GDK: 232.325.24 
Možnost uporabe nekaterih talnih herbicidov 
v drevesnicah pri presajenkah listavcev 
Marjana PA VU~* 
Izvleček 
Pavle, M.: Možnost uporabe nekaterih talnih 
herbicidov v drevesnicah pri presajenkah listav-
cev. Gozdarski vestnik, št. 2/1990. V slovenščini 
s P.,.ovzetkom v angleščini. 
Clanek govori o možnostih uporabe nekaterih 
talnih herbicidov pri presajenkah listavcev. Podani 
so rezultati testov, pri katerih so bile uporabljene 
presajenke velikega jesena, gorskega javorja in 
bukve, od herbicidov pa Sinbar, Sencor, Devrinol, 
Simazin, Gcal, Kerb in Caragard. 
1. UVOD 
Uporaba herbicidov, še posebej v go-
zdarstvu, je morda na prvi pogled nepo-
trebno ali neodgovorno poseganje v okolje, 
predvsem za naravovarstveno osveščene 
ljudi. Razumljivo je, da se tudi mi zavedamo 
tega problema in si želimo, da tovrstni 
posegi v okolje ne bi bili potrebni. 
V gozdnih sestojih se herbicidom nače­
loma odrekamo, drugače pa je v gozdnih 
drevesnicah. 
Uporabo herbicidov v gozdnih drevesni-
cah nam narekujejo pomanjkanje delovne 
sile, stiska s časom (glavna drevesničarska 
dela opravljamo bolj ali manj ob istem 
času), mehanizirana proizvodnja in pleveli, 
ki jih težko mehanično zatiramo. Vendar 
tudi v drevesnicah iščemo še druge načine 
zatiranja plevelov, npr. biološko in meha-
nično zatiranje ter razne druge ukrepe. 
Uspešen način zmanjševanja pokrovno-
sti plevela je lahko globoko oranje, še 
posebej če je traktor tako prilagojen, da pri 
oranju populi del korenin večletnih plevelov. 
Temeljita mehanična priprava drevesničar-
* M. P., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in 
lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 
2, YU 
Synopsis 
Pavle, M.: The Possibilities of the Application 
of some Soil Herbicides in Forest Nurseries with 
Transplanted Deciduous. Gozdarski vestnik, No. 
.2/1 ~.90. ln Slovene with a summary in English. 
The article deals with the possibilities of the 
application of some soil herbicides for transplant-
ed deciduous trees in forest nurseries. The results 
of the test in which soil herbicides of the Sinbar, 
Sencor, Devrinol, Simazin, Goal, Kerb and Cara-
gard and transplanted deciduous trees of the 
European ash, the sycamore and the beech were 
applied, are presented. 
skih površin pozneje omogoči minimalno 
uporabo herbicidov. 
Kombinirano ukrepanje pa je tudi že 
eden izmed načinov boja proti pretirani 
uporabi herbicidov. 
Pravilna priprava površin je ena izmed 
poglavitnih nalog gozdnih drevesničarjev v 
prizadevanju za varovanje okolja. 
Zavedati se je treba) da so herbicidi 
samo dopolnilna sredstva in pomoč pri 
pridobivanju kulturnih rastlin, ne pa glavni 
način za reševanje problemov. 
V gozdnih drevesnicah dokaj uspešno 
uničujemo plevele pri presajenkah iglavcev, 
manj uspeha pa imamo pri presajenkah 
listavcev. Izbor primernih herbicidov za li-
stavce je zelo majhen oziroma zanje najpri-
mernejši talni herbicid še vedno iščemo. 
Poskus v gozdni drevesnici Muta je na-
menjen odkrivanju ustreznih herbicidov za 
razne vrste listavcev. 
2. METODA DELA 
Talnih herbicidov, ki bi bili primerni za 
uporabo pri presajenkah listavcev, je po 
dosegljivi literaturi malo. Pri odločanju o 
herbicidih, ki naj bi jih preizkusili, smo 
G. V. 2190 91 
upoštevali tuje vrste iz gozdarske prakse, 
sadjarske izkušnje, lastne presoje ter do-
stopnosti herbicidov na našem tržišču. 
Zato smo v poizkus zajeli le sedem talnih 
herbicidov. Ustnih herbicidov, ki bi jih lahko 
uporabili medvrstično, ko se pleveli že raz-
rastejo, nismo upoštevali, ker je njihova 
uporaba v praksi ~olj ali manj znana. Od-
merke herbicidov smo določili po lastni 
presoji ob upoštevanju tujih virov; pri tem 
smo se držali spodnjih mej, ker nismo 
poznali njihovega pravega učinka na presa-
jenke listavcev, hkrati pa smo hoteli čimbolj 
omiliti morebitne poškodbe listavcev. 
Uporabili smo naslednje tovarniško pri-
pravljene herbicid ne pripravke in odmerke: 
Sinbar - 2 kg/ha (a. s. terbacil), Sencor -
1 kg/ha (a.s. metribuzin), Gaal- 21/ha (a.s. 
oksifluorfen), Derivol - 4,5 kg/ha (a.s. na-
propamid), Dervinol + Simazin - 3-2 kg/ha 
(a.s. napropamid + simazin), Kerb - 3 
kg/ha (a.s. propyzamid), Caragard - 4 kg 
na ha (a.s. terbumeton + terbutilazin). 
Omenjene herbicide smo uporabili na 
poskusnih poljih s presajenkami velikega 
jesena, gorskega javorja in bukve. Zaradi 
nepoznavanja podrobnejšega vpliva herbi-
cidov na presajenke listavcev v naših raz-
merah smo zakoličili zelo majhna poskusna 
polja, merila so samo 2 m2 (oz. 4 m 
gredice). 
Poleg poskusnih smo imeli za vsako 
drevesno vrsto še kontrolna polja. Več 
istovrstnih polj zaradi zgoraj omenjenih raz-
logov nismo imeli. 
Za ponovitev poskusa, predvsem glede 
na učinke uničevanja plevelov, smo imeli 
kar polja z enakimi herbicidi pri različnih 
drevesnih vrstah listavcev. Herbicidi so bili 
uporabljeni takoj po presajenju (14. 5. 
1988) omenjenih drevesnih vrst, sadike so 
bile tik pred brstenjem, nekatere sadike 
bukve pa so že začele brsteti. Tla posku-
snih polj so bila še brez plevelov. Vzeli smo 
talne vzorce in jih analizirali po standardnih 
metodah. 
Tla v drevesnic! uvrščamo med peščeno­
glinasto-ilovnata. Vsebujejo 4-5% humu-
sa, kar ustreza povprečni količini v naših 
gozdnih drevesnicah. 
Količina humusa je pomemben dejavnik 
pri uporabi talnih herbicidov. saj vemo, da 
92 G. V. 2/90 
je uspeh talnega herbicida odvisen pred-
vsem od nje in od podnebnih razmer. Večji 
je odstotek humusa v tleh, manjši je lahko 
odmerek taJnega herbicida. ker ta veže 
koloidne delčke herbicida. Škropili smo z 
ročno nahrbtno škropilnico CP3 in pri tem 
uporabljali rumeno polyjet šobo z 1 m 
širokim delovnim območjem. 
3. REZULTATI 
Pri ugotavljanju primernosti določenega 
herbicidnega pripravka vedno ocenjujemo 
njegov vpliv na plevela. kulturno rastlino in 
okolje. S poskusi lahko sorazmerno hitro 
ugotovimo vpliv na plevela in kulturne rast-
line, težje pa je proučevati vpliv na okolje, 
mislimo predvsem na posredne vplive, ki 
jih običajno ni moč zaznati s preprostim 
opazovanjem. 
Pri vplivu na okolje se tako največkrat 
zadovoljimo s podatki, ki jih dobimo iz 
literature. že pri poskusih izberemo take 
herbicide, ki po dosegljivih virih minimalno 
posegajo v okolje. V okviru naših možnosti 
pa lahko ugotavljamo predvsem vpliv herbi-
cidov na plevela in sadike. 
Vpliv na plevele 
V drevesnici Muta se pojavlja več kot 47 
različnih plevelnih vrst -vsaj toliko pleve lov 
se je pojavljajo na naših poskusnih poljih 
(glej tabelo}. Prevladovali so širokolistni 
pleveli, trave so bile zastopane s šestimi 
vrstami. 
Najštevilčnejša sta oba slaka Calystegia 
sepium (plotni slak) in Convolvulus arvense 
(njivski slak}, Rorippa silvetris (navadna 
potočarka), Digitaria sangvinalis (navadna 
srakonja} itd. (popis dr. F. Batič}. Uporab-
ljeni herbicidi so po primerjavi s kontrolnimi 
pojavi v glavnem dobro učinkovali, izjema 
sta oba slaka in potočarka. Najbolj učinko­
vita sta bila Kerb in Caragard, učinkovita 
sta bila tudi na slak; slak, ki se pojavlja na 
teh poljih, je bil v glavnem razrasel iz roba. 
Caragard je pri različnih drevesnih vrstah 
različno deloval na potočarko. Na polju z 
bukvijo ni bil učinkovit, kar pa je verjetno 
tudi posledica rahlega zanašanja škropiva, 
ker je ob škropljenju občasno rahlo pihalo. 
Q)Q) 
~~ .:o-o 
OONN 
Q) 
c:: 
C\1 
O') 
>N Q) 
Oc:; 
O «S 
T"' al O) 
V fiS E ·~ 
(1)(1) 
>> 
o ee 
00"0"0 
CD-r-NN 
.!>i. 
~·en 
«10 ,_o. 
"'Q) OONC:: 
(1) 
c:: 
C\1 
01(1) 
T"" >N ..C:: 
V f..OO:::I .... 0.(1) 
(1) 
c:: 
«1 
01(1) 
f..O>N..C:: 
o v 8.~ 
> o 
"' j2a> 
lO)(/) .o 
o«~ 
oVo.U5 
Vpliv na sadike 
Herbicide smo preskušali na enoletnih 
sadikah velikega jesena, gorskega javorja 
in bukve . 
Sadike v glavnem še niso odganjale, ker 
so bile pred sajenjem shranjene v hladilnici. 
Le pri posameznih sadikah so se popki 
začeli odpirati. 
Škropili smo takoj po saditvi na čisto 
površino, tj. na površino, ki še ni bila zaple-
veljena. 
Pri prvem popisu (16. 6.) so se sadike 
na posamezne herbicide različno odzvale. 
Sadike v. jesena so bile pri vseh uporab-
ljenih herbicidih zdrave, le na polju, na 
katerem je bil uporabljen Sinbar, so bile 
rahlo ožgane. Na poljih z gorskim javorjem 
so bile poškodbe večje. Sadike so bile 
neprizadete samo na poljih, na katerih so 
bili uporabljeni Devrinol, Kerb in Caragard. 
Na ostalih poljih so bile sadike močno ali 
delno ožgane. 
Sadike bukve so bile močno poškodo-
vane na poljih, kjer smo škropili s Sinbarjem 
in Sencorjem, na teh poljih so bile sadike 
tudi suhe. Na ostalih poljih so bile sadike 
nepoškodovane. 
Pri drugem popisu (31. 8.) so bile sadike 
močneje poškodovane. če so bile ob prvem 
popisu sadike že poškodovane, se je pro-
ces propadanja le še nadaljeval, v nobe-
nem primeru se že ob prvem popisu poško-
dovane sadike do drugega popisa niso 
popravile. 
Ob prvem popisu so bile sadike v. jesena 
na polju, na katerem je bil uporabljan Sen-
car, še zdrave, ob drugem popisu pa so 
bile prizadete. Na polju z Devrinolom so 
bile sicer zdrave, vendar nekoliko manjše. 
Na poljih z bukvijo ni bilo poslabšanja. 
Sadike so bile nepoškodovane na poljih, na 
katerih so bili uporabljeni Caragard, Kerb 
in Devrinol s Simazinom. Najslabše je bilo 
na poljih s Sinbarjem in Sencorjem. Na 
poljih z Gaalom in Devrinolom so bile sa-
dike še kar ohranjena. Sadike g. javorja so 
bile nepoškodovane samo na poljih s Ker-
bom in Caragardom. Na vseh ostalih poljih 
so se posušile, bile delno poškodovane ali 
pa so zaostale v rasti. 
G. V. 2190 93 
4. SKLEP 
Tuje izkušnje o uspešnosti določenega 
herbicida lahko bolj ali manj uspešno pre-
nesemo v naše okolje le, če uporabljamo 
listne herbicide in poznamo vpliv na ple-
velne vrste, ki jih hočemo odstraniti. 
Težje paje tuje izkušnje prenašati v naše 
razmere pri uporabi talnih herbicidov, ker 
moramo pri njih upoštevati vrsto dejavni-
kov. Zato v poskus nismo zajeli listnih 
herbicidov, ki se v naših drevesnicah naj-
večkrat uporabljajo in katerih raba ni vpra-
šljiva, če jih uporabljamo medvrstično ali v 
času, ko sadike ne rastejo. Med uporablje-
nimi talnimi herbicidi sta izstopala dva, in 
sicer Kerb in Caragard. Najbolje sta vplivala 
na plevele, odstotek zapleveljenosti je bil 
pri drugem popisu le O do 30% (na kontrol-
nih ploskvah 5 do 100 %), istočasno pa 
nista škodljivo delovala na sadike. Manjši 
odmerek Devrinola in Simazina je mogoče 
uporabljati še za v. jesen in bukev. 
Pri odločanju za uporabo talnih herbici-
dov pri presajenkah listavcev so nam ome-
njeni poskusi nakazali možnost izbora za 
lastne potrebe, glede na problematiko, ki jo 
imamo v lastni drevesnici. 
GDK: 904 (43) 
THE POSSIBILITIES OF THE APPLICATION 
OF SOME SOIL HERBlClDES lN FOREST 
NURSERlES WITH TRANSPLANTED DECI-
DUOUS TREES 
Summary 
The application of foliar herbicides for trans-
planted deciduous trees is a more or less 
established method in Slovene forest nurseries, 
especially if they are applied interlinearly. The 
situation is quita different with soil herbicides 
because through soil they also affect seedlings. 
Consequently, their use is delicate and the effects 
are hlghly dependant on ecologic factors. 
ln order to establish suitable soil herbicides for 
transplanted deciduous trees in certain environ-
ment, a test with transplanted trees of the Euro-
pean ash, the sycomore and the beach was 
started in the Muta nursery. The following ground 
herbicides were applied: Sinbar, Sencor, Devri-
nol, Simazin, Goal, Kerb and Caragard. 
The herbicides applied had different effects on 
seedlings as well as on weeds yet the differences 
between herbicides were smaller as regards the 
effect on weeds than that on seedlings. All of the 
herbicides had good effect on weeds. 
The seedlings of the European ash we re slightly 
more resistant than those of the sycomore and 
the beech. 
The worst results were evidenced with Sencor 
and Sinbar herbicides which affected the seed-
lings in more or less all sample plats. 
According to results, Kerb and Caragard, which 
did not affect the seedlings in any of the sample 
plats and at the same time had a very good effect 
on weeds, proved to be the best. 
Gozdovi in gozdno gospodarjenje v deželi 
Nordrhein-Westfalen (ZR Nemčija) 
Janez POGAČNIK* 
UVOD 
V prispevku bi radi predstavili problema-
tiko gozdov in gozdarstva v pokrajini Nord-
rhein-Westfalen, s katero se je na ekskurziji 
sredi leta 1989 seznanilo šestnajst goz-
darskih strokovnjakov iz Slovenije pod vod-
stvom prof. Mlinška. Strokovni program je 
bil odlično pripravljen, saj je obsegal presek 
* Mag. J. P., dipl. inž. gozd., Splošno združenje 
gozdarstva Slovenije, 61000 Ljubljana, Mikloši-
čeva 38, YU· 
94 G. V. 2190 
najznačilnejših predelov pokrajine z zelo 
pestro problematiko. Gostitelji, ki so že 
obiskali slovenske gozdove, so se izjemno 
potrudili. Pri strokovnem delu programa so 
poskrbeli za bogato pisno gradivo in litera-
turo. V program so vključili tudi nekaj ogle-
dov kulturnih značilnosti dežele, v večernih 
urah pa so pripravili tudi več družabnih 
srečanj, na katerih so se prirediteljem pri-
družili še drugi gozdarji. 
Spoznanja z ekskurzije so v prispevku 
strnjena v nekaj tematskih poglavij. Pri tem