13. štev.
V Ljubljani, sobota 26. julija 1919
1. leto.
Uredništvo je r „ffaroduem domu", I. nadstropje. 0praYE*StYO na Marijinem trgu St. 8. — Telefon št. 44.
Dopisi nnj se franklrajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Izhaja vsako soboto.
»Narodni Socijalist“ velja y Ljubljani in po pošti: celo leto naprej . K 16'~ četrt leta .... K 4 — pol leta .... K 8‘— en mesec .... K 150
Oglase se računa po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 v, za večkrat popust
Posamezna številka velja 40 vinarjev.
Delavska stranka
S krvjo in smrtjo milijonov nedolžnih je bilo uveljavljeno načelo so-cijalne pravičnosti. Delavsko ljudstvo si je s svojimi ogromnimi žrtvami priborilo, če že ne popolno uresničenje, pa vsaj najresneje upoštevanje svojih Človečanskih pravic in zahtev.
Nepremestljiva je razlika med posedujočimi in neposedujočiini. Buržoazija ubija proletarski razred; na škodo splošnosti in na korist posameznika si hoče pridobiti absolutistično nadvladje. Bije se boj na življenje in smrt. Ni kompromisa. Izid razrednega boja je očividen. Sebičnost in koristolovstvo posameznikov bo podleglo premoči delavnih moči naroda, ki temelje na jednakosli in pravičnosti. Zmagalo bo delavsko ljudstvo!
Zadnji napori odločilnega boja se bližajo. Kot že nikdar preje je potrebno, da gredo do danes izkoriščani in teptani v sklenjenih vrstah preko svojih sovražnikov srečnejši bodočnosti nasproti. Svobodno na vse strani mora biti delavsko ljudstvo, to je vsi oni, ki žive od dela, stopiti v odločen boj s kapitalizmom in z vsemi njegovimi priveski, kot militarizmom in imperi-jalizmom. Dovolj je krvi in ubijanja. Konee mora biti socijalnega izkoriščanja in zapostavljanja. Klic po lepem in človeka vrednem življenju naj gre pred nami kot Mojzes pred Izraelci.
Toda ne samo boj, ampak predvsem tudi delo, pozitivno delo je ne-obhodno potrebno za izvojevanje so-cijalne pravičnosti in jednakosti. Kolikor le mogoče že danes sodelujmo pri preosnovi družabnega reda in vsepovsod skrbimo za to, da olajšamo delavskemu ljudstvu trpljenje do onega časa, ko bo doseglo vse svoje človečanske in razredne pravice. In kar je zel« važno, dvignimo zavest vsakega posameznega proletarca, pritegnimo ga v svoje vrste, da bo vedno z nami in za nas. Organizacija dela in organizacija ljudstva je nedosežio in nepremagljivo orožje, ki gotovo doseže u-spehe, kjer zastavi vso svojo moč.
Kot nerazdružljiva celota jugoslovanskega naroda, ki je naše življenje iu bodočnost imamo proletarci še prav posebne dolžnosti. Sreča nam je naklonila narodno državo, katere veleČini, moči in veljavi moramo posvetiti vso svojo silo in ljubezen. Delavsko ljudstvo je s celokupnim narodom in državo nerazdružljivo. Narodnostno državo proletarcev moramo gospodarsko in politično osamosvojiti na znotraj in na zunaj. Po sovražni ekspanzivnosti vsiljenih tujcev moramo očistiti državo, ker nam izpodkopujejo notranji red in odjedajo kruh domače zemlje. Vse naše moči moramo osredotočiti, da osvobodimo osužnjeni proletarski narod, ki do danes še ni spojen z domovino. Ko bo enkrat naša narodna država proletarcev na zunaj in na znotraj močna dovolj, da bomo lahko nastopali med drugimi narodi in državami kot jednaki med jednakimi, ne bomo pomišljali, da podamo roko proletarijatu vsega sveta.
Prepričani smo, da nam bo razvoj prinesel uresničenje naših zahtev. Zato se v svojem boju ne poslužujemo nasilnih sredstev. Zavračamo diktaturo, ker nasilstvo rodi zopet le nasilstvo.
Nobena izmed obstoječih političnih strank ne odgovarja vsem tem načelom narodnega proletarijata. Zato je nujno potrebno, da se ustanovi delavska stranka z narodno-socijalnimi načeli. Tisoči delavcev, javnih in zasebnih uslužbencev, uradnikov in drugih proletarcev hoče ta.
Nevzdržne razmere.
Ravnokar je strankarsko dnevno časopisje prenehalo pisati o težki vladni krizi deželne vlade za Slovenijo. Mislili smo si, enkrat so se morali tudi „libe-ralci" iu „klerikalci“ malo pokregati, da ne zataje tradicij še izza avstrijskih časov. Resnim skoraj ni smatrati vseh neokusnih preklanj po časopisju in shodih. Če bi govorili tisto, kar mislijo in začetek izvedli do konca, potem bi morala vsaj ena izmed strank nedvomno izvajati konsekvence in odstopiti. Toda „višji“ interesi so zabranjevali odstop
vlade. Iz gore se je rodila miška. Vse veliko prepiranje je izvenelo v strankinih in vladnih izjavah, da ostane vse pri starem. Ko eo se obmetali z gnji-limi jajci, so sedli zopet krog ene mize, da složni in udani ndelnjejo“ za narod in državo.
Pred nekaj dnevi so se skregali v ministrskem svetu v Beogradu. Korošec in Gostinčar sta demisijonirala. Zopet dolgi članki po časopisju; prazna ugibanja, sumničenja in kar je glavno: veliko prazne slame, ki kakor je zagorela z močnim plamenom, tako tudi naglo ugasnila. Kot bi se nič ne zgodilo sta se „demisijonirana“ ministra Korošec in Gostinčar vrnila na svoja mesta. Samo še dvoje častnih izjav in vse je bilo zopet v redu.
Nam, ki stojimo zunaj vladnih sob se zdi vse to prerekanje nerazumljivo. Poslušamo in zasledujemo pazno potek dogodkov, a vseh koncev konec le nihče ne ve, zakaj toliko razvnemanja in razburjenja. Namreč rse tisto, za kar se prepirajo, so navadne stvari, ki nikakor ne bi mogle izzvati sporov. Izza kulis potem slišimo namigavanja, ki merijo na čisto nekaj drugega, za kar so nastale razne krize. Spoznamo, da se javnost bega izkjučno le s hinavsko lažjo in najbolj umazanimi političnimi prevarami. Osebna nasprotstva, osebno samoljubje in strankarska sebičnost so glavni vzroki kriz.
Preizkušeno ljudstvo se goljufa, kot se ga je goljufalo v avstrijskih razmerah, ko je hodila politika svoja ničvredna pota iz krize v krizo. Vemo kam nas je avstrijska državniška modrost večnih zapetljajev pripeljala. Čutimo, da nas tudi današnje vladne krize vodijo v nesrečo in oddaljujejo od onega blagostanja, ki si ga vsi tako želimo.
Do sedaj ponižani in izkoriščani hočejo močne vlade, ki bo prinesla odrešenje tc/.kega križevega pota, ki je usojen, že od nekdaj našemu narodu, čakamo dejanj, odredb in ukrepov za zboljšanje socijalnega in gospodarskega položaja izstradanega iu raztrganega ljudstva. Toda vsega tega ni. V vodstvih vlade se kregajo, demisijonirajo,
pišejo dolge zabavljive štorije po Časopisih in nič ne delajo. Prevarjeno ljudstvo proklinja svoje zastopstvo in se udaja utopijam boljševizma in komunizma, kot nesrečni pijanec najstrupe-nejšemu alkoholu. V zmotah hoče pozabiti svoje gorje.
Vse je prepričano, da od sedanjih koalicijskih vlad ni pričakovati nič dobrega. In čisto nič. Pri vladnem delu so znešeni skupaj elementi, popolnoma nasprotu jočih si teženj in namer. Vsakdo vleče na svoj konec. Zato je vlada za nič. Pri vsakem odločilnejšem koraku se med seboj skregajo in stepejo. Ali pa izdajo odredbe iz katerih jasno govori, da so skrpucalo nepojmljive obzirnosti do vseh mogočih struj in strank.
Pomesti je zato s sedanjo sestavo vlad. Ustvariti je močno vlado iz naj-sorodnejših strank, ki bo lahko prevzela popolno odgovornost za vse svoje ukrepe. Poleg nje naj bo poštena in odločna opozicija, ki bo inicijativno kritizirala in nadzorovala vladajočo večino.
Vendar iz sedanjih strank ni mogoče ustvariti vladajoče večine. Sedaj mogoča večina bi bila meščansko-agrarno kapitalistična in v naj večjem nasprotju z mišljenjem iu voljo velike večine naroda. Obstoječe stranke niso več upravičene zastopati narodovo voljo, ker jih nihče pooblastil v to ni. Razpisati je zato takoj volitve, ki bodo gotovo izenostavile politični položaj.
Pripustite brez odloga, da narod sam odločuje. Če ne bodete pripustili, si bo narod sam vzel pravico, ki je tako njegova.
Štrajk.
Na želez, shodu v Ljubljani so sklenili socijalui demokratje, da 20. in 21. julija štrajka vse slovensko delavstvo. Takoj smo vedeli, da je bil proglašen štrajk na pritisk sodrugov okrog „Bakljeu, da se porabi ugodna prilika in manifestira za inski in madžarski boljševizem. Proglas, da štrajkajo soc. demokratje proti imperialistični in kapitalistični pariški konferenci ter proti vojaški intervenciji naših čet na Ogr-
K solncu.
Le tisti narod se more nazivati kulturen narod, ki ima izobraženo delavstvo. Iu tu nas čaka še ogromno, toda pri talentiranosti in dovzetni duši našega naroda neizmerno hvaležno delo. Za vzor naj nam pa služijo naši severni bratje — čebi.
Neko nedeljo popoldue sem sedel v kavarni Royal na Kral. Vinohradih. To je bila takrat najelegantnejša kavarna v tem delu Velike Prage. K moji mizi je prisedel eleganten gospod, ki ni dobil drugjo prostora, kajti bil je deževen dan, ki napolni kavarne. Nekaj časa čitava vsak svoje časopise. Vedno sem rad opazoval v kavarni ljudi, ki čitajo ter na podlagi tega sklepal, na kateri evangelij prisegajo. Tako sem opazil, da moj sosed kar po vrsti naroča različne socijalistične liste in revije ter nekatere zelo pazno prečita, druge pa le prelista. Ko je te vse pregledal, naročil je šele druge meščanske Časopise Nazadnje odloži Zlato Prahe, seže v žep po dozo ter si hoče zapaliti cigareto. Poprosi me i.a ogenj. Ko mu prižgem, mi prijazno ponndi cigareto. Tako sva prišla v pogovor. Debatirala sva
najprej o vsakdanjih stvareh, pa kmalu sva prišla na politično polje, s tega ca kulturno in socijalno vprašanje. Moj novi znauec je znal tako trezno presojati vso politično situacijo, da bi delal čast vsaki poslanski zbornici. Ko sva pa govorila o češkem delavstvu in o delavstvu sploh, sc jo zavzemal s tako ljubeznijo, vnemo in gorkoto za delavske zahteve, da sem se kar čudil, kajti vjsvoji fini Črni suknji in z lepo temno brado nikakor ni izgledal kot kak proletarec ali socijalni apostcl. Preje bi mu prisodil, da je kak mlad profesor, ki se je posvetil študiju soc-jalnega vprašanja. Nemalo pa jc bilo moja začudenje, ko mi je pri slovesu povedal, daje — zednik! Zidar! Pa ni bilo opaziti, da bi se sramovat svojega poktica, marveč zdelo se mi je, da je zelo z nekim ponosom in samozavestjo povdarjal svoj poklic. In ta samozavest je tudi upravičena, kajti izobraženih profesorjev iu različnih dok torjev, ki umejo učeno debatirati o politiki, kulturi in socijalizmu, je dosti, ni pa dosti zidarjev, ki se intenzivno pečajo s temi panogami znanosti.
Drugi dan sem’ pozdravil svojega znanca pri delu, ko je visoko na odru polagal opeko na opeko pri stavbi ka-
varne Niea v Jungmauovi tfidi na Vinohradih.
Drug slučaj. Sel sem na slavni Višehrad, da na tamkajšnjem ppkopa-liščn posetim grob pesnika Svatopluka čecha. Višehrad, pol ure oddaljen od Prage, je znamenit po svoji zgodovini kot prva prestolica čeških vladarjev, znamenito pa je tudi pokopališče Više-hradsko, kamor pokopljejo Čehi svoje slavne može, cvet svojega naroda. Hodim med grobovi ter prebiram napise na krasnih spomenikih. Pridruži se mi mlad, gladko obrit gospod v črni salonski obleki. Telovnik je imel visoko zapet in črna široka kravata jc skrivala vso srajco, da je bil videu le visok, bel ovratnik. Ker ga nisem takoj natančneje pogledal, sem bi! prepričan, da stoji pred menoj mlad duhovnik ali pa vsaj bogoslovec. Vprašal me je, kaj iščem. Ko mu povem, me prijazno popelje do če-chovega groba, nato mi pa pokaže grobove še drugih Čeških duševnih velikanov. Pri tem mi pa pripoveduje o njihovem delovanju na političnem, gospodarskem in prosvetnem polju, ter tako razgaii pred menoj precejšen kos češke kulturne zgodovine. Skoro ves popoldan sva hodila od groba do groba in ta dan
sem sc morda več naučil, kot vse druge dni svojega bivanja v Pragi. Saj je mladi mož razumel vse tako zanimivo, razumljivo in preprosto pripovedovati. Nočiio se je že, ko sva krenila proti Pragi. S potoma sva govorila največ o Sokolstvu in njegovim pomenu za slovanstvo. Da govori duhovnik — kajti za takega sem ga smatral še vedno — simpatično in s ponosom o Sokolstvu se nisem čudil, kajti poznal sem toleranco in narodni čut češke duhovščine (vsaj večinoma jc bila in je še taka). Že v Pragi sva pa prišla na socijalno vprašanje. Kaj sva govorila, se več ne spominjam, le toliko vem, da me je presenetilo zanimanje, ki ga je moj znanec kazal za delavsko prilike pri nas na Slovenskem. Sram me je bilo, ker mu nisem vedel ničesar povedati, kajti kiij je socijalizem, sem se nančil še le v Pragi. Njegovo zanimanje za delavska vprašanje sc mi je zdelo sumljivo, zato sem ga natančnejše pogledal in opazil, da ni duhovnik, marveč civilist s kravato. Takoj sem mu povedal o zidarju iu ga na pol resno, pol v tali vprašal, če ni morda tudi on zidar. Smeje mi je odgovarjal, da ni zidar, marveč — čišnik ! Natakar! Danes je imel slučajno prosto,
skern in Ruskem je bil lažnjiv. Shod, kakor tudi obhod soc. demokratov dno 21. julija v Ljubljani je to dokazal. Vsi govorniki so poživljali navzoče delavstvo na revolucijo in vsi klici v sprevodu so izveneli lc v poveličanju bolj -ševiških banditov.
Naše stališče je znano. Boljševizem oziroma komunizem smatramo za naj-večjo nesrečo našega naroda. Posebno do daues izkoriščanemu delavskemu ljudstvu prevratne sovjetske metode ne bodo prinesle boljšega življenja in bodočnosti. To vidimo povsod, kjer so sc uveljavile. Za naše razmere zato najodločneje odklanjamo razne Ljenine, Trockije in Bele Kune. Krvi vojnih grozot, ne bodete oprali s krvjo bolj-ševiškilv mečev in vislic. Le še več bo krvi in še več solza in nesrečnih!
Ruskemu kakor tudi madžarskemu proletarijatu želimo, da 89 kmalu otrese rdečega terorja, ki je nasilnejši in kri-vičnejši od vsakega drugega nasiistva, ki je kedaj tepel svet. Vendar si pa ne prilaščamo pravice, da bi se utikaii v notranje razmere Ruske in Ogrske. Naroda sama naj obračunata s svojimi krvniki in sama si naj izbereta tako vodstvo, kot ga hočeta. Samo v slučaju, če bi madžarski boljševizem hotel posegati preko svojih meja, si bomo morali odločno zavarovati in se poslu-žiti vseh razpoložljivih sredstev, da vsako vmešavanje enkrat za vselej preprečimo.
Kdo bi tajil, da nismo z mirovno konferenco zadovoljni! Saj so nam pariški imperijalisti raztrgali domovino in nam četvorica kapitalistov odvzema možuost gospodarskega in socijaluega razvoja!
Vendar nastaja pa vprašanje, ali je bil štrajk potreben in predvsem tudi to, ali je štrajk v sedanjem času uspešno sredstvo. Oboje moramo po stvarnem premisleku zanikati: Že tako je naša domovina gospodarsko izmozgana in potem naj še z nedelom mečemo milijone v izgubo. Kdo bo delavstvu povrnil izgubo na zaslužku. Vemo, da so žrtve tudi potrebne, vendar če revež žrtvuje, mora vedeti zakaj: Prehranjevalne razmere so pri nas še vedno v najžalostnejšem stanju. Dovozi kuriva in drugih življenskih potrebščin tudi. Naravnost zločinsko početje je, v tem trenutku izpodvezati promet in ugasniti ogenj lokomotiv, da se ustreže nekaterim prenapetežem. Nadaljno zločinstvo je zanašati v našo domovino nered, ko dobro venio, da je na meji vse polno sovražnikov, ki komaj čakajo prilike in povoda, da uderejo v naše kraje, nas zasužnjijo in odvzamejo najdražje, kar smo si priborili — svobodo.
Vsa poročila govore, da štrajk po celem svetu ni bil splošen in je pretežna večina delavskih vrst prišla do zaključka, da se v sedanjih razmerah ne štrajka. Niti ogrski boljševiki niso
pa je šel na Višehrad med grobove slavnih Čehov. Drugikrat, kadar je prost, gre v muzej, enkrat v tega, drugič v drugega, ali v Rudolfinum (umetniška galerija), zvečer, kadar more, gre v „di-vadlo“ (gledališče) i. t. d. Ko sva se ločila, sem dolgo razmišejal, kako uporabijo svoj prosti čas naši „zedniki“ in „čišniki’ n. pr. v Ljubljani.
Navedel sem til lc dva slučaja iz Prage, ki pa sla karakteristična za inteligenco češkega proletarijata. Zahajal sem zelo rad v neko gostilno v Žitui ulici, kamor so hodili delavci na obed. Razgovori med njimi so bili zelo zanimivi, politične debate pa dostikrat bolj globoke, kot zborovanja mladih politikov po ljubljanskih kavarnah. To so bili možje, ki so mislili resno, brez predsodkov in ki so takoj premotili in prerešetali vsak dogodek s socijaluega stališča. Mnogokrat so priMi pri eni mizi pripadniki socijalne-demokratske in pa s Klofa-čevc uarodne-socijalne struje do ostrih besednih bojev med seboj, nikdar pa nise;u slišal, da bi drug drugega osebno žalili in končno so se vedno ločili v prijateljstvu. Pač dokaz politično zrelosti.
Takšen je češki proletarijat in zato, le zato je češki narod med Slovani naj-kulturnejši in eden najkulturucjših na svetu sploh, ker je njegova masa kulturna.
Če hočemo — in to hočemo! — da bomo Jugoslovani kulturen narod,
štrajkali, ki pravzaprav od samih štraj-kov žive.
Tudi pri nas se je štrajk ponesrečil. S Štrajkom so le škodovali delavskemu ljudstvu. Proletarijat ni nastopil dostojno svoji moči in veljavi in že v naprej diskreditiral poznejše nastope. Nizkotna je bila agitacija socijalnih demokratov za štrajk. Agitatorji so z lažjo pripravljali delavstvo na štrajk. Velika večina do zadnje ure niti vedela ni, zakaj da štrajka. Govorili so, da štrajkajo za višje mezde in podobno. Zato je bilo med delavstvom pozneje, ko je zvedelo za pravi namen štrajka veliko razočaranje in nevolja.
Vsakemu poštenemu človeku se je studil teror, s katerim so nastopali so-cijalno demokratični bakljaši v dnevih štrajka. Hoteli so, da se jim mora vse pokoriti in da je njihova beseda prva in zadnja, ki ima odločevati in ukazovati.
V	svoji onemogli jezi, da niso zmožni voditi splošnega štrajka, so pljuvali na narodno delavstvo, ki je delalo. Toda navzlic vsemu se je izkazalo, da še dolgo ne bo konec sveta, če soci-jalni demokratje štrajkajo. Pokazalo se je, da jih vendarle ni toliko — kakor vedno trdijo — da bi izključno le oni imeli v posesti vse delo in produkcijo. So vrste narodnega-socijaluega delavstva tako ogromne, da brez njega ni mogoče izraziti volje jugoslovanskega proletarijata. To zavest in zadoščenje imamo po zadnjem socijalno - demokratičnem štrajku, ki je bil proglašen s takim vriščem in tako žalostno pogorel.
Prepričani smo, da bo vse delavstvo prav kmalu sito mednarodnega socijalno-demokratičnega terorja in pomedlo z demagogi, ki tirajo domovino in narod v propast!
Politične vesti.
Taki so! Na shodu socijalnih demokratov pred Mestnim domom sta po izjavi sodruga Kopača govorila tudi dva zastopnika * Kluba beogradskih maturantov “ v prilog boljševiškemu razpoloženju naših sodrugov. »Naprej “ se hvali in baha, da so Slovenci sprejeli srbske goste z uacijonalnimi svečanostmi, Srbi pa so izjavili solidarnost z našimi socijalnimi demokrati! Res sta govorila dva Srba na shodu, toda ne v imenu „Kluba beogradskih maturantov", ki je podal izjavo, v kateri obsoja nesramno izrabljanje gostoljubnosti s strani onih dveh, ki sta so tako spozabila, da sta govorila na „boljševiškem“ shodu.^Odbor obžaluje te dogodke in jih najostrejo obsoja. S takimi lažmi hočejo naši so-cijalni demokrati varati javnost in za-peljavati naše delavstvo.
Brezvestnost. V Zagorju ob Savi so socijalno-demokratični železničarji ob priliki zadnjega štrajka zakrivili najgrši
moramo gledati, da ponesemo izobrazbo med najširšo mase naroda, skrbeti moramo, da svoj proletarijat duževno dvignemo, da bo zmožen tekmovanja z drugimi narodi. V to se naj uporabijo vsa sredstva in vsi pripomočki, angažirajo naj se vse sile, ki so za to sposebno. Velike važnosti je izobraževalno delo potom različnih društev, predvsem bi pa morala strokovna društva mnogo več pozornosti posvečati duševni izobrazbi članstva. Z osemurnim delavnikom je tudi v tem oziru mnogo pridobljeno. Treba le paziti in dati delavcu priliko, da more ta čas uporabiti sebi v prid. Vsakemu delavcu bi morala biti izobrazba omogočena potom javnih knjižnic, predavanj, predstav i. t. d. Zlasti knjižnice so velikanske važnosti. A delavsa bi se morala za knjigo tudi zainteresirati ter mu dajati nasvete pri izberi čtiva. Za vse to bi morale skrbeti delavsko orga-ni/.acije, ki bi pa za izobrazbo delavstva morala prejemati od države izdatne subvencije. Morda bi se dalo ustanoviti tudi državne javne knjižnice. Tu pride v poštev tudi vprašanje — ljudske univerze. Ali bi eas ne bil primeren za to, da se sedaj uresniči ta zahteva našega proletarijata, ki je žejno kulture ?
Na delo torej vsi, ki vam jo pri sren bodočnost našega naroda. Pomagajmo našemu delavstvu iz teme in dvignimo ga k solncu duševne Svobode!
B. Kozinc.
zločin. Vedeli so, da se bo navzlic njihovemu štrajku vršil promet, ker je Zveza jugoslovanskih železničarjev izjavila, da ne štrajka. Socijalni demo-kratje so pa na železnicah v veliki majšini in še dolgo ne bodo zmožni z izostanjem od službe preprečiti redni promet. Kakor jih je malo, so pa toliko bolj hudobni in vedno pripravljeni na največje zločinstvo. Ko so zapustili v soboto opolnoči službo, so sneli vse svetilke iz navzočih znamenj in menjal.
V uvozna znamenja so zataknili debele žice in jih tako zategnili, da je bila varnostna naprava pokvarjena. Zgodila bi sc vsied tega lahko največja nesreča. Na postaji je stal tovorni vlak, ki ni mogel dalje vsled pokvarjenosti menjal. Uvozna znamenja so bila na prosto dana. V tem trenutku bi moral pripeljati na postajo z ene strani brzovlak in z druge strani ekspresni vlak. Trčenje vlakov je bilo neizogibno. Le požrtvovalnosti v službi nahajajočega se železničarskega osobja se je zahvaliti, da se je preprečila velika nesreča in so se zapreke pri menjalih z največjo naglico odpravile. Ko so storilce prijeli, so izjavili, da so dobili tak ukaz od ljubljanskega vodstva. Koliko nedolžnih človeških življenj je bilo v nevarnosti. Tako delajo ljudje, ki imajo vedno polna usta do ljudstva.
PersekucSje! »Naprej“ se pritožuje, da so se začele persekucijo proti onim sodrugom, ki so se udeležili stavke v prid madžarskim boljševikom. Sicer je to že samo na sebi protidržavno dejanje, ker vendar noben pošten jugoslovanski državljan ne more simpatizirati s sovražniki naše domovine, toda vsled udeležbe pri stavki se ne preganja nikogar. Uvedla se je le preiskava radi terorizma in nasilstev, ki so jih zagrešili posamezni nahujskani delavci. In to je popolnoma v redu. Nobena urejena država ne more trpeti, da bi njeni državljani uganjali nasiistva v škodo države in sodržavljanov. »Naprej “ bi rad imel »mučenike" 8 katerimi bi potem agitiral, pa ne bo šlo!
V	varstvo nesta*kujočih deželna vlada popolnoma nič ni storila. Z njeno vednostjo so se godila najtežja nasiistva. Govori se, daje bila vlada zato popustljiva, ker se klerikalci nočejo zameriti socialdemokratom. Lepa vlada je to! Sedaj se pere in izgovarja, da vse, kar je ukrenila, je pametno in previdno napravila. Mi pa vsi vemo, da je zakrivila neodpustljivo malomarnost ter ni izvršila niti svoje dolžnosti! Sicer nas pa deželna vlada malo briga, narodno delavstvo bo že vedno samo napravilo red!
Italijani so vsled zadnjih socijaino-demokratičnih manifestacij v Sloveniji razširili po svetu lažnjive vesti o uporih in nemirih v naši državi. K tem neresničnim ln iznemirljivim vestem se je uradno ugotovilo, da vlada v vsej državi popolen red in mir.
Narodno predstavništvo je od-godilo avoje zasedanje do 4. avgu3ta.
Meje Nemška Avstrijo določeue.
V mirovni pogodbi, ki je bila izročena Nemški Avstriji 20. t. m. je določeno, da pripade Italiji vsa južna Tirolska do Brennerja. Na Štajerskem ostanejo meje take, kakor so danes. Na Koroškem se ustanovi nov glasovalui pas, ki bo obsegal bistveno ceiovško kotlino in ki bo šel južno po grebenu Karavank. To ozemlje bo ločeno po črti, ki gre od Rožeka, po sredi Vrbskega jezera, nato po Jezernici, Glini in Krki, v dva dela. Za vsak del se ustanovi glasovalna komisija, v kateri bo poleg zastopnikov velesil v južnem delu jugoslovanski, v severnem delu pa nemško-avstrijski zastopnik. Najprej se bo gla-glasovalo tri mesece potem, ko stopi v veljavo mirovna pogodba, v južnem delu in sicer po okrajih, ne po občinah. Ako izpade glasovanje v korist Nemški Avstriji, tedaj pripade tudi drugi del brez glasovanja Nemški Avstriji. Ako se pa odloči južni del za Jugoslavijo, tedaj se izvede glasovanje tri tedne pozneje tudi v severnem delu. Nemško zapadne krajo nekdanje Ogrske dobi Nemška Avstrija. Proti Čehoslovaški so meje, kakor so bile že določen?, le da meja ob Moravi teče sredi reke.
K rešklin dogodkom. Reška preiskovalna komisija je dognala, da so se francoske čete pri znanih reških dogodkih popolnoma neoporočeno zadržale. Italijani so torej doživeli zopet nov fiasko.
Izpraznitev Celovca. Vrhovni svet je sklenil naprositi. Srbijo, da izprazni celovško ozemlje, da se more popolnoma svobodno (!) izvesti ljudsko glasovanje.
Papež proti nam, Ministrski svet je v svoji seji 22. t. m. razpravljal o imenovanju djakovskega Škofa Akša-movica. Ker ga je papež imenoval brez vednosti in privoljenja naše vlade, je ministrski svet odločil, da bo protestiral proti temu in da ne sprejme imenovanja.
Politični komisarji za celo državo so bili imenovani te dni.
Poljski konzulat v Zagreba se je otvoril. Njegov delokrog je gojiti predvsem trgovske in gospodarske od-nošaje med Poljsko republiko in kraljestvom SHS.
B^ljševiška zarota v Odjeku. Oblasti so na sledu boljševiškim spletkam, ki so v zvezi s številnimi aretacijami, katere so izvršili v zadnjem času v Osijeku. Vrši se strogo preiskava.
V	Banatu so naše vojaške in državne oblasti zasedle nove meje, določene po mirovni konferenci.
Meje z h. Baranjo določene. Naša meja bo šla v glavnem preko črte Mohač-Vilaniy-Barč. Sam Barč ne bo naš. Glede Mohača še ni padla odločitev.
Romunija dobi Temešvar z okolico.
O bolgarskih mejah je razpravljala medzavezniška komisija. Določitve še ni nobene.
Madžarski boljševiki so prekoračili Tiso. Madžarska boljševiška vlada utemeljuje svoj korak s sklepom mirovne konference, ki je odločila, da pripadejo razni kraji onostran Tise madžarski državi.
Splošno ofenzivo proti Madžarski ne bo. Ententa je opustila načrt splošne ofenzive proti Madžarski, ker je postalo nemogoče pridobiti angleške, ameriške in francoske vojake za ta načrt.
Vprašanje balkanske zveze. Grško poslaništvo je uradno zanikalo vest, da se baje vrše razgovori med Sofijo in Atenami glede osnovanja balkanske konfederacije. Ta vest je skovana v Nemčiji, da premami jamo mišljenje ▼ prid Bolgariji. Vsakomu je razumljivo, da je sedaj na Balkanu edino mogoča zveza med Jugoslavijo, Grško in Rumunijo, ki so se skupno borile za pravico. Bolgarska ne more biti član take zveze poprej, dokler čas ne izbriše njenega zločina in dokler se ne odreče vsaki imperijalistični politiki.
Volitev za narodno skupščino na češkem so razpisane za nedeljo med
1.	in 30. deeembrom 1919. Voliti smejo vsi državljani čehoslovaške republike, brez razlike spola, ki so na dan volit-venega razglasa prekoračili 21 leto in ki stanujejo najmanj 3 mesece po iz-danju volitvenih list v občini. Za elana narodne skupščine more biti voljen vsak, ki ima volilno pravico, ki je na dan volitve dosegel 24. leto in ki je vsaj 3 leta v kakšni občini Čehoslovaške republike pristojen. Narodna skupščina se voli za dobo 5 let. Vsak volilee ima dolžnost udeležiti se volitve. Poslancev bo približne 300, tako da pride en poslanec na 50.000 prebivalcev.
Armada Nemške A strijo. Tekom treh mesecev po podpisu mirovne pogodbe mora Nemška Avstrija znižati število svojega vojaštva na 30.000 mož.
V	tem roku mora tudi izročiti ves nad-potrebni vojni raaterijal. Izdelava vojnega materijala se omeji le na eno državno tvornico.
Posledico izgludovalne blokade. Vodja berlinskega mladinskega urada objavlja statistične podatke o trpljenju nemških otrok vsled izgladovalne blokade. Od jeseni 1915 so »e težke posledice blokade posebno v velikih mestih neprestano množile. Umrljivost dece se je zvišala tako zelo, da je umrlo leta 1917 za 50.000 nemških malih iu šolo obveznih otrok reč, kakor v letu 1913. Še hujše od umrljivosti je naraščalo število obolelosti otrok. Vodstvo berlinskega iuladiuskega urada je poskrbelo za to, da so bili statistični padalki z dokazi vred, izročeni pravočasno Wils«un Ltoyd iu Georgu. Voditelji eutente sn bili torej o ubijanju otrok po angl ški lzgiadovalni blokadi natančno poučeni.
Vojna odškodnina, ki Jo mora plačati Nemčija. Angleška komisija
za proučevanje raznih odškodninskih vprašanj je določila vsoto 100 milijard šilingov. Ako se prišteje 200 milijard za Francijo in 55 milijard za Belgijo, bo znašala skupno odškodninska vsota Nemčijo 355 milijard šilingov.
Na Bavarskem odpravijo koncem logu meseca preka sodišča, ki obstojajo taru že od 25. aprila.
Bliska boljševiškti vlada je izdala ostre odredbe proti vsem tujim, zlasti angleškim agentom, ki skušajo zapeljati ljudstvo k stavkanju. Vsak agent bo takoj ustreljen, če se ga zaloti pri delu.
Anarhistična zarota v Turinu.
Oblasti so prišle na sled anarhistični zaroti v Turinu. Glavni namen zarotnikov je bil razširiti upor med vojak.i \ njihovem načrtu so našli mnogo anarhističnih ciljev. Več zarotnikov je že zaprtih.
Konec Turčije. Po pariških vesteh sc bo turško vprašanje rešilo na ta način, da se Turčija državnopravno popolnoma razpusti.
Izpretnmabe v francoski vladi. Ker je francoska zbornica izrekla vladi nezaupnico glede njene gospodarske politike,je odstopil minister prehrane Boret. Za ministra prehrane je imenovan Nou-lens, bivši iinančni minister in nekdanji francoski poslanik v Petrogradu.
Židje na poti v Palestino. Židovska organizacija v Ameriki poroča, da bo šlo poldrag ali dva milijona zidov iz vseh delov sveta v Palestino. Samo iz Rusije jih bo šlo en milijon. Jugoslovani in še posebej mi Slovenci jim želimo srečno pot. Najbolje hi bilo, da bi šli sploh vsi Židje v sveto deželo.
Tedenske vesti.
— Odpust iz vojaške službe. Vojni minister je odredil, da se morajo vsi rezervisti, ki spadajo v tretji poziv, nemudoma odpustiti iz vojaške službe.
— Invalidski davek. Izšla je ministrska odredba o invalidskem davku po določenih stopnjah.
— Zopet brezmesni dnevi! Minister za prehrano Dr. Korošec je sklenil izdati odredbo, da se uvedeta' zopet dva brezmesna dneva v tednu.
— Srbski dijaki so obiskali prve dni tega tedna Ljubljano. Bili so dostojno sprejeti.
— Umrl je v ljubljanski bolnici tovariš Lavoslav Barlič, delavec v elektrarni v Zagorju ob Savi. Pokojnik je bil zvest član NSZ. Blag mu spomin!
— Stanka celjskih odvedniških uradnikov. 21. t. m. je začelo uradništvo celjskih odvedniških pisarn stavkati. Uradništvo zahteva zboljšanje svojega obupnega gmotnega položaja in dela-prosti sobotni popoldan. Odvetniki do sedaj niso pristali na upravičene zahteve svojih uradnikov.
— Nazadovanje produkcije v boljšoviški Rusiji. Ruski listi poročajo, da so dobavile vse tvornicc lokomotiv v boljševiški Rusiji prve tri mesece tekočega leta samo 31 lokomotiv, kar pomeni veliko nazadovanje produkcije.
— CDilnl in vojaški upokojenci bivše avstro-ogrske monarhije, ki so si pridobili drugo državljanstvo ali si ga še pridobe, nimajo — glasom mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo — glede svoje pokojnine od Nemške Avstrije ničesar tirjati.
— 100.000 Jugoslovanov se hoče vrniti iz Amerike v domovino. Vsled nezadostnih prevoznih sredstev pa še ne morejo odpotovati.
— Društvo zasebnih uradnikov In uradnic v Ljubljani naznanja svojim članom, da je prejelo nekaj masti. Ker pa je količina jako majhna, približno 100 kg in trenutno te kakovosti ni mogoče dobiti, se Člani naprošajo, da se za razdelitev oglase le najpotrebnejši, ker se bo sedaj upoštevalo le te. Večja množina masti dojde kasneje in takrat sc bo oziralo na vse. Mast se na drobno ne more razdeljevati, ker se nahaja v pisarni. Zato naj se dogovori med seboj več elanov, ki so pripravljeni prevzeti cel zavitek masti, ki tehta 12-50 kg. Treba se je zglasiti in mast prevzeti najkasneje do pondeljka 28. julija. Cena je 22 kron za kg. Kdor želi pojasnil, naj se oglasi v pisarni.
— Dopusti zasebnih u adnlkov.
V	zadnjem času prihajajo na Društvo zasebnih uradnikov nebroj pritožb od strani članov, zaposlenih pri raznih trgovskih lu industrijalnih podjetih, da jim njih delodajalci ne dado zakonitega dopusta. Društvu zasebnih uradnikov je znana cela vrsta takih podjetnikov, ki nezakonito prikrajšavajo svoj personal v pristoječih mu pravicah. Z ozirom na to opozarja Društvo zasebnih uradnikov v Ljubljani na določilo § 17 zakona o trgovskih nastavljencih, ki pravi med drugim, da je delodajalec dolžan dati svojemu uslužbencu dopust, in sicer ako službeno razmerje obstoja že 6 mesecev vsako leto dopust, ki traja neprenehoma 10 dni. Ako pa so službene razmerje trajalo neprenehoma že 5 oziroma 10 let, znaša vsakoletni dopust najmanj 2 do 3 tedne. — Tudi za čas dopusta je delodajalec dolžan dajati delojemalcu reduo plačo. Ako je delojemalec vsled bolezni ali nezgode bil zadržan opravljati svojo službo, se mu čas tega zadržka v njegov dopust ne sme všteti.
— Draveljska koruptna afero. Kakor čujemo, je ta smradljiva in umazana afera zadobila velikanski obseg. Na tej aferi so baje interesirani visoki gospodje. Pa ne da bi hoteli gotovi krogi uvesti tudi pri nas prakso nekdanje caristične inatuške Rusije! Delovanje lopovov sega med Ljubljano in Belgradom. Stvar nameravajo znatno zakriti, a kaj, ki gre škoda v horendno-velikanske svote. Samo enkrat je zmanjkalo nad 500 kg aluminijeve žice. Neki gospod si je dal napraviti lepo moderno in nad vse luksurijozno pohištvo. Tako so prakticirali v ranjki Avstriji in te železne navade udejstvujejo tudi pri nas.
— Francoske tanke, pred katerimi so imeli Nemci tak strah, pripeljejo tudi v Ljubljano, kjer jih bodo razkazovali občinstvu.
— Železniški promet med Beogradom in Zemunom. Ko se dovrši savski most, se otvori železniški promet med Beogradom in Zemunom, med katerima bo vozil vsake pol ure poseben vlak. Prometu se bo izročil tudi pontonski most na Savi.
— Železniška nesreča. Na progi Lajkovac—Milanovac je skočil vlak s tira, pri čemer je bilo več oseb ranjenih in d.e mrtvi.
— Za pogorelce v Zagradcu je dovoljena državna podpora 50.000 kron. Prehranjevalni urad izvede poleg tega še sam v svojem delokrogu pomožno akcijo.
— Tatvine na kolodvoru v Vinkovcih. Železniška komisija je dognala, da je bilo na kolodvoru v Vin-kovcih 33 tatvin, ki so jih izvršili železniški uslužbenci. Zlikovci so izročeni vojnemu sodišču.
— V Zagrtbu je bilo ukradenih na južnem kolodvoru ženskih in moških klobukov, čipk, kravat in drugega blaga v vrednosti 65.000 kron. Nedvomno so temu krive koruptne razmere na hrvaških železnicah.
— Ropcrski umori Na Lajter-šperku pri Mariboru so našli za opekarno umorjenega 24 letnega Alojzija Jarmana, rudarja iz Ploske pri Trbovljah. Uropan je bil za 8000 kron, katere je imel pri sebi. fta cesti blizu Št. lija je bil izvršen jednak zločin, katerega žrtev je bil 24 let stari železniški delavec Alojzij Farazin iz Št. lija Umorjenec se je vozil s kolesom, bil zadet s tremi streli in urop3n za kolo, klobuk in 600 K gotovine. Tretji roparski umor se je izvršil za šp ljem za demarkacijsko črto, blizu Vizjakovega mlina. Žrtev je bil Ule, posestnikov sin iz Gersdorfa. Zadet je bil od petih puškinih strelov in oropan za 4000 K. Vsi trije umori so v najožji zvezi in se sumi, da so bili izvršeni po enem in istem zločincu. O storilcu še ni nobenega sledu.
— Vohunska sfera. V Sarajevu so prišli na sled obširni vohunski aferi. Zaprii so več osumljenih oseb, o katerih so dognali, da so v službi italijanske vlade.
— Vehko eltsplozije. V Bloe-iieldu v zapadni Virginiji se je v tamkajšnjih rudnikih zgodila velika eksplozija, ki je zahtevala 221 loveških žrtev. — V Bourgetu na Francoskem se je dogodila v tvornici za municijo
velika eksplozija, ki je vžgala več po- \ slopij in pri kateri je umrlo več vojaških in civilnih delavcev.
— Povratek ruskih ujetnikov. Glasom povelja IV. Armijske oblasti, je povratek ruskih vojnih ujetnikov v njihovo domovino, vsled sedanjih razmer, popolnoma nemogoč. Vsak tak poskus pomeni le izgubo časa in denarnih sredstev. Predstojniki občin se naprošajo, da vse njih občini zaposlene ruske vojne ujetnike tozadevno poduče s pripombo, da bodo vojaške oblasti, kakor tudi ruski vojni poslanik v Beogradu vsakogar brezpogojno zavrnili. Kadar bo potovanje v Rusijo mogoče, se bo to pravočasno razglasilo.
— Zračna katastrofa v Amerik?. Iz Chicaga poročajo: Nov velik vodljiv zrakoplov je na poizkusnem letu začel goreti in je iz višine 500 m padel na neko bančno poslopje. Shramba za bencin je eksplodirala, ko je zrakoplov priletel na poslopje. Od bančnih nastavljencev je 10 mrtvih in 25 ranjenih.
— Deset milijard za obnovo Evrope. V ameriških finančnih krogih so zračunali, da potrebuje Evropa 10 milijard za obnovo. Rusije pri tem niso šteli. Za vrnitev na predvojne gospodarsko stanje pa bi potrebovala Evropa celi 25 milijard.
— Pomanjkanje v Franciji. Prehranjevalne razmere na Francoskem so slabše, kakor so jih do sedaj slikale uradne izjave. Posebno primankuje pšenice in mesa.
— Nemški delavci v Franciji. Za obnovo Francije bo poslala Nemčija 120.000 delavcev.
— Angleški rudarji stavkajo.
V Yorkahire stavka 250.000 rudarjev.
V 85 rudnikih počivajo sesalne naprave, 35 sesalnih naprav oskrbuje uradništvo, pri drugih 22 sesalkah se pa vsled pomanjkanja osobja ni moglo ničesar ukreniti. Tri jame so že preplavljene, 12 drugih bo v enem ali dveh dneh pod vodo. Vlada je poslala v Yorkahire vojaštvo, da bo oskrbovalo sesalne naprave.
— Stavka tiskarjev v Sarajeva.
V sarajevskih tiskarnah je stopilo osebje v stavko, ki ima politično ozadje. Listi ne izhajajo.
— Velika stavka v Ameriki. V Njnjorku leži 500 ladij brez posla, ker strojniki zahtevajo povišanje plače. Tudi v sosednjih lukah leži 700 ladij. Blaga je nakopičenega na obrežju za cele gore.
V elike zaloge se kvarijo. V Chicago stavka 80.000 zidarskih obrtnikov, ki zahtevajo večjo plačo. Tudi 100.000 tobačnih delavcev grozi s stavko.
— VeLka snša vlada v Dalmaciji. Polja so vsled pomanjkanja dežja ogo-rela. Vina bo le malo.
— Proti zakotal In verižni trgovini je izdala bosansiu vlada ostre odredbe. In pri nas? —
— Urad sta pospeševanje obrti ima na razpolago nekaj rektificiranega špirita. Obrtniki, ki rabijo za svojo obrt špirit, naj priglasijo najkasneje do
1. avgusta t. 1. pri navedenem uradu, Dunajska cesta št. 22 svoje potrebščine, na poznejše priglase sc urad ne bo mogel več ozirati.
— Ukraden otrok. V Šmarjah na Dolenjskem so ukradli cigani otroka in ga odpeljali s seboj. Orožništvo je začelo takoj iskati cigane in jim je že prišlo na sled, pa so se skrili v gozdu.
— Zvišanje čen premoga. Trboveljski premokopni družbi je deželna vlada dovolila zvišanje cen premoga in sicer: 1.) za kosovec in orebovec 135 kron za tono, mesto dosedanjih 114 kron.
2.) za drob I. in II. vrste 110 kron za tono, mesto dosedanjih 102 kron 40 vin. Povišanje velja od 1. julija t 1. dalje. Pre-mogokopu v Mirni se dovoli zvišanje prodajnih cen premoga pričeDši s 6. aprilom 1.1. in sicer: kosovec 1112 kron za 10 ton, srednji premog 1100 kron za 10 ton, orehovec 1080 kron za 10 ton in zdrob 850 kron za 10 ton.
— Na državni vinarski ia sadjarski Soli v Mariboru se prične šolsko 1. 1019/20 s 15. septembrom. Šola je dveletna. Prošnje za sprejem, katerim jc treba priložiti krstni list ia domovnico, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško in nravstveno spričevalo ter izjavo staršev, oziroma varuha, s katero sc zavezujejo ti plačevati stroške šolanja, oziroma
uradno potrjeno spričevalo o premoženjskih razmerah pri onih prosilcih, kateri se potegujejo za kako prosto mesto, je vložiti do 15. avgusta. Kdor ne prestane sprejemnega izpita ali je še telesno preslab, se sprejme tudi za eno leto kot vajenec: to leto se nadaljuje njegova ljudskošolska izobrazba, tako da se ga naslednjo leto lahko sprejme v 1. strokovni letnik. Natančneje podatke sc izve iz programa, katerega dopošlje vodstvo šole vsakemu na zahtevo.
— Pomuožitev orožnlstva. Ministrski svet je sklenil zvišati število orožništva na 20.000 mož.
— V zadnjih 40 letih je bilo 1S vojn. Nemčija je imela v tem času dve, Francija pet, Turčija tri, Italija dve, Anglija tri, Japonska dve in Španska dve.
Dopisi.
Kočevje. Znani vcleindustrijec Anton Kajfež r Kočevju je kapitalist prve vrste. Njegovo bogastvo je neizmerno in se ga ceni na več milijonov. Gospod Kajfež ima v svoji lesni industriji nslužbenih precej slovenskih delavcev, o katerih trdi, da mu delajo sama škodo ter da ima siromak radi teh delavcev vedno la izgubo. Delavci so organizirani v Narodno sooijalni Zvezi in so na zadnjem sestanku N. S. Z. v Kočevju sklenili zahtevati primerno povišanje plač, ker sedanje plače nikakor nc odgovarjajo njih sedanjemu delu in vedno rastoči draginji. N. S. Z. je tc delavske zahteve sporočila gospodn Kajfežu, na katere pa mož tako odgovarja, da dobi človek utia da imajo delavci pri njem vsaj „ma!a nebesa" in da ho prišel v najkrajšem Časif na kant, samo vsled tega, ker delavce tako plačuje, kot nihče drugi na vesoljnem svetu. Mož ima tudi velike simpatije bo socijulnih demokratov iu mi rdečknrjem kar privoščimo uaj-novejšega sodruga. Posebno ima v želodcu predsednika podružnice N. S. Z. v Kočevju tovariša Berlana, kateri je baje kriv, da gospod Kajfež kar vidu* prepada. Gospodu Kajfežu svetujem*, naj se nikar po nepotrebnem ne razburja, ker mu to lahko škoduje na njegovem sicer dobrem zdravju. OdloČn« mu pa povemo, da sc bagatalizirati kratko in malo ne pustimo in zahtevamo, da se upravičenim delavskim zahtevam takoj ugodi, ker sicer bo imel res 5c priliko tožiti o teh proklctih „faulen cerjih". Naj si gospod Kajfež izbija iz glave, da bi nas strahoval z njegovim surovim pisarenjem iu naj si zapomni, da je N. S. Z. zastopnica delavstva ia da se bomo za interese delavcev vedno odločno zavzeli in če je to gospodu Kajfežu všeč ali ne.
Zagorje. Dne 13. t. m. so priredili soc. dem. pri ,.Stari Avstriji" veselic* z godbo, srečolovoru in plesom. Na »la-volok so napi-ali .Krepki Živio" in .Socijalizem zmaguje". Na bodočo in-teruacijonalno republiko so že pozabili. Spreobrnili so se že v toliko, da s« z rudečini znaki na prsih slavili kraljevi rojstni dan s klici „Živijo kralj Peter". Dež jim je veselico precej pokvaril, trboveljski sodrugi so izostali. Toda brez rabuke no shajajo. Ko so drugi dan slabo vreme popravljali so si bili hitr* v laseh, in tako je prišlo, da je ober-sodrug — odbornik napadel z nožem svojega untersodruga. Ta pa je iskal in tudi našel pomoč pri tako zaničevanih Srbih. Rabuka se je končala ste«, da je bil obersodrug tepen povrh pa če njegova milostljiva, ki jo upila prekleti srbski cigani. Ko le ni bilo miru so C. aretirali, a orožniki izpustili. Spopadla pa sta se tudi dva sodruga — steklarja in obmetovala s kamni. In stem se je kot navadno veselica zaključila.
Narodno gospodarstvo.
Prepovedan izvoz konj lu rogate žl iuc. Ministrski svet ie prepovedal izvoz konj in rogate živine r/. naše države.
Tihotapljenje blaga v Nemško Avstrijo. L>a sc prepreči tihotapljenje blaga v Nerusko Avstrijo in da onemogoči prinašanje avstrijskih bankovcev v našo državo, je finančno ministrstvo odredilo, da se postavi gost kordoa finančnih stražnikov od Barče na Dravi
do Moldave. Kordonu bo zapovedovala posebna komisija, ki bo v zvezi s francoskim vojaškim poveljstvom.
Usoda avstrijskih baikovcav. Mirovna pogodba z Nemško Avstrijo obsega tudi sledeče določbe: Vse nanovo nastale države morajo v teku dveh meseeev na svojem ozemlju se nahajajoče avstrijske bankovce žigosati in jih v teku 12 mesecev zamenjati za lasten denar. Avstro - ogrska banka se mora takoj likvidirati. Denar, ki se vzame iz prometa, se mora oddati obnovitveni komisiji. Bankovce, nahajajoče se po 15. juniju 1919 v inozemstvu, prevzameta Nemška Avstrija in Madžarska. Vsaka država pa obdrži drobiž, ki se nahaja na dotičuem ozemlju.
Gospodarska važnost Beljaka za Jugoslavijo. Že po svoji geografični legi je Beljak pripravno mesto, da prevzame velik del trgovskih uvoznih in izvoznih poslov, ki jih je oskrboval dosedaj Trst. Velik
del vse tržaške trgovine bo moral iti preko Beljaka in samo ob sebi umevno je, da se bo vsled tega v doglednem Času v mestu samem razvile 'vse pomočile obrti trgovine, ki bodo pospeševale tranzitni promet iz juga proti severu, vzhoda proti zahodu in obratno. Beljak, ki bo ob pravilni upravi postal eno glavnih železniških križišč juga, bo otvarjal svoji materinski zemlji vedno nove vire dohodkov, ki bodo sloneli tako na uvozni, izvozni in tran-sitni trgovini, kakor tudi na poslovanju založnih skladišč, iz katerih bi se zalagale vse sosedne dežele. Ne prezirajmo torej gospodarske važnosti Beljaka za nas in merodajni krogi naj v zadnjem trenotku napnejo vse svoje sile, da dobimo ta velevažen trgovski centrum bodočnosti v svoje roke.
Avstroogrska banka In šznse njjava kron v dinarje. Kakor smo obveščeni, se bodo dne 10./8. povodom izmenjave naših kron v dinarje
pritegnile k delu filijalke Avstroogrske banke. Ta naredba se upravičuje na ta način, da ima Avstroogrska banka svoja poslopja, zakladnice in blagajne, v katere je možno spraviti veliko množino novega denarja, kakor tudi mnogo vrnjenih kron. Poleg tega razpolagajo podružnice Avstroogrske banke z iz-vežbanim osobjem, ki se bode moglo posvetiti temu delu. Razen tega bodo razpolagali z novim denarjem tudi vsi drugi denarni zavodi, pri katerih bode imelo občinstvo priliko izmenjavati svoje krone.
Madžarska boljševiška vlada prodala naše vrednostne papirje Italijanom Madžari so prodali vse hrvatske in slovenske vrednostne papirje, ki so bili shranjeni v madžarskih denarnih zavodih, Italijanom. Vrednost teh papirjev znaša mnogo milijonov narodnega premoženja.
Tovarna za konserve v Zapre* štču. Neko francosko društvo name-
rava kupiti tovarno za konserve v Za-prešiču za 4 milijone kron.
Nov carinski tarif izdeluje strokovna komisija finančnega ministrstva. Novi tarif bo veljal za celo kraljestvo.
Vprašanje vojne odškodnine je za Jugoslavijo v glavnem rešeno po-voljno.
Sajenje tobaka brez dovoljenja finančnega ministra je prepovedano.
Novi bankovci bodo gotovi prihodnji mesec. Izmenjava se bo izvršila v mesecu septembru.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Tavčar.
Tiska »Zvezna tiskarna* v Ljubljani.
Zahtevajte »Narodnega Socijalista« po vseh gostilnah in kavarnah'
—	Pridobivajte mu naročnikov! —
iične in po ni2^ih csnah priporoča ,Zvezna tiskarna,
v Ljubljani, Stari trg štev, W.
rXwj nar o c-n in o,	da	ss
ne ustavil Pridobivajte
35!
Dr« go vem plačam
lepo, suho
lipovo cvetje!
zblrajtega ga in javite, koje množino ga imate. Vreče Vam pokljcia In prevzamem Iriago proti povzetju I Vinko Vabii, Žalec pri Celju.
Ponudbe trgovcev prosim le z navedbo cen I
MU In KEičSO - ČISTI
vsakovrstno blago	obleke
in PERE in SVETLOLIKA
domače perilo (ptsilja po isto na dom)
ovratnice, zapesnice in srajce
tovarna jos. Reich
Ljubljana, Poljanski nasip št. 4. Podružnica; Šeienburgova u!ica št. 3.
Pravi
v prignano najboljši in zanesljivi kakovosti.
$
Vse vrste barv, barve za obleke, suhih In oljnatih,	V
mavec (Sipe), mastenec (Zedarueiss), strojno olje, prašno	S
olje, Harbolinoj, steklarski in mizarski klej, pleskarske,	-.
slikarske in zidarske čopiče, kakor tudi druge v to	J
stroko spadajoče predmete ima še vedno v zalogi tvrdka	\y
A. Banki	f
============ Ljuoljana. =====	|
Ceniki se za časa vojske ne razpošiljajo.	ijj
- LJUBLJANA = MESTNI TRO 12
lastnik Henri Maire priporoča svojo bogato zalogo srebrnine in zlatnine.
Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto.
„KINTA“ karbidne svetilke
najnovejšega sestava, fino emajlirane, enostavne, ter popolnoma nenevarne razpošilja po poštnem povzetju za ceno 32 K, poštnina posebej Glavno zastopstvo ,,K.INTA“ svetilk, Lju> bljana, Dunajska cesta iz.
===== Telegrami: KINTA Ljubljana. ======
Prva Jugaslsvanska zaloga vseh živil na dsiislo
za Kranjsko v Ljubljani
Ljudevit jakovlič
Rimska cesta 19
priporoča svojo bogato zalogo živil vsem delavskim konsum. društvom in sl. občinstvu.
Generalna reprezentanca
za kraljestvo SHS
ze baterije, žarnice eleHtretel^ni^c
Izdelki svetovnih angleških in slovanskih tvrdk.
anko Pogačar, Ljubljana.
Skladišča, pisarne in razstavni lokal
Mestni trg 25.
ING. Dr. MIROSLAV KASAL
oblastveno poverjeni stavbeni inžener.
Specijelno stavbeno podjetje za betonske, ielerobe-toriske in vodne zgradbe v LjubUanl, HllSerjeva ulica št. j.
Izvršuje strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobetonske jezove, mostove, železo-betonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske re-zervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije.	333
Prevzema v strokovno izvršitev vse načrte stavbeno inženerske stroke.
Tehniška mnenja — Zastopstvo strank v tehniških zadevah.
Y Ljnbljano potujočemu občinstvu se priporoča restavracija v Prešernovi ul. 9.
„2vc3na tiskarna" v Ljubljani, Stari trg
izvršuje tiskovine vseh vrst, ka-kor: časopise, knjige, brošure, cenike, lepake, letake, vsporede, tabele, računa, kuverte in pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice, računska zaključke in vsa v to stroko spadajoča dela okusno in ceno.
'Tbfrko zanimivih povesti L* in novel z Gorenjskega obsega knjiga:
= samotarke"
Spisala znana povsod priljubljena ljudska pesnica in pisateljica M. Komauora
Založila in izdala
Zveznn knjigarna
v Ljubljani, Marijin trg 8.
Cena vezani knjigi K 3-~-, broširani K 4-~-.
m
Sirite med narod
v
sledeče knjige in brošure:
1. Koroške. Spisal Carantanus. Pridejan je zemljevid v barvah Koroške. Cena 4 K.
2. Poglavje o stari slovenski demokraciji. (Gosposvetsko polje.) Spisal dr. Bogumil Vošnjak. Cena 2 K.
3. Naša Istra. Spisal Fran Erjavec. Cena 1 K.
4. Problemi malega naroda. Spisal Abditus. Cena 2 K.
5. Jugoslovanska žena za narodovo svobodo. Uredil Alre. Cena 2 K.
Slovenci, Slovenke! Zavedajmo se svojih pravic, spoznavajo,© svojo domovino. Vsakdo naj se pouči o najbolj perečih naših vprašanjih. Naročite te knjige in brošure, širite jih med ljudstvom!
Dobivajo se v upravništvu Jugoslavije" v Ljubljani in pri njenih podružnicah v Celju, Mariboru, Ptuju in Novem mestu ter v vseh knjigarnah.
Sprejema: vloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Rentni davek: plača iz svojega.
Kupuje in prodaja: menice, de vize, vrednostne papirje itd. Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Delniška glavnica: K 30,000.000 —, Rezerva nad K 10,000 000-—. Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago le-Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljubljana, Metkovič, Opatija, žeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod Split, Šibenik, Trst, Zader.	najugodnejšimi pogoji.
Ekspozitura: Kranj.	Brzojavni naslov: Jadranska. Prevzema: borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
Tl