završnici. Kot je povedala mentorica, Irena Kumer, jih sedaj čaka še posebno odgovorna naloga - organizacija 12. državnega tekmovanja Mladine in gore v Braslovčah, ki bo v mesecu novembru. T. Tavčar Savinjske doline M VINJSKE ZGODBE avgust2000 25 Petje mladih v župniji Sv. Pavel Župnija Sv. Pavel, ki obsega območje občine Prebold, je s svojim župnikom Francem Sercem zelo vesela in ponosna, da v njej že 10 let deluje otroški cerkveni pevski zbor, 4 leta pa dekliški zbor. Oba vodi Karmen Zazijal, ki tako nadaljuje tradicijo svojega pokojnega deda Jožeta Škorjanca, ki je bfl dolga leta tudi zborovodja Moškega pevskega zbora Svobode Prebold. V začetku poletja je bila cerkev sv. Pavla znova čudovit ambient za kulturni večer, s katerim so obeležili 10-letnico otroškega zbora in 4-letnico dekliškega zbora. Sicer pa je njihovo petje mogoče slišati dokaj pogosto, saj večkrat pojejo pri svetih mašah, na porokah, na revijah cerkvenih otroških in mladinskih zborov ter ob raznih drugih priložnostih. Njihov repertiftr vsebuje cerkvene, črnsko duhovne in zabavne pesmi. Uspešno so se predstavili tudi na revijah v Rogaški Slatini, Celju in Polzeli. Nemalo je bilo nastopov na dobrodelnih koncertih ter na prireditvah ob dnevu žena in materinskem dnevu. Za njimi je tudi lepo število samostojnih koncertov v domači cerkvi, pa nastop na festivalu duhovnih pesmi v Žalcu, trikrat so gostovali tudi v preboldskem vrtcu in še bi lahko naštevali. Sicer pa bo letos decembra tudi 10 let, kar za miklavževo pojejo otroško opereto Miklavž prihaja za predšolske otroke občine Prebold. Pohvalijo se lahko tudi z lastno kaseto, ki so jo izdali v samozaložbi župnije Sv. Pavel. Pesmi s kasete so v preboldski cerkvi posneli tudi kot video spote božičnih pesmi na VTV. Svoj jubilej so praznovali z veseljem in obljubo, da bodo tako nadaljevali tudi v prihodnje. Ne nazadnje jih na to obvezuje tudi dobra kritika strokovne komisije z letošnje medobčinske revije odraslih pevskih zborov, kjer so nastopih kot uvodni zbor. D. Naraglav Cerkveni dekliški zbor župnije sv. Pavel z zborovodkinjo Karmen Zazijal. 24 UR Z A SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o. Tel" 063 / 716-733 v 71b-Ulb ŽALEC Mob.: 0609 616-786 Celjska c. 3/a, Žalec Ambulantni čas: ponedeljek - petek od 7. do 9. ure in od 16. do 17. ure, sobota od 7. do 9. ure. IZPOSTAVA VRANSKO, tel.: 725-007 IZPOSTAVA POLZELA, tel.: 722-333 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. Veselo srečanje doma V lovskem domu na Golavi je bilo pred dnevi zelo veselo. Srečali so se namreč zdomci, ki so v šestdesetih in sedemdesetih letih služili svoj kruh v švicarskem AmriswiDu in njegovi bližnji okolici. Nekateri se niso videli skoraj 30 let. Glavna organizatorja tega prvega srečanja sta bila Mihca Pikelj z Vranskega in Martin Skubic z Ložnice, ki sta povedala, da je od povabljenih 180 zdomcev na srečanje prišlo 74. Nekateri med njimi še vedno živijo in delajo v Švici, drugi pa so se domov vrnili že pred leti, večinoma takrat, ko so bik njihovi otroci pred vstopom v šolo. Kot so povedali, so v Švici živeli in tudi zaslužili dobro, vendar pa tudi to ni moglo nadomestiti domovine. NAROČILA PO telefonu: 710-0-710 ali 707-420 LAHKO STORIŠ DANES, Ni ODLAŠAJ NA JUTRI! HVALA ZA ZAUPANJE Večinoma so se družili v slovenskem klubü Triglav. Po besedah Mihce Pikelj je bilo leta 1967 v AmrisvvUlu 200 Slovenk in Slovencev, ki so delali v tovarni moške konfekcije. Zaradi tedanje krize je MIK Prebold veliko delavcev poslal na brezplačni dopust, mnogi med njimi pa so se nato prijavili na oglas švicarskega podjetja in odšh na tuje. Tam so se zbrali iz vse Slovenije in tudi na Golavo so prišli iz raznih krajev države ter Švice. Zbrali so se v Žalcu in na Vranskem, da so vsi našh pot na Golavo. Srečanje je bilo zelo veselo, obudili so se mnogi spomini, obljubili pa so si, da se bodo poslej srečevali pogosteje, morda celo vsako leto. K.R. Milica Pikelj in Martin Skubic Prodaja gradbenega in tehničnega blaga Dobrteša vas 46 b ŠEMPETER 063/ 700 15 10 Po ugodnih cenah vam nudimo fasade: AKCIJA V MESECU SEPTEMBRU!!! • Paritet HRAST - LAMEL m* 1.880 SIT • JUPOL 151 2.967 STT • PLOŠČICE m* 980 SIT • PLOŠČICE GRANITOGRES m* 1.750 SR • FUGIRNA MASA • LEPILO ZA PLOŠČICE, vedro 25 kg 990 SR • LETVE HOMELUX za ploščice e SADOLIN AKCIJA -10% KUPLJENO BLAGO VAM DOSTAVIMO NA DOM Podjede IB inženiring, trženje, gostinstvo in turizem, Reška cesta 27, 3312 Prebold tel.: 063 705 30 12, faks: 063 705 30 13 POGONSKE TRAKTORSKE GUME: 11,2 X 28 26.286,00 SIT 12,4 X 28 31.197,00 SIT 13,6 X 28 3S.503.00 SIT 14,9 X 28 40.221,00 SIT. 16,9 X 28 49.278,00 SIT 750 X 20 12.134,00 SIT 11.2 X 24 26.305.00 SIT 12,4 X 24 30 863,00 SIT 9,25 X 24 23.084,00 SIT 750 X 20 Ugar 8.3 X 20 300/70 R 20 360/70 R 28 380/70 R 28 420/70 R 28 480/70 R 28 480/70 R 30 480/70 R 34 10,5 X 20 coni VKLJUČUJEJO 13.483, 13.966. 30.888, 50.435, 53.557, 64.779, 81.320, 82.130, 94.081, 40.420. MM 00 SIT 00 SIT 00 SIT 00 SIT 00 SIT 00 SIT 00 SIT 00 SIT 00 SIT 00 SIT IN VELJAJO Dft Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlogi, 3311 Šempeter Telefon, faks: (03) 700 15 75 Dežurna služba: 0609 646 202 Ambulantni čas: pon. - pet.: 7.00 - 9.00, 17.00 -18.00 sobota, nedelja: 7.00 - 9.00 *0*0. PRODAJNI CENTER LATKOVA VAS Latkova vas 84, 3312 Prebold Tel.: 063/702-250, faks: 702-251 TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM AKCIJSKE CENE V MESECU SEPTEMBRU AKCIJSKE CENE - Strešnikov BRAMAC IN TONDACH - SALONIT PLOŠČ - FASAD TIM IN BAU MIT - OPEKE MODUL IN POROTHERM - SIPOREX OPEKE - DIMNIKOV SCHIEDEL - GRADBENIH LEPIL IN MAS KEMA, UNIHEM - PRANIH PLOŠČ IN TLAKOVCEV OBIŠČITE NAS NA CELJSKEM OBRTNEM SEJMU OD 8. DO 17. SEPTEMBRA, V HALI G Tel.: 57 02 250 CENTRALA 57 02 252 TRGOVINA 57 02 253 KERAMIKA 70 00 030 KOMERCIALA OD OPEKE... DO STREŠNIKA in še mnogo več...!!! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO! NOVO: SALON KERAMIKE Vse za ureditev kopalnic od 5. 6. 2000 dalje Velika ponudba ker. ploščic: Gorenje, Martex, Marazzi, Pastorelli Sanitarna keramika: Keramag Nemčija Strumica Makedonija Kopalniška oprema Kolpa San Kopalniški dodatki AKCIJSKE CENE • kopalniške ker. Gorenje 20x25 od: 1.171 SIT/m2 K klasa • talna keramika Martex 30.6 X 30.6 od: 1.373 SIT/m2 A klasa 10 X 20 od: 833 SIT/m2 C klasa • kopalniška ker. Marazzi 20x25 od: 1.790 SIT/m2 A klasa za'gotovino. Vse cene so z DDV. 26 avgust 2000 .IVIMO Z ZEMLJO SEPTEMBER - KIMAVEC Ako je na lija (1.) jasno, gorko, bo štiri tedne vedro. Til oblačen, meglen, grda, deževna jesen. Ako je na malo mašo (8.) lepo, bo potem dva meseca suho. Ako je Matevž vedren (21.), bo prijetna jesen. Ako je na Mavricija (22.) jasno nebo, vetrovi pozimi hudo brijo. Ako na Mavricija sonce sije, pozimi huda sapa brije. ■ Če Mihael (29.) v želodu leži, obilo s snegom božič gnoji. Če na Miholovo sever vleče, veliko zimo in sneg obleče Če o Mihaelu žerjavi še ne gredo, pred božičem'zime k nam ne bo. Če je pred Mihaelom jasna noč, bo tudi zima imela veliko moč. Kakršen kimavec, takšen bo sušeč. Za pašo Mihael leto zapre, Jurij potem ga šele odpre. Okrasni vrt Ko se v Savinjski dolini obere hmelj, je tu jesen. Na vrtu lahko pobiramo pridelke, ki so sad našega celoletnega truda. Na drevju zori sadje, na gredah pa lahko pobiramo vse od raznih buč, solat, paradižnikov, zeljne in ohrovtove glave, blitvo... Rože na oknih in gredicah so v polnem cvetju, vendar se vse že pripravlja na hladnejše dneve. Z zalivanjem vedno bolj skoparimo, prav tako pa tudi z dognojevanjem, saj le to za letos ni več potrebno.Vrtne grmovnice, pa tudi okrasne rastline v loncih in čebrih, ki jih bomo prezimili v zavetju hiše ali hišnega rastlinjaka, naj dozorijo, da bodo mrzlo obdobje čim bolje prenesle. Le zimzelene rastline pred nastopom mrzlega vremena izdatno zalijemo, da pozimi ne bi trpele suše. Septembra lahko marsikaj presajamo. Kdor bo na novo urejal okrasni vrt, naj se dela loti že v zgodnjih jesenskih dneh. Tudi začetna zemeljska dela, kot planiranje in napeljevanje ali premeščanje živice, je najbolje opraviti sedaj. Zemlja se bo tako do spomladi dodobra usedla. Postopoma bomo presadili trajnice, ki cvetijo zgodaj spomladi. Na novem rastnem mestu bomo odrezali nadzemni dozoreli del. Presajamo lahko tudi potomke, najbolje kar z delitvijo koreninskega šopa. Do konca meseca bomo na stalno mesto razsadili dveletne cvetlice, kot so mačehe, marjetice, spominčice. Proti koncu meseca pa bomo posadili spomladanske čebulnice. V tem mesecu se radi ukoreninijo vršički pelargonij, fuksij in raznih drugih okenskih rastlin, ki jih bomo prezimili za naslednjo sezono. Ne pozabimo na sobne rastline, ki so bile čez poletje na prostem in jih pravi čas prenesimo v zavetje hiše, preden se ohladi. Sedaj presadimo ciklame, ki so bile na prostem in že marsikje poganjajo popke. Še vedno lahko sušimo razna zelišča za čaje (melisa, meta, albež, lipija...) in suhe šopke. Če režemo rože za suhe šopke, je najbolje, če to naredimo opoldne, nato pa jih povežemo v šopke in v senci obrnjene s cvetovi navzdol posušimo. Sedaj si nasušite tudi cvetne liste vrtnic in drugih cvetlic, lahko tudi zelišč in olupkov sadja za razne cvetlične potpurije. Vrtno trato redno kosimo, sejemo pa tudi novo travo na že prej pripravljeno zemljišče. Končana je poletna rez sadnega drevja.Vrtnim robidam odstranite prav pri tleh obrane veje, stranske poganjke n^ novih mladikah pa prikrajšajte na 2-4 oči. Razmnožite si še dobre sorte ribeza s potaknjenci, velikimi cca 20-25 cm, ki jih do zgornjega očesa posadite, da se bodo ukoreninili. ZELENJAVNI VRT V tem mesecu že moramo pospraviti vrtnine, ki smo jih sejali aprila, kot so korenček in rdeča pesa, da ne pre-zorijo. Če bodo konec meseca nastopile slane, lahko prenesemo rastline paradižnika v prostor s temperaturo nad 10 (C. Plodovi na rastlini pozorijo, tako da lahko dalj časa trgamo rdeč paradižnik. Plodovi se med seboj ne smejo dotikati. Če je cvetača že začela oblikovati rožo, pričakujemo pa slano, rastline s korenino vred prenesemo v zavarovan svetel prostor, kjer se bo roža dokončno razvila. Grede, s katerih smo v začetku meseca pobrali vrtnine, plitvo obdelamo in jih posejemo z mesečno redkvico, mehkolistno solato in špinačo. Če bo vreme ugodno, bomo pridelke pobrali konec oktobra. Zimsko solato, motovilec in zimsko špinačo sejemo prvič do 10. septembra, drugič pa po desetih dneh. Če bo topel september, bodo rastline iz prve setve preveč razvite za prezimljanje, zato jih bomo raje pobrali konec oktobra. Če pa bo vreme hladno, bodo rastline iz prve setve primerne za prezimljanje na prostem, iz druge pa jih bomo zaščitili s folijo ali Omeli, da bodo prenesle nizke zimske temperature. Če hočemo imeti že zgodaj spomladi svežo čebulo, je konec meseca potrebno posaditi malo debelejši čebulček. Od srede do konca septembra sadimo tudi zimski česen. Sadimo samo stroke iz zunanje strani glavice, ker so debelejši in dajejo večji pridelek. V začetku septembra še presajamo rabarbaro, ki je zrasla iz semena ali pa smo stare rastline razdelili na več delov. Izjemoma še presajamo jagode, najbolje začetek meseca, da se bodo do zime še dobro ukoreninile. Ko poberemo vrtnine, dostikrat ostane tudi prazen prostor, ki ga ne nameravamo posejati. Le tega pokrijemo z ostanki rastlin, pokošeno travo, listjem, koprivami... Ko bomo premetavali kompostni kup, zadelajmo vanj čim več kopriv, kar bo pospešilo razpadanje organskih snovi in nastanek humusa. Martina Zupančič, univ. dipl. kmet. ing. ^ PUR *bvA \0^ Letos je tudi hmelj OGROŽALA prosena vešča Poleg neugodnih vremenskih razmer, hmeljevih uši in hmel-jeve pršice, pesti hmeljarje letos tudi prosena vešča. Prosena vešča je metulj, ki ga imenujemo tudi koruzna vešča. Gosenica živi v mnogih rastlinah in na kar lepem številu gojenih rastlin povzroča škodo. Prvotno je živela v Evropi in Aziji na avtohtonih rastlinah, ko pa so v Evropo prinesli koruzo, je postala njen pomemben škodljivec. Hmelj ji kot gos-titeljska rastlina zelo ugaja. Kolikor je do sedaj znano na koruzi v naših podnebnih razmerah običajno razvije en rod, na hmelju pa redno dva. Prezimi kot gosenica v steblih gos-titeljskih rastlin. Ko so spomladi temperature nad 15 do 18 (C, gosenice prekinejo zimsko mirovanje, za krajši čas oživijo, izrujejo rov proti površini stebla, da pripravijo izhod za metulja, se umaknejo proti sredini stebla in se zabubijo. Do druge polovice maja se iz bube razvije metulj. Samci in samice se nekoliko razlikujejo. Samica je svetlorumena do svetlorjava, samci pa so manjši in nekoliko temnejše barve. V začetku izleganja prevladujejo samci, pozneje pa samice. Metulji so dobri letalci, vendar dobro letijo le ponoči. Letijo lahko 10 do 25 km daleč. Čez dan so 'na spodnji strani listja. Če hmelj stresemo in jih tako vznemirimo, poletijo le 2 do 20 m. Tako tudi na enostaven način ugotavljamo njihovo prisotnost v hmeljišču. Metulje privlači svetloba, kar izkoriščamo pri spremljanju njihovega pojavljanja Samice začnejo odlagati jajčeca 24 ur po parjenju. Jajčeca, ki so dolga lmm in imajo premer 0,7 do 0,8 mm, odlagajo samice na spodnjo stran listov ob glavnih žilah. Jajčeca so v leglih, večinoma 15 do 45 (sicer 2 do 70), zložena kot ribje luske. Razvoj jajčec traja 3 do 14 dni, večinoma pa 5 do 7 dni. Na hmelju najdemo jajčeca le redko. Poznavalci škodljivca menijo, da odlaga jajčeca na plevele, od koder se gosenice selijo na hmelj. Gosenice imajo pet razvojnih stopenj. Komaj izlegle gosenice se hranijo z nežnimi površinskimi tkivi (na koruzi npr. na metlicah). V prvih razvojnih stopnjah je smrtnost lahko zelo visoka, posebno, če je zračna vlažnost nizka. V tretji in četrti razvojni stopnji se zavrtajo v stebla. Omenili smo, da ima prosena vešča na hmelju dve generaciji. Gosenice prvega rodu povzročajo poškodbe na SKG SPLOŠNO KLEPARSTVO - KROVSTVO Igor GOMINŠEK s.p. Ložnica pri Žalcu 11 b 3310 ŽALEC tel./fax:03/57-17-636 mobitel:0609/ 646-091 -2P \® fr & » fr svetovanje kompletna ponudba del sanacija vseh vrst streh 10 letna garancija na dela izsposoja teleskopskega dvigala do višine 32 m hmeljnih trtah. Vanje se običajno zalijejo na mestih? kjer se trte medsebojno dotikajo. Rov opazimo po črvoje-dini, ki se izsipa iz rova. Na eni trti je lahko tudi več kot 20 rovov. Gosenice drugega rodu delajo škodo na trtah, stranskih poganjkih in storžkih. Gosenica se zavrta na konici storžka in vrta proti peclju. Poškodovan storžek je na prvi pogled podoben storžku, obolelem od sive plesni. Poškodbo pa zlahka ločimo po tem, da od prosene vešče poškodovan del storžka zlahka odtrgamo, če pa je obolel od sive plesni, pa ne. Razvoj hmelja je v vsakem primeru moten. Če je dovolj padavin, se škoda pokaže predvsem v zmanjšanju pridelka, če pa nastopi suša, se napadene trte lahko Uidi posušijo. Če so poškodovani storžki, poškodovanih pa je lahko veliko, je zmanjšana kakovost pridelka, ki je zaradi tega slabo plačan. Stroka varstva rastlin deli škodljivce na tiste, ki se pojavljajo občasno in tiste, ki se pojavljajo stalno. Občasno pojavljanje nekaterih škodljivcev je splet mnogih med seboj prepletenih okoliščin v naravi. Kadar tako ali drugače kaj spremenimo, lahko postane določena vrsta stalni škodljivec. V primeru prosene vešče so se nekatere okoliščine vsekakor spremenile. Med te lahko uvrstimo: izjemno povečanje deleža koruze v kolobarju, povečanje deleža občudjivih kultivarjev koruze, povečana splošna zapleveljenost s pleveli, ki so dobri gostitelji prosene vešče, spremenjen Sortiment hmelja zaradi uvajanja poznejših kultivarjev, ki so za razvoj prosene vešče ugodnejši in kot poznejši tudi občutljivejši, spremenjen način ravnanja s hmel-jevino po obiranju, vračanje nekom-postirane hmeljevine v hmeljišča, spremenjeno ravnanje s trtami, ki ostanejo na njivi po obiranju in s hmeljnimi obrezlinami, povečana zapleveljenost hmeljišč in njihove okolice s pleveli, ki so dobri gostitelji prosene vešče (loboda, metlika, ščiri) in še bi lahko naštevali. Omenimo naj še spremenjeno izbiro insekticidov, ki so v rabi pri varstvu hmeljišč. Insekticidi, ki so bili v rabi za zatiranje hmeljevih listnih uši od začetkov kemičnega varstva pa do nedavnega (systox, metasystox, foli-mat, ultracid, terrasytam, lannate, basudin), so bili insekticidi širokega spektra in so, če so bili uporabljeni v primernem času, učinkovali tudi proti proseni vešči. Sodobna insekticida za zatiranje hmeljevih uši (confidor, chess) takšnega delovanja nimata. Na hmelju, razen v nekaj izjemnih primerih, prosena vešča pred letom 1980 ni povzročala večjih škod, katastrofalno pa je bilo leto 1982, pa Uidi 1983, čeprav je bil ulov metuljev v primerjavi z letošnjim letom kar za polovico manjši. Zelo zgodaj so spoznali, da pri omejevanju prosene vešče zaleže uničevanje koruznih ostankov. Že pred 1. svetovno vojno smo pri nas in na Madžarskem imeli odlok o uničevanju koruznice. Prosena vešča je pri nas uvrščena med gospodarsko pomembne škodljivce. V veljavi je Odlok o zatiranju prosene (koruzne vešče) na območju SR Slovenije, U. list št. 20, 1978, ki v prvem členu pravi, da so pridelovalci koruze in hmelja zaradi uničevanja in preprečitve širjenja prosene (koruzne) vešče (Pyrausta nubilalis Hb.) kot gospodarsko škodljive na območju SR Slovenije dolžni vsako leto najpozneje do 30. aprila pospraviti in odstraniti s polja ter porabiti oziroma uničiti (polomiti, podorati, kompostirati ali sežgati) koruznico in hmeljevino skupno s štrclji. Drugi člen istega odloka pa določa, da nadzor nad izvrševanjem določb tega odloka opravljajo za kmetijsko inšpekcijo pristojni občinski upravni organi. Omejevanje škodljivca na ta način je učinkovito, kar je bila tudi podlaga za sprejetje odloka. To se v praksi tudi večkrat očitno izkaže, saj smo najhujše pojave vedno ugotovili v bližini neuničene koruznice. Možnosti, ki jo daje odlok, pa se hmeljarji ne poslužujejo, ker se ne odločajo za to, da bi prijavili soseda, inšpekcije pa ukrepajo le na podlagi prijav. Na splošno prevladuje mnenje, da bi " naj pristojna inšpekcija ukrepala brez prijave, za kar pa se v preteklosti ni bilo mogoče dogovoriti. Kaj pa je mogoče storiti? Sredi 80-ih let so strokovnjaki Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec proučili možnosti zatiranja škodljivca s parazitskimi osicami (Trichograma evanescens, T. oleae, T. pretiosum), ki parazitirajo jajčeca prosene vešče. Osice vzgajajo v posebnih gojiščih in jih je mogoče kupiti. Na hektar moramo uporabiti od 50000 do 60000 osic. Uspeh zatiranja na ta način je zagotovljen le, če se izvaja na velikih površinah, kar pa je, glede na trenutno organiziranost hmeljarjev in glede na odnos javnosti do kmetijskih problemov žal nemogoče. Zato preostane le uporaba insekticidov. Prognostično-signalizacijska služba na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec je spremljala razvoj škodljivca in svetovala hmeljarjem takšne roke uporabe insekticidov, ko so le-ti imeli najboljši učinek. Informacije je inštitut posredoval na rednih sestankih hmeljarjev z obvestili na avtomatskem telefonskem odzivniku in v Hmeljarskih informacijah, ustno pa seveda tudi pri vsakodnevnem svetovalnem delu. Milan Žolnir Tkrgovina IRA Hmeljarska 15, 3312 Prebold Tel.: 063/724-554 Herman Albin, s.p. slikopleskarstvo in izdelava plastičnih fasad Soseska 12,3312 Prebold, tel.: 063/724-039, mob.: 0609/626-116 Nagradna križanka avgust2000 77 Vabljeni v soboto, 9- septembra, ob 14. uri na Hom? V v ■V > simi UČE, IBEK Utili n™ KONJIH VEK, SMETJE IR» SUME NEB ? FIČFIRIČ posm POIMJ- KMUA BRÌI UDI (IHM > RAZPO- LOŽENJE RJAVA Ml MAJHNA M PIES H AŽK PESI» ŠKERL IDE HN Hi KESIO V BELfiUI HN, RISITELI (WASHING- 110- PRIDNEŽ JUNAK EIBDE NAZAL M BOJU UDJE, TROBEČI NUNSKI ENE WAEIBRECHTSAEEER OANESGROFJECELJSK1 IN NIKDAR VEČ PEll DUKAS PRITOK INE D> RIM. nuE JEZE mu PREVODI NAJVEČ JI n KAKTEJA AVSTR. PIS. JÜL POUC TOMBA BUTALEC NEKO. HRV. KOŠARKAR DRZEVIV UIKR0NEZ OČE SLNES10 ZIME USTNICE TEUIC» ŠTAMPE -ŽIIEVt ŠVICARK NAJDIŠČE MICHAE JORDAN ms« SET1RIK PESTS V PLANINAH MESTNA CESTE KIEW STENOVEIU. PLOD IZREELSK1 DRŽAVNIK TERMIČNE KRMU STAR0- RIMSKI ZGODOVINAR NESTOP NAMESTO OBOLELEGA IGRALCA IEKD.IT. POLUČIO GIBANJE KONRAD 1DENAUER NADE NANDE VIDUAR GNEZDO VULKAN NA FHIPIffl PLEMENSKI NAZIV PEVEC JUERGENS SUKER JUZNOAM. LES m TAPSTVO LETALO KRAJU OTU HVARU ZEPREKA STROP PRI- LOŽNOST PRI RUN PASJA SAMIČKA NENADU SMRT avtor JANEZ KORENI DREMAV IBSENOVEM SLOGO EDVARD m KEPA IB. NOTRANJSKE MERI AVSENAK PEVKA HORVAT ST. NERA ZA 10 PRITOK DONAVE KRAJ PRI OPATU Sit ER STENMARK GRADBENI MATERIAL AfGANIST. SKRAJNEŽI ARHITEKT PLEČI TISKARSKO BALKANSKA DRŽAVA PREMIER «IO LOČILO TORIO USATE- MI« IT. SLIKAR EHE SEDEŽ STJROGR. FILOZOF. UW PETROVČAH 6.PIANET MORO Bi« SUKAR REH in PRITOK SIMFONIJA RIMSKEGA KORSAKOVA RAVEN SVET STARIM POPOTNA TORBA IEKDJR. VELIKAŠ ANTOI USTAIOVA ZAVESILI. RAZISKAVE VZDA IVANA KOBILCA DRŽAH EVREI GLASBENA SMER NAKED.-KOLO ADAM BRENKALU TEODOR MASTUR- BACIJA EIEJEVA LJUBEZEN AHILOVA DEL LIPA MESTO V BIN REKA» ANGLUI REKA» RUSU, PRITOK KAME NADŠKOF (FRANC) M0Z0- UAVOST UNTAI ORGANIZMA VRTALNI STROJ ZIDARSKA ŽUCA DRŽAH SIHANUK PRIM DONAVE» GOROVJE VJUŽNI AMERIKI MESTOV ITALIJI POLARNI PUČ,ALK JAVOR PRAVNI m LUKAV ALŽIRUI MESTO NA HRVAŠKEM MAJARON FRAKTURA ZAKOL PRAŠIČA SMEŠNOST, NAMESTIT. OKOVOV VRSTA DUSTr HOFFMAN VEUKOUA Sl PLOSKEV TISHA ZVOK USTO NA IIZOZ SLOVAN NARAVNA KALIJEVA SOI DOMINIK SMOLE 9 (ORANA) D> SLAST, Alti TEDI MARKO ELSNER SAVDSKE DOUNE NAGRADNA KRIŽANKA. Rešitve križanke, objavljene v junijski številki Utripa: VEČ-VRST-PIŠKOTOV-VANILIJA-ŽALEC-TORTE-PO-NAROČILU-PESTRA-IZB1RA-SLADOLEDOV. Izžrebani nagrajenci: 1. Marica Šketa, Breg pri Polzeli 62, Polzela, 2. Ksenija Kupec, Pod smreka- mi 15, Šempeter, 3. Peter Meh, Cesta žalskega tabora 5/a, Žalec. Potrdila za prevzem nagrad, ki jih poklanja SLAŠČIČARNA VANILIJA d.o.o. ŽALEC, dobite v našem uredništvu. Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki Utripa, je PLANINSKO DRUŠTVO ZABUKOVICA. Vrednost nagrad je 5.000, avgust2000 Kronika Dr. Jože Potrata -ob 100-letnici rojstva 25. 8. 19OO se je v Trstu, v družini pristaniškega delavca, rodil Jože Potrata, zdravnik in strokovni pisec. 11.4.1942 je bil v Mariboru ustreljen kot talec zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto in s prvimi partizani. Kot zdravnik je sprejel v “bolniško” delavske zaupnike in druge, ki so bili ogroženi in jih tako zavaroval pred aretacijo Nemcev. Bil je prvi slovenski zdravnik, ki je padel pod okupatorjevimi streli. O njem smo že pisali v januarski številki Utripa, sto let po njegovem rojstvu pa naj ponovno opozorimo nanj. Medicino je študiral v Ljubljani, Zagrebu in Padovi, kjer je leta 1927 diplomiral. Po končanem študiju se je zaposlil kot zdravnik v Gorici. Kot zaveden Slovenec je sodeloval v ilegalni organizaciji TIGR. Z družino je moral pobegniti v Jugoslavijo. V letih 1929 do 1931 se je izselilo iz Primorske v Jugoslavijo okrog 2000 ljudi, večinoma iz političnih razlogov. Leta 1932 je dr. Potrata postal zdravnik Bratovske skladnice rudnika Zabukovica. Ob prihodu je našel skromno ambulanto pri separaciji v Zabukovici in skromne prostore, ki naj bi bili bolnišnica. Rudarji so ambulanti pravih Stari spital. Ambulanta je stala blizu separacije, nasproti konzuma in je imela dva majhna prostora - čakalnico in prostor za zdravnika. Tli je do leta 1936 ordiniral dr. Potrata, za člane Bratovske skladnice in njihove družinske člane so bile njegove usluge brezplačne. Zdravnika je plačevala Bratovska skladnica. Bratovska skladnica je v Zabukovici pozidala za tedanje razmere moderno zgradbo, v kateri sta bili ambulanta in manjša bolnišnica. Nedvomno ima za izgradnjo zasluge tudi dr. Potrata. Otvoritev je bila leta 1936. V ambulanti oziroma mah bolnišnici sta bila zaposlena zakonca Rehar. Kaj so bile Bratovske skladnice? Organizirah so jih delavci in rudarji z namenom, da bi si skupaj zagotovili zdravstveno varstvo in pokojninsko zavarovanje, da pomagajo v slučaju bolezni, invalidnosti in v pokoju. V Bratovske skladnice so na eni strani svoje prispevke vplačevali delavci in rudarji, na drugi strani pa delodajalci. Dr. Potrata je bil izredno dejaven pisec. Pri Goriški matici je leta 1930 nadaljeval delo dr. Justa Bučerja. Napisal je 3-, 4. in 5. del zdravstveno-enciklopedičnega dela Zdravje in bolezen v domači hiši (prvi in drugi del je napisal dr. Bučer), leta 1933 pa je dodal temu delu še snopič Zdravje iz rasthn z dvanajstimi barvnimi prilogami. Izdal je poljudnoznanstveni knjigi Prva pomoč v nezgodah (Gorica, 1932) in Higiena matere (Gorica, 1936). Zdravstvene nasvete je objavljal v periodičnem tisku. Svoj socialni čut je izpričal v 5. zvezku zdravstveno-enciklopedične zbirke Zdravje in bolezni v domači hiši (Ljudske bolezni; Gorica, 1931), v kateri je zapisal: “Omejil sem se v pričujočem zvezku na opis takozvanih socialnih ah ljudskih bolezni, ki so med ljudstvom najbolj razširjene, za katere so v prvi vrsti odgovorne socialne prilike današnjega civiliziranega sveta...” Kot rudarski zdravnik ni nikoh zatajil svojega proletarskega izvora, svoje korenine pristaniškega delavca. Bil je delavski, rudarski zdravnik, ki je vedno rad pomagal in priskočil na pomoč. Bil je tudi velik ljubitelj narave in slovenskih gora. Ohranjen je njegov dnevnik obiskov gora od 15. 8. 1924 do 10.11.1927. V dnevniku najdemo podatek, da se je avgusta 1925 in avgusta 1926 povzpel na Triglav. V njem so opisi poti na Begunjščico, Stol, Slavnik, Čaven in še vehko drugih. Njegovo ljubezen do gora je nasledil njegov sin Andrej, ki je prav tako kot oče rad zahajal v gore in pri sestopu s Kamniškega sedla ga je na Okrešlju zasul plaz. Andrej je postal žrtev gora, ki jih je tako neizmerno ljubil. V Lovcu je Konrad Seidl objavil spominski zapis, kako je leta 1940 z dr. Potrato lovil divjega petelina na Gozdniku. Opisuje petje tega prelepega ptiča in zapiše, da sta se petelinu približala na 20 metrov, vendar ga nista ujela, petelin je vzletel in ušel. Zapis pove, da je dr. Jože Potrata rad zahajal tudi v domači gozd. Filatelistično društvo Žalec je ob stoletnici rojstva dr. Jože Potrata izdalo društveni ovitek s spominskim žigom. Spomnimo se, da so ga pred H. svetovno vojno preganjali fašisti na Primorskem in ga leta 1942 ustrelili nacisti. Franc Ježovnik Milici Jošt v slovo Ob koncu julija smo se poslovili od najstarejše prebivalke mèsta Žalec, Milice Jošt, roj. Mikuš. V ganljivem poslovilnem govoru je v imenu Mestne skupnosti Žalec, Banke Celje in aktiva upokojencev, Krajevnega in medobčinskega odbora združenja zveze borcev NOV Žalec ter Športnega centra Žalec Valter Verhovšek opisal bogato življenjsko pot pokojnice, pričel pa je z verzi: Poznala dobro je našo dolino in dolina naša je poznala njo. Poznala smeh je, srca bolečino... Nam ostal bo le spomin na njo! Že v teh vrsticah je povedanega veliko o značaju in bogati dejavnosti Milice. Poklicno se je odločila za bančništvo, ljubiteljsko pa predvsem za telovadbo. Pri telovadnem društvu Sokol v Žalcu je veliko nastopala in vodila mnoge vrste, po osvoboditvi pa je sodelovalatudi pri TVD Partizan Žalec, zlasti v nadzornem odboru. Znano je, da je kot članica krajevnega odbora OF poskrbela za varnost mnogih dokumentov o poslovanju Posojilnice in Sokola. Tako se je ohranil (pred Nemci in do danes) celo sokolski prapor. Bila je zadnja članica žalskega odbora OF, ki je bil vsa leta okupacije 1941/45 zelo dejaven. Delo v bančništvu je terjalo disciplino in poštenost. In takšno smo poznali Milico tudi v društvih in organizacijah. Bila je pogosto pravično kritična, polna raznih predlogov in idej. Vedno pa je znala napeljati na hudomušnost in veselje. Veselila se je vsakega uspeha doma in širše v Žalcu ter naši domovini. Šla pa je tudi skozi mnoge življenjske preizkušnje. Vrstile so se težave z zdravjem, vendar je znala vse tegobe hrabro prenašati, ob pomoči sinov Emila in Vasja. Ob političnem in društvenem delovanju je ob vzorni skrbi za družino veliko brala in rada urejala vrt. Po upokojitvi leta 1959 sé je udeleževala vrste dejavnosti aktiva upokojencev celjske banke. Pozornost so ji posvečale mnoge kolegice, zlasti prizadevna je bila Ivanka. Milico Jošt bomo ohranili v lepem, in trajnem spominu. Hvala ji za bogato dejavnost v bančništvu in telesni vzgoji ter drugih dejavnosti. Janez Meglič X spomin Dr. Mirku Vengustu Na pokopališču v Žalcu so se v najožjem družinskem krogu poslovili od dr. Mirka Vengusta, prizadevnega športnega delavca-šahista. S svojim 25-letnim delovanjem v ŠK Žalec si je pridobil velik ugled in izredno veliko prijateljev.Dr. Mirko Vengust se je rodil 19. februarja 1926 v Mariboru v delavski družini. Po končam srednji šoli v Mariboru se je leta 1953 vpisal na ljubljansko fakulteto, kjer je uspešno diplomiral in postal dr. specialist pnevmofiziolog. Zapo- slil se je v mariborski bolnišnici V Savinjsko dolino je dr. Vengust prišel leta 1954. S svojimi bogatimi izkušnjami na področju zdravstva je pripomogel k razvoju te dejavnosti tudi na našem področju, kjer je opravljal svoß delo v Novem Celju kot šef dispanzerja za tuberkulozo. Spoštovan in cenjen je bil med pacienti, nič manj pa med svojimi prijatelji Dr. Mirko Vengušt je bil uspešen tudi v kolesarstvu, kot šahist pa odličen organizator, ki je veliko prispeval za razvoj šaha v Žalcu. Ena njegovih zaslug je bila tudi ta, da so leta 1959 odigrali v Žalcu simultanke - mojster Vidmar, Puc, Pirc, Parma, Janoševič. Vodil ß številna druga tekmovanja. Ob sebi je zbiral mlade šahiste in prirejal tekmovanja po vsej Savinjski dolini. Imel je najpestrejšo zbirko šahovske literature, ki pa ß sedaj hranßna v prostorih ŠK Žalec. Njegovo nafiečje priznanje je bila zlata šahovska plaketa Slovenije. Dr. Mirko Vengušt ß umrl v 74. letu starosti po tem, ko ß več let bolehal na srcu in se leta 1974 invalidsko upokoß. Ce ß kdaj, ß sedaj nastala velika vrzel med njegovimi najbližfimi, sosedi in med prijatelji šahisti v Savinjski dolini. Jože Grobelnik ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame VERE KOREN iz Vrbja 80 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za vso pomoč v času naše žalosti. Hvala vsem za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: mož Štefan, sinova Janez in Štefan ter hčerki Milena in Jožica z družinami Kje si, ljubi mož, ati, stari ati, kje je tihi tvoj obraz? Kje so pridne tvoje roke, ki skrbele so za nas? Zaman bili so dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata in tasta LADA HUSA iz Latkove vasi 183, Prebold (1931 - 2000) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam izrazili sožalje ter nam kakor koli pomagali. Posebej se zahvaljujemo ZSAM Savinjske doline, gasilskemu društvu Groblja, govornikom gasilskega društva in združenja, pevcem združenja ter gospodu župniku za poslovilne besede. Žalujoči: vsi njegovi Tiho, kakor sonce zaide, ZAHVALA si ti odšel od nas. , Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, srna, zeta, brata in strica LEOPOLDA RANČIGAJA z Brega pri Polzeli 50/a (6. 10. 1944 - 19. 8. 2000) se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala bolnišnici Celje, prim. dr. Žunteiju, gospe višji med. sestri Zinki Šuster ter sestram urološkega oddelka. Hvala dr. Hrastnikovi in dr. Malenškovi. Zahvaljujemo se tudi osebju doma upokojencev Polzela za skrbno nego v kratkem času bivanja. Posebna hvala g. župniku Celecu, g. Bračunu in g. dekanu Selčanu ter govornikoma g. Pungartniku in g. Aristovniku. Zahvala tudi pevcem, trobentaču za odigrano Tišino in pogrebni službi Morana ter vsem prijateljem, znancem in sorodnikom. Žalujoči vsi njegovi Pater Miran Cocej, dominikanec Rodä se ß 5. 6. 1953 v Celju in odraščal v Vrbju pri Žalcu. Bil je najmlajši in edini fant med štirimi otroki. Ob njegovem rojstvu je oče navdušeno dejal: “Samo da je fant, pa četudi bo župnik.” Imel je lepo zgodnje otroštvo, čeprav skromno. Oče, kurjač, ß bil zaposlen, mati pa je bila gospodinja. Doživljal je pristno vero staršev, še posebno matere. Pri desetih letih mu je umrl oče. Miran je preživljal dneve predvsem ob materi, ker so si sestre že ustvarjale družine. Navzel se je nßnega duha in se še posebno zanimal za cerkveno življenje. Njegovo pozornost so pritegnili dominikanci, ki so leta 1965 prevzeli žalsko župnijo. Župnik p. Manes je v njem zaslutil duhovniški poklic. V septembru leta 1968 ß stopil v dominikansko malo semenišče v Bolu na Braču, kßr ß bila klasična gimnazija. V novem okolju se je kmalu znašel, saj si je s prirojeno dobrohotnostjo in vedrino kmalu pridobil naklonjenost vseh. Ob patrih, ki so bili hkrati profesorji, se je navzel dominikanske duhovnosti Že takrat ß bil praktičen človek in se ß zanimal za vse, kar bi mu moglo pozneß koristiti v poklicu. Po gimnaziji leta 1972 je vstopil v dominikanski noviciat. Sprejel ß redovno obleko in tako začel leto pripravništva. To naj bi bilo leto spoznavanß dominikanskega reda in duhovne poglobitve. Skupaj z vrstniki so ga poslali v Bologno. Po končanem noviciatu je leta 1973 izrekel začasne redovne zaobljube, potem pa začel s teološkim študijem na dominikanski bogoslovni šoli v Chieri-ju pri Torinu. Leta 1976 je študij prekinil zaradi vojaške obveznosti. 23. 12. 1978 je izrekel večne zaobljube, 16. 4. 1979 pa prejel diakonat. 22. 6. 1980 mu ß škof dr. Vekoslav Grmič v žalski cerkvi podelil mašniško posvečenje. Istega dne je bilo tudi novo-mašno slavje. Ponovitev nove maše je imel naslednjo nedeljo v Petrovčah. V naslednjih mesecih je bil imenovan za petrovškega kaplana in se v duhovniškem delu pridružil p. Manesu, petrovškemu župniku. Prevzel je delo z mladino in tudi večji del organizacije pri gradnji nove redovne hiše -župnišča, kjer so opravili veliko prostovoljnega dela. Tako je bila hiša vseljiva jeseni leta 1985. V decembru 1988 je p. Miran postal petrovski župnik. Opravljal je redno delo in skupaj s sobrati organiziral mnogo župnijskih slovesnosti in romarskih shodov. Veliko časa je posvečal verouku in pospeševal cerkveno petje. Lotil se je tudi obnovitvenih del pri cerkvi: obnova strehe in fasade, novi zvonovi, tlakovanje okolice, restavriranje orgel, ogrevanje cerkve... Veliko energije in dela je namenil župnijski in dekanijski Karitas in imel posluh za stiske ljudi Znal ß najti dobrotnike. Pri delu si je pomagal z računalnikom in svoje znanje je rad posredoval tudi drugim duhovnikom. Kot človek in duhovnik je bil odprt do ljudi in z dobroto je našel pot do mnogih. V okolje je vnašal vedrino. Na stvari je znal gledati z lepše strani in ljudje so ga imeli radi V marcu letos je dominikance in farane Petrovč, Žalca in sosednjih župnij presenetila vest, da je p. Miran hudo bolan. Sledila je težka operacija in zdravniki so storili vse, kar je bilo v njihovi moči. Sobratje in župljani so molili in upali, bolezen pa je nadaljevala svojo pot. Sredi junija je moral ponovno v celjsko bolnišnico. Vedel ß za diagnozo, vendar je skušal ohraniti vedrino. Skupaj z njim so vsi težko sprejeli božjo voljo, da odhaja. Zadnje dni se mu je stanje zelo poslabšalo in v soboto, 8. julija, ob štirih popoldne je ob navzočnosti sobratov iz Petrovč umrl. Pogrebne slovesnosti v petrovski cerkvi in na žalskem pokopališču so bile 11. julija v popoldanskem času ob udeležbi 80 duhovnikov in številne množice. Vodil fih ß škof dr. Franc Kramberger. Od Patra Mirana so se poslovili še drugi predstavniki Cerkve, župnije in krajani. Slovenski dominikanci, ki so izgubili dragega člana, želijo in moli-jo, da bi med duhovnimi poklici vzklil tudi kakšen dminihandd. Pater Viktor Arh Kronika avgust 2000 V spomin Miranu Miklavžinu Med ljubit el j i športa v Vrbju je boleče odjeknila vest o smrti Mirana Miklavžina. Bil je velik lju- bitelj nogometa in igralec ŠD Partizan v Vrbju pri Žalcu in odličen tajnik GD Vrbje. Po krajši in hudi bolezni se je v 51. letu starosti za vedno poslovil. Slovo športnih prijateljev, gasilcev, sodelavcev in kra- janov je bilo težko. Miran bo za vedno ostal v spominu vseh, ki so ga poznali. Mladost je preživel v Žalcu in nato v Vrbju. Bil je skromen in poln vedrega duha. Močno si je prizadeval, da je uspešno končal višjo elektro šolo v Mariboru in se nato zaposlil kot vzdrževalec v Lik Savinja v Šempetru in kasneje pri Komunalnem podjetju v Žalcu kot elektrikar. Zaradi slabega zdravja se je invalidsko upokojil leta 1999. Uspešno je vodil tajniške posle pri gasilskem društvu v Vrbju, in sicer od leta 1980 do leta 1990. Zelo radi so se obrnili nanj, ko so potrebovali nasvete, pomoč ali pa prijateljski pomenek. Nikoli ni poznal besed “nimam časa” ali “pridi kdaj drugič«. O svojih težavah ni nikoli govoril, le to, da je utrujen od dolgega dela. Ostajata velika vrzel in praznina, ki jo čutijo zlasti športniki, prijatelji gasilci in najbližji sosedje. Skratka, bil je odličen nogometaš in gasilec, pošten komunist in prijatelj. Zapustil je ljubečo ženo in hčerko Klavdijo, številne prijatelje in znance, ki so ga v velikem številu pospremili na zadnji poti v Žalcu. Jože Grobelnik ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta FERDINANDA PEPELNIKA iz Prebolda se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, g. župniku in Gradnji Latkova vas za pomoč in tolažilne besede v trenutkih naše globoke žalosti. Hvala za izrečena sožalja in številno spremstvo na poti do zadnjega počitka. Žalujoči: žena Štefka, sin Ferdo z družino in hči Agica s Tamaro V naših srcih še živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam skupaj smo v nemi bolečini z žalostjo in lepimi spomini. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubega moža in očeta VINKA ŽOHARJA iz Prebolda se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče, izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala pevcem in godbi TT Prebold, pogrebcem IGD TT Prebold, govorniku g. Hermanu, g. župniku za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar, sosedom in vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Ivanka, sin Vinko z družino, hčerka Sonja z družino in ostalo sorodstvo “Hudo je, ker te več ni, a vedi, da lučka zate v naših srcih še gori...” ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega BLAŽA VODOVNIKA iz Braslovč 1. 2. 1926 - 12. 7. 2000) se iskreno zahvaljujemo dr. Martini Hrovat, urološkemu oddelku Celjske bolnišnice za lajšanje bolečin, patronažni sestri Cvetki Hajnšek, sosedi Cvetki Strojanšek, zastavonošem, župniku g. Zidanšku, pevcem, pogrebcem, Pogrebni službi Ropotar ter vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano prelepo cvetje, številne sveče, sv. maše in za tolažilne besede v najtežjih trenutkih. Vsem, ki ste ga tako številno prišli pospremit na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija in ostalo sorodstvo Vse življenje si garal, vse za dom, družino si dajal, sledi za tabo ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki zelo boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, brata in zeta VINKA BABIČA iz Žalca (4. 9. 1945 - 13. 8. 2000) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče ter finančno pomoč. Posebej hvala g. duhovniku iz Griž ter patru Viktorju Arhu za lepo opravljen cerkveni obred, zdravnikom ZD Žalec in patronažni sestri ga. Cvetki Sitar. Hvala pogrebni službi Ropotar za vse opravljene storitve in poslovilne besede, godbi na pihala Zabukovica, ZŠAM Savinjske doline ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA boleči izgubi dragega IVANA ŠTURBEJA s Polzele (1914 - 2000) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, olepšali grob s cvetjem, darovali sveče, nam izrazili sožalje. Sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem se iz srca zahvaljujemo. Hvala g. župniku Kovačecu za opravljen cerkveni obred, g. Pungartniku in ga. Skomšek za poslovilne besede, Moškemu pevskemu zboru Polzela ter vsem zastavonošem. • Zahvaljujemo se tudi kolektivu Tovarne nogavic Polzela in Pogrebni službi Morana. Vsi njegovi Kje si, iščejo te leto dni naše oči. Čeprav si odšel v večni mir, med nami vsak dan si Ti,- V SPOMIN 2. avgusta 2000 je minilo leto dni, odkar si nas zapustil naš dragi ate RAFKO REBERNIK iz Andraža. Vsem, ki obiskujete njegov grob, prižgete svečo ali se ga spomnite, iskrena hvala. Vsi njegovi. Ne stoj jokajoč ob mojem grobu. Jaz nisem tam spodaj, jaz ne spim, jaz sem tisoč vetrov, ki vejejo, jaz sem sončno bleščanje v snegu, jaz sem sončna svetloba na zorečem žitu, jaz sem rahel dež v jeseni Ko se ti zbudiš v jutranji zarji sem jaz hitro letenje ptic v dvigajočem letu. Jaz sem nežna svetloba zvezd v noči - ne stoj jokajoč ob mojem grobu. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, tasta, brata in strica VLADA BREGARJA iz Kaple, župnjja sv. Jury ob Taboru se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali vence, sveče, za sv. maše in cerkvene potrebe. Za zdravniško pomoč se posebno zahvaljujemo gospe zdravnici dr. Rodetovi iz ZP Vransko. Prav prisrčno se zahvaljujemo g. dekanu Selčanu za opravljen pogrebni obred in govorniku Janiju Drča za pogrebni nagovor. Posebna hvala pevcem za zapete poslovilne pesmi in gasilcem GD Kapla -Pondor za spremstvo na njegovi zadnji poti. Sin Franci z družino Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas. Bolečina in samota sta pri nas, zato nas pot vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA ob boleči izgubi drage žene, mame in babice GRETE DOBRIŠEK iz Dobrteše vasi 41/d (1942 - 2000) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom in njenim sodelavcem iz Savinjske trgovske družbe, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrazili pisno in ustno sožalje. Hvala govornikoma ga. Ropotaijevi in g. Debelaku, kakor tudi g. župniku za opravljen obred, pevcem in pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: mož Milan ter sinova Simon in Igor Z družinama Vse življenje trdo si garal, vse za dom, družino si dajal, sledi ostale so povsod. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti. Ostala je praznina, ki zelo boli, ker spomin ne more mimo dni, ko skupaj sva bila. V SPOMIN 17. julya 2000 je minilo dve leti, odkar nas je zapustil ANTON STROJANŠEK iz Pod vrha 30 pri Braslovčah. Hvala vsem, ki se ga spominjate ob grobu in prižigate sveče. Žalujoča žena Lojzka avgust 2000 Kronika POGREBNA SLUŽBA MORANA TEL. 063 572 00 03.572 06 60 7000-640 Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela, sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi mame, ome, tašče in prababice MARIJE RITOVŠEK, roj. Baungartner iz Gotove^ (6. 2. 1912 - 2. 7. 2000) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter izrazili sožalja. Iskrena hvala osebju ZD Žalec, še posebej patronažni sestri gospe Idi za večletno požrtvovalno pomoč v času njene bolezni. Hvala gospodu dekanu Zemljaku za opravljen obred, gotoveljskim pevcem za odpete žalostinke in pogrebni službi Ropotar iz Šempetra. Žalujoči vsi njeni Ostala boš v naših srcih, vedno in povsod in tako zelo svetla. Kakor zvezde na julijskem nebu... ZAHVALA Mnogo prezgodaj je po kratkotrajni in hudi bolezni odšla od nas naša draga mama, stara mama in sestra ANGELA PANČUR, roj. Žagar iz Žalca (16. 5. 1929 - 1. 7. 2000) \ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje in sv. maše ter za izrečena sožalja. Posebno hvala osebju Doma upokojencev Polzela, ki so ji lajšali bolečine in za prijazno nego v času njene bolezni. Hvala župniku g. Bračunu za tople besede ob uri slovesa. Iskrena hvala za lepe poslovilne besede g. Patru Viktorju, pevcem, pogrebcem in g. Kisovarju za lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev in govornici ga. Ropotaijevi. Žalujoči: hčerki Jožica in Irena z družinama, sestra Mili in brat Mirko z družinama, brat Jaka in ostalo sorodstvo Ljuba mama - ljubila si življenje, ljubila si svoj dom, a tiho brez slovesa odšla si v večni dom. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in prababice MARIJE HRIBERŠEK iz Prebolda (7. 6. 1911 - 10. 7. 2000) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, bivšim sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev na Polzeli za skrb in nego v času bolezni, govorniku g. Hermanu za besede slovesa, pevskemu zboru iz Prebolda za lepo petje, g. župniku za pogrebni obred in sv. mašo ter pogrebni službi Ropotar za korektno opravljeno storitev. Vsi pjeni V spomin Andreju Zakonjšku V enaiiisedemdesetem letu je po težki bolezni za vedno odšel nas dolgoletni prijatelj, sodelavec, tehnični vodja, večkratni direktor in svetovalec ANDREJ ZAKONJŠEK, univ. dipl. ing. gradbeništva Po končanem študiju in po prvih delovnih izkušnjah, ki si jih je pridobil na Vodni skupnosti v Celju, je prišel v novo nastalo Komunalno podjetje Žalec. Kot edini strokovnjak s področja hidrograd-beništva v podjetju se je lotil obsežnega in zahtevnega projekta izgradnje vodovodnega omrežja v Savinjski dolini in njenih obronkih. Dela se je lotil z majhno, vendar čvrsto ekipo sodelavcev, s pomočjo takratne občine Žalec in s pristnim sodelovanjem lokalnih skupnosti in krajanov v Savinjski dolini. V vseh teh letih so uspeli iz nič ustvariti velik in zahteven projekt vodooskrbne doline. Najbolj je bil ponosen na male ljudi, ki so živeli težko življenje na obronkih doline in kamor je napredek najtežje prodiral. Številne ceste in lokalni vodovodi so bili narejeni pod njegovim vodstvom ali z njegovo pomočjo. V teh krajih, pri teh ljudeh se je tudi najlepše počutil. Odšel je človek, ki je znal prisluhniti ljudem v težavah, jim sveto- vati in pomagati. Z ljudmi je vedno vzpostavil lep in pristen odnos, kar je velikokrat pripomoglo k uspešnemu reševanju ne vedno lahkih problemov. V podjetju so ga sodelavci spoštovati in ga imeli radi. Za njih je bil vedno “inženir«. S svojim delom, strokovnostjo, prijaznim odnosom do ljudi in sodelavcev nam je zapustil veliko dediščino. Nam, ki smo ostali in nadaljujemo njegovo delo, je lik takšnega človeka vodilo in zgled za bodočnost. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Javno komunalno podjetje Žalec d.o.o. Oko je mnogo solz izlilo na to predrago nam gomilo. V SPOMIN 7. julija 2000 je minilo leto dni, odkar nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš dragi sin, mož, oči in dedi DRAGO PFEIFER iz Podvina pri Polzeli. Vsem tistim, ki se ustavljajo ob njegovem grobu in mu prižigajo lučke ter prinašajo cvetje, naj Bog tisočero poplača. Vse njegovi Žalujoči: sin Dušan z družino in vnuk Matic Ob boleči izgubi iz Latkove vasi (1921 - 2000) se iskreno zahvaljujemo za ustna in pisna cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem, pogrebcem, g. župniku Francu Serec, g. Dobrihu, Tekstilni tovarni Prebold, pevcem, godbi na pihala, pogrebni službi Ropotar in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ALOJZIJA TERGLAVA iz Latkove vasi 57 (1932 - 2000) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje in sveče. Hvala tudi za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija ter hčerki Slavica in Nevenka z družinama Bil sem kot v jutru rosa, ki pije sonca žar. Zdaj več nisem svetna stvar, nisem roža in ne kamen, sem le svetel, svetel plamen... (prirejeno po Gradniku) ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, tasta in dedka PAVLA IVANCA se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Družina Ivanc Žalec, 25. maja 2000 Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Ni ure, dneva, ne noči, povsod si v srcu z nami ti. V SPOMIN 4. avgusta je minilo leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, sin, oče, dedi, brat in stric RAFKO VASLE iz Pongraca. Hvala vsem, ki postojite pri njegovem grobu, mu v spomin prižgete svečke in poklonite cvetje ali pa se s kakršnokoli mislijo spomnite nanj. Vsi njegovi Delo, skrb, trpljenje tvoje je bilo življenje, a ostala je praznina in tiha bolečina. V SPOMIN 13. julija je minilo leto žalosti in tihega spomina na našega dragega ANTONA ROVŠNIKA z Gomilskega. Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate. Vsi njegovi Kronika avgust2000 POGREBNE STORITVE RO POTAR tei: 700-16-85 GSM: 061 613-269 GSM: 061 768-906 Šempeter 112!*, 3311 Šempeter Debilni čas: od 00. do 26. ure Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, atija in brata ROMANA SKRABARJA Cesta na žago 5, Šempeter (8. 3. 1956 - 26. 6. 2000) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali sveče, cvetje, izrekli sožalje, darovali za sv. maše in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala govorniku g. Pungartniku, g. župniku, pevcem za odpete pesmi, trobentaču Viliju za odigrano žalostinko, pogrebni službi Ropotar, gasilcem, Kmetijski zadrugi in Krajevni skupnosti Šempeter. Posebna zahvala nevrološkemu oddelku Bolnice Celje, Strojnemu krožku, Zvonki in Petru ter kolektivu gostišč g. Zvoneta in Mihce Štorman. Vsem iskrena hvala. Neutolažljivi: žena Marija, sin Boštjan, hčerka Klavdija, bratje Slavko, Janez in Peter z družinami Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene VERONIKE KOLAR, roj. ZTLNIK iz Orle vasi se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče ter za svete maše. Iskrena hvala pevcem z Gomilskega ter gospodu Debeljaku za poslovilni govor. Iskrena hvala gospodu župniku iz Braslovč za ganljive besede. Posebna zahvala negovalkam doma upokojencem Polzela za lajšanje bolečin v zadnjih tednih njenega življenja. Zaleg oči: mož Frido in vsi, ki smo jo imeli radi Bil si vse, kar Človek naj bi bil, skromen, veder, pošten; delaven, nikoli nevoščljiv, zadovoljen z življenjem, ki ti ni prizanašalo. Ni te več med narrò. A vendar si, tvoja je prisotnost zdaj v vsakem izmed nas/ ki smo te imeli radi. ZAHVALA Ob žalostni in boleči izgubi ljubega moža, atija, sina, brata, strica, zeta in svaka^ MIRANA Ni un LAVZINA iz Vrbja se iskreno in iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, družinam Pečovnik, Breci, Pražnikar, sosedom Pokomy-Kuder, znancem, prijateljem, sodelavcem, gasilcem in Krajevni skupnosti Vrbje ter g. Pungartniku za iskren govor ter podjetjem: JKP Žalec, Scala Zarja Petrovče in HEI Žalec za izkazano pomoč in sočutje. Posebna zahvala velja dr. Kravosu in patronažnim sestram ŽD Žalec, dr. Zupanu in sestri Martini v Splošni bolnici Celje ter vsem, ki so mu kakorkoli pomagali v najtežjih urah boja z boleznijo in mu s tem prižgali v srcu moč upanja. Zalpjoči: žena Romana, hči Klavdija z Janijem, mama Terezga, brata Jože in Branko z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice ŠTEFANIJE GABRŠČEK iz Gotovelj (1908 - 2000) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darovane maše. Hvala pogrebcem, govorniku Poldetu Škafaiju, pevcem iz Gotovelj in g. župniku Branetu Zemljaku. Žalujoči: hčerki Vida in Marija z družinama ter zet ». Drago z družino V SPOMIN 6. julija je minilo šesto leto hude žalosti, kar nas je zapustil naš dragi sin ROBI KOPRIVA iz Žalca (6. 7. 1970 - 6. 7. 1994) Vsem, ki se ga še spominjate, mu prižigate svečke ter z dobro mislijo postojite ob njegovem mnogo prezgodnjem grobu, iskrena hvala. Vsi njegovi Zaman je bil Tvoj boj, zaman dnevi Tvojega trpljenja, bolezen je premagala tvojo voljo do življenja. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega ata GVIDONA DOVEČARJA iz Rakovelj se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala ZŠAM Žalec, govorniku g. Pungartniku, g. župniku za opravljen obred, pevcem in Pogrebni službi Ropotar. Vsi njegovi Zaman je bil Tvoj boj, zaman dnevi Tvojega trpljenja, bolezen je premagala Tvojo voljo do življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi brata in strica ROBERTA LAPANA iz Dolenje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej hvala Rudiju Hermanu za besede slovesa in g. župniku za lep obred. Vsem še enkrat najlepša hvala. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Žalujoča: sestra Anica z družino in brat Branko ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedija ANDREJA ZAKONJŠKA, univ. dipl. inž. grad. iz Žalca se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste ga imeli radi, ga obiskovali v času njegove bolezni in nam ob smrti stali ob strani. Hvala vsem, ki ste ga tako številno spremili na zadnjo pot, darovali cvetje in sveče. Žena Tatjana in sin Matjaž In našla je svoj mir... ZAHVALA Ob izgubi drage mame ZOFKE CVENK iz Šempetra se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Zahvala Agenciji za plačilni promet Celje - Žalec, pevskemu zboru iz Šempetra in g. župniku za cerkveni obred. Hvala pogrebni službi Ropotar. Vsi pjeni Zaman je bil Tvoj boj, zaman dnevi Tvojega trpljenja, bolezen je premagala Tvojo voljo do življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice MARIJE OBLAK iz Žalca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje in svete maše. Posebna zahvala osebju Doma upokojencev Polzela, pogrebni službi Morana, pogrebcem, gospodu župniku iz Žalca, trobentaču za odigrano melodijo in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Vsi pjeni ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta in dedija FRANCA VERDEVA iz Ložnice pri Žalcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, za vsa ustno in pisno izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu patru Viktorju Arhu za lepo opravljen cerkveni obred, Savinjskemu oktetu iz Žalca za odpete žalostinke, govorniku za ganljive besede slovesa, godbeniku za odigrano pesem ter pogrebni službi Strahovnik iz Žalca za opravljene pogrebne storitve. Žalujoči sin Miran z družino Dvajsetletnica Zajčeve koče Planinsko društvo Tabor je lani praznovalo 20-letnico svojega delovanja. Ta jubilej so lepo proslavili, letos pa so svoje moči usmerili v obnavljanje svoje planinske postojanke, Zajčeve koče pod Krvavico. Zamenjali so ostrešje in kritino ter opravili še veliko drugega dela. Zajčeva koča je bila odprta avgusta leta 1980, vendar so se zaradi dopustov in šolskih počitnic v planinskem društvu dogovorili, da 20-letni jubilej namesto avgusta proslavijo v nedeljo, 17.septembra. Skupen odhod na kočo bo ob 9- uri izpred domačije Habjan v Lokah. Osrednja proslava s kulturnim programom bo ob 11. uri. Po njej bo sledilo družabno srečanje, kjer prav gotovo ne bo manjkalo veselja in obujanja spominov na številne delovne akcije in na prehojene planinske poti. Planinci PD Tabor so se že velikokrat izkazali kot dobri organizatorji in zato ne gre dvomiti, da ne bi bilo tako tudi tokrat. Sicer pa se jim velja pridružiti in skupaj z njimi preživeti nekaj uric v objemu Šentjurskih gozdov pri Zajčevi koči pod Krvavico, kjer bo že po tradiciji dober golaž in še marsikaj drugega. O. Naraglav Mladi naravovarstveniki Osvojili slovenske dvatisočake Člani braslovškega Planinskega društva Dobrovlje, ki deluje šestnajsto leto, so si zadali nalogo, da bi do dvajsetletnice svojega delovanja osvojili vse slovenske dvatisočake. Radi bi, da bi bilo osvojiteljev kar največ in prav zaradi tega so pred dnevi organizirali dvodnevni pohod na simbol slovenstva, Triglav. Pohoda se je udeležilo 61 pohodnikov vseh starosti. Zanje je skrbelo devet planinskih vodnikov, za duhovno plat pa dr. Ivan Rojnik. Proti triglavskemu vrhu so se podah s Kota do doma Valentina Staniča. Od tu jih je nekaj krenilo še na Rjavino in Begunski vrh, ki prav tako sodita med dvatisočake. Pot so nadaljevali k Triglavski koči na Kredarici, kjer so imeli v kapelici sv. mašo, v koči pa prenočišče. Naslednji dan so se uspešno povzpeli na vrh Triglava, potem pa sestopih do Rudnega polja na Pokljuki. V Braslovčah imajo poslej 28 novih “pravih Slovencev”. 35 udeležencev je ta pridevnik imelo že prej. Peli so jih mati Peli s« jih mati moja je moto prireditve, ki v Andražu nad Polzelo že 17 let združuje Slovence iz domovine in zamejstva in s katero ohranjajo in promovirajo stare slovenske pesmi. Na letošnji prireditvi je nastopilo 20 družin, prisluhnilo pa jim je kakih dva tisoč poslušalcev. Nastopajoče in poslušalce je na začetku pozdravil župan občine Polzela Ljubo Žnidar. Družine so zapele po dve pesmi, vse skupaj pa kot vedno na koncu še Zdravljico. Nastopila sta tudi Tamburaška skupina KIT) Polzela in duet Joško in Jaka iz Luč ob Savinji. Letošnjo prireditev Družina poje, ki jo organizira Kulturno društvo Andraž, so popestrili s čebelarsko razstavo, ki jo je pripravilo Čebelarsko društvo Polzela, pokušino zeliščnih čajev, ki so jo pripravili osnovnošolci, ter z ogledom naravnih in turističnih znamenitosti Andraža in Dobriča. Na ogled so se lahko obiskovalci popeljali z lojtmikom oziroma konjsko vprego. T. T. Pohod konjenice 60 let mature Eno izmed smetišč. Najožji potomci Marije in Martina Kokotmik Rodbina Rokovnik pri sv. Ani Ob 100-letirici poroke starih staršev Martina in Marije Rokovnik s Crete na Dobrovljah so se njuni potomci na pobudo Janeza Rokovnika 'zbrali pri cerkvi sv. Ane na Čred, kjer sta Marija in Martin sklenila zakonsko zvezo. Zbralo se jih je več kot 200. Svoje prvo rodbinsko srečanje so pričeli s sv. mašo, sledilo je družabno srečanje, na katerem so se sorodniki med seboj spoznah, saj se nekateri med njimi še niso poznah. Obujali so spomine in se veselih. T. Tavčar Društvo Savinjska konjenica je minuli konec tedna pripravilo tradicionalni že četrti pohod po Savinjski dolini. Pohod so pričeli pri domačiji Gojzdnik v Zalogu, nadaljevali pa ob Savinji do Polzele. Tam so se zbrali pri občinski stavbi, kjer jih je pozdravil podžupan občine Polzela Stanko Novak in jim izročil občinsko zastavo, ki jih je nato spremljala na poti po občini. Pot so konjeniki nadaljevali po občini Braslovče in skozi Letuš v občino Šmartno ob Paki, kjer so se srečah z rejci konj. Preko Gore Oljke in Dobriča so nato prijezdili do domačije Satler v Andražu, kjer so prenočili. Naslednji dan so nadaljevali pot preko Ponikve do Vinsko Gore ter preko Šentilja nazaj do Satlerjevih, kjer so v večernih urah pripravili zaključno družabno prireditev. Savinjsko konjenico je vodil njen stotnik Milan Krajšek, spremljala pa sta jo tudi živinozdravnik in kovač. T. T. Čeprav že v lepih letih, so sošolke zelo živahne, ob srečanju in klepetu pa jih je zaneslo v mlada leta. Podžupan občine Polzela izroča občinsko zastavo stotniku Milanu Krajšku. Vaške igre na Ponikvi Pri Berti Pečovnik v Kapli pri Taboru se je zbralo sedem od osem živečih maturantk Kmetijske šole na Svečini, ki so končale kmgtijsko-gospodinjski oddelek leta 1940. V razredu je bilo 42 učenk in učencev. Na srečanju so obujale spomine na dogodke med šolanjem, na sošolke in sošolce, ki so že preminuli in ugotavljale, da je bilo takrat vse boljše in lepše. Današnji čas je namreč ob mnogih dobrih stvareh odnesel veliko dobrega in prinesel dosti slabega. Dogovorile so se, da se bodo ob lem spet srečale. T. T. Športno društvo Ponikva je ob krajevnem prazniku pripravilo vaške igre. Vaške igre so se udeležile ekipe iz bližnje in daljne okolice: Šmihel nad Mozirjem, Marija Reka, HOH Šentilj, Tenis klub Trnje, Osreke, Športno društvo Ponikva, Podeželska mladina in PGD Ponikva. Tekmovanje je potekalo v naslednjih igrah: A) Streljanje s fračo: 1. mesto HOH Šentilj, 2. mesto PGD Ponikva, 3. mesto Šmihel nad Mozirjem; B) Prenašanje vode: 1. mesto Podeželjska mladina, 2. mesto ŠD Ponikva, 3. Osreke in TK Trje; C) Mladi člani Društva za zaščito, opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, gre za skupino dvanajstletnih fantov iz Šempetra in okolice, so v minulih počitniških dneh opazovali divja odlagališča, ki na novo nastajajo v naši bliži-ni. V bližini Vrbja in Šešč, med obema mostovoma čez Savinjo, so našteh tri novo nastala smetišča in odlagališča. ki so nastala ob robu gozda. Prav tako so v okohci Zaloga opažih kar štiri nova smetišča, kjer še vedno neosveščeni ljudje odlagajo štedilnike in ostale kosovne odpadke kar v naravo. Mladim naravovarstvenikov pač ni vseeeno, v kakšni okohci živimo, zato opozarjajo na divja odlagališča. Upati je le, da bodo njihova opozorila padla na plodna tla. Primož Sedminek EURO 2000: 1. mesto Podeželska mladina, 2. mesto PBD Ponikva, 3-mesto Marija Reka in ŠD Ponikva; D) Vlečenje vrvi: 1. mesto ŠD Ponikva, 2. mesto Šmihel nad Mozirjem, 3. mesto PGD Ponikva. Na igrah se je zbralo lepo število gledalcev in gledalk, ki so navijah vsak za svoje. Najbolj razburljivo pa je bilo seveda pri tekmovanju v vlečenju vrvi. Vaške igre na Ponikvi bodo spet prihodnje leto. Predsednik ŠD Ponikva Karli Borovnik Ribiški trud poplačan Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Iliča Savinjske čete 4, 3310 Žalec, telefon: 063/710-23-80. faks: 063/710-23-81, elektronska pošta: utrip@zalec.si; izdajatelj: Zavod za kulturo Žalec, odgovorna urednica Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Peter Gominšek, Milan Lesjak. Lojze Posedel, Rado. Rotar, Marijan Turičnik, Roman Virant, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik: Marginalija - Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov. 7. julija je ribič Stanko Mišja ( sliki) ob pomoči sina Robija poteg iz ribnika Preserje kar 9 kilogram težkega in 1.13 m dolgega son Resnično zadovoljen je v našem ure ništvu še povedal, da je v ribniku ta dobro rejenih in velikih somov še vi avgust 2000 Zanimivosti Savinjske doline T. Tavčar