70. številka.
Ljubljana, v torek 27. marca 1900.
XXXIII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za evstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez poBiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h.  Za poBiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tujo dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od B tir isto pne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trga Bt. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo ipoftiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice Bt. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga Bt. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št 85.
K izseljevanju Slovencev.
i.
Dr. Alfred Hegar, vseučiliški profesor zdravilstva v Freiburgu, piše: „Povprek se vsako leto izseli čez 100.000 Nemcev iz rajha v Ameriko. Če se računi vrednost delavske moči izseljenca, ki se ž njim narodu izgubi, po Engelsu malo računjeno, na 1500 mark, potem je škode v tem 150 milijonov mark. Premoženje, katero vzame izseljenec seboj, je najmanj 400 mark, tako da se izgubi s tem n3 leto 40 milijonov mark več. K temu še pridejo stroški, ki so se potrosili za izrejo človeka izseljenca (1500 do 2000 mark gotovo). Večinoma se izseljujejo mladi ljudje z 20 leti, tako da se zavira z izselitvijo teh nadaljno razvijanje, in da nastajajo slabši ljudje. Sicer se pa skrčijo tudi delavske kategorije v številu. Ker zapuščajo večjidel moški svojo domovino, se premeni razmerje mej moškimi in ženskami in se premoč ženstva utrjuje še bolj. In slednjič zapuščajo domovino ponajveč energični, podjetni, duševno in telesno bolj usposobljeni ljudje, tako da bo pokvarjenje rase posledica tega neprestanega izseljevanja.
Za izseljenca pomeni zapustitev domovine raztrganje vseh vezij s sorodniki in s prijatelji, uživljenje v nove razmere, nekaj, kar se more težko prestati, dasi mladina to najložje pretrpi. Navadno ima koristi od tega šele druga generacija teh izseljencev v tujini.
Seveda se pri cenitvi koristi in škode izseljevanja za kako ljudstvo lahko reče: kaj je na tem, če kak narod trpi po tem izseljevanju škodo, ali pride s pripomočjo druzih činiteljev (poglej Slovence!) celo na boben in umre? — Kar izgubi jedna država, pridobi druga in slednjič ima vse človeštvo korist od tega. No, ta nesebičnost ni dana vsakomur. Pa tudi ni dognano, kaj je za človeštvo boljše, ali žive členi naroda kake posebne rase raztreseni povsod na zemlji, dasi tudi kot kulturni ferment, ali pa če v zaključen5h vrstah in v dobri organizaciji služijo civilizaciji v raz-
LISTEK.
Etbin Kristan: Žarki in snežinke.
Dragi!
Vprašuješ me, kaj in kako sodim o Kristanovi poeziji. Kristan — seve ime mi ni novo! — in po imenu končno tudi ne poprašujemo, saj nimamo v rokah računskih zvezkov gimnazijskih! Tajiti pa se le ne da, da ime mnogo stori. Vendar zahtevaš preveč, ako želiš, da bi že danes izrekel svoje mnenje o knjigi, katere ni doslej izšel niti tretji del.
V vašem listu čital sem nekoč feljton istega pisatelja, — z mirno vestjo trdim, da je bil jeden najboljših, kar sem jih imel tekom let pred seboj. Tedaj se mi je zazdel Kristan fin, dobro opazujoč psiholog, stoječ na trdni podlagi naravnega nazi-ranja brez vsake nepotrebne navlake, brez prisiljene refleksije in samozavestne nadutosti, pa naj bi bila še tako nakrinkana.
Te trezne podlage pa v mnogih ozirih pogrešam pri doslej izišli zbirki pred menoj ležečih poezij. Kar mu močno zamerim, je to, da postaja pogosto nejasen, da prepušča čitalcu megleno polje brezplodnega razmišljevanja, oziroma ugibanja pred seboj.
merah, ki so primerne njenim lastnostim in značaju." —
Tako piše Nemec, ki ima omikano, bogato ljudstvo pred sabo in državo, ki more postati v Evropi najmočnejša.
Kaj bi se pa povedalo o nas, Slovencih, o nas črnih bukvah farovške vzgoje in šole ter avstrijskega državnega življenja ! — Dr. Krek, vi sociologični, soc a-listični svetovalec naših treh škofov in po sebno našega kranjskega, kaj pravite k temu, kar piše Hegar? Bili ste v Vestfalnu, videli ste Slovence tam kot premogokope ; našteli ste jih 10.000. Danes jih je že več, morda jih je že 15.000. Pisali ste dolga pisma v »Slovenca" iz Vestfalna, ali t-ir-nali ste v njih le o tem, da so ti ljudje brez duho venske paše, vse drugo vam pa ni prišlo na um in niste se vprašali, zakaj hodijo ti ljudje tako daleč kruha iskat. Bili ste kot sociologična in socialistična kapaciteta gotovo tudi pri posvetovanju poslednjega pastirskega lista kranjskega škofa navzoči in niste tajniku, kateremu se je list narekoval, vzeli peresa iz rok ter rekli: Stojte, ne blamirajmo se! Ni vam prišlo na jezik, da je smešno, če se narodovi elementi, ki hočejo ta narod, ki oddaja toliko tisoč delavcev v Ameriko in v nemške kraje radi velike bede, spraviti na višjo stopinjo omike in ž njo v boljše gospodarske razmere, proklinjajo. Ni vam prišlo na misel, da ta mali slovenski narod, ki je tudi vsled vpliva „druzih činiteljev" obsojen na izumiranje, ne more s tercialstvom in udanostjo v baje Božjo voljo v sedanjem gospodarstvu obstati kot narod!
Na vas, dr. Krek, se pa tudi obračamo zaradi tega, ker mislimo, da vam je znano, da smo bili Slovenci celih 250 let po reformaciji vedno ponižni, katoliškoverni ljudje in pod vodstvom katoliškega duhovenstva v gospodarskem, socialnem, političnem življenju, da, celo dolgo, dolgo pod vodstvom vaše nobelgarde — Jezuitov. Vprašamo: ali drži nazaj, ali drži pri domu našega človeka ta vaša šola, to vaše vodstvo, ali mu daje kaj prida kruha v . odanjem kapitalističnem gospodarstvu ? Glejte, ta naš človek
Priznavam, da čuvstvovanje ni del pojem-stvovanja, da čustva ni moči izraziti drugače nego z opisavanjem, katero naj naslika indirektno, dejal bi, duševno situva-cijo. In naše čuvstveno življenje tudi nima ničesar realnega na sebi; nekak kvocijent je, naznačujoč nam, v kakem razmerju stoji zunanji svet naši osebnosti nasproti. Bodi pa to kakor koli — nikdar ne slikaj pesnik svoje notranjosti tako, da dobi bralec vtisk: morda je hotel to povedati, morda tudi to — morda je pa vse vkup le nedoločen izraz neprijetnega razpoloženja njegovega.
Niti ne v pesnih, kjer proglaša Haecklov monizem (= panteizem) kot svoje izpovedovanja ni Kristan dovolj jasen; naj se ne trdi, da bi se dalo isto tudi drugim očitati. T6ma ni nov; od Shellvja pa do Goetheja izražen — a kako ? vedno krepko, plastično, vedno jasno orisujoče, če navidezno tudi zakrito v oblak „ neznanstvene" poezije.
Sicer pa odločno izjavljam, da je jako težko izražati take misli v tehnično dovršeni obliki poetiško. Goethe je bil pač jedin — in vemo, da ga Nitsche ne prišteva nemškim klasikom, češ, da je mnogo nad njimi, mnogo nad vsako .nacionalno literaturo".
Dasi ni  Kristan  dekadent, zahaja
danes še na to ne misli več, da pomaga stradanje v nebesa; to je bila vabka, s katero je lovila cerkev doslej svoje ribice. Danes ga ne držijo trdni gradovi v tlačanski zemlji in prost mu je ves svet in danes so mu nebesa: dober zaslužek in dobro življenje. Kako se vendar vse na svetu spreminja! Kdo bi bil mislil, da se bo Slovenec v šoli Jezuitov tako spridil!
Izseljevanje našega kmetskega človeka, — tudi meščanskega, — se dogaja danes v groznem številu. Onim, ki ostajajo doma, se kaže bodočnost temna in sicer kmetu, ki mora živeti od svoje zemlje, in meščanu, katerega živi trgovina, obrt, promet s kmetijo. Delavcev ne bo in s kmeti strada tudi meščan. Gospodarske skrbi postajajo na Slovenskem vedno večje. Seseda naš duhovnik živi še lahko brez skrbi; tlačan fevdalnega gospodarstva je njegove shrambe dobro napolnil, in vse gospodarske prekucije jih v Avstriji niso še spraznile, in skrbelo se je tudi v šolah za to, da znesejo pobožni ljudje še toliko, da še pridejo buteljke »latinskega" vina na farovške mize. — Ali mej Slovenci je tudi dosti idealno mislečih ljudi, ki bi radi videli slovenstvo srečno in kot narod rešeno, kot del druzega Jugoslo-vanstva. Ti gledajo žalostno v to izseljevanje ljuui in nekateri mislijo, da bodo, če pojde to tako dalje, Slovenci v dobi 100 let po-tujčeni, in da bo vsa glorija Slovencev obstajala začetkoma bodočega stoletja v nekaj tisočih starih trcijalk, ki bodo še brezmi-selno momljale kako molitvico v slovenskem jeziku.
Prav tiho gloda lesni črv v stenah slovenske bajte. Ali slišite to glodanje, vi spravaši, ki ste še pred nedolgim mislili, da brez katoliškega duhovnika kot zelenjave v vseh juhah naš narod ne more živeti? Ali še danes kdo med nami misli, da bo katoliška cerkev kdaj nehala iz nas delati kulije? — _
V I ijiihljanl, 27. marca.
Dr. E. Gregr proti mladočeški politiki.
V Melniku je nastopil poslanec dr. E. Gregr proti mladočeškemu klubu, ker je
večkrat na to polje — in zdi se mi, sebi na kvar. Po mojem mnenji si med mlajšimi našimi pesniki jedino le Zupančič lehko drzne tak korak — in niti on ne brez vsake škode.
Tam pa, kjer Kristan ne ostavi trdnih tal svojih doživljajev in izkušenj, teče mu gladko pero. Pesni „ Razumu", ona na str. 19., „Čital sem pesem tujo" in „ S o 1 n č n i otrok" so tako lepe, da jih lehko stavimo med najboljše slovenskega Parnasa.
V drugih proizvodih postaja tenden-ciozen, deloma celo dolgočasen. Tendenca malo prija poeziji, pa bodi v službi še take stranke. Socialno-demokratiške pesni so bile, predno je kdaj kaj svet vedel o stranki — a kakor hitro se pokaže zastava na umetniškem proizvodu, postane leta pobarvan in usum delphini — pridobi si resnost kupčijskega plakata — in postane tudi tak. Prosti misli ni v tem prav nič pridobljenega. Koliko imamo patrioti-Ških pesnij? In kaj so iz večine? V odgovor beri Moore .irske melodije". —
Neprijetno mi je bilo čitajočemu tudi to, da se Kristan jako malo meni za obliko. Naša ljubljena „predjamska" ali bolje „votlinska" Ivanka bi ga sigurno na tem pohvalila. V poeziji pa bodi vendar nekoliko etikete. Barbarizmi so barbarizmi,
predlogo glede vojaških novincev izločil ir svoje obstrukcije. Gregr je povedal, da se je izreklo proti obstrukciji 22 poslancev, za obstrukcijo 18, glasovalo pa ni 20 poslancev. Vsled tega sklepa je izginil strah pred češkim levom, ki se je izkazal kot jagnje, ograjeno z levovo kožo. Razlogi, da se proti omenjeni predlogi ni obstruiralo, so trije: Mladečehi so se bali zameriti cesarju, absolutizma in razpada desnice. Mladočehi so upali, da bodo zategadelj dobili plačilo, toda znano je, kakšna so plačila, ki jih dobiva češki narod za svojo požrvovalnost Absolutizem se dalje časa ne more vzdržati, zato je strah pred njim neutemeljen. Kar pa se tiče desnice, je dejal Gregr, mi je ljub vsak zaveznik, a tak ne, ki se vede danes tako jutri pa drugače. Zavezniki, ki se nas drže, nas pošiljajo samo v ogenj po kostanj. Taki so Poljaki in klerikalci. Naš cilj je realizo-vanje češkega državnega prava, a največja ovira sedanja ustava. Ker so Mladočehi obstrukcijo opustili, so rešili sicer vlado, parlament in sedanji sistem, a izgubili ono, za kar se bore že toli dolgo. Jedino sredstvo sedaj je, da stopijo poslanci pred svoje vo-lilce in jim prepuste, da se odločijo. Ni res, da hočem ustanoviti novo stranko, samo nezadovoljen sem z mladočeško stranko, katero ram pomagal ustanovili, ker se je sedaj stranka izneverila idealom, ki hi ji morali biti vodilne zvezde. Sedaj so med Mladočehi tudi Staročehi in realisti, ki so zanesli v stranko ves drug duh. Razen tega je v nji mnogo črnožoltih, ki za belorudečo zastavo sploh nimajo več prostora v srcu. Rad bi pa dovedel stranko na staro pot in ftipovski okraj naj začne delati na to. Vojna v Južni Afriki. Maršal Roberts se je silno motil, ko je menil, da je iz republike Oranje, kolikor jo je s svojim maršem do Bloemfonteina podvrgel, pometel vse burske čete. Oddelki Burov se pojavljajo tu in tam, nenadejano in nepričakovano v krajih, ki so bili navi dežno že docela očiščeni Burov. .Pacifikacija" se torej Roberts slabo obnaša! V Gri-quatovem je prišlo 22. t. m. nakrat 400 Burov, ki so vrgli vse angleško misleče me-
pa naj bodo še tako slovanski, ,spas" ni slovenska beseda, ječen (=■ kerkerlich!!) je strupen neologizem in vzd6h mesto vzdih je po mojem mnenji prekoračena licentia. Na nedostatke v rimah in granesih se niti ne oziram ne.
Sem in tja najdeš tudi jako čudne predikativne zveze na pr. „svit cvetoč", „zlatkane oči" itd. Sunt certi denique fines! Na drugih mestih pa na pr. stotisoč-krat prebavljeno, dobro rimajoče se slovo „mila" najdeš prenasitno pogosto.
Opomniti bi moral tudi, da v slovenščini razni zaimki niso nikaka mašila, in da jih velja rabiti, samo tedaj, kedar je oseba naglašena. „Liebe" slove slovenski »ljubezen" in samo »ljubezen" — ljubav nima pri nas drugega pomena, kot nemški „Gefallen" (usluga).
Zadnja pesem III. zvezka „Moč" ima Levstikov ritem „UreB. Vender ji to ne more prav nič opomoči iz njene megle-nosti.
Končno naj Te še opozorim, da je pesnik blagovolil rabiti tu in tam Aškrči-zem v instrumentalu na ,oj". To Aškrčevo „individualnost" alias „Schrulle" opustil bi bil Kristan pač lehko brez vsake škode, kakor to misli sto drugih in
Tvoj udani
dr. Robida.
ščane v ječo. In Olivier, katerega sta lovila French in Gatacre, je, kakor poroča »Times", že nad Ladvbrandom s 15 topovi. Iz Kap-stadta pa se javlja, da je imel French 23. t. m. z Buri boj. Ti Buri so prišli od reke Oranje senf'ali pa iz Natala. Roberts sam javlja o operacijah 23. t. m. zvečer: Javljati nimam nič posebnega. Južno od Bloemfon-teina se pacifikacija dovršuje splošno in operacije naših čet v zahodnjih distriktih Kaplandije se nadaljujejo z uspehom0. Buri pri Jagersfonteinu so sporočili Gatacreju, da se bodo borili do zadnje kaplje krvi in poveljnik Vanderpost, ki stoji s 500 možmi utrjen pri Fauresmithu je prav tako zavrnil poziv generala Clemensa, naj se poda. Tako imajo Angleži torej še mnogo dela v republiki Oranje, katero je Roberts proglasil že davno za angleško posest. 0 položaju v Na talu poroča „Morning Post": Buri so močno zasedli Biggarske gore od Sundy CIangha do Veltha. Prelaz Van Reeneu brani č veter o topov in prelaza Tintwa in Oliviers Hock sta tudi močno utrjena. Patrulje Burov so pomaknjene do Wesselnecka. Taborišča pa imajo Buri v Onetrechillu, Dundeju in pri Glencoe. Clery je prevzel poveljstvo diviaije Lvttelton. General Woodgate, ki je bil pii naskoku Spionskopa ranjen, je umrl. Iz Kim berleva je došla vest, da je oddelek angleških konjenikov prodrl 18 milj daleč v Tran-svaal, ter da so Angleži že severno od mesta Christianija, ki leži na desnem brSgu reke Vaal. Parlament republike Oranje je sklican za 2. april v Kroonstad. 0 usodi Mafekinga so došle jako slabe vesti. V mestu vlada beda. Ljudje se žive le s suhorjem in konjskim mesom. A tega primanjkuje tako, da ga dobivajo belokožci le še prav malo, črnci pa le še pičlo koruzne moke. Mesto je podobno krtini ter je prenapoljeno z bolniki, ranjenci in umirajočimi. Mafeking mora pasti v kratkem, ako ga ne osvobode Angleži.
Dopisi.
Iz poštarskih krogov, 25. marca. Dne 6. t. m. vršilo se je zborovanje poštarskega društva cele Avstrije v redutni dvorani na Dunaju. Bavilo se je z neznosnim stanjem, v katerem se nahajajo poštarji ter z odrejeno odpravo dostavin pri pismih. Zborovanje je otvoril poštar Bar s Češkega, ki je pozdravil vse navzoče, omenil vzrok zborovanja ter naznanil, da je osebno navzočih 1450 in 2800 pa pooblaščenih členov. Ko se je predsedništvo konstituiralo, prevzel je poštar Bar zopet besedo ter predstavil zboru 15 navzočih državnih poslancev, 7 odposlancev časnikov in slednjič gosp. Luegerja. Gospod župan Lueger pozdravil je navzoče ter rekel: „Veseli me, da ste ravno Dunaj izvolili za svoje zborovanje. Mnogoštevilni obisk mi je porok, da je vaše stanje res neznosno. Krušno vprašanje je življenjsko vprašanje; bodite zagotovljeni, da se bom potegoval kar je v mojih močeh, da se izboljša to stanje, ter vam želim obilo uspeha. Vašemu zborovanju ne morem biti prisoten zaradi obilega posla, pričakujem pa, da se mi o izidu ustmeno poroča."
Začelo se je na to razpravljanje. Poštar Velč iz Št. Vida na Nižje Avstrijskem je začel govoriti o beneficijah pri odpravi pisemskih dostavin za časa združenja pred-mesta Št. Vid z glavnim mestom Dunajem. Zborovalci so začeli vpiti: To nam nič mari! Mi nismo Dunajčani! Konec! To je trajalo toliko časa, da je moral govornik oder za pustiti ter oditi. Za njim je govoril poštar Hanusch iz Poličke, ki je rekel, da lepi časi poštarskega stanu na deželi so ravno tako minuli kakor 19. stoletje. Tam kjer so dobra poštarska mesta, se nastavijo uradniki in poštarjem ne ostaja druzega, kakor da gledajo za njimi. Ni se čuditi, da se defrav-dacije pripetijo in se ni tudi čuditi, ako se pripetijo slučaji, kakor pred kratkim, da ga porotniki popolnoma oprostijo. So slučaji, da ostane po odbitju plačila za stanovanje 56 kr. za življenske potrebe, in kdo naj s tem živi? Mi moramo biti dandanes umet niki življenja, ako nočemo postati defrav-dantje. Govornik je naslikal potem izid prizadevanj prvega poštarskega društva leta 1873. in druzega leta 1893. in pravi, da smo ostali pri ministrstvu samo v zagotovilih in obljubah. Ali zdaj se ne bodemo pustili več voditi za nos. Opravljali bomo svoj posel še naprej ali ne za naše predpostavljene, marveč za našo domovino in za našega presvitlega cesarja. Poštni odpravi-telj Mitterhauser iz Mondseeja je opisal
stanje svojih kolegov in stavil več konkretnih predlogov in prošenj. Poštar Fran Phul iz Burgsteina je naslikal stanje poštarjev od začetka do danes. Samo z obljubami in zagotovili ni vse opravljeno, ker se ni nobena obljuba izvršila, pač pa se je poštarjem vzelo še zadnje postranske dohodke z izgovorom, da so sami poštarji rekli, da ti doneski niso več času primerni. Gdč. Hemmer, poštna ekspeditinja iz Ko-varov na češkem, slikala je zelo satirično stanje njenih koleginj. Mi smo bele sužnje je rekla. Koliko naših slug je pomilovanih, ker so bolje plačani kot mi njih predpostavljeni. Oni kot naši podložni so dobili naslov : »Poduradnikov* in mi? Oni imajo plače po 400, 600 in 700 gold. na leto in mi 200, 300 in 500 gld. Seve zraven se počuti poštni erar prav dobro. Odpre pošto za pošto, da 150 gld., vzame kavcijo, mo-bilje za pošto da poštar, erar da samo nekaj vezanih bukev poštnih zakonov, in poŠta je tu. Svoj govor je končala s prošnjo, naj bi se tudi poštnim ekspeditinjam kvinkve-nalna doklada pripoznala in naj se taiste z dekretom namestijo. Gospod poštar Musit iz Krakova je dejal, da je srečen, ker na shodu ni nikogar iz ministrstva navzočega, kateri bi nas kakor pred 7 leti osrečil s kako obljubo in nas s tem pomiril. V tem vidim dobro znamenje za uspeh shoda. Mani pulačni diurnist Furchtegott iz Prage je slikal položaj diurnistov tako, da ga je policijski komisar dvakrat k redu poklical. Rekel je, da skoraj ni verjeti, da se ljudje, kateri državi ravno tiste službe opravljajo, kakor uradniki, tako slabo plačajo, da se njih moči popolnoma izsesa, a za penzijo se jih po svetu zapodi.
Sprejete so bile potem sledeče resolucije : Splošno avstrijsko poštarsko društvo stoji na stališču :
1. Da se izvedejo vse, po enketah vsakega poštnega ravnateljstva določene regulacije plač;
2. Da se zniža na podlagi reorganizacije določena skala, katera je na vsak način previsoka, ter da se vse dozdaj v delavni izkaz Še ne vzeta dela zanaprej vzamejo v ta izkaz;
3. Da regulacija poŠt III. razreda naj se več ne odlaša, ter da se naj odloči ime-teljem teh pošt kvinkvenalna doklada;
4. Da v času reorganizacije ne sme biti nihče prikrajšan;
5. Da se oddaja poštna vožnja samo poštarjem;
6. Da se poštni opravitelji in opravite-ljice I. in II. razreda tako plačajo, kakor pri erarnih poštah, in da se definitivno nastavijo ;
7. Da se službeni doneski od 1. do 3. kategorije percentualno zvišajo, in da se kategorija 4  in 5. popolnoma odstranita;
8. Da se poštnim manipulantom priznajo značaj in pravice poštnih uradnikov;
9. Sprejmejo kot poštni manipulantje naj se le tisti, kateri so od poštnega ravnateljstva po d /akrat izvežbani in odpustiti se smejo le po končani disciplinarni preiskavi;
10 Odškodnina po dnevnem zaslužku naj se opusti in namesto te naj se letna plača nakaže, in sicer za prvo leto 600 gl., po jednem do 3 leta 700 gold., po 3 do 5 leta 800 gld. in po dovršenem 5 letu pa 900 gld.;
Ta letna plačila se ne smejo skrčiti, a) ako je bolan, b) ako gre k vojaškim vajam poklican in c) ako ima dopusta 14 dni.
11. Po končanem uradniškem izpitu in po vsaj petletni službi, naj se opravitelj imenuje za asistenta- Taistemu je dovoljeno že po dveletni službi obiskati poštni kurz in delati izpit. Tisti, kateri služi 10 let kot poštni manipulant in ni še uradnega izpita naredil, naj se kot poštni asistent imenuje. Njegovo daljno avanciranje ostane odvisno od tega, da napravi izpit.
12. Čas, katerega je prebil pri vojakih ali pa kot opravitelj in manipulant, naj se mu za penzijska let?; všteje;
13. Vsak poštni manipulant zamore 14 dni dopusta dobiti;
14. čez določene ure ne sme se delo razširiti, da pri tem delavec na zdravju ne trpi; za vsako ponočno uro mu je plačati po 20 kr.
Poštni opravitelji in poštni manipulantje so še posebej podali svojo resolucijo, katera je bila tudi sprejeta. Končno je predlagal gospod Hanusch, da bi konstituirali vseavstrijsko poštarsko društvo s sedežem na Dunaja. Ta predlog ni prišel na glaso-
vanje in se je zborovanje zaključilo s trikratnimi »Slava*-klici na cesarja. W.
Dnevne vesti
V LJubljani, 27 marca.
— Poostrene razmere v deželnem zboru. Včerajšnji »Slovenec" se peni od jeze, in vede se nekako tako, kakor kak krščanski socialec, če se je močno napil slabega vina v Vencajzovi gostilni na Glin-cah! Kaj se je zgodilo? Narodno-napredni deželni poslanci niso hoteli klerikalcev voliti v odseke, in pripetilo se je tudi, da ni dobil v odsekih klerikalec načelniškega mesta. Zakrivili so te razmere klerikalci sami, kar jih pa ne zadržuje, da, kakor volk v basni, krivdo zmetavajo na druge. Znano je, da je svoj čas tako imenovano vodstvo katoliško narodne stranke v „Slovencu" nekako mej vrstami dalo razglasiti, da je katoliškemu poslancu sramota, če bi moral z narodno - naprednim poslancem sesti k eni mizi, in da se to ne bo prej zgodilo, dokler zadnji ne razvežejo zveze z baronom Schweglom. Dotična izjava bila je prav gorjan-sko žaljenje tako za poslance narodno-napredne stranke, kakor za baro na Schwegla. Razupili so se ti deželni poslanci za brez-častne. Klerikalni poslanci bi bili kaj takega molče pogoltnili, ker imajo nekateri izmed njih o časti in častni besedi precej eksotične pojme. Ali klub narodno-naprednih poslancev je bil v tem pogledu bolj obču ten, in precizno in koncizno se je obrnil do klerikalnega deželnozborskega kluba z vprašanjem, se li identifikuje z ofi-cialno izjavo vodstva katoliško-narodne stranke? To je bilo vprašanje, kojemu so imeli klerikalni gospodje jasno in kratko odgovoriti. In sedaj se prične malo častno postopanje te gospode, ki je vsa skupaj, kolikor jo je, hodila k jezujitom v šolo! Mesece in mesece so se posvetovali, prosili odloga, a končno so sklenili svoj odgovor neposredno pred prvo sejo zasedanja v mesecu decembru. Ta sklep so narodno-naprednemu klubu ustno naznanili, in sicer tako, da je moral vsak, ki ima zdravo pamet in dober sluh, meniti, da se omenjena klerikalna gospoda ne identifikuje z ofi-cialno izjavo vodstva katoliške narodne stranke. S tem je bila decembra meseca zadeva poravnana, in smelo se je sklepati, da tudi v bodoče ostane tako poravnano. Kdor pa je tako menil, napravljal je račune brez dr. Šušteršiča! Pred včerajšnjo sejo dostavilo se je namreč načelniku kluba narodne napredne stranke pismo od strani načelnika kluba katoliško-narodne stranke, s katerim se je sklep z meseca decembra naravnost pozobal, invkaterem kato 1 i šk o-naro dni p os 1anc i po dolgem zavijanju in z d i h o -v a n j u i z j a v 1 j a j o , d a se vendar le i d e n t i f i k u j e j o z večkrat omenjeno izjavo vodstva katoliško narodne stranke! To pismo narekoval je brez dvojbe dr. Šušter-šič. Tej perfideji nasproti izjavil je klub narodno naprednih poslancev, da mu podana izjava ne zadošča, in da ne smejo vsled tega njega členi voliti klerikalcev niti v kak odsek, niti za načelnike, in da se ima tudi osobno občevanje mej poslanci jedne in druge stranke skrčiti na toliko, kolikor je neobhodno potrebno. 0 tem sklepu se je obvestil dr. Papež, in le-ta ga je sprejel v vednost, ter ob jednem provzročil, da tudi njegovi politični prijatelji niso volili naprednjakov v posamezne odseke. Toliko smo izvedeli o teh zadevah, sicer je pa pričakovati, da oba kluba objavita primerna pojasnila. Smešno je le, da se ljudje, ki so zloglasno izjavo vodstva katoliško-narodne stranke sami provzročili, sedaj tako grozno jeze, videč, da oni, proti kojim je bila naperjena ta izjava, iz nje izvajajo naravne posledice. Prišlo je do tega, kar ste hoteli sami imeti, a sedaj vam zopet to ni prav. S takimi žalostnimi junaki je v istini težko izhajati!
— Le dosledno. Radoveden gledalec z deželnozborske galerije nam piše: Včeraj po končanem zborovanju sem s teškim srcem zapustil zbornico, in skrbi so me morile. In te skrbi more me še dandanes ! Ker je bil gospod deželni glavar že prej notificiral vsem trem strankam, da se
hoče pričetkom seje spominjati papeževe devetdesetletnice, prišlo nas je več na galerijo, da opazujemo slavni deželni zbor pri slovesni ti priliki. Vse se je vršilo v najlepšem redu. Ko je prvi »sveti oča" zapustil glavarjeva usta, šinil je pred vsemi kot klina z noža kviško gospod deželni predsednik, ki je, kakor znano, pobožen mož in velik častilec »del nostro santo di Padova". Za njim so se vdano dvignili vsi od ljubljanskega župana do dr. Tavčarja, (ki je tudi v veliki udanosti in pobožnosti vzdigoval obširno zaokroženi del svojega srednjega telesa) in kazali so veliko navdušenost v svojih očeh. Deželni poslanec Povše je bil videti ginjen do solz, katere so bile v tem slučaju morda pristne. Ali pa tudi ne, kakor je. Takrat pa mi je šinilo po razmućenih možganih, kako je »Slovenec" mlatil po mestnih očetih ljubljanskih, ker jih je bilo premalo v seji, ko je župan streljal na papeževo devetdesetletnico, in ker so še ti, kar jih je bilo, sede poslušali županove besede! In spominjal sem se dalje, kako je »Slovenec" pozneje zopet opsoval mestne očete, ker so stoje poslušali papeževo zahvalo! Da, da, s »Slovencem" v tem pogledu ni dobro hrušk peči, in preklicano je oster na tem polju. Strah me je pretresel in pričel sem šteti stoječe glave stoječih deželnih zastopnikov. Razven gorskega barona — ki je bolan — bili so vsi navzoči in vsi so stali. Samo na desnici se je kazala velika špranja, in z grozo sem si polagoma postal svest, da — če tudi je glavar notificiral svojo nakambo — da je bil edini — izmed zdravih namreč — da je bil edini deželni zastopnik, ki je od te slovesne prilike izostal, — deželni zastopnik gospod škof Anton Bonaventura! In sedaj me kar mrazi, kadar pomislim, da se bode njega knezoškofiijski milosti v »Slovencu" morda tako godilo, kakor se je godilo mestnim očetom ljubljanskim. Da bi ga le preveč ne strgali gospoda knezo-škofa! Ker pri »Slovencu" so dosledni! In zatorej Bog pomagaj škofu Antonu Bona-venturi!
— Štajerski deželni zbor. Slovenski deželni poslanci so po dolgotrajnem vestnem posvetovanju soglasno sklenili z ozi-rom na skrajno brezobzirno in krivično postopanje nemškonacionalne večine deželnega zbora in deželnega odbora zoper slovenski narod na Spodnjem Štajerskem tako v narodnih kakor kulturelnih in gospodarstvenih zadevah, se zborovanja deželnega zbora ne več udeleževati, ter bodo ta svoj sklep s posebnim oklicem na svoje volilce pojasnili.
— Modus vivendi v Istri. Pogajanja mej laško večino in slovansko manjšino so se izjalovila. Laški deželni poslanci so imeli včeraj v Poreču shod, na katerem so sklenili, da se o slovanskih predlogih niti ne ^posvetujejo, češ, da so tako pretirani. Raznim listom se poroča, da se Lahi že pripravljajo za volilni boj, ker pričakujejo, da vlada deželni zbor vsled tega sklepa razpusti.
— Sestanek volilcev iz šentjakobskega okraja bo jutri, v sredo, ob 8. uri zvečer v Virantovi gostilni. Ker se bode razgovarjalo o važnih stvareh, naj se blagovolijo volilci tega shoda v kar možno velikem številu udeležiti.
—i Vinogradniško društvo na Glin-cah. V soboto je priobčil „Slovenec" dolgo poslano, v katerem opravičuje gospod Ven-cajz tihotapstva, ki so se zgodila v njegovem društvu. Ker smo mi čakali ves teden na ta odgovor, bo že tudi g. Vencajz še nekoliko potrpel in počakal na naš proti odgovor. Povemo mu pa že danes, da ga ne bo vesel. Za danes hočemo le povedati, da je katoliška oslarija na Glincah za nekaj časa zaprta. Gostilničar je včeraj gostilno zapustil, a novega gostilničarja gosp. Vencajz še ni dobil Morda iztakne kje moža, ki ima kaj preveč denarja in bo prevzel gostilno, v kateri se v treh mesecih iztoči kar do 400 litrov. Kdor prevzame gostilno, tisti je lahko prepričan, da obogati. Vencajz je bil v strahu, da slovo od gostilničarja ne bo posebno prijazno. Svest si je bil, da z gostilničarjem ni posebno lepo ravnal, ko mu je zato odpovedal, ker je mož kot priča o užitninskih defravda-cijah vinogradniškega društva — resnico govoril. Vsled tega je g Vencajz te dni prosil celo pri žandarmeriji, naj k slovesu pošlje patruljo. No, patrulje ni bilo in tudi potrebna ni bila, kajti slovo je bilo prav kratko.  Značilno pri tem slovesu je bilo
samo to, da je g. Vencajz pač od gostilničarja zahteval nekaj plačila, da pa na noben način neče dati specificiranega računa. Ali so mar knjige v tako uzornem redu? Zdaj smo radovedni, kateri kalin se vsede na Vencajzove limanice in prevzame gostilno, če bo imel v hiši kako zalo Micko, se morda znajdejo zopet tisti pobožni gostje, ki so se časih zbirali v katoliški oštariji na Glinacah.
— Iz Kranja se nam piše, da vlada tam splošno ogorčenje nad okr. glavarjem zaradi Fladungovega samomora. Že prej je bil zelo nepriljubljen, zdaj ga pa razun par kimovcev nihče več ne pogleda. Značilno je pa zanj, da se je nekemu gospodu, kateri mu je omenil, ali ne misli, da bode imel kaj sitnosti zaradi Fladunga, baje tako-le odrezal: nIch habe nichts zu befurchten, der Hein ist ja mein Freund".
— III. koncert ,,Glasbene Matice", ki bode dne 7. aprila, se bode ponavljal v nedeljo dne 8. aprila, ako se 2glasi zadostno število naročnikov. Odbor ,,Glasb. Matice" prosi tedaj vse cenjene tukajšnje in vnanje obiskovalce prejšnjih koncertov, da se zglase za sedeže h koncertu, ki bode dne 7. t. m. Naročila sprejemajo se od danes naprej do 4. aprila v trgovini g~sp. L Loza rja.
— Slovensko planinsko društvo" priredi jutri, 28. t. m., planinski večer, na katerem bode predaval člen gosp. Ljudevit Stiasnv, učitelj v Radovljici, o svojem potovanji čez Kavkaz. Začetek ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih »Narodnega doma". Opozarjamo na jako zanimivo snov. Členi in njih obitelji so vabljeni. Vpeljani gosti dobro došli!
— Kadivnikovo slavlje. Iz Kranja se nam poroča: Tukajšnji Joštarski klub in istega ljubljanski ožji somišljeniki napravili so pretečeno nedeljo starosti slovenskih hribolazcev g. Kadivniku banket. Slavljenec bil je do solza ginjen in se je z lepimi besedami zahvaljeval na razne nagovore. Da bi nam ostal še mnoga leta čil in zdrav!
— Prepovedane slovenske predstave v Mariboru. Za dan 24. t. m. je bila naznanjena slovenska diletantska predstava v „Narodnem domu". Vse je bilo pripravljeno in pričakovati je bilo obilne udeležbe tudi z dežele. V petek zvečer pa je mariborski magistrat poslal prepoved, da se na odru v „Narodnem domu" ne sme igrati. Proti temu povsem protizakonitemu nasilnemu postopanju mestnega magistrata se je takoj vložil rekurz na namestništvo, a dokler ne pride rešitev — in na to bo gotovo več tednov treba čakati — se ne more uprizoriti nobena predstava. Magistrat je svojo prepoved utemeljeval s tem, da delajo slovenske predstave konkurenco nemškemu gledališču. To ni prvi slučaj. Ko je prišla Slavjanska v Maribor, so poslali pred koncertom ob 5. uri pop. prepoved. Tako se s krutim nasilstvom zatirajo tudi najnedolžnejše stvari, samo ker imajo slovenski značaj.
— Tajna društva med srednješolsko mladino. Piše se nam iz Maribora: Tu se je v soboto proti večeru ustrelil gimnazijec III. razreda A Franc Bernardi, sin imo-vitih   starišev,   v Spodnjem Dravogradu. Nemški dijaki tukajšnje gimnazije imajo namreč tajno dijaško društvo „\Valhalla", ki šteje sedaj baje nad 100 členov. V vsakem razredu je poseben oddelek tega društva, kateri ima svojega načelnika. Oddelku v III. razredu A je bil načelnik nesrečni Bernardi, jako dober dijak.  Kdor hoče biti sprejet v tajno društvo, mora priseči in se zarotiti, da bo po možnosti podpiral društvo in ga pred nikomur in nikdar ne izda. Društveniki nosijo na prsih pod srajco na goli koži trak nemških barv, razen tega pa še imajo poseben društven trak belo rdeče barve.  Členi tajnega društva se shajajo in tam navdušujejo za germanstvo, za Bis-marcka, za nemškega cesarja in za „sveti nemški rajh". Poleg tega tudi sabljajo. Pozdravljajo se seveda le s „Heil„. V novejšem času so si hoteli urediti še društveno knjižnico. V to svrho so nabirali knjige, kjer so jih mogli dobiti.   Nekateri društveniki pa so bili le nekoliko preuneti za društveno knjižnico in preiskreni in premalo izbirčni pri nabiranju knjig, začeli so knjige krasti pri tukajšnjem knjigotržcu Blankeju. Nekaj so mu jih odnesli iz prodajalnice. Stvar se je po naključju zvedela, in Blanke je tatvino naznanil ravnateljstvu.   Ob tistem času je gospodar nekega nemškega dijaka, pri katerem so se društveniki večkrat shajali,
ovadil tajno društvo pri ravnateljstvu. Začela se je preiskava. Te pa se je nesrečni Bernardi tako ustrašil, da si je pognal svin-čenko v glavo, ko je prišel v soboto po peti uri popoldne Šolski sluga po njega, da bi pa peljal k zaslišanju v ravnateljsko pisarno. Da imajo nemški dijaki tukajšnje gimnazije tajno društvo, ki obstoji gotOvo že nad 20 let, je bilo po mestu obče znano, vrabci so tako rekoč čivkali po strehah o tem dijaškem društvu, pa nikdo se ni upal dotakniti se ga. Pred leti se je enkrat vršila preiskava proti temu društvu — vodil jo je tedanji profesor matematike, ki je sedaj na Dunaju — toda gospod profesor ni našel niti najmanjšega sledu, da bi imeli nemški dijaki takšno društvo. Slično društvo, kakor je „Walhalla" nemških gimnazijcev, imajo tudi tukajšnji realci, zove se .Teutonia". V sobi, kjer se zbirajo — prej je bila v gostilni blizu koroškega kolodvora, kje jo imajo zdaj, ne vem — visita podobi Bis-marcka in nemškega cesarja. Seveda ne vejo ravnatelj in profesorji realke ničesar o tem društvu Nedavno sem slišal, da se je „Teutonia" baje združila z „Walhallo", gotovo je, da imajo nemški gimnazijci in realci skupne shode. Tudi nemški učitelj iščniki so imeli tajno društvo ednake tendence „Alemanio", pa temu društvu se je bilo prišlo na sled in društveniki so bili kaznovani — na veliko žalost in hudo jezo nekaterih mogočnih gospodov. Če se je „Alemania" pozneje obnovila, in če zopet živi, mi ni znano, mogoče je, saj so tudi na učiteljišču učitelji, ki bi se društva veselili in mu dajali potuho. Takšen je torej patriotizem nemške srednješolske mladine mariborske. Kriviti se mora že kaveljček, da postane kavelj.
— Glas iz občinstva. Odlična ljubljanska dama nam piše: Mimo vrtov južne železnice ni varno hoditi. Pred dvema dnevoma sem šla na sprehod z otroci mimo omenjenih vrtov. Naenkrat je začelo kamenje leteti z vrtov; kot pest debel kamen padel je ravno pred mojega dve leti starega otročiča. Načelništvu južne železnice bodi priporočeno, da pouči tiste otročaje, ki se v kolodvorskih vrtovih s kamenjem igrajo, da ni spodobno za otroke višjih uradnikov kamenje lučati med mimo icL Se ljudi, sicer bo treba, da se omenjeni vrtovi zaplankajo.
— Vojaški nabori za ljubljansko okolico so bili danes končani. V vojake potrjenih je bilo 218 fantov.
— Ukraden križ. Dne 9. ali 10. janu-varja t. 1. je bil v cerkvi Srca Jezusovega ukraden s stranskega oltarja meden križ z božjo podobo, vreden 28 kron. Policija je zasledila sedaj ta križ pri Evi Kamnarjevi v Bohoričevih ulicah, katera ga je kupila od neke Lize Zamazekove za jedno krono. Za-mazek je najbrže križ sama ukradla, ker je sedaj pobegnila iz službe, ko je izvedela, da jo je policija iskala.
— V Ameriko. Včeraj se je zopet mnogo izseljencev odpeljalo k znanemu agentu Silviju Nodariju v Videm. Ljudje so se že večkrat svarili pred tem agentom in pred družbo „Ligure Američana", pa še vedno silijo k njemu. V zadnjem času so bili štirje izseljenci z Dvora pri Polhovem gradcu, katere je bil Nodari poslal v Ameriko, nazaj poslani in so imeli neki škode vsak 120 gld.
— Pijani vozniki. Hlapec Ant. Modic je bil včeraj zvečer tako pijan pri konjih, da ni vedel kam gre. Vozil je po Tržaški cesti proti Viču in je mislil, da vozi po Kolodvorskih ulicah. Rad bi bil prišel v Jan-kovičev hlev. — Jurij Bežek, hlapec pri Tomcu, je bil tako pijan, da ni bil sposoben za vožnjo. — Tonniesov hlapec Vid Kramar se je bil napil žganja in je pokal z vso silo z bičem na Dunajski cesti. Ko ga je stražnik vsled tega opominjal, je stražnika opsoval.
— Otroka povozil. Jakob Kočevar iz Hrušce je vozil včeraj zvečer tako neprevidno po Škofjih ulicah, da je podrl na tla 5 let starega Maksa Ješka. Otrok ni bil poškodovan in se je le nekoliko prestrašil.
— Božjast je vrgla včeraj zvečer v Kolodvorskih ulicah delavca Ivana Pitin-gerja. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnico.
— Kolo izposodil si je včeraj popo-ludne znani postopač Matija Lovko pri prodajalcu biciklov Ernstu Speilu na Turjaškem trgu in se ni več vrnil ž njim. Odpeljal se je baje proti Trstu. Lovko si je bil že lansko leto na jednak način izposodil bicikelj.
* Dunajski vseu6ilii6ni profesorji so
protestirali pri naučnem ministrstvu, da bi se obesila v avli velika alegorična slika Klimtova, ki predstavlja modroslovje. Dočim so vstali v Nemčiji najstarejši učenjaki proti lex Heinze, so dunajski vseuči-liščni profesorji somišljeniki Bobiesov. Pač žalostno za prvo avstrijsko univerzo, kjer se košati j« j taki mračnjaki in lilistri! Kako neki sodi Mommsen o svojih dunajskih tovariših? Seveda poročajo listi, da jih vodi neki profesor bogoslovja, ki je izjavil s te-atralsko slovesnostjo, da rajši takoj odloži svojo vseučiliščno profesuro, kakor da bi dovolil, obesiti v avli gole ženske! Ta bo-g08lovec je torej voditelj dunajskih vseuči-liščnih učenjakov! Dunajski slikarji prirede proti tistim vseučiliškim profesorjem v razstavi „Secesije" demonstracijo, naučno ministrstvo pa, ki je bilo sliko naročilo in je predloženo Klimtovo skico po nekaterih popravah o d o b r i 1 o, bržčas gospodom profesorjem ne bo moglo vstreči. Listi so objavili danes izjavo vseh pod protest podpisanih 50 profesorjev, ki pravijo, da se „ne bore niti proti svobodni, niti proti goli, nego le proti grdi umetnosti." Famozna izjava to! In famozna je ta „grda" umetnost! Kaj neki si misli dr. Lampe!?
* Ženske kot zločinke. Berolinsko društvo „Frauenwohl" je imelo nedavno javno predavanje, pri katerem je dr. Ro-senthal čital spis „Ženska in zločin ". Podal je tole statistiko: Med zločinci je v različnih državah različen odstotek zločink. V Angliji jih je 20%, v Nemčiji 18°/0, v Franciji 16%, v Avstriji 14%. v Rusiji 9%, v Italiji 5° o, v Španiji in Portugaliji pa le 4%. Da je zločink mnogo manj, izvaja dr. Rosenthal iz socialnega položaja in. fizične narave ženskih. Dvoboj, razbojništvo, javna nemorala in nasilstvo so ženskim neznani zločini. Pač pa je med vsemi, moškimi in ženskimi, nepoštenostmi */« ženskih. Več zločink je med samicami kakor med omo-ženimi.
Književnost
— F. V. Krejči: Kako se razvija moderni svetovni nazor. (Prevedeno iz „Lidove" Knihovnya.) Prag. 1900. Izdavač B. Šmeral. Radnička knjihtiskarna u Pragu. Majhna brošura 30 stranij, a poina globokih mislij; v njej se razpravljajo temeljni principi, po katerih gleda moderni človek v svet ter stremi za tem, da razvije svoje individualne sile. Brošura je pisana svobodomiselno, odkritosrčno ter bo vsakemu Slovencu prav dobrodošla. Velja le 20 h ter se dobiva pri L. Sch\ventnerju v Ljubljani.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 27. marca. Ministrska predsednika Korber in Szell sta se dgovo-rila, da se skličeta delegaciji na dan 12. maja.
Dunaj 27. marca. Uradna „Wiener Zeitung" prijavlja sankcijo novega dunajskega mestnega statuta in volilnega reda.
Dunaj 27. marca. Bivši minister za Gališko Florijan pl. Ziemialkovv-ski je danes ob pol 1. uri popoludne umrl. Rojen je bil leta 1817. Kot jurist je bil leta 1840. po 21 /a letni preiskavi obsojen na smrt, a pomiloščen. Leta 1848. je bil izvoljen v državni zbor. Ko je bil Kromeriški državni zbor razgnan, je bil Ziemialkovvski interniran na Tirolskem. Leta 1863. se je zopet vdeležil ustaje in bil obsojen na tri leta v ječo. Polovico te kazni je tudi prestal. Že 1.1867. ga je cesar imenoval drugim podpredsednikom posl. zbornice. Ko so 1. 1873 Nemci hoteli uvesti direktne državnozborske volitve, jim je pri tem pomagal Ziemal-kovvski. Ta je Poljake pridobil za nemški načrt, tako da so se absen-tirali pri glasovanju. V zahvalo za to je postal Ziemialkovvski leta 1888. minister v Auerspergovem kabinetu. Ostal je minister do leta 1888. Tedaj ga je izpodrinil Dunajewski, ker je Ziemalkovvski vedno spletkaru* proti Cehom in Slovencem. Tudi kot zasebnik je pokojnik vedno delal za poljsko - nemško zvezo, kar se je zlasti pokazalo za časa nemške ob-strukcije.
Hag 27. marca. Oranjski diplo-matiški zastopnik razglaša, da je vest raznih angleških listov, da bi bili Buri predsednika Stejna odstavili popolnoma neresnična. Stejn skliče oranjski parlament že v kratkem in izda ob tisti priliki poseben manifest.
Bruselj 27. marca. Pooblaščenca transvaalske in oranjske republike, drž. svetnika Fischer in Vollmerand prideta začetkom aprila v Napolj in poj deta najprej v Berolin, potem pa v Novi York. Ponudila bodeta Nemčiji in Zjedinjenim državam protektorat nad južnoafriškima republikama.
Narodno gospodarstvo.
— Dopustnost kolkovnega vtisa na inozemske vrednotnice. V svrho izkaza, da se je s g 1. zakona z dne 18. septembra 1892 (drž. zak. Št. 171) odrejena kolkovina plačala, morejo stranke uradni vtis kolkov-nih znamenj na inozemske vrednotnice proti vplačilu pripadajoče kolkovne pristojbine v gotovini pri c. kr. glavnem uradu v Ljubljani izposlovati, tako da se smatra ta vtis glede vplačitve kolkovnine jednako vrednim po predpisih določeni vporabi in razvredbi splošnih kolkovnih znamk.
Imenovani urad prevzema vrednotnice za vpošiljatev na osrednji kolkovni urad na Dunaju, ki ima odkolkovanje izvršiti.
Kolkovina se more na željo strank tudi nadalje opraviti z kolkovnimi znamkami, katere se uradoma prečrtajo (obli-terujejo.)
— Vložitev vrednotnic. Inozemske vrednotnice je treba v svrho odkolkovanja neposredno vložiti pri uradu ter pridejati pismeno prijavo v dveh jednako se glase-Čih izvodih; po pošti jih poslati, ni dopustno.
V prijavi, katero ima stranka podpisati, je navesti:
1. Število kosov, oznambo in nominalni znesek vrednotnic odnosno vrednostni znesek, ki ie vzeti za podlago pri izraču-nanju pristojbine.
2. Znesek pripadajoče kolkovne pristojbine posebej in v skupni vsoti.
3. Rok dospelosti prvega kupona, ako so le ti pridejani.
Obrazci za take prijave se dobe pri uradu.
Stranka more pri vložitvi označiti tudi mesto, kamor naj se vtisne vrednostno znamenje in določiti gaslo, da dvigne vrednostne papirje, na ta način, da opremi oba izvoda prijave z zaznamkom „proti gaslu", in da naznani uradu gaslo na jednem izvodu prijave ali pa v zaprtem zavitku.
Ako se pojavijo pri vložitvi bistveni spodtikljaji, katerih stranka ne more na kratko odstraniti, ali ako se stranka brani položiti naznanjeno ji kolkovno pristojbino, odpade odkolkovanje in vrednotnice se s prijavo vred vrnejo stranki, pri čemur se vzrok, radi katerega odkolkovanje odpade, na kratko na jednem izvodu prijave navede.
V dvomljivih slučajih, zlasti ako se vrednotnice ne glase na določen denarni znesek (nominalno vrednost) ali ako stranka ne pri pozna pravičnosti od urada vgotov-Ijene (likvidirane) kolkovne pristojbine, ima se ista radi razsodbe obrniti na finančno oblastvo prve stopinje (pristojbinski urad).
Stranki se potrdi vložitev vrednotnic in položitev kolkovne pristojbine na drugem izvodu prijave (potrdilo o položitvi) in zajedno naznani, kdaj more previdoma dvigniti odkolkovane vrednotnice.
Volilci Vičani pozor!
V četrtek, dne 29. t. m., dopoludne
ob Vj8. uri se zbirajo naši somišljeniki na Viču „Pri Ani" v mali sobici, od koder odrinejo na volišče v „Ljudsko šolo" na Glince.
Na svidenje!
Volilni odbor.
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljenja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „MoU-ovega Seidlitz-praska", ki ae dobi za nizko ceno in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoCe prebavljenja. Originalna škatljica 2 K a. v. Po pofitnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DDNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom.        1 (11—6)
Tinktura zoper kurja očesa
= gotovo najboljše sredstvo -
za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd.
StekleniCica z rabilnim navodom 25 kr.
Dobiva se v (9—13)
deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj',
Jtt. Leustek-a v I J ubijani.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 22. marca: Albin Bončar, pleskarjev sin, 14 mesecev, Tržaška cesta Bt. 55, jetika. — Ana Tavčar, mizarjeva žena, 56 let, Karlovska cesta št. 10, vodenica.
Meteorologično poročilo.
Viiinm nad morjem 806-3 m. Srednji tračni tlak 736-0 mm.
Marcij 1	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v °C.	Vetrovi	Nebo	11 ■ss a.
26.	9. zvečer	7273	64	si. sever	oblačno	g
27.	7. zjutraj	7295	37	brezvetr.	oblačno	•*
■	2. popol.	7293	79	si. jzahod	dež	
Srednja včerajšnja temperatura 6 2°, nor-male: 56°.
ZD"u.n.a.js3ssi borza
dne 27. marca 1900.
Skupni državni dolg v notah ... 99 K 30 h
Bkkpni državni dolg v srebru ...    99 „ 05 „
Avstrijska zlata renta......98 „ 35 „
Avstrijska kronska renta 4°/«   ... 99 „ 50 s
Ogrska zlata renta 4°/0......97 „ 15 „
Ogrska kronska renta 4°/0  .... 93 „ 45 ,
Avstro-ogreke bančne delnice .  .  . 127 „ 25 „
Kreditne delnice........ 234 „ 35 „
London vista......... 242 „ 95 „
Nemški drž. bankovci za 100 mark . 118 , 65 „
80 mark........... 23 „ 70 „
20 frankov..........19 „ 28 „
Italijanski bankovci....... 90 „ 20 „
C. kr. cekini..........11 „ 38 „
Vlutilda Ifloiaes rojena Koli m naznanja tužnim srcem v svojem in imenu svojih sinov Roberta in F"e-likHfs Ifloskovie ter v imenu vseh sorodnikov žalostno vest, da je previdnosti Božji dopadlo našega dobrega nepozabnega soproga, ozir. očeta, gospoda
Julija Moises-a
trgovca z usnjem
po dolgi bolezni v 60. letu v boljše življenje poklicati.
Zemski ostanki dragega pokojnika se bodo v sredo, dne 28. t. m. ob 11 uri dopoludne iz hiše žalosti Stari trg št. 30/32 prepeljali na južni kolodvor ter v četrtek, 29. t. m. z državnega kolodvora v Varaždinu k večnemu počitku pokopali.
Tihega sovalja se prosi. (625)
Pretužnim srcem naznanja podpisani vsem sorodnikom prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša ljubljena soproga, oziroma mati in nečakinja, gospa
Antonija Wirk
danes, dne 27. marca t. L ob 10. uri dopoludne, v starosti 49 let, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče, udano v Gospodu preminula.
Pogreb drage ranjce bode v četrtek, dne 29. marca t. 1. ob 9. uri dopoludne, iz hiše žalosti v Velikih Laščah na on-dotno pokopališče.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v farni cerkvi v Velikih Laščah.
Predrago ranjco priporočamo v blag spomin.
Velike Lašče, 27. marca 1900.
Janko Wirk, c. kr. kancelist, soprog. — Antonija VVirk, hčerka. — Fanl Fabiani,
teta. (626) Brez posebnega obvestila.
I
V Ljubljani, dne 27. marca 1900.
Zahvala.
Povodom prebritke smrti naše nepozabne matere oziroma stare matere in tašče, veleposestnika vdove, gospe
Matilde Trenz
došlo nam je toliko dokazov presrčnega sožalja, da nam ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Bodi torej tem potom zato izražena najiskrenejša zahvala vsem, zlasti za mnogobrojno spremstvo ob zadnji poti predrage pokojne, za prekrasne vence, posebno preč. gg. duhovnikom, si. požarni brambi Št. Jernejski, vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vsem častitim daljnim in domačim spremljevalcem.
Dreškovc, dne 22. marca 1900.
(624) Žalujoči ostali.
Išče se
upraviteljica
pri poštnem uradu v Št. Petru pri Rudolfovem. (602-2)
Natančneje se izve pri poštnem uradu v Šmarjeti na Kranjskem (Dolenjsko).
Popolna razprodaja.
Ker opustim svojo prodajalnico, prodajam
vse predmete pletenega in tkanega blaga
po tovarniških, cenah.
Istotam je na prodaj po zmerni ceni (620—1)
razna štacunska oprava in dobro poslujoče pletenje na stroje s 7 pletilnimi stroji.
Ana Haring, Ljubljana. Židovske ulice št. 8.
Zadruga gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov
in izkuharjev v Ljubljani.
Vabilo
na
redni zadružni zbor
ki se vrši
v četrtek, dne 29. marea 1900 ob treh popoludne v „Virantovi" restavraciji na Sv. Jakoba trgu štev. 2.
Dnevni red:
I. Pozdrav.
II. Čitanje   zapisnika  zadnjega zadružnega zbora.
III. Poročilo o delovanji zadružnega starešinstva tekom 1899. leta.
IV. Polaganje letnega računa za poslovno leto 1899.
V. Dopolnilna volitev v zadružno načelstvo in sicer v smislu določila § 19. zadružnih pravil treh odbornikov in enega odbor-nikovega namestnika.
VI. Posamezni predlogi.
VII. Raznoterosti.
Ker je za sklepčnost zadružnega zbora potrebna navzočnost 30 ndov, naj se ga častiti člani v kar največjem števila vdeležiti blagovole.
V Ljubljani, dne 12. marca 1900. — —. x.
Ivan Tosti,
načelnik.
Nil Če bi sklican zbor ne bil sklepčen dne 29. marca t 1. vrši se dne 5. aprila t. I. ob treh popoludne istotam zadružni zbor z enakim vsporedom in sicer brez opetovanoga obvestila zadružnih članov. Ta zbor bo brez ozira na število navzočih veljavno sklepal. (622)
©preteza. <618>
kovinski strugar
(liletalldreltei*)
dobi stalno delo in dobro plačo. Naslov se izve v upravništvu .Slov. Naroda".
Kdo sprejme v večjo trgovino z mešanim blagom (621—1)
krepkega dečka
kateri je več šol dobro dovršil. — Ponudbe pod naslovom: J. A. poštno ležeče Bled.
Izurjena
(619)
se takoj vsprejme.
Več se izve: Kollzej št, 1.
Od danes naprej
dobi se vsak
polenovka
po kapucinskem načlnn namočena pri tvrdki (613—2)
Kham ćc Murnik.
Lepo telo apno
sveže žgano, se dobiva po celih vagonih in v manjših porcijah pri
I«. lKEssok & Go.
žgalnica apna in premogokop Zabukovce (Buchberg), pošta Pletrovče (Pletrovitsch) pri Celju. (143-24)
Išče se zvest in priden
za trgovino z mešanim blagom in želez-nino. — Ponudbe naj se pošiljajo pod naslovom : Fran Picek, trgovec v Ribnici, Kranjsko. (681—3)
Za večjo fino restavracijo
se išče kavcije zmožen, boljši, oženjen
gostilničar
kot najemnik. Gostilničarka mora biti spretna kuharica. Ponudbe sprejema Rudolf Mosse na Dunaji pod „W. P. 1714". 608-i
V svojo ključavničarsko delavnico iščem
Ceno se proda
lepa, nova vila
v Kranju.
Natančneje poizve" se pri (566—3)      Jožefu Fuso v Kranju.
dečka poštenih starišev, blizo 14 let starega.
Jakob Gasperin (506-2) _v Skofji Loki. Gorenjsko.
Raznovrstne
kočije (Landauerji) in vozovi ter konji
sv~ so na prodaj. -w
Več se poizve pri gospodu Ilnlcn, fijakarju na Reki. 614—1>
Jamčeno pristen
Refošk
po a «| ld. 1 i t pri
Fr. Pelicon-u, Francovo nabrežje št. 5.
Tu se dobe tudi druga printiiu vina po izredno nizkih cenah. (578—3)
V Ljubljani, Cerkvene ulice št. 1 (Trnovo)
odda se
od 1. maja letos naprej za več let v najem: hlev za konje ali vol«*, velika lopa za vozove, podstrešje za shrambo mrve in lO oralov travnikov. <6u7-s>) Več o tem poizve se le tam.
na
XIX. redni občni zbor
Kmetske posojilnice Ljubljanske okolice v Ljubljani
kateri se bode vršil
dno 4- aprila. 1900 ob   23, uri popoludne
v zadružni pisarni na Marije Terezije cesti št. 1.
1. Nagovor ravnatelja,
2. Poročilo blagajnika,
3. Poročilo nadzorstva ter dati absolu-torij za pretečeno upravno letno dobo,
n  3. Pi
Ito (623)
Dnevni red t
4. Volitev: a) ravnatelja, b) blagajnika, c) kontrolorja, d) 2 namestnikov, e) treh članov v nadzorstvo,
5. Predlogi društvenikov.
Ravnateljstvo.
Največja izber
najtrpežnejšep in najmodernejšega
Najnižje cene!
za
suknenega blaga
vseh vrst
kakor kamgarna, ševiota, lodna, jagerndorfskega itd.
okleb za gospode in ječite
površnike, haveloke
ter salonske obleke
v oddelku za sukno tvrdke
J. Grobelnik, Ljubljana.
Najboljši nakupni vir za suknene ostanke. (564-3) Knjige s vzorci se po naročilu pošiljajo poštnine prosto.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".