Ptuj, četrtek, 10. februarja 2005
letnik LVIII . št. 6 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Ptuj
Spomini bledijo, dejstva pa ne Stran 3
Ptuj	Ptuj	Markovci
Melanija kupovala na Ptuju Stojnčani rešujejo karneval V imenu ljudstva Stran 5	Stran 6	proti Ekolesu
Stran 9
Nogomet
Ptujčani v Medulinu Stran 19
Majšperk Ali učitelji tepejo učence Stran 12
Videm
Na žive in mrtve Stran 9
Ptuj . Osrednja slovesnost ob kulturnem prazniku
ČISTIMO! do - 50% *
* nekatera rabljena vozila iz zaloge
Dominko d.a.o., Zadružni Irg 8,2251 Phij CENTER RABUENIH VOZIL: 02 / 788 11 52
Priznanja za kulturne dosežke
V ponedeljek je bila v dvorani Gimnazije Ptuj osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so jo pripravili Mestna občina Ptuj, Območna izpostava sklada za kulturne dejavnosti Ptuj in Zveza kulturnih društev Ptuj.
Računalniki po odličnih cenah ^ /J
www.conitn)n.si
Se želiš slikati z vročimi fanti?
Poišči kupon na strani 201
Uvodoma sta nastopila glasbenika Blaž Svagan, saksofonist, in pianist Tom Hajškek. V nadaljevanju pa so Zveza kulturnih društev Ptuj, Območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije Ptuj in Mestna občina Ptuj podelili priznanja najprizadev-nejšim kulturnim delavcem za izjemne dosežke in večletno delo v kulturi.
Nadaljevanje na strani 8.
Danes priloga:
Kam.
v šolo

'^^'^'OPTUJ Aleš Arih, dobitnik velike oljenke (v sredini), v družbi ptujskega župana Štefana Čelana in do-89,8.98.2.104,3 bitnika oljenke Borisa Miočinoviča (na levi)
Videm . Pustna "folklora" v baru Emeršič
"Auf biks, čreva na plot!"
Kaj pomeni "štajerska ikebana", menda na Štajerskem in v bližnji okolici ni potrebno razlagati. Z izrazom imajo sicer še težave po drugih koncih naše prelepe Slovenije, a ne zaradi tega, ker jim ne bi bil znan pojem, ki se skriva pod to avtohtono besedno zvezo, pač pa bolj zaradi tega, ker isto dejanje oziroma rezultat pač poimenujejo drugače.
Zato pa je veliko manj težav pri razumevanju in prepoznavanju reka: "Baba čula, baba rekla." V tem stilu namreč potuje večina novic in afer po vseh koncih Slovenije. Na našem, širše ptujskem območju pa je te dni menda najbolj vroča novica, kako dobro so se na veliki pustni petek zmikastili v baru Emeršič v Lancovi vasi, v neposredni bližini karnevalskega šotora. In tako je iz sicer čisto klasičnega, morda nekoliko številčnejšega dokazovanja rokoborskih veščin (resda izven temu namenjenega ringa), ki smo mu v naših koncih lah-
ko priča večkrat in marsikje, nastala prava pravcata zgodba, ki se je iz navadnega balona prelevila v tisti velikanski Zeppelin, s katerim so nekoč pred veliko leti poskušali obleteti mamo Zemljo.
K famoznosti dogodka še dodatno prispeva skrivnostnost pristojne policijske postaje v Podlehniku in kratka obvestila v medijih, iz katerih se lahko razbere le, da se je dodobra razgibalo kar nekaj razgretih fantov, nemalo naj bi jo skupil lastnik lokala in pa inventar v nesojenem "ringu". Kaj točno se je v omenjenem lokalu v
petek proti polnoči dogajalo, je uradno nemogoče izvedeti, saj ne policija in ne poškodovani lastnik ne dajeta izjav. Kot nam je vseeno uspelo izbrskati, pa (vsaj) pohištva ni bilo razbitega toliko, kot se govori, predvsem pa ne v takšni meri, da gostišče ne bi moglo obratovati (nemoteno) naprej.
Prav tako neuradna je novica, da je policija, ki je po klicu iz omenjenega lokala nekaj pred polnočjo posredovala na kraju dogodka, že na sledi večjemu številu vročekrvnežev iz haloškega predela Vidma, ki naj bi prišli v pomoč svojemu
kolegu, ko se je ta zapletel v "fizično" debato z drugače mislečim. Po informacijah naj bi bilo znanih že sedem imen, ker pa je bilo "plešočih v ritmu pesti" še več, bodo uradni podatki znani šele v prihodnjih dneh.
Toliko torej o (velikanskem) pretepu, ki naj bi se odvijal v noči s pustnega petka na pustno soboto in ki te dni zaposluje predvsem tiste, ki ne najdejo ničesar bolj pametnega (ali norega), s čimer bi se lahko ukvarjali. Ali pa morda one druge, ki jim je žal, da niso bili zraven, ker so prepričani, da bi lahko naredili red. S pes-
tmi in kakšno brco seveda. Za ugotovitev, da za vso zgodbo stoji še kakšen odvečni maligan, pa tako ni potrebna posebna inteligenca.
Sicer pa, kot veleva tradicija in kot se reče: prave štajerske veselice brez petja pesti tako in tako ni. Pa niti približno s tem ne spodbujamo tovrstnih "folklornih podvigov"; prav nasprotno. Razlika je le v tem, da se o nekaterih piše v medijih, večina pa ostane (medijsko, ne pa tudi telesno) nezabeleženih
SM
9770040197060
Kanalizacija • Z zadnje seje sveta konzorcija
Kdo bo prvi dobil kanalizacijo?
Po zadnji januarski seji sveta konzorcija občin, ki so vključene v skupni projekt zaščite podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, ta je potekal v Ljubljani, se vendarle kažejo nekateri premiki oziroma koraki k evropski blagajni.
Na seji, kot je povedal vodja koordinatorskega podjetja (Komunala Ptuj) Jernej Šoemen, so najprej sprejeli aneks k osnovni pogodbi, s katerim so nekoliko razširili obseg načrtovanih objektov, sicer zgolj v mestni občini Ptuj: "Med pomembnejšimi na novo vključenimi projekti velja omeniti predvsem sušenje blata na centralni čistilni napravi kot predpripravo na predvideni sežig. Po nasvetu revizorjev je dodatno vključen v projekt še pregled obstoječega kanalizacijskega omrežja v samem mestu Ptuj kot hidravlične celote, da ne bi prišlo kasneje, pri začetku funkcioniranja povezanega starega in novega kanalizacijskega omrežja, do težav. Tako bo na tem območju v izgradnjo potrebno vključiti še nekaj zadrževalnih bazenov, ki bodo v primerih hujših nalivov zadržali prvi val. V projekt pa bomo zdaj vključili še izgradnjo vodovodne povezave med obstoječim omrežjem na obeh bregovih Drave. Vod naj bi tekel
od Puhovega mostu do starega rogozniškega pokopališča."
Vključitev novih del in objektov naj bi po prvih ocenah podražilo izdelavo dokumentacije za 21 milijonov tolarjev, koliko pa bo zato dražja sama izvedba omrežja, pa še ni znano. Dodatno sofinanciranje dokumentacije bo sicer finančno obremenilo le tiste (štiri) občine, ki so vezane na ptujsko čistilno napravo.
Težave s služnostnimi pogodbami
Ena zelo pomembnih zadev, ki so jo člani konzorcija uspeli doreči s predstavniki okoljskega ministrstva, se nanaša na težave (in izgubljanje dragocenega časa) zaradi pridobivanja služnostnih pogodb: "Doslej je ministrstvo, pa tudi izvajalec, zahtevalo pridobitev služnostnih pogodb za vse parcele, preko katerih je zarisana trasa vodov. To pa je na terenu, kot smo pričakovali in
kot se je tudi dejansko pokazalo, izjemno težko izvedljivo, sploh v kratkem času. Te pogodbe, po oceni jih je preko 1000, morajo biti namreč tudi notarsko overjene in vpisane v zemljiško knjigo. Sicer se je že v idejnih zasnutkih iskalo trase po javnih površinah, ampak velikokrat se je na terenu pokazalo, da zadeve niso geodetsko rešene, da so lastniki cest še vedno zasebniki, čeprav niti sami tega niso vedeli. Nasploh so na terenu s služnostnimi pogodbami izjemne težave, ker jih ljudje neradi podpisujejo. Tako se lahko zgodi, da bi zaradi ene same manjkajoče pogodbe za kakšno strateško parcelo padel celotni vod, na katerega bi lahko bilo vezano veliko gospodinjstev. Sicer so v takšnem primeru še vedno možnosti iskanja nadomestnih variant oziroma pomika trase, vendar to terja spet dodatni čas, velike stroške in nenazadnje tudi ponovno preverjanje, ali nova trasa ustreza evropskim kriterijem in s tem pogojem za
kandidaturo."
Po nedavno sklenjenem dogovoru, prav tako zabeleženem v omenjenem aneksu, bo zdaj kot osnova za veljavno ureditev služnostnega razmerja veljalo že zagotovilo župana neke občine: "Seveda bo to zagotovilo župan lahko podal le za gotove primere, torej za tiste parcele, kjer pogodba ni sporna, ampak je le vprašanje doglednega časa, da se vsa dokumentacija dokončno uredi. Poanta tega člena je predvsem v tem, da se ne izgublja čas zaradi dolgih birokratskih postopkov."
Kdo bo prvi začel graditi?
Težave s pridobivanjem služnostnih pogodb imajo praktično v vseh občinah; še najmanj v sami mestni občini Ptuj, zato pa so zadeve hudo vprašljive za Pod-vince in Kicar, kjer se prav lahko zna zgoditi, da bo kanalizacijski
Evropski denar za naš odsek železniške proge
Tudi obnova štirih postaj
Evropska komisija je januarja uradno sporočila, da je odobrila pomoč v višini 81,1 milijona evrov za štiri projekte, ki se bodo sofinancirali iz evropskega kohezijskega sklada do izteka tekoče finančne perspektive leta 2006. Odločbe o odobritvi pomoči je Komisija sicer sprejela že 20. decembra lani, pri čemer je za projekt modernizacije železniške proge Pragersko- Ormož v skupni ocenjeni vrednosti dobrih 36 milijonov evrov namenjenih 14,6 milijona evrov evropske pomoči. Vsi štirje projekti se z odločbo Evropske komisije lahko pričnejo izvajati.
Modernizacija železniške proge Pragersko - Ormož sodi med prednostne projekte Evropske komisije za izgradnjo čezevrop-ske prometne mreže TEN. V tej fazi bo zato kohezijski sklad sofinanciral posodobitev železniških postaj in rekonstrukcijo mostov ter opornih struktur, omogočil pa bo tudi namestitev sodobne signalizacijske opreme, za nakup katere je Slovenija leta 2003 dobila sredstva še iz pred-pristopnega programa ISPA.
Dve novi postaji in dvotirna mostova
Za kaj konkretno gre oziroma katera dela naj bi se izvajala pri projektu modernizacije železniške proge v navedenem odseku, smo povprašali na naše ministrstvo za promet.
"Gre za t. i. projekt A, ki je razdeljen v dva dela in obsega posodobitev signalno-varnostnih in telekomunikacijskih sistemov ter bo sofinanciran s sredstvi
Za izvajanje projektov v okviru Kohezijskega sklada je odgovornih več institucij. Za modernizacijo železniške proge Pragersko-Ormož bo tako odgovorna Javna agencija za železniški promet.
Evropski kohezijski sklad sicer neposredno sofinancira velike projekte s področja okolja in vseevropskih omrežij prometne infrastrukture v tistih državah članicah, katerih BDP na prebivalca je manjši od 90 % povprečja skupnosti. Slovenija je v obdobju 2004-2006 upravičena do 190,6 milijona evrov. Sredstva so razdeljena med področje okolja in prometa v razmerju približno 50-50. Projekti, ki jih je Slovenija predložila Evropski komisiji za sofinanciranje iz sklada, so na seznamu prednostnih projektov iz Strateških referenčnih okvirjev za okolje in promet.
Že letos naj bi se začele obnavljati štiri železniške postaje od Pra-gerskega do Ormoža; med njimi tudi postaji Ptuj in Moškanjci.
ISPA v višini 10.078.928 evrov. Nadalje so v ta projekt vključena gradbena dela, ki so sofinancirana s sredstvi kohezijskega sklada, v višini 14.519.456 EUR in v okviru katerih so predvidene naslednje aktivnosti: rekonstrukcija štirih postaj (Kidričevo, Ptuj, Moškanjci, Ormož), podaljšanje tirov na koristno dolžino 750 m z ustrezno zamenjavo kretnic in izvennivojskim dostopom na perone, gradnja dveh novih postaj oziroma izogibališč (Cirkovce in Cvetkovci), ki bosta s koristnimi dolžinami tirov namenjeni dodatni možnosti križanja vlakov in s tem večji kapaciteti proge," je povedal tiskovni predstavnik prometnega ministrstva Damijan Križnik.
Gradbena dela pa vključujejo
tudi obnovo podpornih zidov na delu železniške proge med Veliko Nedeljo in Ormožem in gradnjo dveh novih dvotirnih mostov, dveh podhodov izven območja postaj in sanacijo cestnega podvoza v Kidričevem.
Objava razpisa za signalnovar-nostne naprave je predvidena v marca letos, za gradbena dela pa naj bi razpis izšel mesec kasneje, aprila 2005. Opisani projekt (A) bo v celoti financiran s sredstvi državnega proračuna in evropskim denarjem, kar pomeni, da občinski proračuni (vsaj v tem primeru) ne bodo obremenjeni.
Vsa dela glede modernizacije naj bi bila po predvidevanjih pristojnega ministrstva dokončana najkasneje v letu 2007.
SM
sistem zaradi posameznikov, ki tovrstnih pogodb ne želijo podpisati, padel. Sicer pa so doslej najmanj naredili v Vidmu, kar je po eni strani čisto razumljivo, saj ta občina še vedno nima zagotovila, ali se bo uspela uvrstiti na razpis za kandidaturo za kohe-zijska sredstva ali ne: "Vseeno bi bilo dobro, da v Vidmu začnejo peljati potrebne postopke ter določijo gradbeno parcelo za postavitev čistilne naprave in vakuumske postaje. Če potrebne dokumentacije ne bodo uredili, jim tudi morebitna potrditev revizorjev ne bo omogočala prijave na razpis."
Precejšnje težave imajo tudi v Gorišnici, vendar le glede lokacije čistilne naprave v Forminu, ki gre hudo v nos ormoškemu županu Viliju Trofeniku, v ostalih občinah pa so zadeve dokaj tekoče.
Prav zaradi različno uspešnega zbiranja služnostnih pogodb in urejanja ostale dokumentacije po vključenih občinah, ob hkrati
iztekajočem se času za prijavo na razpis, je ministrstvo odobrilo faznost prijav. "Pričakujemo, da se bo zdaj skupni projekt na razpise prijavljal v dveh fazah, morda v največ treh. V prvo fazo kandidature in s tem prejema evropske pomoči ter začetka izgradnje bodo pač vključene tiste občine, ki bodo imele urejene zemljiškoknjižne zadeve in vso ostalo potrebno dokumentacijo. Vsekakor pa bo v prvi fazi zajeta rekonstrukcija centralne čistilne naprave, verjetno pa tudi dogradnja kanalizacijskega omrežja v mestni občini."
To ne pomeni, da bi skupni projekt zaradi tega razpadel, saj je že prijavljen kot celota, pač pa bo njegova realizacija in financiranje potekalo v posameznih fazah oziroma obdobjih. Seznama območij oziroma občin za prvo fazo kandidature sicer še ni. Prijava bo, po besedah ptujskih odgovornih mož, (za prvo fazo) vsekakor oddana letos.
SM
Lenart • Zeleni in SNS
Razmišljajo o odpoklicu župana
V ponedeljek, 31. januarja, sta občinska odbora Zelenih Slovenije in Slovenske nacionalne stranke v Lenartu sklicala tiskovno konferenco, na kateri so predstavniki obeh strank predstavili zaplete pri reorganizaciji Vrtca Lenart, ki poteka že od konca leta 2003.
Po besedah predstavnikov obeh političnih strank je nedopustno ravnanje župana občine Lenart mag. Ivana Vogrina, ki je odločil izpeljati ukinitev javnega zavoda kljub zakonsko jasnim določilom. Obe stranki sta v skupni izjavi za javnost, v kateri je povzeta zgodovina dogajanja v lenarškem vrtcu, zapisali še, da je župan dolžan zadržati sklepe občinskega sveta, če so v nasprotju z zakonodajo. V primeru vrtcev pa župan kot varuh zakonitosti od svetnikov za doseganje svojih privatnih ciljev zahteva, da sprejmejo nezakonit sklep. Kasneje je te svetnike celo javno pohvalil. Po navedbah sklicateljev župan vedno poudarja, da bo z reorganizacijo vrtcev prihranil 30 do 50 milijonov tolarjev. Ta izjava pa nima nobene osnove, razen seveda, da župan z njo zavaja javnost. Ob predstavitvi dejanskih stroškov, ki bi nastali ob združitvi enot vrtca, je bilo jasno povedano, da so stroški lahko samo višji. Na tem sestanku je župan izjavil, da to ve in bo to tudi plačal, samo da bo po njegovem, pravijo sklicatelji tiskovne konference. "S to izjavo želimo seznaniti javnost o tem, da se s takim stanjem v občini Lenart ne strinjamo! Medije in širšo slovensko javnost pozivamo, da se podrobne anomalije zaustavijo kjerkoli v Sloveniji, občanom občine Lenart pa polagamo v razmislek idejo o odpoklicu župana Ivana Vogri-na, ki ne dela v dobrobit občine
Lenart, za kar je dovolj dokazov", zaključujeta izjavo predsednika občinska odbora Zelenih Lenarta Ludvik Matjašič in Slovenske nacionalne stranke Drago Lipič.
Na tiskovni konferenci pa smo prejeli tudi pisno izjavo predstavnice OO LDS, v kateri so zapisali, da se Občinski odbor LDS v zvezi s stanjem v lenarškem vrtcu zavzema za čimprejšnjo rešitev zapletov po zakoniti in racionalni poti v korist predšolskih otrok in zaposlenih. V izjavi pa so zapisali tudi, da ne želijo nikakršnega političnega reševanja tega problema, zato se tudi niso vključevali kot lokalni odbor, ampak želijo, da v skladu z zakonodajo in standardi, ki veljajo v Sloveniji, problem razreši svet zavoda ob pomoči sindikata, ministrstva in sodišča. "Več kot politične stranke naj povedo tudi starši otrok in zaposleni v vrtcu. Od župana pa poleg skrbi za otroke pričakujemo tudi več županske modrosti," so svojo izjavo za javnost zaključili člani OO LDS Lenart.
Tiskovne konference se je udeležil tudi svetnik Saša Tomažič, ki je povedal, da ga najbolj moti županov podcenjevalni odnos do vrtca in vzgojiteljic, ter dodal: "Če se spomnimo, je imel župan Vogrin pred volitvami šest točk programa, med njimi je bila četrta točka razvoj družbenih dejavnosti in med njimi tudi razvoj vrtca."
Zmago Šalamun
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02 ) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02 ) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda je 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 14.560 tolarjev, za tujino 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV. (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89.
Foto: SM
Ptuj • Nadaljevanje sojenja v primeru umora Ervina Vidoviča
Spomini bledijo, dejstva pa ne!
V nadaljevanju glavne obravnave v primeru umora 23-letnega Ervina Vidoviča je v petek, 4. februarja, predsednica 5-članskega senata sodnica Marjana Kosi na Okrožnem sodišču v Ptuju zaslišala nekaj Ervinovih prijateljev, ki naj bi bili med zadnjimi v njegovi družbi, pričali pa sta tudi nekdanji dekleti dveh obtožencev.
Ervin naj bi večkrat prespal na Hajdini
Prvi je bil tega dne kot priča zaslišan 25-letni Bojan Krajnc, ki je povedal, da ne pozna nobenega od obtožencev, sicer pa je bil Ervinov prijatelj, saj je imel od njegovih staršev v najemu stanovanjsko hišo na Hajdini.
Ni se spomnil natančno, ali je bil pred izginotjem Ervina z njim nazadnje v petek ali soboto, dopustil pa je možnost, da je v tistem času imel številko mobitela, ki jo je navedla predsednica senata. Povedal je, da naj bi ga najverjetneje Ervin nazadnje klical še v soboto, vendar pa se on ni oglasil.
Tudi ko mu je predsednica senata pojasnila, da je na seznamu klicev razvidno, da ga je Ervin nazadnje klical v nedeljo, 1. februarja 2004, med 17. in 18. uro, se tega ni spomnil. Pritrdil pa je, da ga je v ponedeljek, 2. februarja, klicala Ervinova mama.
Med drugim je povedal, da je Ervin včasih prespal pri njem na Hajdini, kjer naj bi včasih skadila kakšen džojnt, tu in tam pa naj bi spila tudi kakšno pivo. Včasih naj bi skupaj šla tudi ven, v nekatere ptujske lokale, kamor so zahajali mladi. Marihuano naj bi včasih prinesel Ervin s sabo, na vprašanje, ali jo je prodajal tudi drugim, pa je odgovoril pritrdilno.
Ni se spomnil, da bi Ervin imel s kom kdaj kakšne težave, niti ne, da bi mu kdo zaradi tega grozil, dopustil pa je možnost, da naj bi bil Ervin včasih komu dolžan "dva ali tri jurje". Sicer pa naj ne bi bila preveč zaupna prijatelja, saj mu Ervin ni zaupal vseh svojih težav.
Ko ga je predsednica senata vprašala, komu in koliko marihuane je Ervin prodajal ter kje jo je nabavljal, se ni spomnil natančno, v glavnem pa naj bi travo nabavljal nekje v Gorišnici, prodajal pa naj bi jo predvsem svojim znancem. Tudi v zapuščenem lokalu Ana naj ne bi bil nikoli, za Ervina pa naj ne bi vedel.
Ko mu je predsednica senata predočila imena oseb iz Vičave, Skorbe in Gorišnice, ki naj bi jih on v preiskavi označil za Er-vinove dobavitelje marihuane,
naj bi se spomnil, da naj bi Ervin nabavljal travo le pri osebi iz Gorišnice, za druga dva pa ni bil v to prepričan. Eden od teh naj bi Ervinu včasih prodal tudi kakšen extazy, ko so šli na party v Maribor, nekoč pa naj bi bil Krajnc celo prisoten, ko naj bi Ervinu dejal, da mu je dolžan nek denar.
Ko ga je okrožni javni tožilec Peter Čibej vprašal, ali ve, kje je izgubil svoj mobitel, se je spomnil, da je bilo to v lokalu Šamrock, na vprašanje zagovornika obtoženega Bojana Slane, odvetnika Vladimirja Toplaka, ali pozna nekega P. S., pa je odvrnil, da se z njim ni nikoli družil, zato tudi naj ne bi vedel, ali mu je P.S. kdaj grozil, če s heroinom ne bi bilo vse v redu. Zatrdil je tudi, da mu Ervin ni nikoli dajal denarja za nakup kakega mamila, sam naj bi sicer že bil zraven pri nabavi heroina, vendar po Ervinovem izginotju.
Na vprašanje zagovornice obtoženega Filipa Filipoviča, odvetnice Alenke Čeh, ali je Ervin januarja 2004 imel kakšno dekle, je menil, da ne, saj naj ne bi vedel, da bi ga v tem času kdaj poklicalo kakšno dekle, kadar pa sta bila z Ervinom v kakšnem lokalu, naj bi bil vedno sam.
Kdo je zadnji klical Ervina?
Naslednji naj bi pred senatom Okrožnega sodišča v Ptuju pričal Drago Šijanec, a ga pred raz-pravno dvorano ni bilo več, zato je predsednica senata k pričanju povabila Andreja Slana iz Vito-marcev. Ta je povedal, da naj bi se z Ervinom nazadnje videla v nedeljo, 1. februarja 2004, v lokalu Ring sredi Ptuja. Tam naj bi skupaj s prijateljem Dominikom spili nekaj pijače, ko naj bi igrali karte, pa naj bi okoli 21. ure Ervin vstal, dejal, da ima telefonski klic in da se takoj vrne, zatem pa naj bi odšel iz lokala.
Na vprašanje, ali je bil v tistem času v lokalu še kdo, je dejal, da naj bi bili pri sosednji mizi prijateljici Andreja in Jasmina, vendar naj bi odšli iz lokala še pred Ervinom.
Predsednica senata Marjana Kosi mu je predočila, da je iz
spiska klicev razvidno, da je v nedeljo, 1. februarja 2004, ob 19.12 uri nekdo iz njegovega telefona poklical Ervina, to naj bi bil tudi zadnji klic na Ervinovem telefonu, vendar se Andrej Slana tega naj ne bi spomnil.
Povedal je, da naj bi Ervina spoznal le kakih 14 dni pred izginotjem, včasih naj bi se videvala v kaki diskoteki, posebej pa je poudaril, da naj bi kadil le navadne cigarete, nikoli marihuane.
Predsednica senata ga je spomnila, da je v preiskavi povedal, da naj bi bili kritično nedeljo v lokalu Ring okoli 20. ure, a se tega ni spomnil, tako kot se ni spomnil, kaj je imel Ervin takrat oblečeno. Tudi on je zatrdil, da ni bil nikoli v zapuščenem lokalu Ana, ni pa mu bilo znano, če bi tja zahajal Ervin.
Kaj je v zaporu slišal Mohorko?
V nadaljevanju glavne obravnave je bil kot priča zaslišan Jakob Mohorko, ki je trenutno na prestajanju kazni v Mariboru. Ta je predsednici in senatu povedal, da si v zaporu deli sobo s Stankom Rajhom, ki naj bi mu povedal, da se je oktobra 2004, ko naj bi bil pri zdravniku, pogovarjal z obtoženim Slavkom Hlišem. Rajh naj bi bil vprašal Hliša, kako je s Slano, Hliš pa naj bi mu odgovoril, da Slana ni bil zraven.
Mohorko je tudi povedal, da naj bi kakšen teden dni po tem z obtoženim Bojanom Slanom šla k zobozdravniku in ko sta v čakalnici stala ob oknu, naj bi Hliš, ki se je sprehajal spodaj, dvignil pest ter zažugal Slani in nekaj za-mrmral, kar je bilo razumeti kot, "boš že še videl"! Na poznejša vprašanja ali se je s Slano kdaj pogovarjal o dejanju, za katerega ga obtožujejo, je odvrnil da ne, saj naj bi v glavnem igrala neke igrice.
Ob soočenju je Hliš vprašal Mohorka, ali se ga spomni in kakšen je bil tedaj, ta pa mu je odvrnil, da se ga dobro spomni in da je takrat imel še lase, saj je bil tokrat na zaslišanju ostrižen do golega. Obtoženi Hliš je tudi pojasnil, da naj bi bilo vprašanje, ki mu ga je tedaj postavil Rajh,
drugačno, kot je povedal Mohorko, saj naj bi ga Rajh vprašal, zakaj eden od treh ne prevzame krivde na sebe, ker bi bilo potem enostavneje, kot pa da sedaj vsi trije sedijo. O grožnji s pestjo na dvorišču pa je Hliš dejal, da naj bi šlo za nek drug primer.
Mohorko pa je ponovno zatrdil, da je to, kar je povedal, "milijon procentov" tudi slišal, ter da glavo za to, nakar je Hliš odvrnil, da manj kot govoriš, bolje prideš skozi ter še enkrat poudaril, da on ni Ervina niti enkrat udaril, vsako dejanje, ki naj bi ga zagrešil, naj bi tudi priznal, tega pa ne more nikoli priznati.
Presenetilo nekdanje Hliševo dekle
Za majhno presenečenje je poskrbela priča Marjana Polaj-žer, ki je povedala, da naj bi lani kakih 5 mesecev živela z obtoženim Slavkom Hlišem pri njegovi materi, menda od marca naprej, vendar ne več v času, ko naj bi ga prijeli. O dejanju, za katerega je obtožen, se s Hlišem naj ne bi nikoli pogovarjala, prepoznala je obtožena Filipoviča in Slana, saj naj bi bili včasih prijatelji, vendar se ni spomnila, da naj bi kdaj Fi-lipovič grozil Hlišu z nožem, niti ne, da bi bilo obratno.
Na vprašanje, kako je z njeno nosečnostjo, saj naj bi tedaj še fantu Hlišu dejala, da pričakujeta otroka, je odvrnila, da naj bi mu maja res dejala, da je noseča, vendar ni bila, a mu kasneje tega ni več pojasnila, saj naj bi bila nanj jezna, ker naj bi slišala, kaj mu očitajo.
Za obtoženega Filipoviča je povedala, da naj bi bil dober kolega, včasih naj bi bil dober, kadar je bil pijan, pa naj bi razgrajal brez vzroka, saj naj bi hotel biti glavni. Zase je povedala, da ne uživa nobenih mamil, tudi Filipoviča in Slana ni vedela, da bi kadila marihuano, pa tudi Hliš naj ne bi poleg nje nikoli kadil. Po prijetju naj ne bi Hliša nikoli obiskala ali se z njim pogovarjala.
Na vprašanje obtoženega Hli-ša, ali se spomni, da naj bi mu nekega dne v parku Filipovič grozil z nožem, je odvrnila, da se tega ne spominja, ter dodala, da bi se kaj takega zagotovo spomnila. Spominjala pa naj bi se, da naj bi Filipovič med prepirom v zapuš-
Uvodnik
Lokalni kulturni program


Mestna občina Ptuj je ena od slovenskih občin, ki še ni sprejela lokalnega kulturnega programa. Nastajal je kar leto dni in sedaj je delovno gradivo pripravljeno. Koordinatorka programa Branka Bezeljak Glazer je k projektu pritegnila vse, ki se v Ptuju ukvarjajo s kulturno dejavnostjo bodisi profesionalno bodisi ljubiteljsko.
Prav je, da se k projektu ni pristopilo na hitro, zgolj da se ugodi državni težnji, da naj bi bili programi sprejeti do konca leta 2003. Snovalci programa so izhajali iz dejstva, da je Ptuj imel v vsej svoji zgodovini nešteto idej in projektov. Nekateri se izvajajo, nekaj se jih je realiziralo, na nekatere pa se je pozabilo in ležijo nekje v predalih, saj ima vsak posameznik in vsaka nova oblast drugačno videnje stvari, zato je potrebno najti neka uravnotežena stičišča različnih mnenj.
Kot je zapisano v delovnem gradivu programa, le-ta naj ne bo spisek želja, temveč mora na osnovi realne analize trenutnega stanja določiti izhodišča za dolgoročne cilje kulturne politike, saj na osnovi te analize lahko hkrati zastavimo kratkoročne cilje in načine njihove realizacije, kakor tudi nujne rešitve najhujših problemov.
Prav tako mora nakazati možnosti oblikovanja nekaterih segmentov kulture, ki bi lahko ob sodelovanju gospodarstva postali iniciatorji gospodarskega, še posebej turističnega razvoja občine in širše regije.
Kot v nacionalnem kulturnem programu so v ptujskem gradivu povzeta enaka področja: premična in nepremična kulturna dediščina: muzejstvo, arhivistika in spomeniško varstvo; staro mestno jedro in arhitekturna dediščina; arheološka dediščina; etnološka dediščina, književnost, knjižničarstvo, založništvo, uprizoritvene umetnosti (gledališče, ples, glasba prireditvena dejavnost, vizualne umetnosti in razstavna dejavnost (likovna umetnost in fotografija), ljubiteljska ustvarjalnost, kinematografija in druga AV ustvarjalnost, etnografija: živa kultura in običaji, ohranjanje tradicije in njen razvoj, alternativna in mladinska kultura, pop kultura in ustvarjalnost otrok in mladine.
Program opredeljuje naloge in hotenja kulture do leta 2007; upamo lahko le, da ne bo eden od številnih programov, ki so bili napisani zgolj zato, ker so napisani morali biti.
Franc Lačen
čenih prostorih avtopralnice ob Ormoški cesti Hliša porinil po stopnicah.
Na vprašanje, ali je hodila še s katerim od obtoženih, je Marjana Polajžer odgovorila, da je pred Hlišem hodila tudi s Slano, vendar ne dolgo, le kaka dva meseca, zavrnila pa je trditev, da naj bi jo Hliš prevzel Slani.
Pričanje nekdanjega Filipovičevega dekleta
Kot zadnjo so na glavni obravnavi tega dne zaslišali 40-letno Marijo Živič, ki je pojasnila, da pozna le obtožena Slano in Fili-poviča, Hliša pa ne in dodala, da naj bi s Filipovičem hodila od leta 2000 do prijetja, septembra lani.
Do nje naj ne bi bil Filip nikoli nasilen, ko pa so jo spomnili na izjavo ene od prič, da naj bi jo Filipovič udaril po nosu, pa je pritrdila, da je bilo res tako, saj naj bi ji takrat zlomil nos. Spomnila se je, da je tedaj živel v hiši na Ormoški 26, včasih pa naj bi
prespal tudi pri njej v Prešernovi ulici. Spomnila se je tudi, da naj bi v kritičnem času, januarja in februarja lani, Filipovič nosil visoke črne čevlje, gležnjarje z vezalkami, nekoliko pozneje pa je v pogovoru dodala, da naj bi nosil tudi podobne čevlje rjave barve.
Predsednica senata Marjana Kosi je po posvetu s senatom razglasila odredbo, da center za forenzične preiskave v Ljubljani opravi še dopolnilne preiskave predmetov in prostora, kjer je bilo najdeno truplo umorjenega Ervina Vidoviča. Nadaljevanje glavne obravnave bo v petek, 18. februarja, ko naj bi zaslišali še nekaj drugih prič ter strokovno pričo, kriminalističnega tehnika Marka Gričnika. Izven obravnave pa naj bi predsednica senata v sodelovanju s foren-ziki opravila tudi ogled kraja umora v 1. nadstropju nekdanjega gostišča Ana — Beli križ. Če bo potrebno pa bodo opravili tudi rekonstrukcijo, in to z vsakim od obtoženih posebej.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Zagovorniki obtoženih po uradni dolžnosti (z leve), odvetniki Vojko Škovrlj, Alenka Čeh-Gerečnik in Vladimir Toplak
Ptuj • Pogovor z ministrom za delo, družino in socialne zadeve
Bivši maratonec z jasno postavljenimi cilji
Novi minister RS za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič je po rodu Dolenjec. Je poročen in ima tri otroke. Svojo zaposlitveno pot je pričel na Zavodu za zaposlovanje RS kot svetovalec zaposlitve, poklicni svetovalec in rehabilitacijski svetovalec. Od tam je odšel na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, kjer je delal na področju zaposlovanja, prestrukturiranja in zaposlovanja invalidov. Leta 2000 je postal poslanec v državnem zboru, v novem mandatu slovenske vlade pa minister.
Rad se ukvarja s športom. Igral je namizni tenis v regijski ligi, tekmoval v maratonu, tudi v tujini, na enem od državnih prvenstev je bil sedmi z rezultatom dve uri in 40 minut. Zdaj igra tenis, smuča. "To je tisto, kar je potrebno, da človek uravnoteži med duhom in telesom," pravi. Vodi pa tudi društvo Beli obroč za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, predvsem otrokom, starejšim, ženskam.
Mag. Janez Drobnič se je v začetku januarja na Ptuju udeležil volilne konference MO N.Si Ptuj. Ob tej priložnosti je odgovarjal tudi na vprašanja Štajerskega tednika. Po spoznavnem uvodu so sledila aktualna vprašanja iz področij, ki jih pokriva kot minister.
Št. tednik: Minister Drobnič, najprej vprašanje, kdaj ste vstopili v slovensko politiko in s kakšnimi pričakovanji?
J. Drobnič: "V politiko sem vstopil leta 2000, ko sem vstopil tudi v Novo Slovenijo in kandidiral. Za mene je bilo to vse novo, kandidirati, volilna kampanja. Res je, da sem dobil usmeritve in osnovne materiale v volilnem štabu, na terenu pa sem se moral znajdi sam. Kandidiral sem v svojem domačem okolju, kjer sem bil rojen, živim sicer v Ljubljani. Skozi to so me tudi prepoznali in sem prišel v državni zbor. Za mene je vstop v politiko predstavljal velik izziv, sedaj pa tudi veliko odgovornost. Sedaj sem v poziciji, da se veliko odločam. Želim odločati z odgovornostjo, na osnovi razmišljanj, na drugi strani pa imam tudi jasno postavljene cilje."
Št. tednik: Ste kdaj razmišljali o tem, da boste nekoč minister?
J. Drobnič: "Nikoli. Najprej sem razmišljal o tem, da se bom ukvarjal z matematiko, ker sem bil talentiran. Imam tudi nekaj Vegovih priznanj. Mislil sem tudi, da bom učitelj matematike, tudi iz tega ni bilo nič. V gimnaziji mi je profesorica slovenščine dejala, da si kruha ne bom služil s pisano ali govorjeno besedo. Sedaj pa si ravno s tem "služim" kruh. Človek si postavlja neke kratkoročne cilje, dolgoročno pa pride drugam, takšno je življenje. Kar ni nič narobe, preden odkriješ svoje talente, svoje poslanstvo, se še marsikaj drugega zgodi."
Za enakost invalidov
Št. tednik: Postali ste minister, s kakšnimi pričakovanji, cilji?
J. Drobnič: " Delal sem s kategorijami oseb, ki so se težje znašle v življenju in so imele ovire pri vključitvi v družbo, zaposlitev, družinsko življenje. Moj cilj je bil, da jim pomagam in da tudi prispevam k temu, da bi družba postala dojemljiva za to, za njihovo enakost. Če si morda nekaj trdno zaželiš, da boš dosegel, potem tudi dosežeš. To sem izkusil v športu, zlasti v vzdržljivostnih športih, kjer je potrebno veliko volje, treninga. Kot minister si bom prizadeval za to, da bi ures-
ničil te cilje, ne pa za lastno promocijo."
Št. tednik: Kot minister morate imeti pravo ekipo sodelavcev, da boste lahko uresničili zastavljene cilje. Kako jo je v danih razmerah mogoče oblikovati?
J. Drobnič: "Ukvarjal sem se tudi s kadrovskim menedžmen-tom, oblikovanjem skupin, kako postaviti uspešnega vodjo, kako sestaviti ekipo, ki vodi, in tudi sam sem pri tem uporabil to znanje. Če sam večkrat naredim hitre poteze, pa lahko rečem, da sem si za sodelavce izbral ljudi, ki pa so drugačni, ki me dopolnjujejo, so dober tim in se skupaj dobro počutimo. Lahko rečem, da smo čudovita ekipa, vsaj tako mislim. Dobro se počutim, že dolgo se nisem tako dobro počutil. Tako je državna sekretarka diplomirana pravnica, tudi nekdanja sodnica, iz Ljutomera. Sploh ne drži trditev, da Štajercev ni v vladi, so in tudi Štajerke. Vodja kabineta pa je po rodu iz Prekmurja."
Št. tednik: Kako so bile sprejete zamenjave, če so bile?
J. Drobnič: "Sploh ni bilo zamenjav. Trije državni sekretarji so odšli, dva pa sta se sama umestila v vrhu državne uprave. Razen dveh ali treh premikov, ne pa zamenjav, drugih kadrovskih sprememb ni bilo. Za nove di-rektorate pa bomo kadre iskali preko razpisov, razen za enega, velikega strokovnjaka za področje pokojninskega zavarovanja in delovnih razmerij, gospoda Štrovsa. Zanj sem sam menil, da bi težko dobil bolj kompetentne-ga človeka."
Št. tednik: Kaj pa Zavod za zaposlovanje republike Slovenije?
J. Drobnič: "V Zavodu sem preživel večino moje dosedanje poklicne kariere. Nanj imam dobre spomine. Ko sem tam delal, sem imel možnost tudi strokovno napredovati, imel sem dobre sodelavce, pa tudi prizadeval sem si. To so znali tudi ceniti. Zavod za zaposlovanje je naredil velik premik, zlasti v prvem obdobju po osamosvojitvi, ko smo morali s sodelavci oblikovati večino programov aktivne politike zaposlovanje. Delal sem tudi v svetu Evrope, kjer sem bil ekspert za zaposlovanje invalidov. Imam tudi mednarodne izkušnje, veliko smo sodelovali tudi s Slovenci v tujini, s projekti v drugih državah glede poklicne rehabilitacije, integracije, invalidskih podjetij. Ukvarjal sem se tudi s problematiko dobrega usposabljanja. O tem sem tudi nekaj napisal, moj projekt je tudi zdravstvena svetovalna služba. Delal sem tudi poslovne načrte, imam tudi licenco podjetniškega svetovalca. Veliko izzivov je bilo v mojem življenju."
Št. tednik: Ali je tudi v Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije pričakovati kadrovske spremembe, ker kot kaže, naj bi prišlo do zamenjav povsod v tistih institucijah, ki imajo že dolgoletne direktorje?
J. Drobnič: "Odkrito poveda-
no o tem nisem razmišljal. Verjetno pa se tudi sedanji direktor Jože Glazer zaveda, da se človek po dvanajstih letih utrudi in zasiti. Vesel bi bil, če bi morda skupaj našla kakšen drug izziv, kjer bi on to svoje znanje lahko nadgradil. Tudi sam, če pogledam svojo lastno pot, nisem bil nikoli pet ali šest let na enem in istem mestu. Tudi on mi je deloma pri tem pomagal, zato je po mojem mnenju za njega zdravo, da razmišlja o kakšnem novem izzivu. Nič pa ne grozim, ker še o tem nisem nič razmišljal. Glede zavoda pa bo potrebno najti kakšne nove vizije. Vnaprej pa nočem sprejemati odločitev."
Št. tednik: Za kakšne oblike in metode dela ste se odločili pri svojem delu?
EU in lizbonska strategija. Posledica tega bo več zaposlenih, to kažejo tudi študije, večje investicije, odpraviti bo potrebno tudi administrativne ovire. Na področju zaposlovanja in trga dela bo poudarek na mladih, na vzpodbudah za zaposlovanje mladih in starejših in težje zaposljivih. Pri slednjih imam v mislih predvsem veliko število invalidov, ki so sedaj povsem na stranskem tiru in jih je kot velik potencial mogoče vključiti. Ugotavljam tudi, da je pri udejanjanju kvot-nega sistema pri zaposlovanju invalidov v podjetjih malo zamude. Zahteval sem, da strokovne službe takoj pripravijo besedila navodil, odredb, a gre bolj počasi. Ugotovil sem tudi, da je zakon, kar zadeva uresničevanje, slab, da je deklarativen in da bodo pri
Mag. Janez Drobnič: "Odločati želim odgovorno.'
J. Drobnič: "Moj način dela je takšen, da se dam veliko podučiti, odločitve pa velikokrat sprejemam individualno, pred tem pa se veliko posvetujem. Za pomoč imam pa kolegij kompatibilnih ljudi, ki skupaj sprejmemo kakšno odločitev ali pa me popravijo. Sam nisem pravnik, zato moram imeti pravno področje dobro pokrito. Moje delo je predvsem vsebinsko. Sem tisti, ki išče, imam veliko idej, šibkejši pa sem v uresničevanju, zato potrebujem ljudi, ki so uresničevalci, pa ljudi, ki mi dajejo povratno informacijo, zato imam tudi piarovce."
Vzpodbude za mlade in težje zaposljive
Št. tednik: Kakšni bodo glavni poudarki na strateških področjih, kijih pokriva ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve?
J. Drobnič: "Na področju dela in pravic bomo dali poudarek večji fleksibilnosti trga dela, večji fleksibilnosti trga delovnih razmerij, v to nas usmerja tudi
njegovem uresničevanju težave. Možnosti, da bi njegovo uresničevanje prestavili za eno leto, pa ni bilo, ker je bilo potrebno za začetku mandata podpisati čez tisoč pogodb, pripraviti program dela, program aktivne politike zaposlovanja, pripraviti poročila, opraviti primopredajo. V prvem obdobju sem speljal tudi vse informacijske tokove skozi kabinet, kar je bilo nujno, če sem se želel seznaniti z vso dejavnostjo. Dediščina je nekaj finančnih lukenj, veliko nepodpisanih pogodb, izpeljanih razpisov, kjer sem moral samo še podpisovati. Pri pogodbah sem temeljito premislil, da ne bi prišlo do neljubih zapletov. Obnašam se zelo racionalno, zavezani smo monetarni uniji in moramo biti zelo previdni. Na področju sociale si bomo prizadevali za enotni informacijski sistem in preprečitev zlorab ter da se bo splačalo delati. To bo težka naloga, mnenja sem, da bi se skozi en račun dalo izpeljati vsa izplačila, da bi imeli pravi vpogled, kaj se dogaja s proračunskim denarjem na račun posameznega državlja-
na. Vprašanje pravičnosti je zelo občutljivo, ki tudi zelo bode. Tisti, ki so v službi in zaslužijo 70 tisoč tolarjev, so v primerjavi s tistimi, ki prejemajo denarne pomoči, pogosto v slabšem položaju. Tega ne smemo dopuščati. V praksi tega ne bo lahko izpeljati, ovire in čeri se že pojavljajo. V osnovi se bomo v okviru družinske politike zavzemali za to, da se bo splačalo poročiti in imeti otroke, ker je to nacionalni interes. V obdobju, ko se soočamo z demografskim deficitom, je še kako pomembno, da si prizadevamo za več rojstev. Skušali se bomo spopasti tudi z navideznim samohranilstvom, da se dostojno življenje zagotovi tistim, ki so resnični samohranilci. Navideznih samohranilcev, ki spodkopavajo pravičen sistem, je veliko. Tudi klimo, ki bo naklonjena ustvarjanju družine, bo potrebno spremeniti, da bodo mladi in tudi srednje generacije v družinskem življenju videli neko prednost, neko zadovoljstvo, neko uresničitev življenjskih idealov. Nočem pa delati nobene krivice tistim, ki se nočejo odločiti za družino, ki želijo ostati samski. Nisem nestrpen do njih, vendar vem, kaj je nacionalni interes."
Št. tednik: Kaj pa istospol-ne partnerske povezave?
J. Drobnič: "Odločitev vsakega posameznika je, kako bo živel. Ni naloga države, da gleda pod odejo ali za vrata stanovanja, s kom nekdo živi, razen v primerih, ko gre za zlorabo sočloveka, ko gre za nasilje nad otroci, nad šibkejšimi. Iz tega pa nima smisla delati velikih zgodb. Mnenja sem tudi, da za ureditev istospolnih partnerskih povezav ni niti nujno, da se sprejme poseben zakon. Lahko bi jih uredili tudi v okviru notarskih pogodb, ki bi jih registrirali in v katerih bi uredili vsa vprašanja v zvezi s premoženjem, vzdrževanjem. Nekatere stvari pa bo potrebno urediti z zakonom. LDS je vložila popolnoma enak zakon še enkrat, s čimer je zavrgla obravnavo našega zakona. Pri pregledu sem ugotovil, da ga je delal advokat Senica, za kar je dobil 3,4 milijona tolarjev. Lahko rečem, da gre pri tem za nesmotrno porabo proračunskega denarja, mislim tudi, da se je skupine istospolnih partnerjev poslalo žejne čez vodo. Zakon je prejšnja oblast pripravljala osem let, pa ni bilo nič iz njega. Nima pa smisla, da še enkrat zapravljamo čas in denar za zakon, o katerem smo se že izrekli."
Št. tednik: Načrtujete tudi reorganizacijo centrov za socialno delo?
J. Drobnič: "Razmišljam o enotnem zavodu centra za socialno delo, nekoliko pa še vedno tudi o regijskih centrih. Četudi postavimo regijske centre, bomo morali imeti centralno službo. Ostaja pa vprašanje, kako urediti financiranje programov lokalne ravni. Mislim, da je to tudi rešljivo, v okviru sklepanja pogodb z lokalnimi skupnostmi, kot se bo moralo tudi z regijskimi centri, če se bomo zanje odločili. Mnenja pa sem, da center za socialno delo naj ne bi bil izvajalec, on je tisti, ki izpelje triažo, organizira
delo, izvajalci programov pa naj bi bile nevladne organizacije, podjetja, društva. Država naj bo distributer finančne pomoči, nevladne organizacije pa izvajalci."
Št. tednik: Kaj pa skrb za starejše? Kaj se na tem področju predvideva in ali se primer Črni les še lahko ponovi?
J. Drobnič: "Vse bom naredil, da se Črni les ne ponovi. Resnica pa je, da dejavnosti, ki so se odvijale v njem, potrebujemo, vendar morajo imeti vso pravno podlago in vsa dovoljenja za delo. Vprašanje pa je, kje dobiti denar. Moj odgovor je, da moramo vključiti zasebna sredstva. Predlog vlade je, da se vloži zakon, ki bi omogočil združevanje oziroma skupne investicije javnih in zasebnih sredstev za te namene. S tem bi pridobili precej več denarja, da bi lahko zagotovili prosta mesta čakajočim, ki jih je v Sloveniji po najnovejših podatkih med 3 in 5 tisoč. Samo z državnimi investicijami teh potreb ne bo mogoče realizirati."
Za Ptuj živi muzej
Št. tednik: Eden izmed pomembnih poudarkov v koalicijski pogodbi je tudi pospeševanje zaposlovanja na tistih območjih Slovenije, kjer je nadpovprečna nezaposlenost. Tudi Ptujsko sodi med taka območja, na kakšen način se boste lotili te problematike?
J. Drobnič: "Gre za večdimenzionalno vprašanje, ki zahteva partnerje na več nivojih, državo, lokalno skupnost, nevladne organizacije, podjetja in še kak drugi sektor. Pričakujem pa tudi sredstva EU. Največja težava bo, kako si omisliti resnično dobre programe. Pri tem bomo potrebovali dobre strokovne sodelavce, tiste, ki imajo izkušnje s koriščenjem evropskega denarja in tiste, ki so dobri in pošteni podjetniki, takšni, ki ne bodo delali samo papirnatih projektov. Lani je bilo tako, da so denar dobile najvišje razvite regije oziroma kraji. Denar sta med drugim dobila Portorož in Kranjska Gora. Verjamem, da je turistični denar potreben, vendar imamo toliko velikih in uspešnih podjetij, ki ne vedo, kam z akumulacijo. Naj vlagajo v turistična območja. Na drugi strani pa je bil pripravljen dober program s suho robo za Dolenjsko in Notranjsko, a je bil odklonjen. Osebno si bom najbolj prizadeval, da bodo v projekte evropskega denarja vključena manj razvita območja. Med projekti, ki jih je na Ptujskem mogoče izpeljati, je tudi živi muzej, ohranitev kulturne dediščine. Včasih je potrebno imeti tudi kaj poguma, ko gre za projekte. V politiki je sicer to težko, vendar to včasih naredim, tudi kaj ostro rečem, ne da bi se vedno zavedal vseh posledic. Mislim pa, da ljudje cenijo odkrito besedo, čeprav v danem trenutku ni vsem pov-šeči. Na dolgi rok pa se pokaže kot dobro."
MG
Ptuj • Iz butika usnja Silve Njegač
Na borzi
Večina tečajev promet-nejših delnic na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se je minuli teden gibala navzdol. Slovenski borzni indeks SBI 20 je sicer v torek dosegel rekordno vrednost 5.131,61 točke, vendar pa je trgovanje v prihodnjih dneh povzročilo padec indeksa za 0,5 %.
Najprometnejše delnice minulega tedna so bile delnice Krke (KRKG), katerih tečaj je ob skupnem prometu 343 mio SIT padel za 1,4 %, četrtkovo trgovanje pa so delnice končale pri vrednosti 84.998,73 SIT. Med prometnejšimi delnicami so bile v minulem tednu delnice Mercatorja, ki so zaradi objavljenih novic v medijih
0	večji konkurenci pri nas in na tujem izgubile 1,4 %. V četrtek so bile delnice ob tedenskem prometu 355 mio SIT vredne 41.976,91 SIT.
Delnice Pivovarne Laško so nadaljevale strmo rast. Ob prometu 291 mio SIT so pridobile 2,4 % in četrtkovo trgovanje zaključile pri tečaju 7.994,96 SIT.
Med bolj trgovanimi delnicami prostega trga so bile minuli teden delnice Juteksa (JTKG), ki so ob prometu 150 mio SIT izgubile 2 % in četrtkovo trgovanje zaključile pri 32.832,02 SIT.
Upravi Droge in Kolinske sta podpisali združitveno pogodbo, v kateri so opredeljeni menjalno razmerje delnic, sedež združenega podjetja in novo ime. Novonastalo podjetje z imenom Droga Kolinska bo imelo sedež v Ljubljani, menjalno razmerje
1	: 14,25 pa sta upravi razkrili že decembra lani. Objave v medijih so vplivale na tečaj delnice Droge (DRPG), ki so ob sicer skromnem prometu 9 mio SIT pridobile 1,4 % in v četrtek zaključile pri vrednosti 84.661,29 SIT.
Vlada je na ponedeljkovi seji znižala trošarino za neosvinčen motorni bencin in za kurilno olje ter s tem vplivala na počasnejšo rast drobnoprodajnih cen goriv. Kljub intervenciji vlade pa so se v torek opolnoči zvišale cene naftnih derivatov.
Avstrijski Lidl je v ljubljanskem BTC podpisal pogodbo za nakup osem tisoč kvadratnih metrov zemljišč. Lidlov prihod v Ljubljano bo nadaljevanje osvajanja slovenskega trga, saj je do sedaj pridobil zemljišče v Slovenj Gradcu in v Komendi, kjer bo tudi logistični center za Slovenijo.
Tovarna olja GEA iz Slovenske Bistrice je k svojemu poslovnemu sistemu pripojila Oljarico iz Kranja, s tem pa je kranjska družba prenehala obstajati. Vodstvo ne načrtuje odpuščanja, z združitvijo pa bo skupno podjetje zaposlovalo 170 delavcev.
Matija Lipar, investicijski analitik Ilirika borzno posredniška hiša, d. d., Breg 22, 1000 Ljubljana matija.lipar@ilirika.si Nadzorni organ: Agencija za trg vrrednostnih papirjev, Ljubljana
Melanija Knavs je kupovala na Ptuju!
Januarja ni bilo slovenskega medija, pa tudi svetovnega ne, ki ne bi poročal o Melaniji Knavs kot Slovenki, ki se je doslej najbolj bogato omožila. Da se je bolj bralo, so zgodbe dodatno zabelili z dodatki, ki so zrasli na njihovih zelnikih.
Foto: Črtomir Goznik
Silva Njegač, obrtnica z delavnico za izdelovanje usnjenih oblačil in konfekcije, je prvo usnjeno oblačilo za Melanijo Knavs zašila že daljnega leta 1987.
Na vse to je obrtnica s Ptujskega, butik ima v Prešernovi ulici, delavnico v Bukovci, Silva Njegač, kot pravi, morala oglasiti, čeprav je dolgo razmišljala o tem, ali bi se sploh, ker slovenska zavist in do-
mišljija nimata mej. Tudi zato je oklevala, ker šiva usnjena oblačila še za številne znane Slovenke in Slovence, pa nikoli ni pomišljala, da bi na vrata svojega butika ali delavnica zapisala: "Pri nas pa se
oblačijo ti in ti ..." V 24 letih dela, v obrti je od leta 1981, se jih je nabralo veliko.
Prvič se je Melanija Knavs k njim v Bukovce pripeljala leta 1987. Spominja se velikega čr-
nega mercedesa, za volanom je bil Melanijin oče, iz katerega je izstopilo visokoraslo temnolaso dekle, ki je bilo že na prvi pogled nekaj posebnega. Povedala je, da ima zelo rada usnjena oblačila, za njeno delavnico so izvedeli od prijateljev. Vprašala je, ali bi lahko tudi njej kaj zašili. Silva Njegač ji je odgovorila, da je za tako postavna dekleta, kot je ona, vedno lepo šivati. Pričelo se je sodelovanje, ki je trajalo leta in leta, tudi potem, ko je Melanija odšla v Milano, Pariz in nato v New York. Očitno je bila z njenimi izdelki zadovoljna, Silva Njegač je tudi povedala, da je za vse tudi sama narisala skice, iz njih se je poznalo, da je obiskovala srednjo šolo za oblikovanje. Najmanj dvakrat letno, ko se je vračala domov, običajno je to bilo poleti in za božič, jo je pot z letališča najprej vodila v Bukovce po oblačila. "Mi smo že vedeli, da si je v tem času potrebno vzeti čas zanjo."
Redno je prihajala vse do leta 2002, še preden sta z Donaldom Trumpom prišla prvič v Slovenijo, je bila prepričana, da je več ne bo. Leta 2002 sta se že začeli pogovarjati o tem, da bi Silva Njegač
zanjo izdelovala usnjena oblačila, ona pa bi jih prodajala pod svojo blagovno znamko. Dvakrat so šli izdelki v Ameriko, po nekem naključju se je prva pošiljka izgubila, nato ponovno našla, vmes so izdelali drugo, vendar se je nato vse skupaj ustavilo, Silva ne ve zakaj, ker se potem Melanija ni več oglasila, z njenimi starši pa ima še stike.
V beležnicah ostajajo njene mere, ki se znatno razlikujejo od tistih, ki so jih prejšnji teden objavili v Jani. Silva pravi, da ji je danes edino žal, da so dokumenti, ki jih hrani o Melaniji, le njene mere in kroji, nikoli pa se niso skupaj fotografirali, sama pa je sicer skrbno spremljala njeno manekensko pot. Najraje se je odločala za izdelke v črni, beli in bež barvi. V glavnem so to bili 3/4 plaščki, krila in hlače, tudi jakne in torbice.
"Njena naravna lepota, k nam je prihajala vedno brez make upa, je nekaj, kar se ne da opisati z besedami, čeprav vem, da so o njej mediji že marsikaj zapisali. Res pa je, da nikoli ni imela interesa, da bi se o njej več vedelo," je še za Štajerski tednik povedala Silva Njegač.
MG
Ljubljana • Podelitev priznanj GZS
Prejemnik tudi Janez Erjavec
Linhartova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani je bila prizorišče podelitve priznanj za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, ki je že 37. potekala pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije. Med malimi podjetji je visoko priznanje za dosežke trajnejšega pomena v gospodarstvu za leto 2004 prejel tudi Janez Erjavec, direktor Pomurskega sejma.
Pomurski sejem iz Gornje Radgone se uveljavlja v slovenskem in mednarodnem prostoru že od leta 1962, Janez Erjavec pa ga vodi od leta 1993. Pod njegovim vodstvom se je podjetje osamosvojilo in lastninsko transformiralo. Poleg sejmov organizira Pomurski sejem različne strokovne razstave in strokovna posvetovanja ter je velik podpornik podjetniškemu razvoju v regiji in v Sloveniji. Njegovo kvali-
teto in usmeritev v mednarodni prostor dokazuje tudi članstvo v mednarodni zvezi sejmov UFI. "Zahvala gre vsem. Razstavljavcem, ki na sejmih v Gornji Radgoni uspešno promovirajo slovensko gospodarstvo, strokovnim institucijam, ki pomembno sooblikujejo sejme, Pomurju, ki živi s sejemsko dejavnostjo, sodelavcem, ki prispevajo k uspehu družbe, ter družini, ki mi je navdih in opora pri delu," je med
drugim ob podelitvi priznanja povedal Janez Erjavec, ki se je zahvalil tudi Gospodarski zbornici Slovenije, saj povezuje vsa pozitivna prizadevanja slovenskega gospodarstva. Poudaril je, da ga nagrada obvezuje za še vztrajnej-še delo za uspehe prihodnosti. Interdisciplinarnost dela Erjavca ter družbe Pomurski sejem se izkazuje skozi široko paleto raznoterosti specializiranih sejmov. Številne razstavljavce ter
Foto: Miha Soštarič
Janez Erjavec - dobitnik priznanja Gospodarske zbornice Slovenije
obiskovalce v Gornjo Radgono pritegnejo z mednarodnim kme-tijsko-živilskim sejmom, sejmom gradbeništva Megra, sejmom embalaže Inpak, sejmom lovstva in ribištva Lov ter z mednarod-
nim sejmom Sodobna vojska. Erjavec je soustvarjalec projekta slovenska vinska kraljica ter raznih mednarodnih strokovnih ocenjevanj.
Miha Šoštarič
Maribor • Probanka predstavlja
Letos nov vzajemni sklad
V Probanki so napovedali, da bodo ob uravnoteženem skladu Alfa in delniškemu skladu Beta letos ustanovili še obvezniški vzajemni sklad Gama. Z raznoliko ponudbo vzajemnih skladov bodo tako še utrdili položaj ene vodilnih družb za upravljanje na področju razvoja in upravljanja investicijskih skladov na slovenskem trgu.
Nadvse uspešnemu posebnemu vzajemnemu skladu Alfa, ki se po petletni donosnosti v višini skoraj 219 odstotkov uvršča na absolutno prvo mesto med primerljivimi vzajemnimi skladi na slovenskem kapitalskem trgu, ter Beti, delniškemu skladu, se bo tako pridružil še obvezniški sklad Gama.
Posebni vzajemni sklad Alfa je prvi in največji sklad ravnotežja v Sloveniji, ki z vlaganjem v največ 60 odstotkov delnic in najmanj 40 odstotkov obveznic
vlagateljem omogoča stabilne donose in varno naložbo. Za visoko varnost naloženih sredstev je tako poskrbljeno s strokovnim upravljanjem in razpršitvijo naložb sklada. Čista vrednost premoženja je 31. decembra 2004 znašala dobrih 16 milijard tolarjev. Donosnost Alfe od ustanovitve do konca preteklega leta znaša kar 1026 odstotkov, povprečna letna donosnost pa nekaj več kot 24 odstotkov.
Probanka DZU upravlja tudi posebno investicijsko družbo
Zlata moneta 1, ki obstaja že od leta 1994. Donosnost Zlate monete 1 je bila v preteklem letu dobrih 45 %, kar jo uvršča v sam vrh med slovenskimi investicijskimi družbami.
Kot nadgradnjo ene najuspešnejših naložbenih kombinacij v Sloveniji so septembra 2004 v Probanki DZU začeli sprejemati vplačila za nov vzajemni sklad Beta - delniški sklad. Beta je na slovenskem trgu edinstven sklad, saj s štirimi različnimi investicijskimi kuponi vlagateljem prvi
ponuja različne načine varčevanja, kar je v tujini že uveljavljena praksa. V svoji poslovni politiki so v Probanki DZU z Beto poskrbeli za bolj dinamične vlagatelje, fizične in pravne osebe, ki iščejo donose na mednarodnih trgih, saj večino svojih naložb usmerjajo v tuje delnice. Do današnjega dne čista vrednost sredstev, vloženih v Beto, znaša skoraj 800 milijonov tolarjev, s čimer so pričakovanja upravljavca presežena za 20 odstotkov. Več kot zgovoren je tudi podatek, da je v samo
štirih mesecih, od septembra do konca leta 2004, donosnost Bete znašala kar 9,44 odstotka.
Probanka DZU tudi v letu 2005 sledi svoji razvojni politiki, saj s širitvijo ponudbe vzajemnih skladov in različnih varčevalnih produktov znotraj skladov na slovenskem kapitalskem trgu vlagateljem zagotavlja širok spekter naložbenih možnosti. V odvisnosti od dohodninske zakonodaje ter zahtevnosti pri usklajevanju obstoječih skladov bodo v letošnjem letu ustanovili nov vzajemni sklad. Gre za obvezniški sklad Gama, s katerim želijo dopolniti ponudbo in ustreči tudi bolj konservativnim vlagateljem. S svojimi produkti v Probanki DZU sledijo zahtevam, potrebam in finančnim zmožnostim vsakega posameznika, ki se odloči, da bo s premišljenim ravnanjem z denarjem in varčevanjem dosegel svoj osebni in poslovni finančni
cilj.
Zmago Šalamun
Ptuj • 45. kurentovanje
Tristo Stojncanov rešuje Ptuj
Pa je minilo, tudi 45. ptujsko kurentovanje, okrog katerega so se spletale takšne in drugaCne zgodbe in nevšečnosti, ki so jih Ptujčani sami sproducirali. V tem so zelo vešči. Že vnaprej so iskali tudi izgovore, da so menjali vodstvo pri organizatorju, zato naj jim ne bi za zlo šteli morebitne spodrsljaje.
Črtomir Goznik:
Predsednik državnega zbora France Cukjati med kurenti, tudi častni pokrovitelj letošnjega kurentovanja
Tradicija ne potrebuje opravičila, to delajo samo tisti, ki je ne spoštujejo. Organizirati 45. prireditev in je ne obvladati, to mestu, ki se že dolgo ponaša z največjo pustno prireditvijo v Sloveniji ter pustnim dogajanjem, ki mu ni primere, ne more biti v ponos. Porodne krče naj bi premagali že pred desetletji.
Letošnja pustna podoba mesta, če ne bi bilo komunalne okrasitve, ki jo plača mesto, bi bila nadvse skromna. Še največ pustnega navdiha so imeli v hotelu Mitra, ki je bil pusten navzen in navznoter. Ptujčani so že tradicionalno maske pustili doma oziroma so jih odložili že v zgodnjem
nedeljskem jutri, po vrnitvi iz karnevalskega šotora na Ptuju oziroma v okolici. Tako pa so jih ponovno reševali Stojn-čani, skoraj polovica se jih je našemila in prišla na ptujske ulice in trge, v štirih skupinah (Indijanci - pleme Komanči, Turki, Cirkus Paris Hibiskus in Siget) jih je bilo okrog 300, največja skupina pa je prišla iz Prvencev-Strelcev, v prvenske dimnikarje se jih je obleklo blizu 100. Za srečo pri hiši je bilo treba vsak dan očistiti ognjišče ali peč pepela in saj. Ker so nosili tudi lestve, so prinesli še več sreče. KTD Klopotec Soviče Dravci so se na svoj način lotili reševanja prometne gneče na Ptuju
Zmagovalna skupina Siget iz Stojncev, ki je obudila spomin na človeka, ki je v slovenski zgodovin zapisan v vrh umetnosti. Vsak dan pa ga lahko vidimo tudi na tisočaku.
in gradnje Puhovega mostu, Ptujčanom pa so želeli pokazati, da so Haložani še vedno složni, predvsem pa bolj hitri kot meščani, radi pljunejo v roke in trdo delajo, ker le tako lahko premagajo vse ovire in delo hitro dokončajo. Za veliko slovensko družino, ki ji je država, ki bi rada imela čim več otrok, da ne bi izumrla, vzela skoraj vse ugodnosti, pa si je mero v živo vzel minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič. Skupina TD Polenšak je predstavila trenutna nesoglasja in zdrahe v slovenskem lovstvu, ne bi pa želeli imeti v svojih vrstah poslanca Aurelija Jurija, ker ima prevelik "gvir" in bi vnesel še dodatni nemir v njihovo lovišče. Vikingi z Vikico so prišli zato, da bi osvobodili Piranski fjord, ker slovenski politiki tega ne zmorejo, zato pa je bil v nedeljo na Ptuju hrvaški veleposlanik dr. Mario Nobilo. Tudi pomanjkanje medicinskih sester v slovenskem zdravstvu so reševali na ptujskem karnevalu, s kliniko treh vasi so se te operacije lotili v Župečji vasi, Pleterjah in Lovrencu. Kot so obiskovalci lahko videli, so se problema "rešili" enostavno, paciente so po hitrem "postopku" poslali na drugi svet. S skupino Ostrž-kom - mojstrom laži - pa se je predstavila skupina iz Bukovcev. Aktualnih bodic je bilo še nekaj. Skupaj z etnografskimi skupinami je na ptujskih ulicah in trgih v nedeljo sodelovalo več kot 60 skupin, z okrog 2000 nastopajočimi. Gledalcev je bilo po oceni okrog 50 tisoč, kljub mrazu,
Markovci • 14. tradicionalni fašenk
Fašenk presegel pričakovanja
V organizaciji Etnografskega društva Markovci se je minulo soboto skozi vasi Zabovci in Markovci odvijal tradicionalni, letos že 14. markovski fašenk. Pustno povorko s številnimi nastopajočimi, ki se je odvijala skoraj štiri ure, si je v ogledalo več kot 5000 obiskovalcev.
Foto: Črtomir Goznik
Turški harem, ena od petih skupin iz Stojncev, je nastopil tudi na ptujskem karnevalu.
Poleg domače osnovne šole in vrtca ter skupin korantov in etnografskih pustnih likov je v Markovcih nastopilo tudi nad 30 karnevalskih pustnih skupin. Osnovnošolci markovske osnovne šole so se letos množično maskirali v raznovrstne vitamine (pomaranče, jabolka, slive ...). Ob pozibavanju po poteh pustne povorke so si malčki s svojimi učiteljicami veselo prepevali: "Vitaminčki smo, veselo pojemo, lahkih nog naokrog ..." Med maskami, ki so prihajale iz osnovne šole, so bile tudi mačke, duhci in snežinke, učenci tretjih razredov pa so bili maskirani v pi-ceke in vile. Na čelu markovske povorke so tudi letos nastopali domači godbeniki, ki so bili maskirani v Meksikance. Med etnografskimi pustnimi skupi-
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan z veleposlanikom ZDA Thomasom R. Robertsonom
V ptujski Mestni hiši in na njenem stopnišču seje v nedeljo zadrževalo precej pomembnih gostov. Častni pokrovitelj 45. kurentovanja je bil predsednik državnega zbora France Cukjati. Družbo so mu delali minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič, poslanec Branko Marinič, svetnik Robert Čeh, sekretar v kabinetu predsednika vlade Miroslav Luci, veleposlanik ZDA z ženo Thomas B. Robertson, veleposlanik Republike Hrvaške dr. Mario Nobilo, svetovalka veleposlanika Republike Turčije Gokcen Kaya, konzulka Norveške Grethe K. Fredniksen, predstavniki pobratenih mest Banske Stiavnice in Burghausna, župani občin na Ptujskem, svetniki mestne občine, predstavniki FECC-a, slovenske misice Alenka Vindiš, Tina Zajc, Živa Vadnov in Tanja Hauptman ter nekateri drugi gostje. Od slovenskih gospodarstvenikov se je kurentovanja na Ptuju udeležil predsednik uprave PS Mercator Zoran Jankovič, spremljal ga je član uprave za tuje trge Stanislav Brodnjak in Samo Gorjup, predsednik uprave SVS, d. d., Ptuj.
so se pa hitro razbežali, ker jim Ptujčani zabave na ulicah in trgih po končani prireditvi znova niso ponudili.
Organizatorji so letos ocenili 20 karnevalskih skupin, šolske in skupine podjetij, ki so propagandnega značaja, se po pravilih ne ocenjuje. Podelili so 12 nagrad, nekatere so bile tolažilne. Najbolje je bila ocenjena skupina Siget iz Stojncev, ki je prejela nagrado v skupni vrednosti 280 tisoč tolarjev, drugi so bili Turki iz Stojncev (150 tisoč tolarjev), tretji prvenski dimnikarji iz Prvencev—Strelcev (120 tisoč tolarjev), četrti Indijanci iz Stojncev (100 tisoč tolarjev),
peti Cirkus Paris Hibiscus iz Stojncev (80 tisoč tolarjev), šesti Ostržki iz Bukovcev (50 tisoč tolarjev), sedmi pa graditelji iz KTD Klopotec Sovi-če—Dravci (20 tisoč tolarjev). Tolažilne nagrade (vino, krofi, brezalkoholne pijače) so prejeli Vikingi z Vikico, Lovci TD Polenšak, Slovenska družina, Domačija prihodnosti in Cigani iz Apač.
Nasvidenje na 46. kurento-vanju, ko bomo tudi Ptujčani maske. V sprevodu nas bo sodelovalo več kot štiri tisoč, če verjamete ali ne. Počakajte, pa boste videli.
MG
Maškori iz Kvitrovca na Hrvaškem
Foto: Črtomir Goznik
nami so prednjačili avtohtoni zabovsko-markovski liki: ruse, melike, piceki, korike, kopjaši, orači, vile in medvedi. Med karnevalskimi pustnimi skupinami pa zagotovo velja ponovno izpostaviti vas Stojnci, ki se je na povorki predstavila s kar petimi pustnimi skupinami: turški harem, cirkus, Indijanci, Prešerni in Julije ter kmetija prihodnosti. Bukovčani so se letos predstavili kot Pe-peji Perutnine Ptuj, med največjimi skupina pa so bili dimnikarji iz vasi Prvenci. Sicer pa so na markovskem fašenku nastopile tudi Kekčeve ukane iz Nove vasi, dornavski cigani, Vikingi, Pika Nogavička, Prforcenhaus iz Kostanjevice na Krki in še bi lahko naštevali.
Kot je letos ocenila komisija, prihaja najlepša pustna skupina markovskega fašenka iz Stojnskega Sigeta. To je skupina Prešernov in Julij. Drugo mesto so v Markovcih dodelili prvenskim dimnikarjem, tretje pa Kekčevim ukanam iz Nove vasi. Na četrto mesto je komisija uvrstila turški harem, na peto pa Indijance. Obe skupini prihajata iz Stojncev. Nagrado za šesto mesto je prejela pustna skupina Prforcenhaus iz Kostanjevice na Krki.
Predstavitev nastopajočih skupin markovskega fašenka, ki sta jo vodila Natalija Plohl in Rado Škrjanec, je potekala pred občinskim poslopjem v Markovcih.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Akcija humanitarnega društva Slovenije
Delili tople obroke hrane, oblačila in obutev
V humanitarnem društvu Slovenije so v sodelovanju s sponzorji v nedeljo, 30. januarja, izvedli akcijo, v kateri so razdeljevali topel obrok hrane tistim, ki so je najbolj potrebni; vse, ki so želeli, pa so tudi oblekli in obuli s toplimi zimskimi oblačili, ki so jih darovali občani.
Foto: M. Ozmec
Mnogi so darovali tudi topla oblačila in obutev za mrzle zimske dni.
Akcija Humanitarnega društva Slovenije je že naletela na prve odzive, saj so prejeli že tudi prva pisma s prošnjo za pomoč. Nanje seje obrnila Jožefa J. iz Muretincev, ki je zapisala, da je v zelo težki materialni, socialni in denarni stiski. Kot je povedal predsednik društva Miran Šic, so se takoj odzvali in zanjo zbrali vsa potrebna topla oblačila, posteljnino ter dobro ohranjeno spalnico. Vse to ji bodo izročili darovalci sami, predvidoma v ponedeljek, 14. februarja. Sicer pa društvo poziva vse, ki zmorejo in lahko kaj podarijo, bodisi oblačila, obutev ali denar, da jim to sporočijo na naslov Humanitarno društvo Slovenije, p. p. 311,2251 Ptuj, lahko pa sporočijo tudi na telefon 031 411990 ali elektronski naslov: infoŽ-respectgmbh.com. Sporočite lahko tudi, če je kdo v vašem kraju ali vasi socialno ogrožen in potrebuje pomoč.
Kot je povedal predsednik humanitarnega društva Slovenije Miran Šic, so v sodelovanju s podjetji Gastro, Ptujskimi pekarnami in Pekarno Serdin-šek iz Apač v nedeljo, 30. januarja, pripravili humanitarno akcijo, v kateri so za socialno šibke, brezposelne, starejše in onemogle ter druge pomoči potrebne pripravili kar 300 obrokov tople hrane.
V priložnostni, lepo urejeni in ogrevani delilnici, ki so jo uredili v zgornjih prostorih Športnega zavoda Ptuj v Dravski ulici 18, se je sprva oglasilo le okoli 30 občank in občanov, ki so se slastne mineštre zagotovo do sitega najedli. Po dodatnem obveščanju prek ptujskega radia pa se je popoldne oglasilo še več občanov, posebej tistih, ki so društvu podarili topla zimska oblačila in obutev, tako da so po želji tudi vse oblekli in obuli za dolge zimske dni.
Glede na to, da hladne zime še ni konec in da je vse več ljudi, ki se prebijajo iz dneva v dan
na robu preživetja, so se v humanitarnem društvu Slovenije odločili, da bodo v sodelovanju s sponzorji akcijo ponovili še
v nedeljo, 13. februarja, od 11. do 13. ure. Vse, ki bi jim topel obrok hrane prišel prav, vabijo, da se jim pridružijo, tiste, ki
lahko darujejo topla oblačila in obutev, pa pozivajo, da jih prinesejo v Dravsko ulico 18.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Hrano je razdeljeval predsednik humanitarnega društva Slovenije Miran Sic.
Miklavž • Društvo vinogradnikov Ljutomersko-Ormoških goric
Davčne težave za vinogradnike
Društvo vinogradnikov Ljutomersko-Ormoških goric šteje okrog 100 članov, pred katerimi je zahtevna naloga, da promovirajo svoje okolje in vino, ki ga pridelujejo.
Mimo so namreč časi, ko je društvo štelo več sto članov, ki so jih k članstvu pritegnile številne ugodnosti. Kljub temu je bilo tudi na nedavnem občnem zboru slišati pobude, da bi se društvo moralo ukvarj'ati s trženjem vina, kar pa je seveda v nasprotju z zakonodajo. Društva lahko le prispevajo k popularizaciji, promociji in razširj'anju dobrega glasu o vinu, ne pa k prodaji. To so dojeli tudi veliki vinogradniki in zato v društvenih vrstah ni več številnih renomiranih pridelovalcev vina z našega območja.
So pa zato lahko društveniki aktivni pri lobiranju za izboljšanje položaja vinogradnika. Vinogradniki so po novem z zakonom o dohodnini izključeni iz prihodka, ki se prikazuje iz katastrskega dohodka, treba
ga je prikazati kot dopolnilno dejavnost. Seveda so preko poslancev poskušali že ob sprejemanju zakonodaje vplivati na spremembo z amandmajem, kar pa jim ni uspelo. Sedaj upajo, da bodo uspeli kaj napraviti pri spremembi te zakonodaje, ki se napoveduje. Vinogradnike je namreč strah evidence in računovodstva, gre pa tudi za nov izdatek, ki ga bodo morali plačevati. Pri delovanju na državni ravni se povežejo z zvezo društev Vi-nis, kot je povedal njegov predsednik Stanko Šoster.
Mag. Avgust Janežič, predsednik društva Jeruzalem, je povedal, da po novem v društvu ne deluje več Klub šipon, ki je poslej lastno društvo. Razdelili so se tudi finančno, čeprav nameravajo še vedno delovati za skupen
interes. Ta bo v bodoče promocija, ki bo imela za posledico prodajo vina po korektni ceni. Kajti nekoč je bilo štajersko vino zelo iskano in jeseni grozdja ni bilo treba ponujati, kupci so potrkali kar na domača vrata. Tudi glede bolezni in uspevanja vinske trte pri nas naj bi vladale zelo ugodne naravne danosti, kar bi veljalo bolje izkoristiti. Če ne bomo mi, bodo pa Avstrijci, saj na različnih koncih že kupujejo slovenske vinograde po cenah, ki jim domačini ne morejo konkurirati.
Franček Lah je povedal, da bi moral za vsakim vinom stati človek, ki bi ga predstavil in tega si želijo na ocenjevanju v Podgorcih, kjer je prostor za brezplačno prezentacijo vina vsako leto prazen. Sicer pa je Lidija Ruška povedala, da smo bili zadnja leta
s kakovostjo malo razvajeni in letnik 2004 ni ravno tak, čeprav so tisti, ki so počakali s trgatvijo, lahko iztržili dobro kvaliteto. Sedaj je še čas, da se spusti zima v klet in se izloči še malo kisline. Omenila je tudi hrvaško tržišče, ki si želi vina, a je poslej za slovenske pridelovalce bolj majhno, saj Hrvaška ni članica EU.
Največ so vinogradniki povedali o cenah, o podcenjenosti vina, akcijah nekaterih kleti, ki z nizkimi cenami uničujejo male pridelovalce in jemljejo ugled vinu. Ker pa na njihovem zboru ni bilo ne predstavnikov lokalne oblasti, ne stroke, velikih pridelovalcev, so svoja razmišljanja (najverjetneje upravičeno) označili kot glas vpijočega v puščavi.
vki
Od tod in tam
Ptuj • Norčavi pust v Erinih centrih
Kot se za norčavi pust spodobi, so ga z veselim otroškim rajanjem in zanimivimi animatorji obeležili tudi v Eri. S šaljivimi igrami, plesom in številnimi pokušinami so^ kupcem popestrili nakupe na Ptuju, v Velenju, Kisovcu in Žalcu. Na drsališču pred nakupovalnim centrom Era so se maske preizkusile tudi v svojih drsalnih spretnostih, ni manjkalo konfeto-metov, razveseljevali pa so tudi prijazni prodajalci z bogato pustno ponudbo, ki je marsikateri gospodinji olajšala še zadnje hitre predpustne nakupe.
ur
Lenart • Pustno rajanje
Od etno mask so na lenarškem pustovanju nastopili kuranti iz Destrnika in Partinjski orači
V soboto, 5. februarja, je v Lenartu v organizaciji Zveze kulturnih društev občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana potekalo 14. tradicionalno pustovanje. V povorki, ki je ob 11. uri krenila izpred Centra za socialno delo in se sprehodila po lenarških ulicah do gasilskega doma, je sodelovala Herbersteinova konjenica, Partinjski orači in kuranti z Destrnika. Videli pa smo lahko tudi več skupin, ki so na hudomušen način prikazovale aktualne politične razmere v Sloveniji. Tako smo videli obubožane upokojence, gradbeno podjetje, ki je gradilo avtocesto skozi Slovenske gorice, in številne druge, med njimi tudi glasbeno skupino Atomic Harmonik. Pustno rajanje v Lenartu se je pozno popoldan zaključilo na ploščadi pred gasilskim domom, kjer so naj-
Zmago Šalamun
Ljutomer • Uspela pustna povorka
Foto: MŠ
Turistično društvo Ljutomer je tudi letos pripravilo pustno rajanje s povorko v mestnem središču, ki je minulo nedeljo, kljub hladnemu vremenu, v prleško prestolnico privabilo več kot tisoč ljudi. Na Glavnem trgu v Ljutomeru so najprej pripravili rajanje našemljenih otrok, v povorki pa so se z aktualnimi domačini in tujimi dogodki predstavili mladinsko društvo Labod Podgradje, turistična društva Branek Branos-lavci, Mala Nedelja-Radoslavci, Radomerje-Železne dveri, Cven, Putar Stročja vas in Stara cesta ter društvo Cvenskih čehov in diklin, vse skupaj pa je popestrila Godba na pihala KD Ivan Kaučič Ljutomer.
Miha Šoštarič
Foto: Era
Foto: ZŠ
Markovci • 16. seja občinskega sveta
V imenu ljudstva proti Ekolesu
"Glede gradnje Ekolesovega obrata v OC Novi Jork smo odločno proti. Takšna je volja občanov," so na 16. redni seji sveta občine Markovci, ki je bila v četrtek, 27. januarja, soglašali tamkajšnji svetniki.
Po pregledu in potrditvi zapisnika 15. redne seje so markovski svetniki soglašali s soustanovi-teljstvom javnega zavoda Zdravstvenega doma Ptuj ter potrdili predlog pravilnika o sofinanciranju letnih programov športa v občini Markovci.
Predlogu Osnovne šole Markovci za povišanje cene vrtca in
vlogi domačega podjetnika za zagotovitev 60-milijonskega upni-štva s stani občine pa markovski občinski svet ni ugodil.
V nadaljevanju seje so svetniki potrdili predlog za izvzem starega gasilskega doma Nova vas iz javnega dobra. S tem so pravico lastništva prenesli na občino. Medtem ko predloga za nakup
Glede na ocene projektanta iz podjetja TMDje bila investicijska vrednost za izgradnjo večnamenske dvorane pri OŠ Markovci 470 milijonov tolarjev. Najnižja ponudbena vrednost, ki jo je občina Markovci konec minulega leta prejela na podlagi javnega razpisa, pa je znašala 590 milijonov tolarjev. "V posvetu s projektantom je bilo naknadno ugotovljeno, da je za napačno ocenitev investicijske vrednosti odgovoren projektant, "je na seji povedal župan Franc Kekec. Izdelava prve projektne dokumentacije je občino Markovci stala 7,5 milijona tolarjev. Ponovljen projekt za izgradnjo večnamenske dvorane Markovci, ki ga pripravlja isto podjetje, bo občino stal dodatnih 4,5 milijona tolarjev, celotna investicijska vrednost pa naj bi tokrat znašala največ 500 milijonov tolarjev. Do napake pri izračunu investicijske vrednosti naj bi po besedah župana Franca Kekca prišlo, ker je projektant nekatere drage materiale, ki bi se uporabili pri gradnji, napačno (prenizko) ocenil. Občinski svetnik Milan Majer je ob tem opozoril, da bi moralo zaradi napake pri izračunu stroškov v prvem projektu nov projekt izdelati drugo podjetje.
povečanega deleža apartmaja v Maredi markovski občinski svetniki niso odobrili, pa so si bili enotnejši pri predlogu za oddajo poslovnega prostora v pritličju občinske stavbe. Ta naj bi poslej služil za dejavnost zavarovalništva.
Ekoles? "Mi smo proti!"
V drugi polovici četrtkove seje sveta so markovski svetniki podali tudi svoja mnenja glede načrtovane dejavnosti podjetja Ekoles v obrtni coni Novi Jork. "Predlagam, da nocoj ne glasujemo. Rad bi slišal vaša mnenja in sugestije glede gradnje Ekolesovega poslovnega objekta. Zadeva je v postopku za spremembo zazidalnega načrta. Glede na dogajanje v občini me zanima, kakšno je vaše mnenje. Če bomo v bodoče potrdili spremembo zazidalnega načrta, ima Ekoles zeleno luč, da lahko dela naprej. Svetniki, svetujte mi," je kot uvod v razpravo navedel markovski župan Franc Kekec.
Videm • S prve letošnje seje
Na žive in mrtve
Približno tako so se, besedno seveda, na prvi letošnji seji dajali videmski svetniki že pred samim sprejemanjem rebalansa proračuna za leto 2005, ki je "težak" slabih 700 milijonov (na odhodkovni strani 667,7, na prihod-kovni pa 670,5 milijonov), potem pa še med njim. Preživeli so vsi, od župana, predstavnikov občinske uprave, prisotnih novinarjev do svetnikov in konec koncev tudi rebalans, ki je doživel le nekaj lepotnih popravkov.
Saj ni bilo tako ostro, kot bi človek lahko dobil občutek na prvi pogled ali posluh, če vi-demskih politikov ne bi poznal že dalj časa, zato pa je bilo toliko bolj zanimivo, saj so ponovno strastno prekrižali mnenja nižinski in haloški svetniki, potem pa se je zaiskrilo še med svetniškimi predstavniki posameznih KS. Denar je pač denar, da ga v občinskem proračunu ni dovolj, je tako stara stvar, da so številne videmske krajevne skupnosti že tradicionalno nezadovoljne z "drobižem", ki se jim dodeljuje, tudi ni nič novega. In v tem duhu je potekala tudi tokratna borba za občinski kos pogače.
Najprej, že pri vprašanjih in pobudah, potem ko je svoje nezadovoljstvo nad neurejenimi zadevami v KS Videm s poudarkom na izgubljeni pisarni KS in
Občina Videm je s sklepom svetnikov postala članica Skupnosti občin Slovenije (SOS), sicer pa so svetniki na zadnji seji sprejeli še Odlok o ustanovitvi JZ ZD Ptuj, potrdili sofinanciranje projekta Mladinskih delavnic v OŠ Videm in sofinanciranje CIPS-a v Ptuju. O spremembi delovnega časa gostinskih lokalov v Vidmu pa bo po besedah župana morala odločiti Skupna občinska uprava na Ptuju.
neustrezni cesti skozi Šturmovce izlil Andrej Rožman, sta glavno besedo prevzela svetnika Janez Lovenjak in Ida Vindiš Belšak. Da še zmeraj ni rešen status mejnega prehoda Zg. Leskovec—Cvetlin, da so Hrvati uspeli asfaltirati obmejne ceste, videmske v Halozah pa so uničene predvsem zaradi vožnje policijskih obmejnih patrulj, njihovo urejanje in gramo-ziranje pa plačujejo tudi občani in da to tako ne bo več šlo ter da je skrajni čas, da tudi naša država
Zakaj je Videm (še vedno) brez podžupana?
Vprašanje, kaj je s podžupanom in ali ga bo videmska občina sploh doživela, je po dolgem času sprožil svetnik Boris Novak. Iz odgovora župana Friderika Bračiča je bilo razumeti, da so vsa dosedanja lobiranja neuspešna, saj konsenza o predlagani osebi ni možno doseči: "Nikakor pa ne želim spet brati po časopisih, da smo 'vrgli'predlaganega kandidata!" Kot kaže, torej z enim podžupanom v Vidmu ne bo šlo, zato tečejo razmišljanja v smeri, da se spremenita statut in pravilnik, da bi omogočala izvolitev (vsaj) dveh podžupanov. Na srečo, ne glede na to, koliko jih bo, je videmska funkcija podžupanovanja "gratis", kar pomeni, da izbrani ne dobijo nobenega plačila razen v primeru vodenja sej v času odsotnosti župana.
nekaj naredi za svoje obmejne občine oziroma ceste. Lovenjak pa je opozoril tudi na to, da s sedanjim sistemom "flikanja" cestišč, nekaj stometrskega letnega asfaltiranja odsekov, predvsem pa bolj kot ne sizifovega gramo-ziranja kolovozov ne bodo prišli nikamor in da bo treba najti kakšen drugačen, učinkovitejši sistem reševanje cestne problematike v haloškem delu občine, saj kot je poudaril, zdaj pravzaprav nimajo kaj pokazati. Med Haložani naj bi tako že pošteno vrelo in kaj lahko se zgodi, da bo sklican zbor krajanov.
Že na seji pa je zavrelo svetniku Antonu Jusu: "Kaj mislite, da so Haloze samo Leskovec? Kaj pa Dolena in del Vidma?! Ne zahtevajte nečesa, kar trenutno ni možno. Ne vem, zakaj je zdaj spet potrebno dvigovati prah, če so se strasti pred nekaj časa pomirile?! Po drugi strani pa ste v Leskovcu že dobili kanalizacijo, ki jo bomo mi čakali verjetno še desetletje!" In potem je padlo še nekaj vročih na račun ogromnih količin gramoza, ki se vozijo v Haloze, kar je tudi občinski denar.
Janez Liponik je v imenu štiričlanske svetniške skupine NSi dejal, da nasprotujejo umestitvi Ekolesa v obrtno cono Novi Jork. Z Liponikom se je strinjal tudi Karel Majcen, ki je v imenu svetniške skupine SLS, tudi to zastopajo štirje svetniki, povedal, da nasprotujejo kakršnikoli nadaljnji aktivnosti Ekolesa v Mar-kovcih. "Naša svetniška skupina pa se prav tako ne strinja, da se v našo obrtno cono umesti livarna," je še dodal Majcen.
Branko Kodrič, svetnik SDS-a, pa je povedal, da je od javne debate v zvezi s podjetjem Ekoles postal popolnoma drugačnega mnenja. "Sedaj imam pomisleke tudi glede Vitive, vsekakor pa bo potrebno upoštevati tudi mnenja ostalih obrtnikov, ki s svojimi parcelami mejijo na Eko-lesovo. Menim, da se naša obrtna cona res spreminja v industrijsko cono. Dokler bom član občinskega sveta, ne bom glasoval za spremembo zazidalnega načrta Ekolesove parcele," je prepričan Kodič.
Svetnik Kondrad Janžekovič, svetnik LDS-a, je zbrane opozoril,
da odziv mladega izobraženega kadra, ki je svoje mnenje glede sporne dejavnosti podjetja Eko-les v OC Novi Jork podal na javni razpravi, nikakor ni zanemarljiv. Podžupan Franc Kostanjevec, prav tako LDS, je spomnil, da je bila OC Novi Jork s 14 hektarji površin ponos občine Markovci in da se je moral pri realizaciji obrtne cone občinski svet zavedati, da iz kmetijskega dela občine nastaja nekaj drugega. "Seveda sem proti Ekolesu, a se moramo na tem mestu vprašati, kako bomo naše nocojšnje odločitve upravičili, ko bo narejena strokovna študija. Bomo takrat imeli razlog, da smo proti?" se je spraševal podžupan.
Župan Kekec je svetnikom dejal, da so občani premalo dovzetni, da bi prisluhnili strokovnim argumentom in predstavitvi Ekolesovih dejavnosti. Te po mnenju župana Kekca naj ne bi bile sporne in naravi neprijazne. "Vsa mnenja, ki smo jih v zvezi s sporno dejavnostjo Ekolesa slišali do sedaj, so čustvene narave. Do sedaj nisem proti slišal še nobenega tehtnega argumenta," je
dodal župan.
Po debati in izmenjavi mnenj so markovski svetniki soglasno sprejeli sklep, da se v zvezi z umeščanjem podjetja Ekoles v obrtno cono Novi Jork ustavijo vse aktivnosti. Svetniki so županu Francu Kekcu z zagotovilom potrdili, da prihoda podjetja Eko-les v markovsko obrtno cono ne bodo dovolili in da sprememb zazidalnega načrta, s katerimi bi Ekolesu zagotovili zeleno luč za nadaljnjo gradnjo, ne bodo potrdili. "Naša naloga je, da upoštevamo voljo občanov," so soglašali.
Ob koncu seje je bilo markov-skim svetnikom na mizo dano tudi poročilo revizijske hiše o vodenju računovodskih evidenc v njihovi občini. Poročilo je bilo izdelano junija 2004. Uvodoma je v njem navedenih nekaj opazk glede napak v knjiženju, ki jih občina po navodilu revizijske hiše že odpravlja. Sicer pa poročilo v nadaljevanju navaja tudi napake v vodenju, zaključevanju in neusklajenosti bilanc. Tudi te naj bi po zagotovilu direktorice občinske uprave Marinke Bezjak Kolenko že bile v postopku odpravljanja.
Tik pred zaključkom seje so prisotni županu svetovali, naj se poskuša z videmsko občino dogovoriti, da jim slednja vrne občinsko tablo. Ta je bila občini Markovci s strani videmskih občanov odtujena pred dvema letoma, po zadnjih informacijah pa naj bi bila tabla od petka ponovno v Markovcih.
Mojca Zemljarič
Da si eni in drugi dobro gledajo pod prste, je dokazala tudi razprava okoli tega, kako lahko stane enako denarja modernizacija leskovškega in videmskega pokopališča, pri čemer je bilo slišati celo predlog, da naj denar za razširitev in prenovo pokopališč raje namenijo za žive kot pa za mrtve. Na koncu so se, ob županovem opozorilu, da v občini sploh ni več prostora za nove pokope, vendarle strinjali, da to postavko proračuna pustijo nedotaknjeno. Navsezadnje, kot so ugotovili, je pokopališče eno najbolj množično obiskanih območij in kot tako podoba občine, zato je treba poskrbeti zanj.
V približno istem stilu se je debata nadaljevala še ob pregledu ostalih postavk rebalansa letošnjega proračuna. Najprej je padla kritika na račun premajhnih sredstev, ki so predvidena za delovanje in investicije posameznih KS, potem pa je zagorelo ob
vprašanju, kaj so skupni projekti občine (torej vseh KS) in kaj ne. Pravega soglasja razpravljajoči, kljub vljudnostnim frazam, da so neke zadeve (kot recimo vrtec, kanalizacija in vodovod) gotovo potrebne, niso našli, kar pomeni, da v Vidmu ni niti enega projekta, ki bi enakovredno služil in zadovoljeval potrebe vseh občanov, ne glede na KS. In ker s postavk za kanalizacijo in vodovod ni bilo kaj vzeti, so nekateri svetniki pod drobnogled vzeli predvidena sredstva za izgradnjo vrtca. Ker je pristojno ministrstvo sofinan-
ciranje izgradnje premaknilo v naslednje leto, so se po krajši izmenjavi mnenj z večino glasov za odločili, da si s postavke za vrtec, na kateri je bilo v predlogu rebalansa rezerviranih 30 milijonov tolarjev, "sposodijo" eno tretjino (10 milijonov) ter jih razdelijo v blagajne štirih KS: Lancova vas, Tržec, Pobrežje in Soviče-Dravci s pogojem, da jih na isto postavko vrnejo najkasneje do konca leta oziroma še prej, če bi se slučajno gradnja vrteške stavbe vseeno začela že letos.
SM
Pripravili bodo nov odlok o javnem redu
Videmski svetniki so se na tokratni seji odločili, da bo potrebno pripraviti povsem nov osnutek Odloka o javnem redu in miru, ki bo s svojimi določbami in členi prilagojen novosprejeti zakonodaji in dejanskemu (neurbanizirane-mu) okolju občine. To nalogo so zaupali strokovnim službam in občinski upravi, o sprejemu pa bodo tako odločali na eni od prihodnjih sej.
Cerkvenjak • Seja občinskega sveta
Potrdili Regionalni razvojni program
V sredo, 26. januarja, so na 12. redni seji zasedali svetniki občine Cerkvenjak.
Najprej so razpravljali o Regionalnem razvojnem programu za statično regijo Podravje, ki ga je Razvojna agencija pripravljala skoraj dve leti. Svetniki so program potrdili v predloženi obliki, ki je bil usklajen na koordinaciji županov Podravja in na projektnem svetu. Svetnikom pa sta bili predstavljeni dve idejni zasnovi rekonstrukcije mrliške vežice. Svetniki so sprejeli predlog Umarh, d. o. o., dogovorili so se, da bodo na osnovi izbrane idejne zasnove naročili idejne projekte. Svetnikom je bila podana tudi informacija o predlogu sprememb in dopolnitev načrta razvojnih programov v občini. Na seji pa so sprejeli tudi letni program sofinanciranja ukrepov
za pospeševanje razvoja kmetijstva, za katerega letos namenjajo 3,5 milijona tolarjev. Letošnja novost pa je, da bodo kmetje plačali veterinarju polno ceno in bodo subvencijo na osnovi razpisa prejeli od občine. Svetniki pa so sprejeli tudi pravilnik o sofinanciranju turističnih in kulturnih prireditev v občini, katerega cilj je pridobiti pregled nad sredstvi, ki jih upravičenci za sofinanciranje posamezne prireditve oziroma akcije pridobijo iz drugih javnih virov in tako preprečiti neupravičeno ali prekomerno dodeljevanje javnih sredstev za isti namen. Na seji pa so potrdili tudi letni program športa v občini, ki ga bodo letos financirali z dobrimi tremi milijoni tolarjev
sredstev. Svetnikom pa je bila na seji podana tudi informacija o izvajanju javne gospodarske službe ravnanja s komunalnimi odpadki, ki ga je podal izvajalec. Svetniki so zavzeli stališče, da se nobeno gospodinjstvo ne more izključiti iz sistema ravnanja s komunalnimi odpadki.
Za pomoč prizadetim po cu-namijih na jugu Azije pa so se svetniki odločili, da UNICEF-u nakažejo 30.000 tolarjev. Sprejeli so tudi sklep, da bodo pomagali Zvonku Anželu iz Čagone, ki je moral izprazniti hlev zaradi bolezni. Odločili so se, da mu bodo iz občinskega proračuna pokrili 20 odstotkov škode ali največ 300.000 tolarjev.
Zmago Šalamun
Zetale • Kaj je zaračunalo Cisto mesto?
Zakaj dodatnih 1500 tolarjev na položnicah?
V Žetalah težave s smetmi počasi urejujejo, vprašanj, težav in bolj ali manj upravičenega ogorčenja občanov zaradi takšnih in drugačnih zadev pa še ni videti konca. Spoprijemanje (ali sprejemanje) posod za odpadke bo verjetno še kar nekaj časa dvigovalo pritisk tistim, ki so pač prepričani, da tega ne potrebujejo, ker smeti nimajo. Ampak zakon je zakon in če za njim (že dolgo) stoji država, od nedavnega pa še občinski odlok, potem bo nekatera dejstva treba sprejeti.
Zadnja vroča in potrjena novica, pravzaprav ne novica, ampak dejstvo, ki je zavrelo kri prejemnikom položnic za plačilo odvoza odpadkov, pa je dodatno plačilo 1500 tolarjev za posodo. Kot je bilo slišati v Žetalah, tega dodatnega zneska niso dobili v plačilo vsi, ampak le nekateri. Za plačilo kakšne storitve gre, ni vedel niti tamkajšnji župan, ki je bil nad pritožbami občanov prav presenečen. Zato smo se po pojasnilo odpravili kar k izvajalcu, na sedež podjetja Čisto mesto.
"Ta znesek, 1500 tolarjev, pomeni plačilo dodatnih dostav in delitev posod za odpadke na terenu. Naša obveza je, da posodo do vključenega gospodinjstva prvič pripeljemo zastonj. Če uporabniki prevzem
posode zavrnejo, potem se naknadna dostava posode zaračuna. To je ta poldrugi tisočak. Navsezadnje je treba vedeti, da dodatne poti zaradi dostav posod pomenijo potne stroške in dodatno porabljen delovni čas naših zaposlenih," je povedal tehnični direktor Franc Merc.
Ob tem ne gre pozabiti dejstva, da je z državno zakonodajo in z začetkom poslovanja podjetja Čisto mesto bila prva dostava posod za odpadke izvedena že pred dobrim desetletjem. To posledično pomeni, da lahko vsako gospodinjstvo, ki je že takrat odklonilo posodo, zdaj plača dodatni strošek ponovne dostave. "Vsi tisti, ki so ob prvem dovozu sprejeli posodo, tega stroška niso in tudi ne bodo plačali," je še pojasnil
Merc in dodal: "Tudi v Žetalah so bile prve posode razdeljene v letih 1992 do 1993. Menimo, da smo do povrnitve stroškov zaradi ponovnih razvozov upravičeni. Te stroške zaračunavamo po vseh občinah oziroma gospodinjstvih, kjer moramo zaradi odklanjanja ponovno dostavljati posode. Žeta-le niso nobena izjema."
Na očitek o tem, da tega stroška niso plačala vsa gospodinjstva, pa Merc odgovarja: "Kot je jasno iz že doslej povedanega, tega ne bodo plačala gospodinjstva, ki so posodo prevzela ob prvi dostavi. Vsi ostali še bodo ali pa so že to plačali."
Takšno ravnanje Čistega mesta ni v nasprotju z zakonodajo, kot razlaga direktor Andrej Koter: "Pri tem gre za čisto eko-
nomsko kategorijo oziroma za podjetniško zadevo. Zakon nam predpisuje cene ravnanja in odvoza odpadkov in na tem področju ne moremo in tudi ne kršimo določil. Dodatni razvozi posod, in to izključno zaradi osebnega odklanjanja individualnih oseb, pa se pač obračunajo. Sicer pa bo v Že-talah po sprejemu odloka zdaj vsak, ki bo odklonil posodo, prijavljen pristojni komunalni inšpektorici, ta pa bo ukrepala naprej po zakonu, najprej z opomini, nato pa tudi z denarno kaznijo."
Morebitno razmišljanje v smeri nadaljnjega odklanjanja posod se torej — če nič drugega — finančno nikakor ne bo splačalo.
SM
Ekologija • Dva stavka o sežigalnici
Kako odgovarjajo na okoljskem ministrstvu
Ker se okoli vprašanja lokacije načrtovanega objekta termične obdelave odpadkov, po domače: sežigalnice, kar naprej krešejo mnenja, temelječa na bolj ali manj utemeljenih ugibanjih, smo na pristojno ministrstvo za okolje in prostor naslovili čisto konkretno vprašanje, in sicer: ali je lokacija v Kidričevem (podjetje Talum) še aktualna kot potencialna lokacija za izgradnjo tovrstnega objekta ali ne, oziroma, ali se bo sežigalnica gradila v Kidričevem ali ne.
Za naše bralce posredujemo direkten odgovor, kot nam ga je poslala Mateja Gornik Mrvar iz službe za stike z javnostjo: "Zaenkrat se na Ministrstvu za okolje in prostor nismo opredeljevali do konkretnih loka-
cij za sežigalnico komunalnih odpadkov. So pa predstavniki omenjene lokalne skupnosti (Kidričevo, op. a.) nasprotovali sežiganju predvsem v smeri možnosti, da bi se pepel iz sežigalnice odlagal na odlagališču
rdečega blata."
No, pa si lahko razlagamo odgovor po želji. Uradno je pač tako, da se za lokacijo "ta glavni" še niso odločili, neuradno pa, saj veste ... Vsak po svoje. Kje
bo dejansko stala sežigalnica, ni po takšnem odgovoru nič bolj jasno. Ampak to je menda prepoznavna lastnost politike: odgovoriti tako, da ne poveš nič. Pa lahko ugibamo naprej.
SM
Sedem (ne)pomembnih dni
Čudno srce
Očitno se vsi — razen slovenske uradne politike, ki še naprej vztrajno molči — čedalje bolj zavedajo, da je italijanski "umetniški" fllm Srce v breznu, ki ima svoj navdih v tako imenovanih fojbah, predvsem politični projekt. To med drugim še dodatno potrjujejo tudi pompozne premiere v Rimu in v Trstu ter na prvem programu italijanske državne televizije RAI. Vse to se — žal — dogaja v času, ko bi morali na eni in drugi strani slovensko-itali-janske meje vsak zase in vsi skupaj iskati in poudarjati predvsem tiste točke, ki nas združujejo in so dodaten impulz skupnemu delovanju in bivanju znotraj Evropske unije. Italijani in Slovenci imamo dovolj primerov, ki dokazujejo, da smo, zlasti v novejšem času — če smo zares iskreno hoteli — znali presegati in reševati nešteto problemov. Znamo sodelovati na različnih področjih, znamo se družiti, ceniti in znamo se skupaj zabavati, znamo skupaj žalovati. Zato je še toliko bolj čudno, da se v takšno splošno pozitivno razpoloženje kar naprej vpletajo najrazličnejši recidivi preteklosti in poskusi, da bi te odnose obremenili z različnimi sencami in dvomi v iskrenost in poštenost nasprotne strani. Brez
kakršnegakoli pristranskega na-vijaštva je seveda treba ugotoviti, da je takšnih poskusov največ, pa tudi najbolj vztrajno se ponavljajo, ravno pri Italijanih. Seveda bo kdo takoj rekel, da gre za različne ekstreme, ki jih ni mogoče vselej, ali pa sploh ne, enačiti z uradno politiko. Vendar pa se da temu tudi na veliko ugovarjati. Uradna politika lahko v vsaki državi še kako vpliva na splošno razpoloženje in na stanje duha med ljudmi. Predvsem tudi tako, da se na posamezne pojave jasno odziva, da se jasno izreka, kakšne opredelitve in usmeritve v mednarodnih in medsosed-skih odnosih podpira, katerim pa nasprotuje. To seveda ni v nasprotju z demokracijo in še zlasti v odnosih znotraj Evropske unije bi morali težiti, da bi permanentno in zelo tenkočutno takoj zaznavali (in opozarjali), kateri pojavi v posameznih državah in v meddržavnih odnosih lahko pomenijo rahlanje in ne utrjevanje skupništva in zaupanja v združeni Evropi. Konec koncev Evropa ni prav nič "diplomatska" v sporočanju svojih kritik in zahtev za "demokratično ravnanje" državam — kandidatkam za vstop. In prav je tako. Toda, zakaj bi potem glede tega veljali drugač-
ni, blažji kriteriji za posamezne negativne pojave v državah članicah? S tega vidika se zato zdi povsem nerazumna tudi tokratna nezainteresiranost (in tolerantnost) slovenske zunanje politike do najnovejših dogajanj v Italiji. Po mnenju večine tistih, ki so si fllm Srce v breznu že ogledali, gre za poskus enostranskega prikazovanja zgodovine druge svetovne vojne na Tržaškem, za potenciranje krivde in "zlo-činskosti" zgolj enih (slovenskih in jugoslovanskih partizanov) in za prikrivaje in pačenje drugih dejstev, predvsem fašistične preteklosti in fašističnih zločinov nad velikim delom Slovencev.
Vsekakor se je treba zamisliti nad dejstvom, da v Italiji hkrati, ko posvečajo tolikšno pozornost in nepojmljivo publiciteto problematičnem fllmu o fojbah, še vedno niso na niti približno podoben način predstavili javnosti že nekaj mesecev stare publikacije skupine priznanih (in izbranih) zgodovinarjev iz obeh držav o slovensko-italijanskih odnosih v letih 1880—1956.
Ta po svoje — za razliko od različnih skrajnostih ocen — objektivizira tudi vprašanje fojb, predvsem pa ga umešča v sklopu tedanjih izjemno protislovnih in zapletenih razmer, ideoloških iger pa tudi osebnih travm in maščevanj. O fojbah je bilo v zadnjih letih na eni in drugi strani izrečenih nič koliko besed, slovenska oziroma jugoslovanska
stran nista zanikali žrtev, očitna pa je bila razlika v interpretaciji teh dogodkov in v navajanju števila tistih, ki so bili mrtvi po-metani v fojbe. Tudi najnovejši fllm o fojbah ponuja pretiran (in neresničen) sklep o nekakšnem splošnem genocidu "Slovanov nad Italijani". Italijanski zgodovinar dr. Jože Pirjevec piše v svoji knjigi Jugoslavija, da so pripadniki jugoslovanske partizanske vojske maja 1945 v Trstu in okolici aretirali fašiste, kolaboracioniste pa tudi predstavnike domačega meščanstva in jih delno deportirali v slovenska taborišča in zapore, delno pa "likvidirali" in pometali v kraške jame — fojbe. "V vsej deželi ni bilo več kot 2.500 aretiranih, pobitih pa nekaj stotin, vendar to v naslednjih letih ni preprečilo italijanskim desničarskim krogom, da bi ne govorili o genocidu ... "
O fojbah in zgodovini nasploh se očitno lahko govori na različne načine. V duhu resničnega dobrososedstva, dobrega sodelovanja in iskrenega sožitja bi bilo, da bi se vsaka stran izogibala "zgodovinskim zgodbam", ki vnašajo med ljudi namesto novega znanja in novih spoznanj samo še dodatno zmedo in dodatno mržnjo. Najmanj, kar lahko zahtevamo, je, da se o vseh (nekdanjih ali sedanjih) problematičnih vprašanjih iz medsebojnih odnosov dosledno prikažejo vse plati resnice.
Jak Koprive
Komentiramo
Izredne razmere v Podlehniku?
Zadnjič so se podlehniški svetniki zbrali na seji lani v prvi polovici novembra, toda ker se velika večina ni strinjala s predlaganim dnevnim redom, je župan Vekolsav Fric sejo preklical. Potem seje zgodil le še en poskus sklica seje, ki naj bi bila zadnji teden v januarju, a je na dan seje župan nenadoma zbolel in do srečanja občinskega sveta spet ni prišlo.
Kot vse kaže, pa podlehniškega župana bolj kot bolezen muči prisotnost novinarjev na sejah. Te namreč po zakonu (razen redkih izjem) morajo biti javne. Ali drugače povedano: kaj sklepajo, naklepajo ter kako delijo in trošijo občinski denar tisti, ki so za to izvoljeni, naj bi bilo znano vsem, ki ta denar prispevajo v občinsko blagajno. Takšno "polaganje računov"pa zna biti hudo neprijetna stvar, še zlasti, če ni vse tako, kot bi moralo biti. In da v Podlehniku nikakor ni, je širši javnosti znano predvsem po zaslugi medijev. To, da se razkrivajo nepravilnosti, pa v prvi vrsti nikakor ni všeč županu, ki se je tako odločil, da letos (potem, ko lani kljub obljubi ni odgovoril na vprašanja svetnikov v okviru sklicanega neformalnega srečanja, na katerem medijev ni bilo!) poskuša sklicati zaprto sejo.
Člani občinskega sveta so tako pred kratkim od župana prejeli poseben dopis, ki bi ga lahko imenovali tudi neke vrste poštna glasovnica in se glasi tako (slovnične napake so popravljene, za kar se avtorju originalnega besedila opravičujemo in upamo, da zato ne bo zavračal avtentičnosti prepisa, op. a.): "Zaradi pomembnosti dnevnega reda in zaradi zagotovitve sproščenega-ne-obremenjujočega razmišljanja in razglabljanja o vseh težavah, ki naj bi jih odpravili in pričeli s produktivnim in resnim delom, predlagam, da sprejmemo sledeči sklep: prva sklicana seja občinskega sveta v letu 2005 bo potekala brez prisotnosti javnosti. Na seji bodo prisotni le svetnica, svetniki, župan, tajnik, zapisnikari-ca in računovodja. (konec sklepa, op. a.). Prepričan sem, da je to dobra rešitev in verjamem, da bomo z delom v letu 2005pričeli s strnjenimi mislimi in deli."
V nadaljevanju dopisa sledi navodilo za glasovanje, po katerem imajo svetniki možnost potrditi ali zavreči (oz. nepotrditi) predlagani sklep.
Da novinarji zgolj s svojo fizično prisotnostjo tako zelo motijo svetnike (ali župana?), da ti ne morejo "sproščeno in neobreme-njujoče razmišljati in razglabljati o vseh težavah" je res ugotovitev, ki se je lahko spomni samo podlehniški župan. Koliko se z njim strinjajo ostali svetniki oziroma ali so res tako zelo obremenjeni s prisotnostjo novinarjev, ki ponavadi sedijo nekje med podboji vrat županove sobe in hodnika, da zaradi tega ne morejo neobremenjeno razmišljati in razglabljati, bo pokazal rezultat glasovanja. Sicer naj bi v praksi veljalo pravilo, da naj bi vodilni občinski politiki razmišljali tudi sicer, (že) pred sejami, mnenja izoblikovali na sejah posameznih odborov (kjer mediji niso prisotni in je torej več kot dovolj možnosti za neobremenjujoče razmišljanje in razglabljanje), medtem ko naj bi seje občinskega sveta v prvi vrsti služile usklajevanju dorečenih stališč do posameznih zadev na dnevnem redu. Tako se praviloma odvijajo seje ostalih občinskih svetov, kjer, zanimivo, novinarji prav nič ne obremenjujejo vzdušja in (strnjenega) razmišljanja svetnikov in svetnic.
No ja, morda pa so podlehniški občinski veljaki z županom na čelu bolj občutljive ali rahločutne duše in jim škrebljanje (novinarjevega) pisala po papirju v času globokega razmišljanja in razglabljanja moti duševni mir inprepotrebno koncentracijo, pa iz tega razloga že nekaj let nikakor ne morejo spraviti v red občinskih proračunov in podobnih malenkosti. (In potem ti nesramni novinarji vse to še objavijo, da lahko vsak v občini prebere in izve, kaj se dogaja in kaj je kdo povedal!). Če je res tako, potem bo morebitni pozitivni izid glasovanja svetnikov za zaprto sejo s humanega in strokovno-psihoterapevtskega stališča povsem opravičljiv in naj se nikakor ne oglašajo tisti hudobneži, ki bodo župana in svetnike obtoževali, da poskušajo skriti še kakšno staro ali pripraviti novo packarijo.
Le na eno stvar j'e pri svojem predlogu o zaprti seji podlehniški župan pozabil. V skladu s Statutom in Poslovnikom občine je delo občinskega sveta javno, v 107. členu podlehniškega občinskega poslovnika pa med drugim jasno piše, da se javnost dela občinskih organov zagotavlja z navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja. V naslednjem členu je celo zapisano, da mora župan skrbeti za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev njihovega dela na sejah sveta. Posebnega člena, ki bi občinskemu svetu omogočal sprejeti sklep o zaprti seji, v pravilniku (in Statutu) ni. Torej, četudi bi svetniki sprejeli sklep o zaprti seji, bi s tem ravnali v nasprotju z lastnimi splošnimi akti.
Res pa je zaprta seja ali del nje možna v izrednem oziroma vojnem stanju ali ko gre za odločanje o zadevah, ki so strogo zaupne narave. Da bi v Podlehniku počasi že lahko razglasili izredno stanje, res ni dvoma, da pa bi bilo preteklo in prihodnje prelivanje, odlivanje in razlivanje občinskega denarja zadeva strogo zaupne narave, pa — navkljub željam nekaterih — nikakor ni možno.
Razen mogoče, če se uresniči tista šala, ki jo je zadnje čase že večkrat slišati; češ da je župan že naročil nov osnutek tabel s krajevno označbo Podlehnika, na kateri naj ne bi več pisalo: Dobrodošli, občina Podlehnik, ampak: Strogo zaupno — Podleh-nik — medijem vstop absolutno prepovedan ... Poudarjamo, da gre zgolj za šalo!
SM
Kmetijstvo • Vinska trta in suša
Sušo se da ugnati!
"Trta je izredno odporna in skromna rastlina, ki od vseh kmetijskih rastlin najbolje prenaša pomanjkanje vlage. Lahko bi rekli, da je v sušnih razmerah, v primerjavi z ostalimi kmetijskimi rastlinami, neke vrste 'vojni dobičkar'. So pa pogosti primeri, ko vinogradniki ob suši zaradi pomanjkljivosti, ki segajo od neznanja do nezmernosti in bi jih kratkomalo lahko imenovali tudi neumnosti, povzročajo na trti in grozdju resne poškodbe in izgube," pravi specialist za vinogradništvo Roman Štabuc z mariborskega KGZS.
Trta postane občutljiva na sušo takrat, ko je preobremenjena z grozdjem ob sočasni prebuj-ni rasti in prekomerni zasenčitvi: "Preveč pridelka pomeni neznanje pri rezi in neupoštevanje strokovnih kriterijev za ekonomično pridelavo kakovostnega grozdja. Prebujna rast trte je nepoznavanje in praviloma neupoštevanje dejavnikov o usklajeni in pravilni prehrani. Zasenčitev pa je osnova izrednih izgub vode, ki se v suši v obliki povečanega dihanja pospešeno odvija skozi povsem odprte listne reže zasenčenega listja. Vsi ti trije dejavniki lahko skupaj privedejo do popolnega propada ne samo pridelka,
temveč tudi trte!"
Kako omiliti problem suše v vinogradih
"Tako, da trto pravilno obreže-mo, rez pa v poletnem času popravimo z doslednim izvajanjem zelenih del. Trta mora postati zračna, v celoti osvetljena, grozdje pa razredčeno. Tako bodo vinogradniki v suši z manj lesa in z manjšim številom bolj osvetljenega listja sicer ob manjšem številu, toda bolj razvitega grozdja dosegli ob nezmanjšani količini zdaleč boljšo kakovost. Če vemo,
Izbira lege vinograda
Nižja lega ob vznožju hriba je najprimernejša za višje vzgojne trsne oblike in za pozneejše sorte, odporne na gnilobo. Srednje lege naj bi bile namenjene za najboljše sorte, visoke lege pa bodo najbolje izkoriščene, če bodo na njih zasajene bolj zgodnje sorte.
da trta daje v les in listje več kot 90 odstotkov energije, in če samo ena rozga na trti 'poje' več kot trije grozdi, je menda jasno, da si v sušnem obdobju del te energije bolje preusmeriti v rezervo trte in pridelek, namesto v
Stopnjevanje suše pri trti
Pomanjkanje vode med rastjo jagod povzroča rahlo modrikasto zeleno barvo slednjih. Če se suša še nadaljuje, prihaja do prisilnega dozorevanja enoletnega lesa, kar povzroča težave vprezimovanju in nastavku v naslednjem letu, odmirati pa začno tudi vitice in vrhovi mladik. Nadalje, v času zorenja, pa prihaja še do sušenja spodnjih listov, grozdje ostane zavrto v rasti, prisilno dozoreva, je slabše kakovosti, prav tako pa je posledica dolgotrajne suše velik padec pridelanih količin soka.
Roman Štabuc z mariborskega KGZ je slušateljem predstavil ukrepe, s katerimi lahko omilijo posledice suše v vinogradih.
neposredno rast! Pomembno pa je tudi dejstvo, da lahko grozd na trti tudi do 200-odstotno poveča svoj obseg. Tako imamo lahko na trti veliko slabo razvitega grozdja, ki je v suši slabo prehranjeno, ali pa imamo manjše število do-
bro razvitega grozdja, ki pravzaprav suše niti ne opazi."
Pomemben je tudi kalij
Praviloma pa, kot pravi Šta-buc, je treba na sušo v vinogradih računati že ob sami pripravi in izbiri lege vinograda, izbiri sorte in podlage ter pravilni dolžini trsne cepljenke. Potem je zelo pomembna tudi priprava tal pred sajenjem. "Pomembno je, da so tla zračna in globoka, bogata s humusom ter ostalimi hranili s poudarkom na kaliju in da imajo veliko sposobnost sprejema in zadrževanja vlage. Optimalna vsebnost humusa naj bi znašala 3 do 4 odstotke, minimalna pa vsaj 2 odstotka. Vsebnost kalija v zemlji (največ ga je v ilovnati) pa je pomembna zato, ker ta element omogoča med drugim hitro odpiranje ali zapiranje listnih rež. V suši porabi trta tudi do štirikrat več kalija kot običajno. Pravilna obremenitev trsa, osončenost in osvetljenost pa tudi ob zmanjšani vodni bilanci do 40 odstotkov omogoča pridelavo nezmanjšane količine kakovostnega grozdja."
Klimatske spremembe ne prinašajo katastrofe za trto
Sicer sušna in vedno daljša toplejša obdobja povzročajo tudi podaljšanje same vegetacije, vendar gre po Štabučevem prepričanju, vsaj kar se tiče trte, za pozitivne klimatske spremembe, ki pa jih bodo vinogradniki morali znati izrabiti: "Daljša toplejša obdobja prinašajo trti oziroma grozdju višjo stopnjo sladkorja in več pridelka pri manjših obremenitvah. Trta bo lahko zamenjala tudi kakšne druge kulture. Vendar pa bodo potrebne spremembe sortimenta in tehnologije pridelave. Ker se bo vegetacija zaradi spremenjenih klimatskih razmer začenjala bolj zgodaj, pa bodo možne tudi hujše poškodbe zaradi spomladanske pozebe ali občasne pripeke, kar bo posledično lahko privedlo do sušnega stresa."
Strokovnjaki pričakujejo v prihodnosti tudi več škodljivcev in novih bolezni, zato bo zaščita trte še dražja.
SM
Kmetijstvo • Za zarasle in požgane površine nobenih subvencij
Požiganje zaraslih površin - požiganje denarja!
V Sloveniji se po oceni strokovnjakov zarašča okoli 200.000 hektarjev zemlje, prav toliko jih je že zaraslo.
Na našem ožjem območju je največ površin v zaraščanju v Halozah, saj naj bi jih bilo vsaj 500 hektarjev! "Od tega se jih dobra polovica sežge, kar je največja napaka, ki jo ljudje lahko naredijo," opozarja Ivan Brodnjak s ptujske svetovalne službe.
Požare večinoma zanetijo lastniki zemljišč, ki želijo s kmetijskih površin odstraniti organsko maso zaradi lažjega oranja ali čiščenja površin v prepričanju, da je to za kmetijsko površino koristno. Mnogi so namreč zmotno prepričani, da s požiganjem trajno uničijo plevele, pepel pa naj bi služil kot gnojilo za zemljo. "S tega vidika je nepravilno tudi požiganje ostankov kulturnih rastlin in slame na njivah. Veliko pametnejše je te ostanke podora-ti in tako obogatiti obdelovalno zemljo."
Če odmislimo nevarnost širjenja požarov v naravi, ki jih takšni namerni požigi kaj lahko povzročijo, požiganje zaraslih površin nima niti enega pozitivnega učinka, trdi Brodnjak: "Izgovori, da se zaraslega področja ne da urediti drugače kot s požigom, so prozorni. Stanje se namreč po požigu lahko le poslabša, saj ogenj uničuje le kvalitetne trave in rastlinstvo, koreninski sistemi grmovja in plevela pa preživijo in potem rastejo še z večjo močjo naprej!"
Po večkratnih požigih ostaja le negorljiva praprot!
S kurjenjem organskih mas so tla izpostavljena visoki temperaturi, ki povzroča, da zraven
Najslabši možen nacin urejevanja kmetijskih površin je požiganje.
mase, ki naj bi bila sežgana, popolnoma propadejo občutljive vrste kmetijskih rastlin, ki bi jih še želeli obdržati: "Ogenj in visoke temperature celo stimulirajo razvoj semena nekaterih trdovratnih plevelov, ki se jih nato tudi z nadaljnjo tehnologijo s težavo, predvsem pa večjimi stroški znebimo. Nadalje ogenj rastišče s svojim delovanjem tudi zakisa, v takšni zmelji pa uspevajo, kot že rečeno, le manj intenzivne rastline. Površina sicer po sežiganju ozeleni, toda botanična sestava vzniklih rastlin bo na takšnih površinah po biološki in krmni vrednosti veliko slabša. V zgornjem zračnem sloju ornice, torej na površini, kjer se izvaja sežig, se nahaja največja količina mikroorganizmov, ki iz organskih ostankov v procesu humi-fikacije proizvajajo rastlinam potrebni humus. Prav tako se v tem sloju nahajajo drobnoživke, ki skrbijo za proizvodnjo humusa in strukturo tal. Visoke temperature, ki jih povzroči ogenj, uničijo velik del drobnoživk in humusa tudi v tleh, tla brez humusa pa so praktično nerodovitna. In ker se v zadnjih nekaj letih z linearnim zmanjšanjem staleža živine zmanjšuje tudi delež humusa v tleh, bi morali težiti ravno k temu, da bi čimveč organskih ostankov zaorali v zemljo in ne sežigali. Neposredno pa bi s tem ukrepom blažili tudi učinek suše," podrobneje negativne učinke požigov razlaga Brodnjak ter ob tem še dodaja, da navsezadnje ne gre zgolj za neprimerno dejanje z biološkega vidika,
ampak tudi za to, da gost dim onesnažuje okolje in moti soseščino. Požgana tla v nagibu pa so ob večjem deževju dosti bolj izpostavljena eroziji in nevarnosti plazenja.
Najbolj problematično pri požiganju je torej to, da se uniči ogromno organske snovi, povzroča velike količine CO2, zmanjšuje se rodovitnost zemlje in količina humusa, ki je bistvena za rast. Z večkratnim požiganjem pa je škoda še toliko večja, saj se že itak za naše kraje značilno kisla tla dodatno in preko mere zakisajo. Na takih tleh se razmnoži le ena vrsta plevelov: "Ker se zemlja po večkratnih požigih izjemno močno zakisa, praviloma na takih požganih območjih potem uspeva le še praprot, ki pa se je z ognjem ne da več uničiti. S požigi se torej ne rešuje ničesar!"
Letos letalski posnetki kot dokazilo za pridobitev subvencij!
Izgubljanje humusa zaradi požigov je izjemno negativna posledica, saj prav humus močno povečuje kvaliteto in kvantiteto pridelka: "Pri nas je povprečje sicer okoli 2,5 do 3 odstotke humusa, kar ni veliko. Humus pa je bistven, ker zadržuje vlago, kar je zlasti pomembno za sušna obdobja, zadržuje pa tudi hranilne
snovi in absorbira CO2 iz zraka."
Požiganje rastlinskih ostankov v naravi je očitno škodljivo in neupravičeno tako iz biološkega kot naravovarstvenega in ekonomskega vidika. "Za vzdrževanje kultivirane krajine so bistveno primernejši postopki podoravanja, redne košnje, mul-čenja ali kompostiranja. Primerna je tudi reja drobnice, če se že opušča govedoreja, ki ne zahteva velikih stroškov."
Poleg vsega naštetega je za lastnike zemljišč oziroma kmete zelo pomembno še dejstvo, da
je za košenje možno pridobiti (lepe) subvencije, še zlasti za strme in grbinaste travnike. Enako velja tudi za pašnike. "Če pa se te površine opušča zaraščanju ali požiga, potem ni možno dobiti nobene subvencije! Letos bodo narejeni tudi posebni orto foto posnetki (letalski), iz katerih bo točno razvidno, katere površine so v zaraščanju in tiste, ki so po-žgane. Lastniki takih zemljišč ne bodo upravičeni niti do osnovne (EKO 0) subvencije," še opozarja Ivan Brodnjak.
SM
Po večkratnih požigih je edino, kar še raste na površinah, praprot, ki ne gori.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Majšperk • Ali učitelji tepejo učence?
Kaj je bilo v Stopercah
V zadnjem času je bilo več govoric o dogodkih v nekaterih osnovnih šolah na Ptujskem, ko naj bi šlo za fizično obračunavanje učiteljev nad učenci. Zadnji tak dogodek, ki je bil tudi medijsko prikazan, naj bi se zgodil pred kratkim na osnovni šoli Stoperce, ki je podružnična šola Osnovne šole Majšperk.
Za razgovor smo poprosili ravnatelja šole Rajka Jurgca, ki nam je pojasnil svoje videnje dogodka.
Prejšnji teden naj bi na šoli v Stoperce prišlo do neljubega dogodka, ko naj bi učiteljica v podaljšanem bivanju fizično obračunala z enim od učencev. O zadevi ste bili nedvomno obveščeni in zanima nas, kakšen je vaš komentar glede tega.
R. J.: Potrebno je povedati, da ni očitno, da je šlo za fizičen obračun, gre zgolj za domnevo. O zadevi sem bil obveščen v petek, 21. januarja, v večernih urah, poklicala me je vodja enote v Stopercah, Milena Širec. Povedala je, da so jo starši domnevno poškodovanega otroka obvestili o dogodku. V ponedeljek zjutraj smo se dobili z vodjo enote in s pomočnico ravnatelja in se pogovorili o nastali situaciji. Z učiteljico, Alenko Galun, ki naj bi fizično obračunala z učencem, se neposredno nisem mogel pogovarjati, ker je v bolniškem staležu. Isti dan so se pri meni, na mojo pobudo, oglasili tudi starši, oziroma oče, domnevno poškodovanega otroka. Z očetom sva se dogovorila, da mi bo zapisal izjavo svojega otroka. Dogovorila sva se, da bo to naredil še isti dan, vendar me je poklical dan kasneje in mi povedal, da tega ne more narediti, ker pri dogodku ni bil prisoten. Med tem časom sem si pridobil izjavo staršev otrok, ki so bili takrat pri podaljšanem bivanju, da lahko z njimi opravim formalne razgovore. Z učenci, katerih starši so mi dali soglasje, sem opravil razgovore. Izjave učencev se ujemajo v tej točki, da je pri pouku prišlo do nemira, ki mu ne moremo reči ustvarjalni. Učenci so se v krogu
Rajko Jurgec, ravnatelj osnovne šole Majšperk
igrali, med njimi tudi ta učenec (ki naj bi bil tepen), le-ta naj bi jim jemal barvice. Učiteljica Alenka je vstala in ga pri početju zaustavila. Ne drži, vsaj tako so povedali učenci, da naj bi ga metala v zrak, vrgla v omaro, kot je bilo, zelo nekorektno, zapisano v Slovenskih novicah.
Očitno je učiteljica pri nemiru morala posredovati. Ali mislite, da je ukrepala v mejah dovoljenega ali ne? Kakšne so poškodbe učenca?
R. J.: O poškodbah otroka lahko govorijo zdravniki. Vpogleda v zdravniško dokumentacijo nimam in zato o tem ne morem govoriti. Glede na to, da pa je bil učenec v torek v šoli, torej ne gre za težje poškodbe. Želim povedati tudi to, da trditve, da je otrok prijokal domov, ne držijo, saj je učenec po tem dogodku ostal pri podaljšanem bivanju do konca, kasneje pa je šel še k računalniškemu krožku. To so povedali učenci in to je razvidno tudi iz pedagoške dokumentacije. O resnosti poškodb bo, kot sem že
dejal, povedala medicinska dokumentacija.
Kakšne obtožbe pravzaprav imate do sedaj proti učiteljici?
R.J.: Za kakršnokoli ukrepanje proti učiteljici potrebujem določene dokumente. V prvi vrsti je to izjava učenca, potrebna je tudi zdravstvena dokumentacija, ki bo pokazala otrokove poškodbe, šele nato lahko klasificiram domnevno težo disciplinskega postopka.
Kakšne pa so v takšnih primerih lahko disciplinske sankcije, je lahko to tudi odpustitev iz službe?
R. J.: Odpustitev iz službe je skrajni ukrep. Po pravici povedano o tem ne razmišljam, o sankcijah še ne morem govoriti, saj mora biti kršitev najprej delavki dokazana. Do sedaj na njeno delo ni bilo nobenih pritožb, tudi s strani staršev ne.
Ali ste že imeli na šoli primere, da ste morali ukrepa zaradi fizičnega obračunavanja učiteljev?
R. J.: V zadnjem času smo imeli eno uradno prijavo, ko naj bi šlo za domnevno fizično obračunavanje. V tem primeru ni bilo dokazano, da bi šlo za fizično obračunavanje. Zadeva je bila rešena na šolski ravni, nismo je pometli pod preprogo.
Imate občutek, da učenci in tudi starši na nek način izkoriščajo šolsko zakonodajo?
R. J.: Nisem pristaš oziroma zagovornik fizičnih kazni. Učitelji se že bojijo hoditi v službo, saj čestokrat nimajo na voljo načina ali metode umiriti, o kaznovanju ne govorimo, bolj ali manj objestnega otroka. Večina otrok ima takšne vrednote, ki so običajne oziroma normalne za civilizirano družbo, nekateri pa ne vedo, kaj je prav in kaj ni. Nihi-lizem naše družbe se odraža tudi v tem segmentu, ko je vrednota zgolj materialno blagostanje. Gre za odnose med vrstniki, za odnose med odraslimi in otroci. Iz področja nasilja smo imeli na šoli več predavanj s ciljem, da pokažemo, kaj je prav in kaj ne. Očitno smo kljub temu pri tem premalo uspešni.
Starši učenca tokrat niso želeli dati izjave za časopis, na epilog bo treba pa še počakati.
Komentar pravzaprav ni potreben. Prav je, da je družba uzakonila, da fizična kazen ne sodi v področje sankcij, ne v šoli in tudi v družbi ne, tako kot učitelji tudi policaji dodobra premislijo, preden uporabijo fizično silo ali tako imenovan strokovni prijem, žal se zakona o fizičnem nenasilju najmanj držijo tisti, proti katerim je tak ukrep bil oziroma bi ga bilo potrebno uveljaviti. Ali bodo šole začele uveljavljati skrajni ukrep, prešolanje?
Franc Lačen
Hajdina • Premiera KPD Stane Petrovič
Krivica boli — po hajdinsko
Dramska sekcija KPD Stane Petrovič Hajdina, ki šteje okoli 10 igralcev, je po daljšem predahu ponovno zaživela pred osmimi leti. Vsako leto pripravijo premiero, že četrto leto je režiserka Ida Markež, ki je nadomestila dolgoletnega režiserja Maksa Fridla po njegovi prezgodnji smrti.
Foto: Matija Brodnjak
Urška Štumberger in David Veronek kot čistilka Marija ter Ljubo Topič - sposojeni nogometni vratar.
Letos so se odločili za komedijo Toneta Partljiča Krivica boli. V gledališkem listu so zapisali, da so se tako odločili, ker Partljič vse, kar želi povedati, pove naravnost in preprosto. Ne išče umetelnih besed, na ljudi in svet okoli sebe gleda na smešen, hudomušen, grob in iskreno možat način.
Premiera je bila v soboto, v nedeljo je sledila prva ponovitev v domači dvorani prosvetnega društva. Štiričlanska igralska zasedba (Janko Turnšek, Sanja Muršec, David Veronek in Urška Štumberger) je navdušila domače občinstvo, ki se je na račun Partljičevega teksta, ki ga je Urška Štumberger kot čistilka Marija odigrala v domačem hajdinskem narečju, gromko nasmejalo. Pred njimi so gostovanja, najprej v okoliške vasi, nato v Žetale in Vi-tomarce pa še kam.
mf
Tednikova knjigarnica
Aritmija
Ob besedi aritmija največkrat pomislimo na medicinski pojem, ki označuje neenakomerno, nepravilno utripanje srca. V literarnem oziru poznamo neenakomernost ritma v besedilih, aritmijo verza v poeziji... Aritmija pa je tudi naslov nove knjige (Mladinska knjiga, 2004. Zbirka nova slovenska knjiga), zgodbe slovenskega avtorja, enega izmed osrednjih literatov mlajše generacije, Janija Virka. Dodobra prepoznaven in nagrajevani avtor, prevajalec, pisatelj, pesnik, esejist je bil rojen leta 1962 v Ljubljani, kjer je končal študij nemščine in primerjalne književnosti ter je urednikoval reviji Literatura, bil kulturni in glavni urednik časopisa Slovenec, zdaj pa je urednik kulturnih oddaj nacionalne televizije (več v knjigi Helge Glušič: STO SLOVENSKIH PRIPOVEDNIKOV Ljubljana: Prešernova družba, 1996).
Virkova pisateljska kondicija je odlična in bralci najraje segajo po naslednjih njegovih zgodbah ter romanih: Rahela (Prešernova družba, 1989), Vrata in druge zgodbe (Mladinska knjiga, 1991), Moški nad prepadom (Mi-helač, 1994), 1985, Potres: Kronika nenadejane ljubezni (Mihelač, 1995), Zadnja Sergijeva skušnjava (Mladinska knjiga, 1996), Pogled na Tycho Brake (Študentska založba, 1998), Smeh za leseno pregrado (Študentska založba, 2000). Poletje v snegu (Mohorjeva družba Celovec, 2003) pa je Virkova pripoved za mlade bralce—smučarska pustolovščina, verjetno s kancem lastnega spomina, saj je bil avtor v mladosti tudi smučarski reprezentant.
V najnovejši knjižni izdaji Virk potrjuje svojo zavezanost jasnemu pisateljskemu izrazu, preprosti, a hkrati tehtni in literarno neoporečni besedi, ki vodi bralca, če seveda želi, od vprašanja, kaj bo z glavnim junakom, do razmišljanja o življenjskih vrednotah in ciljih.
Virk začenja zgodbo s citatom: "Spanje je podoba smrti, pravite. Jaz pa pravim, da je prej podoba življenja" (Blaise Pascal, Misli). Klemnu, petinštiridesetletnemu uspešnemu direktorju lastne oglaševalske firme, povzročajo sanje telesni in duševni nemir. Glavni junak je novodobni situira-nec, ki ga pomirja hitrost najnovejšega BMW-ja, ki si vsak dan privošči masažo in fitnes, ki ne mara ne rastlin, ne živali. Klemen zelo skrbi za telesno kondicijo in izgled, kar je nujno ob mladih ljubicah. Z ženo Žano ohranjata razumevajoč odnos, svoboden zakon ter se veselita izmenjave partnerjev v "svingerskem klubu". A vse se začne obračati, ko v Klemnove sanje vdreta mrtva prijatelja, eden je kolega iz študentskih dni, drugi pa tesni službeni sopotnik. "Japijevska" podoba uspešnega ljubimca in poslovneža se začne krhati. Virk nevsiljivo popisuje Klemnove stiske in površne odnose z drugimi ljudmi. Psihično nestabilnost in padec uspešnosti podjetja ne zmore uravnati, dokler ga slučajna avtostoparka ne pripelje na svoj dom...
Vsa zgodba daje slutiti bolj bridek konec zgodbe, saj je občutje hude bolezni in psihične krize ves čas nad glavnim junakom, vendar Virk brez posebne dramatičnosti nakaže Klemnovo spreobrnjenje.
Virkova aktualna pripoved Aritmija je prijetno branje o sodobnem, potrošniško varljivem in trhlem vsakdanu. Knjiga (Izšla je s finančno podporo ministrstva za kulturo RS) obsega sto devetinštirideset strani (29 kratkih poglavij) in je kot nalašč za mirne zimske večere.
Prijetno branje želim.
Liljana Klemenčič
Ljutomer • Ob kulturnem prazniku
Nagrada Mirku Prelogu
Občina Ljutomer vsako leto ob slovenskem kulturnem prazniku pripravi podelitev Miklošičeve nagrade ter priznanj, ki jih na podlagi razpisa prejmejo kulturni delavci ter sekcije, ki s svojim delom zaznamujejo to področje.
Tokratna prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku je bila minuli ponedeljek v Domu kulture Ljutomer, nagrado ter priznanja svetovno znanega slavista ter prleškega rojaka Franca Miklošiča pa je podelil župan občine Ljutomer Jožef Špindler. Miklošičevo nagrado je prejel Mirko Prelog iz Ljutomera za štiridesetletno delovanje na področju kulture kot organizator, zborovodja, dirigent in nosilec
vrste funkcij v kulturi.
Podeljena so bila tudi tri Miklošičeva priznanja. Prejeli so jih ljudski glasbenik Alojz Grnjak iz Slamnjaka pri Ljutomeru, član Pihalnega orkestra KD Ivan Kaučič Ljutomer Ignac Kovačič iz Ljutomera ter Mešani pevski zbor s Cvena v občini Ljutomer, ki je lansko leto praznoval desetletnico delovanja.
Miha Šoštarič
Foto: Fl
Kozminci • Uničena cesta
Prejeli smo
Primorje (in vlada) obljubljata sanacijo
Dela na prehodu Gruškovje se počasi (vsaj uradno) približujejo koncu, saj naj bi se slovesna otvoritev enega največjih mednarodnih mejnih prehodov na južni evropski meji, če seveda ne bo spet kakšnih zapletov, zgodila 20. marca. Tako se vsaj govori med ljudmi.
Nekateri občani Podlehnika, zlasti tisti ob lokalni cesti skozi Kozmince, ki jo je v času del dodobra in v soglasju z občino izkoristilo izvajalsko podjetje Primorje Ajdovščina za prevoze materiala in težkih delovnih strojev, pa postajajo kar (ne)malo zaskrbljeni. Asfaltirana cestica, bolj kot ne neprimerna za tovorni promet, je namreč zaradi preobremenitev marsikje pokazala "gola rebra", luknje in vdrtine že postajajo nevarne za voznike, da bi se popravile same od sebe pa ni pričakovati. Kvečjemu obratno; in ker je za podlehniški občinski proračun znano, da je presušen do najglobljega vira, je morebit-
na sanacija s te strani vsaj tako čudežna kot "samopopravilo".
Klub temu pa sanacija načetih cest, ki jih je za svoje namene uporabljalo podjetje Primorje, naj ne bi bila vprašljiva. Po besedah podlehniškega župana Vekoslava Frica se je namreč omenjeno izvajalsko podjetje zavezalo, da bo škodo, ki jo bo povzročilo, tudi popravilo.
Približno tako so nam na naše vprašanje zatrdili tudi pristojni s podjetja Primorje Ajdovščina, d. d.: "Primorje, d. d., od septembra 2003 dalje izvaja pogodbena dela z investitorjem SSSV RS (servis skupnih služb vlade) na
izgradnji celotnega Mednarodnega mejnega prehoda Gruškov-je. Pogodbeni rok za izgradnjo vseh del je marec 2005. Uporaba lokalne ceste za potrebe gradbišča je v skladu s soglasji k veljavnemu gradbenemu dovoljenju in razpisnimi pogoji investitorja za oddajo del. Tako kot je bil izveden ogled cestišča lokalne ceste Zgornje Gruškov-je-Kozminci pred pričetkom oz. uporabo Primorja, d. d., tako bo tudi ob dokončanju del na pobudo Primorja, d. d., in prisotnih predstavnikov občine Podlehnik opravljen detajlni ogled lokalne ceste in definirana sanacija. Sanacija cestišča se bo izvedla pred
otvoritvijo mejnega prehoda v primeru, da bodo to dovoljevale vremenske razmere," je povedal odgovorni vodja del Branko Ve-selič. Skorajda enak odgovor pa nam je posredovali tudi direktor SSSV Bojan Vidrih: "Servis skupnih služb se tudi v primeru gradnje mejnega prehoda Gru-škovje drži splošnega načela, da mora izvajalec, ki gradi objekt in pri tem uporablja določene lokalne poti, na svoje stroške v okviru pogodbene vrednosti po zaključku del vzpostaviti lokalne poti v tako stanje, kot je bilo ob začetku del. Te obveznosti so definirane v razpisnih pogojih in v pogodbenih določilih. Tudi v primeru lokalne ceste Zg. Gruškov-je-Kozminci to velja. Izvajalec je na začetku del opravil posnetek (monitoring) obstoječega stanja. Ob koncu gradnje mejnega prehoda Gruškovje je izvajalec dolžan vzpostaviti prvotno stanje na omenjeni cesti."
Uporaba lokalne ceste skozi Kozmince torej ni sporna in je bila (dokumentirano) potrjena, o tem, kakšna oziroma kolikšna in kdaj točno bo izvedena sanacija, pa kaj bolj konkretnega ni znano. Posredno je sicer obvezo popravila povzročene škode razbrati iz danih odgovorov, glede na zapoznelo zimo pa je težko pričakovati, da bo sanacija res izvedena pred odprtjem MMP Gru-škovje. Ali se bo popravilo ceste zgodilo mesec prej ali kasneje, pravzaprav niti ni pomembno, bolj skrb vzbujajoče je vprašanje, ki si ga postavljajo tisti Podlehni-čani, ki besedam odgovornih (že dolgo) ne verjamejo in se bojijo, da bo od obljubljenega popravila ceste ostala le obljuba ...
SM
Lokalna cesta skozi Kozmince je na več koncih že pokazala "gola rebra" in postaja vse nevarnejša za voznike.
Videm • Zupan sprejel domače športnike
Majhna občina vrhunskih športnikov
"S toliko vrhunskimi športniki, kot se lahko pohvali naša občina, se lahko le malokatera," je bilo slišati na prvem uradnem sprejemu domačih zvenečih imen iz sveta športa, ki ga je prejšnji teden pripravil župan.
Tej ugotovitvi, glede na seznam imen, res ni kaj oporekati, saj je med njimi najti evropske in svetovne prvake. Med povabljenimi so bili namreč Mirko Vindiš, Marija Bratušek, Nadja in Matej Šibila, Dejan Zavec, Renato Vugrinec, Matjaž in Andrej Vindiš, Matevž Božičko, Rok Marinič, Uroš Veselič, Renata Po-lanec, Vlado Kokol, Albin Merc, Vladimir Sitar, Lea in Andrej
Murko ter Janko Veselič.
Župan Bračič, ki jim je na kratko predstavil domačo občino, njene karakteristike ter izvedene in načrtovane naložbe, se jim je najprej zahvalil za promocijo kraja, ki so jo ali jo bodo še dosegali s svojimi športnimi dosežki, nato pa dejal: "Želim vam, da se vam osebni načrti, najsi bo to v športu, zasebnem življenju ali na
začrtani poslovni poti, uresničijo tako, kot dosegate uspehe v svojih športnih panogah. Šport je odlična oblika dozorevanja osebnosti in kot takšen gotovo pomaga dosegati vse ostale cilje v življenju!"
Zbrane športnike je pozdravila tudi predsednica občinskega odbora za družbene dejavnosti Marija Černila, Boris Novak,
Utrinek s prvega srečanja najboljših videmskih športnikov pri županu Frideriku Bračiču
predsednik Športne zveze občine Videm, pa v svojem nagovoru ni mogel mimo sicer vljudno izražene kritike, ki se je nanašala predvsem na premajhna finančna sredstva, ki jih občina namenja tako za delovanje športnih društev kot za izboljšanje športne infrastrukture: "Želim, da se za naše športnike državnega, evropskega in svetovnega formata iz občinskega proračuna nameni več sredstev kot doslej! Upam, da današnje srečanje, ki je prvo, ni tudi zadnje, ampak bo postalo tradicionalno."
Da prav iz Vidma izhaja ogromno vrhunskih športnikov, se je strinjal tudi Vladimir Sitar, ki je skupaj z županom podprl idejo o vsakoletnem srečanju in izboru najboljših športnikov.
Uradni del srečanja pri županu se je zaključil s podelitvijo simboličnih nagrad vabljenim, neuradni del pa so vsi skupaj nadaljevali ob prigrizku, kjer je bilo slišati marsikaj zanimivega iz športnih aren in osebnih anekdot videmskih športnih junakov.
SM
Odprto pismo ministru g. Janezu Podobniku
Spoštovani gospod minister, v Forumu proti sežigalnici v Kidričevem smo presenečeni in hkrati zadovoljni glede stališča Ministrstva za okolje in prostor, o katerem smo lahko brali v Večeru 1. februarja 2005. Kidričevski župan Zvonimir Holc jasno pove, da sežigalnice v Kidričevem ne bo: "Dobil sem zagotovilo ministra Podobnika, da sežigalnice v Talumu ni v načrtih," pravi župan Holc. Toda po drugi strani smo le mesec nazaj prebirali izjave direktorja Taluma mag. Danila Topleka o tem, da priprave za sežigalnico v njegovi tovarni nemoteno tečejo dalje.
Ker verjamemo, da je vaša beseda, gospod minister Podobnik, pri tem odločilnejša, bi radi, da Kidričanom, ki so na referendumu z več kot 92 odstotki glasovali proti izgradnji sežigalnice, jasno navedete svoje stališče in potrdite svoje besede kidričevskemu županu g. Holcu o tem, da sežigalnica v našem kraju ni (več) aktualna.
Za Forum proti sežigalnici v Kidričevem Marija Škafar
Nostalgiki
V	zaprtem sistemu raste entropija. Relativno preprosto je pojasnjevati družbene procese s teorijo o sistemih v sistemih s pretežno determiniranimi množicami elementov, npr. vojsko, policijo, tajnimi službami, komiteji, zvezami, komunami.
Mnogo težje je pojasnjevati sisteme s stohastičnimi procesi. Če pa kdo uporabi svojo avtoriteto in specifično znanje, ker se ne strinja z nekim spontanim povezovanjem interesov (oblikovanjem nove množice) za diskvalifikacijo, to nima nič opraviti s teorijo, ampak z osebnim stališčem in še čim.
Cilj civilne družbe je vzpostaviti neposreden dialog med najširšo populacijo in oblastvenimi političnimi strukturami v smislu načela subsidiarnosti. Ustava -145. člen - govori o samoupravi na področju družbenih dejavnosti, da se državljani za uveljavljanje svojih interesov samoupravno združujejo in nato, da se državljanom lahko z zakonom prepusti urejanje posameznih zadev iz državne pristojnosti. Prav nobenega razloga ni, da isto ne bi veljalo za prebivalce v lokalni skupnosti, tem bolj, ker lokalna samouprava temelji na civilni družbi in pobudah v smeri od spodaj navzgor. Če civilne družbe ni ali ni organizirana, ni lokalne samouprave, je le javna uprava, ki bolj kot oblast za ljudi deluje kot oblast nad ljudmi.
V	osebnem pismu sem podprl skupino entuziastov, ki se na osnovi sintagme "Kdor za mesto Ptuj ne trpi, naj se z mestom ne krepi" organizira za uveljavljanje interesov.
Prehod iz enega v drug sistem ni enkratno in preprosto dejanje, ampak proces, ki traja. Vesel bom, če bo na Ptuju, ki je dinamična lokalna skupnost, vzniknila tudi potreba po samoorganiziranju, pojavu organizirane civilne družbe. Seveda bo potrebno poiskati še primerno formo za koordinacijo interesov in za dialog z oblastjo v lokalni skupnosti. Gre torej za razvoj, ne za nostalgijo po preživetem.
Vojteh Rajher, Kidričevo
Staro ljudsko izročilo "ogroženo"!
Ko smo pregledali Štajerski tednik, nas je kar šokiralo, ko smo zagledali sliko skupine Fantov treh vasi (tako se namreč imenujejo "ljudski pevci" iz Lancove vasi), ki lepo zapojejopo ljudsko, oblečeni pa žal niso po ljudsko!
Ker nas je ogromno istega mnenja, smo se dogovorili, da pač napišemo, o čem se vsako leto po teh revijah zelo resno pogovarjamo na razgovorih z ljudmi, ki so poslani med nas, "ljudske pevce", letos je to bila g. Urša Šivic, ki je zadolžena za to zvrst starega ljudskega izročila, kot je stara ljudska pesem in tudi primerno oblačilo k tej pesmi! Če to ni tako, so ti razgovori popolnoma nepotrebni. Bilo je lepo povedano, da se ljudski pevci naj ne uniformirajo! Za mene osebno je važno, da se lepo po ljudsko zapoje in da se oblačimo tako, kot so to počeli naši dedje in babice ob raznih kmečkih opravilih na deželi! Zapomnite si, da je ljudska pesem nastala na deželi. Nekoč meščanska gospoda ni marala tega petja! Pred leti, ko je g. Fuks spremljal te revije, je rekel, ko sem ga vprašal glede oblačenja, takole: "Oblačite se tako, kot ste bili oblečeni, ko ste po vasi zapeli in ko ste šli k deklinam."
Spomnim se lanske regijske revije, ko je bilo ob koncu na razgovoru vprašanje oblačenja (za gospoda ne vem, kako se piše, vem le to, da je bil magister te stroke), ko je bilo postavljeno vprašanje glede predpasnikov ali (šurcov), je odgovoril sledeče: "Če bi se skupina 'šurci'pojavila nekje v tujini (v Evropi), bi zaploskali vašim oblačilom prej, kot bi slišali pesem!"
Menimo, da je letos na teh revijah prepevalo kar nekaj vokalnih skupin, ki ne pojejo po ljudsko! Pojejo po zborovsko. Na razgovoru z go. Šivic je bilo rečeno, da dosti članov skupin poje tudi pri zborih, kar se opazi po dinamiki petja. Po ljudsko se poje iz grla, ne sme biti dretje, ampak petje. Kako lepo so bile oblečene pevke ene skupine (katere je ga. Šivic posebej pohvalila), imele so dolge obleke različnih barv, na glavi pa tiste stare drap debele židane rute ali robce. Tako so bile (v starih časih) oblečene ženske na deželi, imele so tudi visoke čevlje ali gležnjarje. Hodili smo prepevat "novega leta in treh kraljev, danes imenujemo to koledovanje. Kako bi to izgledalo, če bi še takrat nadeli kravate?
Menimo, da se bomo enkrat le začeli vesti kot ljudski pevci; ali pa se pač priključimo k zborom!
J. P.
Foto: SM
Foto: SM
četrtek • 10. februarja 2005
Kam v šolo
ŠtajerskiTEHaUK 15
Spodnje Podravje
Predvideno število prostih mest
Srednje šole
Na Gimnaziji Ptuj bodo vpisali v prvi letnik 180 dijakov v splošni program in 20 dijakov v športni program. 30 mest je predvideno tudi za Evropski oddelek. Na ptujski gimnaziji bodo vpisali tudi 60 novincev za maturitetni te~aj.
V [olskem centru Ptuj delujejo {tiri {ole.
Poklicna in tehniška kmetijska {ola bo vpisovala naslednje programe:
20 u~encev v program Po-mo~nik kmetovalca, 20 u~enk v program Pomo~nica gospodinje — oskrbnice, 26 u~-encev v program Kmetovalec, 26 učencev v program Cvetličar, 26 učenk v program Kme-tovalka — gospodinja in 28 učencev v program Kmetijsko-podjetni{ki tehnik.
Ekonomska šola bo vpisovala naslednje programe:
26 učencev v program Administrator, 52 učencev v pro-
gram Prodajalec, v program Ekonomski tehnik (komercialno, poslovno in upravno podro~-je), 84 učencev in 90 učencev v Ekonomsko gimnazijo. Vpisali bodo tudi 34 novincev za poklicni te~aj v programu Ekonomskega tehnika.
Poklicna in tehniška elek-tro šola bo vpisovala naslednje programe:
52 učencev v program Elek-trikar elektronik, 28 učencev v program Elektrotehnik elektronik, 56 učencev v program Elektrotehnik računalništva in 30 učencev v program Meha-tronik operater. Vpisali bodo tudi 34 novincev za poklicni te~-aj v programu Elektrotehnik računalništva.
Poklicna in tehniška strojna šola bo vpisovala naslednje programe:
20 učencev v program Oblikovalec kovin, 52 učencev v Model skupnega izvajanja programov v strojništvu, tu pa so poklici: oblikovalec ko-
Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci
Mladinska ulica 5, 9252 Radenci soia@s-ssgtr.ms.edus.si http://www.s-ssgtr.ms.edus.si
Programi izobraževanja:
-	gostinska dela: kuhar, kuhar-natakar
-	gostinski telinik	^^
-	turistični tehnik	íWu) vl^
-	gostinsko turistični tehnik ^^^ ASPnet Nudimo tudi ceiotno osicrbo v našem dijašicem domu. Informativni dan:
petek, 11.02.2005 ob 9. uri In ob 15. url sobota, 12.02.2005 ob 9. uri
vin, orodjar, strojni mehanik, klepar-krovec, instalater strojnih instalacij in konstrukcijski mehanik, 26 učencev v program Avtoserviser, 26 učencev v program Avtokaroserist in v program Strojni tehnik 56 učencev.
Srednja šola Slovenska Bistrica bo vpisala 26 u~encev v program Prodajalec, 56 u~-encev v program Ekonomski tehnik, za Gimnazijo je predvidenih 60 vpisnih mest.
Gimnazija Ormož bo v gimnazijski program vpisala 60 u~-
Višje šole
Prvi~ bodo v naslednjem {ol-skem letu na Ptuju v Šolskem centru Ptuj za~eli tudi z vi{je-{olskimi programi.
Za program Mehatronik je predvideno 70 vpisnih mest za redne {tudente in 90 vpisnih mest za izredne {tudente, za program Kmetijstvo pa je na voljo 60 vpisnih mest za izredne {tu-dente.
Informativni dan za vi{je{ol-ske programe bo v petek, 11. februarja, ob 10.30 uri za redne {tudente ter ob 16. uri za izredne {tudente ter v soboto, 12. 2., ob 9.30 uri za redni in izredni {tudij.
V Dijaškem domu na Ptuju
bo v naslednjem {olskem letu na voljo 100 prostih mest, in sicer polovico za fante in polovico za dekleta.
Fl
Bančni Račun Dijaka
o MOJ RAČUN s MOJA BANČNA KARTICA S SMS SPOROČANJE STANJA S MOJA OSEBNA BANČNA ŠTEVILKA (PIN) S MOJ DENAR
To bo fno| prvi // ta-praviff računi
-^Nova KBI\/I.
Nova KTEdltna banka Maribor
Razpis za srednješolske programe
Kakšne so novosti, poudarek poklicnemu izobraževanju
Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije je 31. januarja objavilo razpis za vpis v srednješolske programe za naslednje šolsko leto. Razpise so dobile tudi vse osnovne in srednje šole.
Osnovno šolo letos zaključuje 21.697 učencev in učenk, od teh jih je v devetletki 1949. Na srednjih {olah bo v naslednjem šolskem letu na voljo 27.738 vpisnih mest.
Za programe nižjega poklicnega izobraževanja je razpisanih 1180 mest, v programih srednjega poklicnega izobraževanja je 7516 mest, v programih srednjih tehniških in strokovnih šol 9248 mest, v splošnih gimnazijah 7152 mest, od tega v zasebnih 484 mest, v programih strokovnih gimnazij pa 2642 mest.
Delež vpisnih mest se v programih gimnazij kot tudi v programih srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja znižuje glede na lansko realizacijo. Sicer pa je delež vpisanih dijakov v programe nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja vedno manjši od deleža razpisanih mest, nasprotno pa je delež vpisanih v programe srednjega strokovnega oziroma tehniškega izobraževanja in gimnazij večji od deleža razpisanih mest. Ministrstvo za
šolstvo s tem želi ublažiti nesorazmerje med vpisom v splošne gimnazije in v strokovno, tehniško ter poklicno izobraževanje, torej povečati možnost vpisa v smeri, ki jih potrebuje slovensko gospodarstvo.
Šole razpisujejo tudi nadaljevanje šolanja po programih poklicno-tehniškega izobraževanja, in sicer 4110 mest, kar je nekaj manj, kot je bilo vpisanih lani.
Za programe poklicnega tečaja je razpisanih 676 mest, za maturitetni tečaj pa 1352 mest.
Novosti v letošnjem razpisu
Na področju srednjega poklicnega izobraževanja se letos razpisujejo nekateri novi programi: Avtokaroserist, Mehatro-nik operater, Grafični operater in Frizer. Programi povezujejo splošno, strokovno in praktično znanje in imajo enoten izobrazbeni standard za šolsko in dualno obliko izobraževanja, kar pomeni, da se v programe lahko vpisujejo tako dijaki kot vajenci.
Na šolskem centru na Ptuju bo na Poklicni in tehniški strojni šoli novi program Avtoka-
roserist, na elektro šoli pa Mehatronik operater.
Do kdaj prijave?
Srednje šole bodo sprejemale prijave za vpis do 10. marca. Do 30. marca bo možno svojo odločitev spremeniti, po tem roku prijav ne bo mogoče več prenašati. Če bo po 30. marcu na {oli prijavljenih več učencev od predvidenega {te-vila, bodo {ole s soglasjem ministrstva vpis omejile, o tem bodo učenci obve{čeni do 19. aprila in se bodo lahko vpisali na {ole, kjer {e bodo prosta mesta. Prosta mesta bodo objavljena na spletnih straneh Ministrstva za {olstvo.
Dijaki, ki bodo želeli obiskovati {portne gimnazije, bodo morali izpolnjevati tudi posebne pogoje ({portne dosežke).
Informativni dnevi
Informativna dneva na {olah bosta v petek, 11. februarja, ob 9. in 15. uri ter v soboto, 12. februarja, ob 9. uri.
Fl
"Šola je zgradba s štirimi stenami - in prihodnostjo med njimi."
Lon Waiters
IVILSKO SOLO MQRIBOR
Za svojo uspešno prihodnost izberite nas -
ŽIVILSKO ŠOLO MARIBOR
Ponujamo vam izobraževanje za pridobitev poldicev:
-	pomočnik peka in slaščičarja-konditorja,
-	pomočnik mesarja,
-	pek,
-	slaščičar-konditor,
-	mesar,
-	živilski tehnik,
-	inženir živilstva.
NOVOST
Začenjamo z izobraževanjem v programu TEHNIŠKA GIMNAZIJA BIOTEHNOLOGIJA.
ŽIVILSKA ŠOLA MARIBOR
PARK MLADIH 3 2000 MARIBOR TeLšt: (02) 320-86-00 Spletni naslov: www2.arnes.si/~ssmbszs1s/ Elektronska pošta: zivilska-sola.mb@guest.arnes.si
encev.
m
Šoliki center Poklicna inteMa strojna îola
Pto
AVTOKAROSERIST - NOVI POKLIC NOVE MOŽNOSTI
Na Poklicni in tehniški strojni šoli bomo vpisovali v programe strojništva na vseh stopnjah izobraževanja, kajti vsi poklici v strojništvu so postali deficitarni. V triletnih programih srednjega poklicnega izobraževanja bodo dijaki izbirali med naslednjimi poklici: avtokaroserist (NOVOST),avtoserviser, oblikovalec kovin (strugar, rezkalec, brusilec), orodjar, strojni mehanik, klepar krovec, konstrukcijski mehanik in instalater strojnih instalacij.
ukvarjajo s karoserijskimi popravili. Ravno ta dejavnost se je
Med vsemi poklici je še vedno največje povpraševanje po kleparjih krovcih, saj se za ta poklic odloča premalo dijakov. Delodajalci spoznavajo, da lahko svoje delavce pridobijo le s sistematičnim izobraževanjem mladih in z dobrim nagrajevanjem uspešnih delavcev. Poklic avtokaroserist je nov. perspektiven poklic, ki je namenjen vzdrževanju in popravilom avtomobilskih karoserij od pločevinastih delov, delov iz umetnih mas, do zaščite in barvanja ter vzdrževanja zaščitnih premazov in lakov. Zamenjal oziroma združil bo dosedanja poklica avtoklepar in avtoličar. saj se trendi popravila avtomobilskih karoserij vse bolj nagibajo k celoviti in hitri storitvi, ki jo lahko opravi le vsestransko usposobljen strokovnjak. Avtokaroseristi bodo zaposlitev našli v vseh kleparskih in ličarskih delavnicah in avtoservisih. ki se
v zadnjih letih zaradi množične uporabe vozil močno razmahnila, zato je povpraševanje po teh mojstrih izredno veliko. Evropska primerljivost programa pa daje možnost vsem. da se primerjajo s tovrstnimi mojstri po vsej Evropi. Program bodo v šol. letu 2005/06 prvič izvajale tri šole v Sloveniji.
Vsi programi srednjega poklicnega izobraževanja se zaključijo z zaključnim izpitom in omogočajo vpis v programe poklicno tehniškega izobraževanja, ki trajajo dve leti in dajejo izobrazbo in naziv tehnika. Pred vpisom v srednje poklicno izobraževanje se bodo kandidati lahko odločali med dualno in šolsko organizacijo. V prvem primeru je pogoj za vpis v šolo sklenjena učna pogodba z delodajalcem (obrtnikom), v drugem pa pogodbo o dijakovem praktičnem izobraževanju sklene šola. V obeh primerih bodo dijaki nekaj tednov v letu pri obrtniku ali v podjetju, kjer bodo opravljali prakso in tako bolje spoznavali delovno okolje in vlogo svojega bodočega poklica. Na ravni srednje tehniškega izobraževanja se bodo dijaki po štirih letih šolanja usposobili za poklic strojnega tehnika. Šolanje bodo končali s poklicno maturo, ki jim bo odprla vrata na višje in visokošolske študijske programe, z opravljenim dodatnim
predmetom na poklicni maturi pa tudi na univerzitetne študijske programe. Strojni tehniki postajajo aktualni za delodajalce, saj so s svojimi aktualnimi znanji in uporabo računalništva v stroki kader, ki je zaposljiv v vseh segmentih stroke, obenem pa cenovno sprejemljiv za delodajalce. Močna prednost mladih strokovnjakov je prav gotovo področje računalniško podprtih tehnologij v strojništvu, na katerem se je z novo opremo močno posodobila tudi naša šola. Upamo, da bo aplikativna uporaba računalništva v stroki pritegnila mlade, ki svojo poklicno kariero vidijo z uporabo računalnikov.
V dve- in pol leti trajajočem programu nižjega poklicnega izobraževanja bomo izobraževali za poklic obdelovalec kovin.
Poklicna in tehnišl<a elektro šola
NOVOST MEHATRONIK OPERATER
Na Poklicni in tehniški elektro šoli bomo v šolskem letu 2005/6, izobraževali dijake za štiri različne poklice. Elektrotehniki elektroniki in elektrotehniki računalništva se izobražujejo štiri leta in izobraževanje zaključijo s poklicno maturo, ki jim odpira možnosti študija na višješolskih in visokošolskih programih. Z dodatnim maturitetnim predmetom pa lahko izbirajo med velikim številom univerzitetnih
programov.
Elektrikarji elektroniki in mehatroniki operaterji se
izobražujejo tri leta in šolanje zaključijo z zaključnim izpitom. Dijaki lahko po končanem triletnem izobraževanju šolanje nadaljujejo še dve leti in si pridobijo izobrazbo tehnika. Zelo smo veseli, da bomo lahko, kot ena od petih šol v Sloveniji, osnovnošolcem ponudili nov, že omenjeni program mehatronik operater. Mehatronikaje veda. ki združuje elektrotehniška, strojniška in računalniška znanja
NOVOST:
išja strokovna šola
- inž. mehatronike - inž. kmetijstva
v eni disciplini. Izobrazba na področju mehatronike zagotavlja odprte možnosti zaposlitve, nadaljnjega izpopolnjevanja in zaposlovanja. Ker trg zaposlovanja teži k temu. da bi bili delavci vse bolj interdisciplinarno izobraženi, da bi imeli več znanj iz različnih področij, je mehatronika prava izbira osnovnošolcev, ki jih zanima tehnika. Mehatronik operater dela z mehanskimi stroji, ki so podprti z informacijsko tehnologijo. Delo zahteva smisel za natančnost, vestnost in vztrajnost. Izobraževanje je primerno tudi za dekleta. V času izobraževanja se dijaki oz. vajenci naučijo razumeti delovanja proizvodnih linij, pravilnega ravnanja s stroji in napravami ter diagnosticirati s pomočjo informacijskih tehnologij. Ob praktičnem pouku v šoli se izvaja velik del vsebin tudi v realnem delovnem okolju v podjetjih. Izobraževanje se
izobraževanje nadaljevali tudi na peti stopnji in s tem možnost nadaljnjega izobraževanja v izbrani smeri. Vpisni pogoj je uspešno končana osnovna šola ali program nižjega poklicnega izobraževanja.
Zraven rednega šolskega dela imajo dijaki 2-3 tedne interesnih dejavnosti, v okviru katerih se
udeležujejo športnih, kulturnih aktivnosti in prireditev ter strokovnih ekskurzij. Vedno več dijakov se vsako letu udeleži različnih tekmovanj iz splošno izobraževalnega, strokovnega in športnega področja. Vse informacije dobite na informativnem dnevu, v svetovalnih službi ali na spletnih straneh (vwvw.ptes-ptuj.net).
izvaja s pomočjo novih pedagoških metod, s katerimi bodo dijaki postopno in lažje pridobivali potrebna znanja. Ker so v pripravi še programi srednjega strokovnega izobraževanja in poklicno tehniškega, bodo lahko mehatroniki operaterji
1
^B^t-tllSKA SOIA
Ekonomska šolo
POSTANITE KONKURENČNI NA EVROPSKEM TRŽIŠČU
Dragi bodoči dijaki!
Pred vami je čas pomembne odločitve, kam po osnovni šoli. Odpirajo se vam nova vprašanja. Kaj bi v življenju radi delali, kaj vas veseli, kakšni so vaši interesi, uspehi, pričakovanja, cilji...? Ker vam želimo pomagati k uspešni poklicni odločitvi, smo se odločili, da vam predstavimo utrip naše šole. Če vas zanima področje ekonomije, komerciale, bančništva, vrednostnih papirjev, delo z računalnikom, če imate smisel za organizacijo in menedžerske lastnosti ter ste komunikativni, potem je Ekonomska šola Ptuj prava za vas. Ponujamo vam možnost izobraževanja vštirih programih:
1.	Ekonomska gimnazija - šolanje traja 4 leta in se zaključi s splošno maturo. Zagotavlja široko splošno izobrazbo in dobro odskočno desko za nadaljnje izobraževanje na univerzitetnih, visokošolskih in višješolskih študijskih programih.
2.	Ekonomski tehnik - šolanje traja 4 leta in se zaključi s poklicno maturo. Zagotavlja splošno in strokovno-teoretično izobrazbo.
Po končanem šolanju se lahko zaposlite ali nadaljujete izobraževanje na visokošolskih, višješolskih in nekaterih univerzitetnih študijskih programih.
3. Administrator - šolanje traja 3 leta in se zaključi z zaključnim
Tel. 02/ 772 44 11 www.s-scptuj.mb.edus.si www.scptuj.net
NOVI POKLICI: Mehatronik operater Avtokaroserist Avtoserviser
ekskurzijam, raziskovalnemu delu. mednarodnemu sodelovanju, prostovoljnemu socialnemu delu, tekmovanjem iz različnih strokovnih področij... V letošnjem letu razpisujemo 9
izpitom. Zagotavlja splošno in strokovno-teoretično izobrazbo. Po končanem šolanju se lahko zaposlite ali nadaljujete šolanje v programu poklicno tehniškega izobraževanja ekonomski tehnik, ki traja 2 leti.
4. Trgovec- šolanje traja 3 leta in se zaključi z zaključnim izpitom. Zagotavlja osnovno splošno in strokovno-teoretično izobrazbo. V tretjem letniku ste kar polovico šolskega leta na praksi v trgovini. Po končanem šolanju se lahko zaposlite ali nadaljujete šolanje v programu poklicno tehniškega izobraževanja ekonomski tehnik, ki traja 2 leti.
Svoje sposobnosti, interese in ustvarjalnost lahko razvijate tudi, če se priključite gledališki skupini, šolskemu radiu, športnim ekipam, novinarskemu klubu, strokovnim
prvih letnikov: 3 oddelke ekonomske gimnazije. 3 oddelke ekonomskega tehnika. 1 oddelek administratorja in 2 oddelka trgovca. Omejitev vpisa ne pričakujemo v nobenem programu in vas vabimo, da se nam pridružite.
Naj zaključimo z mislijo Toneta Pavčka:
»Življenje, veliko, visoko, večno, kličem ti: Dober dan!
In ti ponujam roko za srečno skupno vandranje kdove kam.«
•04
TUDI V KMETIJSTVU JE BODOČNOST ZA MLADE
Veliko lepega najdemo v poklicih, ki so povezani z zemljo in njenimi sadovi. Delati v naravi in z naravo je možnost, ki bi jo morali sprejemati kot dar. Zato tisti, ki se odločate za katerega od poklicev v kmetijstvu, bodite na svojo izbiro ponosni. Kje najti prijetnejšo delavnico kot na vrtu med cvetličnimi gredami, na travniku, kjer diši po sveže pokošeni travi, ali na njivi, kjer se v zgodnji pomladi kadi iz sveže zorane brazde! Sodobni čas prinaša tudi v kmetijstvo nove in nove spremembe, med katerimi mnoge olajšajo delo in dovoljujejo tudi kmečkemu človeku več sprostitve. Za vse te boste izvedeli in se veliko naučili, če se boste odločili za enega od poklicev, za katere izobražujemo na Poklicni in tehniški kmetijski šoli Ptuj. Kmalu boste ugotovili, da z znanjem lahko pridelate in ustvarite veliko več in bolje. Sicer pa je v današnjem času zlasti področje kmetijstva pred pomembnimi razvojnimi spremembami, ki vključujejo proizvodne novosti, specializacijo in nove oblike povezovanja med posameznimi subjekti. Vse to od kmetovalcev
in zaposlenih v kmetijstvu zahteva sprotno prilagajanje spremembam. Da bi bili pri tem uspešni, je potrebna tako splošna kakor tudi temeljna strokovna izobrazba, ki omogoča uspešno delo. lažje prilagajanje spremembam, kar je nujno povezano z nadaljnjim stalnim strokovnim izpopolnjevanjem in vključevanjem v različne oblike izobraževanja.
In katere možnosti izobraževanja vam ponujamo na ptujski kmetijski šoli?
Nižje poklicno izobraževanje (dve leti in pol):
pomočnik kmetovalca ali pomočnik/pomočnica gospodinje oskrbnice; usvojili boste veliko praktičnih znanj kuharstva, šivanja, strežbe, kmetijstva in vrtnarstva. Po končanem programu se lahko vpišete vtriletno izobraževanje. Poklicno izobraževanje (tri leta):, cvetličarji, kmetovalci ali kmetovalke gospodinje. V programih boste pridobili bogata strokovna in praktična znanja s področja kmetijstva, vrtnarstva, cvetličarstva, ki omogočajo zaposlitev ali nadaljevanje izobraževanja v dveletnih poklicno-tehniških programih. Poklicno tehniško izobraževanje (dve leti):
kmetijsko podjetniški tehnik; poglobite pridobljena strokovna in praktična znanja ter se usposobite za gospodarjenje na kmetiji ali zaposlitev. Program zaključite s poklicno maturo in
lahko nadaljujete izobraževanje na izbrani višji ali visoki strokovni šoli.
Srednje strokovno izobraževanje (štiri leta);
kmetijski tehnik; pridobite veliko splošnega in strokovnega znanja, sodelujete v poskusništvu, pri raziskovalnem delu in se vključujete v zahtevnejša strokovna dela s področja kmetijstva. Po uspešno opravljeni poklicni maturi se boste lahko zaposlili, ali pa nadaljevali izobraževanje na visokih strokovnih šolah. Če boste opravili peti predmet splošne mature, boste lahko študirali v nekaterih univerzitetnih programih ljubljanske in mariborske univerze.
Od naslednjega šolskega leta se vam ponuja priložnost, da se odločite za nadgradnjo svojega
znanja in nadaljevanje kmetijskega izobraževanja v višješolskem programu KMETIJSTVO v Ptuju.
Poenotenje visokošolskih programov
Uresničevanje bolonjske deklaracije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani
Uresničevanje bolonjske deklaracije, ki je bila sprejeta leta 1999, bo v visokem šolstvu po eni strani privedlo do poenotenja evropskih visokošolskih sistemov in možnosti vzajemnega priznavanja programov med državami, visoke mobilnosti študentov in profesorjev znotraj EU, po drugi strani pa bo izpostavilo posebnosti in konkurenčne prednosti posameznih nacionalnih programov.
študij se bo s skrajšanjem prilagodil hitremu zastarevanju sodobnega znanja, izlo~il iz vsebin vsa ponavljanja in nepotrebne in zastarele teme, z internacionalizacijo pa olaj{al dostop {tudentov do najnovej{ih in najzahtevnej{ih znanj. V Sloveniji je osnovna ideja prenove programov omogo~iti doma~im {tudentom vsebinsko primerljiv program in sistem, ki brez administrativnih ovir omo-go~a {tudij v tujini v obliki izmenjave, opravljanja posameznega semestra ali letnika, lahko pa celo dokon~anja celotnega {tu-dija katerekoli stopnje v tujini. Bolonjska deklaracija zelo jasno opredeljuje ~as {tudija do za-klju~ka podiplomske magistrske stopnje, ki naj bi trajal pet let, znotraj tega pa ponuja razli~ne možnosti organizacije dodiplomske in podiplomske stopnje, ki jih lahko izbira posamezna {ola v skladu s stroko (3+2, 4+1). S tega vidika zagotovo prevladuje cilj, da bi ve~ina {tudentov kon~ala visoko{olski {tudij z magistraturo in ne z dodiplomsko stopnjo.
Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani je prva fakulteta v Sloveniji, ki ima akreditirane nove dodiplomske in podiplomske mednarodno primerljive programe po sistemu 3+2. študent bo tako znotraj treh let pridobil diplomo prve stopnje na visoko-{olskem strokovnem programu Visoka poslovna šola ali na univerzitetnem programu, Univerzitetna poslovna in ekonomska šola. Po zaklju~enem triletnem dodiplomskem programu se bo študent lahko neposredno, brez pogojev, vpisal na enega izmed dvanajstih dvoletnih podiplomskih magistrskih programov: Denar in finance, Management, Podjetništvo, Ra~unovodstvo in revizija, Ekonomija, Mednarodna ekonomija, Poslovna informatika, Trženje, Finan~ni manage-
ment, Mednarodno poslovanje, Poslovna logistika, Turizem.
Nove programe Ekonomske fakultete odlikujejo naslednje novosti: velika izbirnost vsebin, moderne, u~inkovite in prak-ti~no usmerjene metode dela, primerljivost z najbolj{imi mednarodnimi poslovnimi {olami (tudi sistem kreditnih to~k ECTS), izvajanje velikega {tevila predmetov v angle{kem jeziku, možnost mednarodne izmenjave, kraj{a doba {tudija in kon-kuren~nost z diplomanti na trgu dela EU.
V organizacijsko in vsebinsko pripravo programov, ki je trajala {tiri leta, so bili poleg u~iteljev in sodelavcev Ekonomske fakultete v Ljubljani vklju~eni tudi {tevil-ni strokovnjaki iz prakse, torej tisti, ki bodo z bodo~imi diplomanti dejansko sklepali delovna razmerja. Cilj Ekonomske fakultete v Ljubljani je, da z novimi programi in z uporabo najvi{jih mednarodnih u~nih in raziskovalnih standardov v modernem in ustvarjalnem okolju nudi naj-bolj{e pogoje za {tudij in osebni razvoj {tudentov in da diplomantom znanje in sposobnosti, kar jim omogo~i takoj{njo zaposlitev v slovenskem in mednarodnem okolju.
Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani bo v {tudijskem letu 2005/2006 pri~ela z izvedbo novega visoko{olskega strokovnega programa Visoka poslovna {ola v Ljubljani in na {tudijskih sredi{~ih po Sloveniji, med drugimi tudi na Ptuju (Ljudska univerza Ptuj). Nov program se bo izvajal kot {tudij na daljavo in bo zanimiv za izobraževanje zaposlenih, tistih, ki imajo deljen delovni ~as, so pogosto službeno odsotni, za tiste, ki živijo v geografsko oddaljenih krajih, nenazadnje pa tudi za ljudi s posebnimi potrebami. Na~in {tudi-ja na daljavo {tudentu v okviru
urnika omogo~a kar najve~jo samostojnost pri izbiri ~asa in kraja za u~enje, pri {tudiju pa {tuden-tom dodatno pomaga in svetuje tutor (mentor). Studij na daljavo je oblika izrednega {tudija, pridobljena diploma pa je popolnoma enakovredna diplomi, pridobljeni na rednem {tudiju.
Vpisni pogoji za nov visoko{ol-ski strokovni program Ekonomske fakultete v Ljubljani ostajajo enaki, kar pomeni, da se lahko vpi{ejo vsi, ki so opravili maturo, poklicno maturo ali zaklju~-ni izpit kateregakoli {tiriletnega srednje{olskega programa. Poleg tega pa nov visoko{olski program Visoka poslovna {ola ponuja možnost nadaljevanja {tudija za tiste, ki so kon~ali vi{je{olski strokovni {tudijski program poslovne ali ekonomske usmeritve in za diplomante vi{je{olskega {tudija Ekonomske fakultete Ljubljana in Ekonomsko-poslovne fakultete Maribor.
Tilen Balon, vodja enote za {tudij na daljavo,
Ekonomska fakulteta
Vpis v visoko šolstvo
Spremeniti razmerje med družboslovjem in naravoslovjem
Drugega februarja je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo objavilo razpis za vpis v visoko šolstvo v šolskem letu 2005/2006. Tri slovenske univerze in samostojni visokošolski zavodi s koncesijo ponujajo 24.648 vpisnih mest, od tega je 8352 mest predvidenih za izredni študij.
Vlada meni, da je potrebno spremeniti razmerje med številom vpisnih mest v družboslovnih, ekonomskih in pravnih študijskih programih ter naravoslovno-tehni~nih programih v prid naravoslovju, kar pa je mogo~e dose~i postopoma v dialogu s {tudenti, visoko{ol-skimi programi in vlado. Do julija naj bi bil popravljen nacionalni raziskovalni razvojni program, ki naj bi upo{teval usmeritev vlade k večjemu poudarku naravoslov-no-tehnicnim programom. Če primerjamo podatke Evropske unije in jih primerjamo s slovenskimi, vidimo, da je pri nas vpis v programe naravoslovja, matematike in računalništva nekaj čez 6-odstoten glede na družboslovne programe, v EU pa je preko 12-odstoten.
Objavljen je bil tudi razpis za izobraževanje po vi{je{olskih strokovnih programih, ki jih ponuja 22 javnih višjih strokovnih šol, ena zasebna s koncesijo in 25 zasebnih strokovnih šol. Na voljo je 9747 vpisnih mest v višješolskih programih, od tega preko 7000 za izredni študij.
Univerza v Ljubljani razpisuje blizu 14500 vpisnih mest, Univerza Maribor nekaj manj kot 8000, Univerza na Primorskem okrog 1600.
Po podatkih Ministrstva za šolstvo in šport je v zadnjih letnikih srednjih šol 21.219 dijakov, tako
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ

Zaupajte v 67 letno tradicijo izobraževanja odraslih !!!
Zahtevajte KATALOG VSEH NAŠIH IZOBRAŽEVANJI
Informacije in vpisi po teiefonu : 02 749 21 50, 749 21 51 ali osebno vsak delavnik od 8.00 do 17.00 ure, petek od 8.00 do 12.30 ure, www.lu-ptuj.si
z znanjem spreminjamo svet
je vpisnih mest v visokem šolstvu za 3466 več od dijakov, ki zaključujejo srednje šole.
Prijavljanje za vpis v visoko šolstvo bo potekalo prek prijavno-informacijskih služb ljubljanske in mariborske univerze. Za članice Univerze na Primorskem in za sa-
mostojne visokošolske zavode bo prijave sprejemala služba Univerze v Ljubljani.
Informativna dneva na visokošolskih zavodih in višjih strokovnih šolah bosta 11. in 12. februarja.
Fl
www.adriatic.si
Movost V&nost, Rast
Prihodnost se ustvarja. Zato smo prepričani, da so "Kal<ovost Varnost Rasf temeljna načela našega poslovanja, prava pot našega razvoja.
Adriatic je pridobil certifikat sistem vodenja kakovosti ISO 9001:2000, ki potrjuje celovito poslovanje zavarovalnice, vseh naših organizacijskih enot in tržne mreže, razvoj In izdajanje premoženjskih, osebnih In prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj ter izvajanje vseh upravljavskih In podpornih procesov v družbi.
Certifikat kakovosti je nova zaveza za uresničevanje naše razvojne strategije In visokih poslovnih ciljev Je zaveza Adriatica k poslovni odličnosti, zaveza k izpolnitvi vseh pričakovanj In želja naših zavarovancev, poslovnih parinerjev, zaposlenih, lastnikov
Univerza v Mariboru, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO, Smetanova ulica 17, 2000 Maribor Tel: 02 220 7500, fax: 02 220 7990, e-mall: fs@unl-mb.sl, splet: http://www.fs.uni-mb.si
servis maribor
TRSTENJAKOVA 5/A, PTUJ
Telefon 02771 5711 info.ptuj@stud-serv-mb.si
Če imate željo, da se stanje na vašem računu Izboljša In ste pripravljeni za to tudi kaj narediti, nas pokličite oz. še raje, obiščite.
Trudimo se delati kakovostno in odgovorno, da s tem zadovoljimo potrebe In želje naših članov In poslovnih partnerjev.
Če pa dela ne potrebujete, pa se oglasite, da vam s prijaznim nasmehom polepšamo dan!
Dejavnosti, ki jih izvajamo, so naslednje:
-	brezplačno včlanjevanje, ob katerem dobite praktična darila,
-	posredovanje informacij o občasnih in začasnih delih, tako osebno na enoti kot tudi preko telefona in internata,
-	možnost odprtja TRR pri banki KAERTNER SPARKASSE, ki ima Izredne pogoje in ugodnosti za člane Študentskega servisa IVIarIbor
-	črno-belo fotokopiranje
-	posredovanje pri nakupu oz.prodaji vrednostnih papirjev
-	naročanje bonov za študentsko prehrano na Ruju
-	Izdajanje ISIC izkaznic, ki omogočajo uveljavljanje popustov pri raznih vstopnicah ter Youth Hostel izkaznic za cenejše bivanje v mladinskih hotelih po vsem svetu,
-	po ugodnih cenah nudimo tudi nakup kart za kopalce v Termah Rogaška ter
-	karte za smučišča na Pohorju in Rogli
-	ažurno posredovanje delovne sile za naše poslovne partnerje.
Odgovore na tisoč vailh vprašanj glede novega zakona o dohodnini dobite osebno na enoti kot tudi preko telefona oz.e-malla.
Najdete nas v poslovnem centru Domino 2, pod Centrom za socialno delo na Ruju.
DELOVNI ČAS: VSAK DAN OD 7.30 -17.00, SOBOTA OD 8.00 -12.00
OGLASI SE, KAJTI PRI NAS VSE ŠTIMA!!!! MAJHNA ENOTA - MAJHNA PISARNA - VELIKA PRIJAZNOST!
Ali poznate Dijaški dom Ptuj?
Informativni dnevi so pred vrati in v družinah, kjer imate osnovnošolca, ki zaključuje šolanje, prav v teh dneh skrbno prebirate razpis za vpis v srednje šole in dijaške domove. Učenci in starši ste pred pomembno življenjsko odločitvijo: kam po osnovni šoli? Na eni strani so želje, interesi bodočih dijakov, na drugi strani pa sposobnosti ter možnosti izbire izobraževalnih programov.
V Dijaškem domu Ptuj, ki se nahaja v neposredni bližini Gimnazije in Šolskega centra Ptuj, je na voljo 228 ležišč, razdeljenih v tro- ali dvoposteljnih sobah. Dijaki in dijakinje so nameščeni ločeno v fantovske in dekliške etaže. Pri nameščanju v sobe upoštevamo želje dijakov in dijakinj, izobraževalni program, starost ipd. V zadnjih letih se pri mladostnikih kaže vedno večji pomen učne pomoči in kakovostnega preživljanja prostega časa. V Dijaškem domu Ptuj nudimo učno pomoč vzgojitelji in ostali strokovni delavci v času učnih ur ali po dogovoru. Potreba po učni pomoči je najbolj izrazita pri matematiki, slovenskem jeziku, tujih jezikih in pri nekaterih strokovnih predmetih. Vzgojitelji, ki so po osnovni izobrazbi profesorji ali diplomanti drugih visokošolskih in univerzitetnih programov, z dolgoletnimi izkušnjami pri delu z mladimi, vedno najdejo način, kako dijake motivirati za delo (učenje). Di-
jaki, ki bivajo v Dijaškem domu Ptuj, namreč dosegajo pri učnem uspehu v šoli visoko povprečje, kar 98 % jih vsako leto uspešno zaključi letnik.
Prav zaradi tega dajemo velik poudarek dobrim medsebojnim odnosom, saj nam le-ti omogočajo tudi kvalitetno delo. Dijake spodbujamo, da si med seboj pomagajo in na ta način pridobivajo dragocene izkušnje. Ob učnem delu pa je za uspešnost dijakov in za njihovo dobro počutje pomembno tudi aktivno in kvalitetno preživljanje prostega časa ter sprostitev. Prosti čas lahko dijaki ustvarjalno preživljajo v okviru delavnic, kjer ustvarjamo z različnimi materiali, se preizkušamo v spretnostih kuhanja in peke, v računalniškem kabinetu z ustrezno strojno in programsko opremo, pridružijo se lahko vrstnikom ob poslušanju glasbe in igrajo družabne igre. V domu je na voljo prostor za namizni tenis in fltnes, skupinske športne dejavnosti se izvajajo enkrat tedensko v najeti telovadnici ali vsak dan na domskem igrišču. Dijaki se lahko odločijo tudi za obisk domske knjižnice, v kateri so na razpolago knjige za domače branje, priročniki, leksikoni, slovarji, ki so nepogrešljivi pri vsakdanjem šolskem delu. Izbira o tem, kaj bodo počeli v prostem času, je popolnoma njihova, tako da lahko tudi v miru dremajo v sobi, prebirajo revije, gledajo televizijo ali se od-
PTUJ
ločijo za izhod v mesto, obisk gledališke predstave, koncerta ^
Tudi iz ekonomskega vidika se bivanje v dijaškem domu izplača. Cena bivanja s polno oskrbo (zajtrk, kosilo in ve~erja, nastanitev, u~no-vzgojno delo, prosto~asne aktivnosti) je enotna za vse dija{ke domove v Slovenji in je prav gotovo primerljiva s ceno mese~ne vozovnice ter ostalimi stro{ki (malica, inštrukcije, izgubljen čas).
Odlo~itev, ali naj va{ otrok biva v dija{kem domu ali pa se vsak dan vozi v šolo, res ni lahka. V Dija{kem domu Ptuj se trudimo, da bi se vsi dijaki, ki bivajo pri nas, dobro počutili, uspešno za-klju~ili {olanje ter se z veseljem spominjali dni, ki so jih preživeli pri nas.
Prijazno vabljeni vsi, ki vas zanima, kako poteka življenje v našem domu. Z veseljem vam bomo odprli vrata naše hiše in odgovorili na vaša vprašanja. Informativna dneva bosta v petek, 11. 2. 2005, od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure ter v soboto, 12. 2. 2005, od 9. do 12. ure. Informacije lahko dobite tudi vsak dan na telefonu 02-787-07-00 ali osebno na naslovu Dijaški dom Ptuj, Arbajterjeva 6, Ptuj.
Marija Vučak, univ. dipl. pedagoginja >
Dijaški dom Tezno v Mariboru se predstavlja bodočim srednješolcem
Vsi, ki končujejo osnovno šolo, so na pomembni prelomnici svojega življenja. Pred njimi se odpira novo obdobje srednješolca. Za mnoge med njimi je to povezano tudi z novim domovanjem v času šolanja. Pri odločitvi, kje si poiskati stanovanje, želimo pomagati vsem zainteresiranim osnovnošolcem in njihovim staršem.
"Dijaški dom Tezno, v Zola-jevi ulici 13, je dom z najdaljšo tradicijo v Mariboru. Lociran je izven mestnega hrupa, v naravi, kar je njegova velika prednost. Do nekaterih šol lahko pridejo dijaki peš, za druge pa priporočamo mestni avtobus. Dom ima prostora za 220 dijakov in dijakinj. Zaposleni v domu si želimo, da bi bili dijakinje in dijaki uspešni pri doseganju svojih poklicnih ciljev. Želimo si dobrega sodelovanja z vsakim posameznikom in vzpostaviti trdno vez s starši dijakov. Skrbimo, da bi se v domu počutili varno in prijetno ter želimo, da bi z nami preživeli lepe dneve svoje mladosti," je povedal ravnatelj Franc Žunkovič, prof.
"V ta namen nudi dom svojim dijakinjam in dijakom bi-
vanje v dvoposteljnih sobah, z možnostjo interneta v sobi, dostop do računalnikov in interneta v računalniški učilnici, knjižnico in obilico interesnih dejavnosti. Prva skrb v domu je namenjena učenju in učnemu uspehu. Nudimo individualne inštrukcije pri različnih predmetih, poskrbimo pa tudi za aktivno preživljanje prostega časa. Redno sodelujemo s šolami in spremljamo učni uspeh dijakov. V prostem času dijakinje in dijaki pripravljajo
Dijakinje ustvarjajo v delavnici ročnih del
različne kulturne prireditve, športna srečanja, sodelujejo v raznovrstnih delavnicah, kjer preizkušajo svoje spretnosti in se učijo ljudskih izročil. Pripravljajo literarne večere, kvize, plese, hodijo na izlete in pohode ter klepetajo z zanimivimi gosti. Dom ima lastna športna igrišča. Dogaja se še marsikaj drugega in zanimive-
Dijaški dom Tezno, Maribor
ga," je zaključil Franc Žunkovič.
Dijakinje in dijaki se lahko vključijo tudi v dnevni center, ki deluje v domu. Tam so deležni različnih oblik pomoči. V dijaški dom se lahko vpiše vsak, ki ima status dijaka in obiskuje katerokoli srednjo šolo v Mariboru. Prijavnico dobite v knjigarni ali na spletni strani doma: www2.arnes.si/~dtezno4, kjer dobite vse ostale potrebne informacije. Stran je vredna ogleda. Informativni dan v domu bo v petek, 11. 2., in v soboto, 12. 2. 2005, od 9. ure dalje, kjer se boste lahko neposredno seznanili z delovanjem doma. Informacije dobite tudi na telefonski številki 460 54 02. Prijavnice pošljite na naslov: Dijaški dom Tezno, Zolajeva ulica 13, Maribor. Dijaški dom Tezno vas pričakuje!
£
Dom s pogledom na morje
DIJAŠKI DOM PORTOROŽ
ponuja možnost namestitve dijakom in študentom iz drugih krajev, ki obiskujejo srednje in visoke šole v Slovenski Istri; del namestitvenih zmogljivosti in učilnic je namenjen izpeljavi seminarjev za pedagoške delavce. Sodobno urejen in svetel dom s čudovitim pogledom na Piranski zaliv leži na belokriškem pobočju med Portorožem in Piranom.
Dijaki in študentje so nameščeni v dvo- ali tri-postel-jnih sobah, kopalnice so skupne. V domu je zagotovljena redna prehrana (zajtrk, kosilo, večerja), zaposleni pa skrbijo za varno bivanje in dobro počutje dijakov in študentov. Na voljo je pester izbor interesnih dejavnosti glede na želje in potrebe dijakov - lahko oblikujejo iz gline in drugih materialov, slikajo na svilo ali sodelujejo pri izdajanju domskega glasila in se vključujejo v glasbeno-plesnih skupinah; organizirajo izobraževalne in družabne večere, obiskujejo
Iz vsake sobe je videti morje.
Dijaški dom Portorož
kulturne in druge prireditve, izvedejo tečaj iz poznavanja cestno-prometnih predpisov itd. Svoj prosti čas dijaki lahko preživijo ob računalniku s prostim dostopom do interneta ali v knjižnici s čitalnico ali ob ogledu filma v domski video&DVDteki, izbirajo pa lahko tudi med številnimi športnimi dejavnostmi v trimu in fitnessu ali na zunanjem igrišču. Čas med 16. in 18. uro je namenjen obveznim učnim uram in tišini za učenje - s ciljem uspešnega zaključka šolanja na izbrani šoli. Domski vzgojitelj je ključni skrbnik, odgovoren za dijaka/dijakinjo, vodi vzgojno skupino ter predstavlja vez med starši, šolo in domom.
Mesečna oskrbnina za bivanje, hrano, vzgojno delo in dejavnosti v domu za šol. leto 2004/05 znaša 41.500 tolarjev za dijaka.
Pogoji za vpis so status dijaka/ študenta, izpolnjena prijavnica (DZS 1,74 za dijake, za študente po razpisnih pogojih) ter redno plačevanje oskrbnine in upoštevanje določil domskega reda.
DIJAŠKI DOM PORTOROŽ,
Sončna pot 20, 6320 PORTOROŽ Tel.: 05 / 671 22 40 (tajništvo), 671 22 43 (recepcija), 671 22 45 (zbornica) Fax: 05 / 671 22 41 e-mail:
dd.portoroz@guest.arnes.si
Pravila, ki veljajo v domu, vsi spoštujemo zato, da je vsem in vsakomur omogočeno nemoteno delo, bivanje in osebni razvoj.
Življenje v dijaškem domu poteka nenehno med sovrstniki: skupno učenje, delitev sobe s sostanovalcem in vsakodnevno pospravljanje sobe, skrb za čisto okolje in urejanje okolice doma. Zato je toliko bolj pomembna strpnost v medsebojnih odnosih, ki izhaja iz lastne prizadevnosti in zmožnosti podrejanja pravilom skupnega življenja ter vodi do uspeha, sožitja in zadovoljstva.
Več informacij o domu in ogled prostorov bo učencem, dijakom in študentom na voljo na informativnem dnevu v petek, H.februarja (ob 10. in 16.uri) ter v soboto, 12.februaria (ob 10.uri).
Informacije: 05/671 22 40 (dopoldan) in 05/671 22 45 (popoldan).	.(5
Izbor športnika leta od Slovenske Bistrice do Ljutomera
Občani so ponosni na svoje športnike
Stran 20
Smu~arski skoki
Nov rekord znaša 23 metrov
Stran 22
Tenis
Zimska liga 2004/2005 Stran 21
Strelstvo
Rok Pu~ko dosegel normo za EP
Stran 22
Atletika
Začetek zimske sezone Stran 22
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič,^ Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik.
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 Telefon: 02/787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Drava Ptuj
Težak urnik: tekma vsak drugi dan
Nogometaši ptujskega prvoligaša so v soboto prispeli v Medulin, kjer se bodo deset dni pripravljali na pri~etek nadaljevanja prvenstva v 1. SNL. Pogoji za delo v tem kraju hrvaške Istre in bivanje v hotelu Belvedere so zelo dobri, pa tudi vremenske razmere so takšne, da se da veliko narediti. Priložnost za tekme je veliko, saj se kar nekaj ekip nahaja na pripravah v tem delu Istre.
Na pripravah se nahajajo vsi nogometaši, razen vratarja Dejana Germi~a. V Medulinu je drugi dan zbolel kapetan Emil Šterbal, ki ima
vro~ino in je obiskal tamkajšnjega zdravnika. Zdravstveni bilten je nekoliko daljši, saj sta poškodovana Vladan Stanojevi~ (nova okrepitev Drave) in Matjaž Lunder, ki sicer vadita, vendar z zmanjšano intenzivnostjo. Prvega sre~anja proti Di-lju ni odigral tudi mladi Darjan Čeh, ki je dobil udarec v levo nogo, vendar pa tudi on vadi. Sicer pa je potrebno povedati, da se dela normalno in da je intenzivnost dela na visokem nivoju. Igralci se namre~ zavedajo, da je vse to vse skupaj nujno potrebno, ~e želijo kar najbolje pripravljeni pri-
~akati pri~etek drugega dela prvenstva.
Sicer pa, ~e pogledamo sedanjo zasedbo Drave, bi lahko rekli, da je izgubila v primerjavi z lansko jesenjo samo dva igralca tako imenovane za~etne enajsterice, in sicer Nenada Vu~kovi~a in Matjaža Majcna, seveda pa še Denisa Seli-movi~a. Igralsko tako to ni veliko. Kako pa se bo to potem poznalo v igri, se bo videlo. Na priprave pa so Ptuj~ani pripeljali nekaj mladih nogometašev iz njihove nogometne šole, ki veliko obetajo in že na prvem sre~anju v Medulinu so po-
kazali, da so veliki potencial. Štirje mladi, še kadeti, so velika bodočnost Drave, ob njih pa sta na Ptuju ostala še dva. Ti mladi fantje normalno prenašajo priprave, saj so za njih nekaj novega.
Danilo Klajnšek
Od leve: Gorazd Gorinsek, Aljaž Zajc in Branko Petkovič
Foto: Danilo Klajnši
V zadnjih petih dnevih priprav bodo Ptuj~ani odigrali še tri pripravljalna sre~anja, najzanimivejše bo vsekakor v nedeljo, ko bodo nogometaši Drave odigrali sre~anje z zagrebškim Dinamom.
»Priprave potekajo po za~r-tanem planu. O tem, da so naporne itd., se niti ne spla~a govoriti, saj vsi vemo, da se moramo dobro pripraviti za drugi del letošnjega prvenstva, ki se bo kaj hitro pri~el. Na prvih treh tekmah smo igrali solidno, predvsem pa bili tekalno zelo razpoloženi, predvsem na sre~anjih z Diljem in Čukari~kim, medtem ko je bilo proti Cibaliji dobro, vendar smo odpovedali v fazi napada. Veseli me, da naši mladi nogometaši, še kadeti, Druzo-vi~, Zorman, Zagoršek, ter nekoliko starejši Petek, Prejac in Ljubani~, napredujejo. S prihodom Šterbala, Lundra in Sladojevi~a pa se bo konkurenca še pove~ala in tudi malce zaostrila,« je v torek zjutraj (peti dan priprav) dejal trener Drave Sre~ko Luši~.
Judo • JK Drava
Zlato in srebro v Italiji
Na prvi letošnji preizkušnji pomembnejših evropskih tekmovanj za kadete in kadetinje v Lignanu v Italiji, ki je bila hkrati tudi generalka za olimpijado mladih, se za tabor Judo kluba Drava ne bi moglo za~eti bolje. Za nasmeh sta poskrbela zlata Lea Murko v kategoriji do 70 kg, in srebrni Uroš Tajhman v kategoriji do 73 kg, ki je s tem rezultatom napovedal odli~ne boje tudi v nastopih višje kategorije kot v lanskem letu, ko je nastopal do 66 kg.
Prvi je za~el z boji Uroš Tajhman, ki je po vrsti premagal Italijana Lorenza Zaina (1. kolo) in Riccarda Pegana (2. kolo) in Bolgara Petka Nedelcheva. V ~etrfinalu in polfinalu pa sta morala priznati premo~ Ptuj~ana še italijanska reprezentanta Mattia Gustin in Giuseppe Barbato. V finalu ga je presenetil
Luka Lesko (Hrvaška), vendar vseeno osvojil odlično drugo mesto.
Lea Murko, ki je bila glavna favoritka v kategoriji do 70 kg, je upravičila napovedi. V prvem dvoboju je bila z ipponom boljša od Valentine Pirola (Italija), v četrtfi-nalu od Randy .Andreassen (Danska), v polfinalu je zmagala z ipponom Marijo Čosič (Hrvaška) ter se tako uvrstila v finale, kjer je bila boljša od italijanske reprezen-tantke Pavese Greta z rezultatom 10:0 ter tako osvojila najžlahtnej-šo odličje in najboljšo slovensko uvrstitev med kadetinjami.
Generalka pred olimpijado mladih, ki bo od 4. do 7. julija v letošnjem letu v Lignanu (Italija) je v celoti uspela in nadejamo se lahko dobrih uvrstitev naših dveh re-prezentantov na tem tekmovanju.
Sebi Kolednik
Uroš Tajhman in Lea Murko po nastopu v Italiji
Nogomet • Prijateljske tekme
Drava - Dilj 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Čeh (65), 2:0 Ljubani~ (78)
DRAVA: Dabanovi~, Grižoni~, Petkovi~, Miljatovi~, Zajc, Toplak, Teža~ki, Alibabi~, Čeh, Zili~, Go-rinšek. Igrali so še: Štelcer, Petek, Korez, Prejac, Ljubani~, Zagoršek, Druzovi~. Trener: Sre~ko luši~.
Nogometaši ptujske Drave so v Medulinu prvo tekmo odigrali s hrvaškim drugoligašem Dilj iz Vin-kovc. V zelo trdem sre~anju, predvsem v prvem pol~asu, so terensko premo~ imeli dravaši. Igrali so strpno in s tehni~no dobro igro kaj hitro razbili bolj grobo igro Vinkov~anov ter si ustvarili nekaj lepih priložnosti, ki pa jih niso izkoristili.
V drugem pol~asu je tempo igre sicer nekoliko upadel, stanje na igriš~u pa se ni spremenilo. V 65. minuti pa je v polno zadel Aleš Čeh, ki je po lepi podaji Zili~a, v sodelovanju z Emerši~em, mojstrsko premagal vratarja Dilja. Dvanajst minut pred koncem sre~anja
pa je Ljubani~ ukradel žogo in povišal vodstvo Drave. Ob zmagi Ptuj~anov, ki je bila zaslužena, je potrebno poudariti dobro igro tistih starejših kakor tudi najmlajših, ki so zaigrali v drugem pol~asu.
Drava - Čukarički 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Gorinšek (14)
DRAVA: Debanovi~, Grižoni~, Zajc, Miljatovi~, Emerši~, Toplak, Teža~ki, Prejac, Korez, Gorinšek, Zili~. Igrali so še: Druzovi~, Zor-man, Zagoršek, Alibabi~, Ljubani~, Čeh. Trener: Sre~ko Luši~.
Nogometaši Drave so bili v prvem pol~asu boljši in kvalitetnejši nasprotnik, predvsem pa smo lahko videli Dravo, ki je bila tudi tekaško veliko boljše razpoložena. Vse to je vodilo k vode~emu zadetku v 14. minuti. Lepo akcijo Zili-~a in Grižoni~a je spretno zaklju~il Gorinšek. Sama igra je bila zelo trda, vendar vse v mejah normale. Z takšno igro sta obe ekipi veliko pridobili.
V drugem pol~asu, po številnih menjavah je tempo igre padel, igra je bila enakovrednejša, brez pravih priložnosti.
Drava - Cibalia 0:1
(0:0)
STRELEC: 0:1 T. Pavli~i~ DRAVA: Dabanovi~, Zajc, Gri-žoni~, Miljatovi~, Emerši~, .Aliba-bi~, Čeh, Gorinšek, Zili~, Petkovi~. Igrali so še: Vesenjak, Prejac, Ko-rez, Petek, Druzovi~, Zorman, Lju-bani~, Zagoršek. Trener: Sre~ko Luši~.
V svoji tretji zaporedni prijateljski tekmi v Medulinu so nogometaši Drave proti Cibaliji iz
Mitja Emeršič v akciji na tekmi s Cibalio v Medulinu
Vinkovc minimalno izgubili. Sre-~anje je bilo zanimivo, predvsem pa sta obe ekipi igrale pravi nogomet, z veliko tekanja in dobrih tak-ti~nih zamisli. Nogometaši Cibalije so imeli rahlo terensko pobudo, vendar pa dalje, kot do roba kazenskega prostora niso prišli. Ptuj-~ani so svoje priložnosti iskali z hitrimi prehodi v kontranapade, vendar je bil zaklju~ek slab, oziroma ni bil konkreten. Tokrat pri Dravi niso bili razpoloženi napadalci, ~eprav so se trudili.
V drugem pol~asu je bila situacija podobna. Kljub številnim menjavam tempo igre ni upadel, ~eprav je bilo že videti posledice napornih treningov in non stop igranja tekem. Nogometaši Cibalie so edini zadetek dosegli v 85. minuti igre in še to bolj naklju~no, saj se je najprej v ugodnem položaju znašel njihov igralec Ratkovi~, vendar je njegov mo~an strel iz bližine vratar Drave Vesenjak od-branil, žal pa se je žoga odbila do prostega Pavli~i~a, ki jo je neovirano potisnil žogo v mrežo.
Danilo Klajnšek
Drava - Dravinja 1:6
(1:2)
DRAVA: Dabanovi~, Grižoni~, Zajc, D. Čeh, Šterbal, Miljakovi~, Prejac, Teža~ki, Gorinšek, .Alibabi~ in Zili~; igrali so še: Štalcer, Vesen-jak, Emerši~, Toplak, Korez, Petek, Petkovi~, Zagoršek, Zorman, Jur-šek in Druzovi~. Trener S. Luši~.
Na o~iš~enem toda poledenelem igriš~u v Podvincih sta se pred odhodom nogometašev Drave na priprave v Medulin sre~ala stara znanca, Ptuj~ani pa so morali priznati poraz razpoloženih gostov.
Že na za~etku tekme je .Alibabi~ z lepim strelom zadel pre~ko gostov, nekaj zatem pa je Zili~ z glavo dosegel vodstvo. Za izena~e-nje pa je poskrbel Šterbal, ki je z avtogolom premagal Dabanovi~a, vodstvo pa je do odmora zvišal Vi-dojevi~. Tudi .Arsi~u se je v dresu Dravinje nekajkrat ponudila priložnost, toda vedno je bil za las prekratek. Ob številnih menjavah v nadaljevanju so zaupanje trenerja zlasti potrdili gostje in dosegli še štiri zadetke.
anc
FULU. SK
Rokomet • 1. SRL - ženske
15 zadetkov Derčarjeve
1. SRL - ŽENSKE
Rezultati 12. kroga: Olimpija PLK- Krim Mercator 17:35 (10:16), MAKS - Mercator Tenzor 36:38 (19:22), Gramiz Kočevje - Izola Bori KMO 22:24 (13:15), Celje Celjske mesnine - Loka Kava KSI 30:27 (17:8), Burja Škofije - Cele-ia Žalec 32:32 (16:14)
Ptujcankam, že v svoji 12. tekmi, niso uspele iztržiti prve tocke v prvenstvu. Ta tokrat ni bila mocno oddaljena, saj so z gostjami praktično vseh 60 minut držale korak, za kar je bila zaslužna tudi relativno razpoložena domača vratarka.
Gostje so med tekmo pobegnile na največ tri zadetke prednosti, pri čemer je mrežo domačink predvsem iz protinapadov najvztrajneje polnila Derčarjeva. Bolj zbrane pa so bile igralke Mercatorja Tenzor-ja tudi v končnici in skromna pre-
1. KRIM MERCATOR	11	11	0	0	22
2. CELEIA ŽALEC	12	8	3	1	19
3. BURJA	12	7	2	3	16
4. MER. TENZOR PTUJ	12	7	0	5	14
5. CELJSKE MESNINE	12	7	0	5	14
6. LOKA KAVA KSI	12	6	1	5	13
7. PLK OLIMPIJA	12	5	2	5	12
8. IZOLA BORI KMO	11	3	0	8	6
9. GRAMIZ KO~EVJE	12	1	0	11	2
10. MAKS POLJE	12	0	0	12	0
MAKS - Mercator Tenzor 36:38 (19:22)
MERCATOR TENZOR PTUJ:
Potočnjak 3, Prapotnik, Šijanec 2 (1), Pučko, Murko 4, Savič 6, Der-čar 15 (1), Hameršak, Ramšak 3, Gregorec, Lazarev, Brumen 3, Ke-lenc, Raukovič 2.
SEDEMMETROVKE: MAKS 7 (4), Mercator Tenzor Ptuj 5 (2). Rokometašice Maksa tudi proti
Tanja Raukovič je z dvema zadetkoma pripomogla k zmagi Ptuj-čank.
dnost je zadostovala za zmago.
sta
2. SRL VZHOD - MOŠKI
Drava - Arcont 24:29 (13:16)
DRAVA: Klinc, Kelenc, 3, Bel-šak, Predikaka, Skaza, Majcen 2, M. Bračič 8, Kac 7 (2), Stager 3 (1), G. Bračič, Turnšek, Planinc, Mlakar in Gonc; trener M. Mešl.
Gostitelje je skozi vso tekmo prevevala nervoza in napetost v želji po zmagi, kar jih je na koncu "pokopalo". Gostje so kaj hitro pridobili prednost in povedli z osmimi zadetki, toda do odmora je domačinom uspelo visoko prednost znižati.
V nadaljevanju so gostitelji v 45. minuti izenačili na 18:18 toda preveč napak v slabi obrambi in zapravljanje žog v napadih je šlo v prid gostom, ki so ponovno povedli. V 56. minuti so Ptujčani ponovno izenačili (24:24). Žal pa je brezglava igra domačinov v zadnjih minutah prinesla zmago gostom. Neverjetno je, da trener ne uvidi, kdaj je potrebno zamenjati igralca, ki v tekmi zapravi 15 žog v napadih, doseže pa le 8 zadetkov, saj bi igralci s klopi v želji po uveljavljanju s svojo igro lahko doprinesli k ugodnejšemu izidu.
anc
Izbor športnika leta od Slovenske Bistrice do Ljutomera
Ob~ani so ponosni na svoje športnike
V Slovenski Bistrici ponovno Polona Ko{ir in Miran Vodovnik
športna zveza Slovenska Bistrica je prejšnji petek organizirala slovesnost, na kateri so razglasili najboljše na področju športa.
Predsednik zveze Ernest Tram-šek je povedal, da organizirajo prireditev vsako leto v drugem športnem objektu, tokrat v novi telovadnici prenovljene šole na Zg. Ložnici, ter tako popularizirajo šport v različnih krajih občine. Pohvalil se je, da imajo v Slovenski Bistrici nadstandardno urejene športne objekte. V zvezo je včlanjenih 52 športnih klubov, njihovo število pa še narašča. Razvoj športa omogoča razumevanje občine in pa finančna pomoč domačih sponzorjev: Impola, podjetja Svit, d. d., Granita, Oljarne Gea, NKB Maribor in številnih drugih.
Za najboljšo športnico in športnika leta so ponovno razglasili Polono Ko{ir, članico Judo kluba Impol, in Mirana Vodovnika, člana atletskega kluba Almont. Posebni priznanji za prispevek k razvoju športa sta prejela Vili Stegne in trener Mirana Vodovnika Marjan štimec. Za najboljši športni ekipi so razglasili odbojkarski klub Svit ter Judo klub Impol.
mf
Najuspešnejši športnik ob~ine Hajdina
V prosvetnem domu Hajdina je potekala že 6. podelitev priznanj najboljšim športnikom in zaslužnim delavcem v občini Hajdina. Leto 2004 je minilo in to je čas, ko je potrebno nagraditi najboljše in se še enkrat spomniti na njihove uspehe ter se tudi zahvaliti športnim delavcem, ki vrsto let aktivno delajo na področju športa v občini Hajdina.
Najprej so podelili priznanja najboljšim učenkam. Prejele so ga: Kaja Abraham, Tea Bauman, Sani-jela Ferš, Katja Furek, Tjaša Glažar, Kaja Merc, Barbara Petek, Nina Va-upotič. Priznanja najboljšim učencem so prejeli: Tadej Horvat, Tadej Kocpek, Michael Kos, Miha Lešnik, Mihi Lešnik, Niko Strelec, Simon šimek, Alen Tement. Pokale za najboljše ekipe so prejeli: Teniški klub Skorba, NK Gerečja vas -starejši cicibani, NK Hajdina v kategoriji mlajših in starejših dečkov, mladincev in članov ter veteranov, NK Skorba v kategoriji kadetov in v malem nogometu.
Priznanja najzaslužnejših športnih delavcev v občini Hajdina so prejeli: Vladimir Abraham (ŠD Haj-doše), Jože Lah, ravnatelj Oš Hajdina, Boštjan Paveo (šD Gerečja vas), Anita Pavlinek (šD Hajdina), Martin Šlamberger (TK Skorba).
Danilo Klajnšek
Najzaslužnejšim športnim delavcem občine Hajdina sta priznanja podelila župan Radoslav Simoni~ in predsednik Športne zveze Stanko Glažar.
Mitja in Svetlana prejela najve~ to~k v Ljutomeru
Med športniki je največ glasov dobil dobitnik bronaste kolajne na evropskem mladinskem prvenstvu v rokoborbi Mitja Sedmak iz Ljutomera, med dekleti pa pa je naslov najboljše drugo leto zapored osvojila odlična odbojkarica Sve-tlana Oletič, ki nastopa za pr-voligaško vrsto ZM Ljutomer. V okviru športnih društev in klubov je ponovno slavil ženski prvoligaški odbojkarski klub zavarovalnice Maribor Ljutomer (101 točka).
Posebna priznanja športnikom,
športnim društvom in športnim delavcem, ki so s svojimi rezultati in delom bistveno prispevali k dviganju kakovosti športa so tokrat prejeli nogometni klub Veržej -selekcija U 10 - za osvojitev naslova državnega prvaka, šolsko športno društvo Cven za državni naslov v namiznem tenisu, društvo para-plegikov Prekmurja in Prlekije za 25 let delovanja, kasaški klub Ljutomer za 130 let delovanja ter moški odbojkarski klub Ljutomer, ki je pričel delovati pred sedmimi desetletji.
Miha Šoštarič
POLONA KOšm	
1 ípqrfnJcs (elff	
i MJMN vooovNm	
1 ign iportnlf: ista	
1 FRANC MNTEfl	
1 EKIPA ODBCUlUnjEV SVIH	
1 JUDO KLUB IHPOL J	
ijagas.„ PHV
áporína na» ob£in« Slovanska Bistrica
Foto: Samo Brbre
Polona Košir in Miran Vodovnik, najuspešnejša športnika Slovenske Bistrice za leto 2004
Foto: Miha Šoštarič
Svetlana Oleti~ in Mitja Sedmak sta najbolj{a {portnika leta 2004 na podro~ju Športne zveze Ljutomer.
Piše: Uroš Krstić
Na{i le dvanajsti
1. Španija, 2. Hrvaška, 3- Francija, 4. Tunizija, 12. Slovenija. Taksen je vrstni red končanega 19. SP v Tuniziji. Na SP so pričakovano prevladovali Evropejci, od katerih se presenetljivo v drugi del tekmovanja nista uvrstili Danska in Islandija. Domačini, Tunizijci, so v nadaljevanju tekmovanja branili čast neevropskega rokometa.
SP v Tuniziji je bilo eno najbolj izenačenih in kvalitetnih prvenstev doslej. Do zadnjega kroga drugega dela prvenstva se je tako kar devet moštev potegovalo za polfinale. Pred zadnjo tekmo so bili najbližje presenečenju in uvrstitvi med veliko četverico Grki, a so že odpisani Cehi z zmago 31-.29 poskrbeli, da po grški nogometni senzaciji ne pride še do rokometne. Tudi roko-metaši Srbije in Crne gore so imeli po dobrih predstavah usodo in uvrstitev v polfinale v svojih rokah. Varovanci trenerja Vese-lina Vujoviča so najprej izpustili zmago proti Špancem (28:28) in nato še točko proti sosedom Hrvatom, ki so v dramatični končnici po obrambi Šole iz krila prizadejali boleč poraz roko-metašem Srbije in Crne gore (24:23). Ob ugodnih rezultatih svojih nasprotnikov sta priložnost za polfinale dobili tudi naša in francoska reprezentanca. Krajši konec ob remiju 26:26jepoteg-nila četa Slavka Iveziča. Naši fantje so proti Francozom ostali brez kančka sreče, a si srečo tudi moraš zaslužiti. Vendar po porazih v prvem delu tekmovanja proti Rusom in predvsem proti Cehom si naši fantje te niti niso zaslužili. Na koncu smo postali z dvanajstim mestom največji tragiki SP, saj nas je le gol delil do boja za medalje.
V prvempolfinalu so se Tunizijci ob podpori svojih bučnih navijačev z vsemi močmi (tudi z grobo igro) borili za finalno vstopnico proti Špancem, a so izkušeni Španci obdržali mirne živce in se prvič v zgodovini SP uvrstili v veliko finale. V drugem pol-finalu smo videli izjemen rokomet branilcev naslova iz SP na Portugalskem Hrvatov, ki so proti galskim petelinom prikazali rokometno pravljico in brez težav z 35:32 premagali legendarnega Jacksona Richardsona & co. Veliko finale med Hrvati in Španci je po krivdi odličnih Špancev razočaralo. Izjemen Hom-brados na golu, strelsko razpoloženi Garcia na krilu, A. En-trerrios in Garalda na zunanjih položajih, izjemen asistent Rodriguez ter nezaustavljivi na črti Urios so bili prevelik zalogaj za utrujeno vojsko Line Cervarja, ki ji ni uspelo obraniti naslova svetovnih prvakov iz SP 2003 na Portugalskem. Zanimivo, da je to v zgodovini svetovnih prvenstev prva španska medalja in to takoj v prvem poskusu zlata.
Crno piko si zaslužijo sodniki, sojenje slednjih je bilo izredno slabo. Tudi naš par Požežnik in Repenšek v Tuniziji ni blestel. Ob koncu poglejmo še k junakom SP: najboljši strelec z 81 zadetki je postal Wissem Hmam, levi zunanji in rokometaš Tunizije, na naslov katerega že padajo številne ponudbe evropskih klubov. Hmam, ki je bil proglašen tudi za najboljšega levega zunanjega igralca prvenstva, bo svojo kariero verjetno nadaljeval v nemškem Kielu. Najboljši vratar je postal velikan in član Srbije in Crne gore Arpad Sterbik, desno krilo Hrvat Mirza Džomba, levo krilo Rus in član Celja P.L. Edvard Kokšarov, desni zunanji Španec Mateo Garalda, najboljši igralec prvenstva in srednji zunanji je postal Hrvat Ivano Balič in najboljši krožni napadalec Ceh David Juriček, katerega smo lahko pred pripravami na SP tudi videli v Ormožu. Naslednjo veliko tekmovanje bo EP v Švici, upamo, da z veliko boljšo uvrstitvijo naše reprezentance.
Rokomet • Prijateljske tekme
Ormožu turnir v Gorišnici
Gori{nica - Prevent 31:40 (13:24)
GORIšNICA: Valenko, šterbal, Bratuša, Fištravec, N. Sok 1, Golob, Miličič, T. Sok, Žuran 2, I. Ivančič 2, Prejac, Lozinšek 3, Bu-zeti 3, D. Ivančič 6, Firbas 3, Vin-cek 1 in Pisar 10; trener I Hrupič.
V	prijateljski tekmi so Gorišniča-ni gostili A-ligaša iz Slovenj Gradca. Izrazito visoka ekipa gostov si je na začetku s prodorno igro priigrala vodstvo 6:1 in do odmora prednost večala. Gostitelji so v nadaljevanju zaigrali precej bolj enakovredno. Razigral se je predvsem krožni napadalec Pisar, ki je ob koristnih podajah svojih soigralcev polnil mrežo gostov, nekaj uspešnih obramb pa je zbral vratar šter-bal. Ob izrazito pošteni igri so bili zadetki prava poslastica za maloštevilne gledalce.
Ormož najuspe{nej{i v Gori{nici
V	večnamenski dvorani je vodstvo RK Gorišnice pripravilo pred pričetkom spomladanskega prvenstva zanimiva srečanja treh sosednjih klubov. To je bila priložnost, da ekipe pregledajo svoje vrste in pripravljenost posameznikov za
sestavo prvih sedmeric. Trenerji so dali možnost mladim s klopi, da se kalijo in pokažejo svoje znanje. Ob kvalitetnih igrah smo videli dobre strelske sposobnosti posameznikov (največ zadetkov je dosegel Koražija (9) pred Č. Čudičem (8), oba Ormož), saj so zadeli 123-krat, od 23 dosojenih sedemmetrovk pa le 17 zadetkov. Srečanja so se končala z naslednjimi izidi: Gorišnica - Velika Nedelja 14:18 (8:8), Velika Nedelja - Ormož 17:27 (9:16) in Ormož - Gorišnica 27:20 (14:10).
Za ekipe so nastopili:
ORMOŽ: Horvat, G. Čudič, Bel-šak, Mesarec, Koražija, Bezjak, Gra-brovec, Ivanuša, B. Čudič, Lukaček, Grizovič, Štefanič, Potočnjak, Cvetko, Munda, Dogša, Hanželič; trener Praprotnik.
VELIKA NEDELJA: Korpar, Ku-kec, Kumer, Kokol, Šoštarič, Kra-bonja, Mesarec, Vajda, T. Špindler, Kvar, M. Špindler, Šterman, Pla-ninc, Munda, Kovačec, Bezjak, Pre-jac; trener Bezjak.
GORIŠNICA: Fištravec, N. Sok, Miličič, T. Sok, Žuran, I. Ivančič, Lozinšek, Buzeti, Golob, D. Ivan-čič, Firbas, Hrnjadovič, Vincek, Pisar, Bratuša, Šterbal, Valenko; trener Hrupič.
anc
Odbojka • 1. DOL (m, ž), 2. DOL (ž)
Dekleta končala redni del
1. DOL MOŠKI
Rezultati 16. kroga: Šoštanj Topolšica - Calcit Kamnik 3:2, Salonit Anhovo - Krka 0:3, Olimpija - Autocommerce Bled 2:3, Svit -Marchiol Prvacina 1:3, Prevent gradnje IGM - Termo Lubnik 3:0.
1.	AUTOCOMM. BLED 16 15 1 42
2.	CALCIT KAMNIK 16 11 5 33
3.	ŠOŠTANJ TOPOLŠICA 16 10 6 30
4.	OLIMPIJA	16 10 6 31
5.	KRKA	16 10 6 27
6.	PREVENT GRAD. IGM 16 9 7 27
7.	MARCHIOL PRVAČ. 16 8 8 27
8.	SALONIT ANHOVO 16 4 12 12
9.	TERMO LUBNIK 16 3 13 8
10.	SVIT	16 0 16 3
Svit - Marchiol Prvacina 1:3 (-20, 22, -24, -23)
SVIT: Pelemiš, Bracko, Šket, Jakopin, Gomivnik, Brezovšek, Ju-rak, Lampret, Pipenbaher, Berdon, Frešer.
Odbojkarji Svita tudi v 16. krogu prvenstva niso dočakali prve letošnje zmage, saj so bili tokrat v njihovi dvorani boljši gostje iz Pr-vačine. Po dveh odigranih nizih je bilo 1:1. Tretji niz so bolje začeli domači, ki so vodili že z 19:14 in 22:18, to pa ni bilo dovolj, saj so jih gostje ujeli na 24. točki in nato z dvema zaporednima točkama niz tudi dobili. V četrtem nizu je Svit spet povedel s kar 16:11, po drugem tehničnem odmoru pa so Bi-stričani še enkrat popustili in izid je bil na 18. točki spet izenačen. Nazadnje je bil izid poravnan pri 23:23, potem pa so bili z nekaj bloki spet srečnejši Primorci.
sta
1. DOL ŽENSKE
Rezultati 18. kroga: Formis Bell - Sladki greh Ljubljana 1:3, Luka Koper - ZM Ljutomer 3:2, Benedikt - Prevalje 3:0, Sloving Venus Vital - TPV Novo mesto 3:2, HIT Nova Gorica - Nova KBM Branik 3:2.
1. SLADKI GREH LJ	18	18	0	54
2. HIT NOVA GORICA	18	13	5	40
3. NOVA KBM BRANIK	18	13	5	38
4. TPV NOVO MESTO	18	11	7	34
5. SLOVING V VITAL	18	9	9	27
6. ZM LJUTOMER	18	8	10	25
7. BENEDIKT	18	8	10	24
8. LUKA KOPER	18	7	11	18
9. FORMIS BELL	18	2	16	5
10. PREVALJE	18	1	17	5
Benedicanke so v svoji novi dvorani še drugič zmagale..
Benedikt - Prevalje 3:0 (15, 19, 12)
BENEDIKT: Rajšp, Stumper, J. Borko, T. Borko, Bernjak, Novosel, Jontes, Bogendorfer, Lorbek.
Prvi niz je bil izenačen vse do 14. točke, nato so se domačinke zbrale in kapetanka domače ekipe Jitka Stumper je zapored nanizala deset točk in niz se je končal z rezultatom 15:25. Drugi niz je bil izenačen do 5 točke, nato so si gostiteljice zagotovile varno razliko in niz se je končal 25:19. V končnici drugega niza pa je namesto prve
organizatorke igre Romunke Bo-gendroferjeve v igro vstopila mlada Jasmina Borko, kar so gostje izkoristile, a se kljub približanju niso več mogle rešiti poraza. V tretjem nizu so Prevaljčanke povsem popustile in le še čakale na konec tekme. Trener odbojkaric Benedikta Peter Možič je zato dal priložnost tudi igralkam s klopi, Lorbkovi, Borkovi in Bernjakovi in niz se je končal z rezultatom 25:12.
Zmago Šalamun
Luka Koper - ZM Ljutomer 3:2 (18, -21, 22, -19, 16)
ZAVAROVALNICA MARIBOR LJUTOMER: Kodila, Tretinjak, Kucaj, Ficko, Vrbančič, Jozelj, Oletič, Pirher, Jureš, Morec.
Ljutomerske odbojkarice so redni del prvenstva v prvoligaški konkurenci zaključile s porazom. Na gostovanju so jih s 3:2 premagale odbojkarice iz Kopra ter jim zadale deseti poraz v sezoni. Dvoboj je bil izredno izenačen, saj so v odločilnem, petem nizu gostiteljice slavile šele na razliko.
MŠ
2. DOL ŽENSKE
Rezultati 14. kroga: Ecom Tabor - Ljubljana II 0:3, Comet Zreče - Savinjska Šempeter 1:3, Solkan - Mladi Jesenice 0:3, Dravograd - ŽOK Mislinja 3:2, ŽOK Ptuj - ŽOK Kočevje 3:2, ŽOK Šentvid - Hitachi 3:1.
1.HITACHI	14 11 3 35
2.	MLADI JESENICE	14	11	3	34
3.	ŽOK ŠENTVID	14	12	2	33
4.	COMET ZREČE	14	7	7	24
5.	ŽOK MISLINJA	14	7	7	22
6.	ECOM TABOR	14	8	6	21
7.	ŽOK KOČEVJE	14	6	8	21
8.	SAVINJ. ŠEMPETER 14	7	7	19
9.	LJUBLJANA II	14	5	9	13
10.DRAVOGRAD	14	4	10	12 11.SOLKAN	14	3	11	10 12. ŽOK PTUJ	14	3	11	8
@OK Ptuj - @OK Ko~evje 3:2 (-23, 16, 18, -25, 9)
@OK PTUJ: Bilanovič, Ljubec, Draškovič, Lorber, Švajger, Robič, Zajšek, Jerenko, Lorber, Cvirn, Veršec
V 14. krogu v 2. DOL za ženske so Ptujčanke gostile ekipo iz Kočevja in v izjemno zanimivi ter napeti tekmi ob koncu zasluženo slavile.
Prvi niz je bil izjemno izenačen, saj je bil rezultat po drugem tehničnem premoru, ki so ga dobile gostje (15:16), do konca kar osemkrat izenačen. Kljub temu da so bile domačinke ob zaključkih akcij zelo natančne, niso uspele prestreči žog ob mreži in uvodni niz se jim je za las izmuznil. V nadaljevanju so pokazale boljšo, dosti bolj čvrsto igro in drugi ter tretji niz osvojile brez večjih težav. Nihanja v igri so precej prisotna v igri domačink in gostje so to s pridom izkoriščale. V četrtem nizu so prednost večale vse od začetka, le nekaj neprevidnosti ob skoraj že zaključenem setu (17:23) pa je bilo dovolj, da so se Ptujčanke približale. V dvorani je že dišalo po novi zmagi domačih, ko so igralke v rdeče-belih dresih izenačile (23:23), gostje pa so na koncu tudi z nekaj sreče osvojile niz in s tem točko. Za kaj več so bile domačinke predobre, saj so suvereno osvojile zadnji niz (tie-break) in se z dvema osvojenima točkama še približale ekipi iz Solkana.
UG
Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž)
1. SNTL - MOÏKI
Rezultati 11. kroga: Ptuj - Vesna 6:0, Maxi Olimpija - Sobota 0:6, Vegrad - Maribor Finea 3:6, LM-KO Lendava - Lisk Križe 6:0, Kema - Krka 3:6.
1. LM-KO LENDAVA	11	9	2	0	20
2. MARIBOR FINEA	11	9	1	1	19
3. RKA	11	9	1	1	19
4. KEMA PUCONCI	11	6	1	4	13
5. SOBOTA	11	5	2	4	12
6. TUPJ	11	5	0	6	10
7. VEGRAD VELENJE	11	4	0	7	8
8. LISK KRIŽE	11	3	1	7	7
9. MAXI OLIMPIJA	11	1	0	10	2
10. VESNA	11	0	0	11	0
Ptuj - Vesna 6:0
Posamezni rezultati: Ovčar -L. Pavič 3:0, B. Pavič - Čad 3:1, Piljak - Pupčevič 3:1, B. Pavič - De-bevec 3:0, Ovčar - Pupčevič 3:0, Piljak - Čad 3:0.
1. SNTL - @ENSKE
Rezultati 11. kroga: .Arrigoni -Vesna 6:1, Istrabenz - Iskra Avto-elektrika 1:6, Ilirija - Merkur 2:6, Ptuj - Kajuh Slovan 5:5, Prevent -Fužinar Interdiskont 6:2.
1.	EMKUR	11 10 1 0 21
2.	ISKRA AVTOELEKT. 11 10 1 0 21
3.	LmIJA	11 7 0 4 14
4. ISTRA. SEMEDELA	11	7	0	4	14
5. PREVENT RADLJE	11	5	2	4	12
6. PTUJ	11	4	1	6	9
7. ARRIGONI	11	3	2	6	8
8. KAJUH SLOVAN	11	2	3	6	7
9. FUŽINAR INTERDIS.	11	1	0	10	2
10. VESNA	11	1	0	10	2
Ptuj - Kajuh Slovan 5:5
Posamezni rezultati: Rojko -Lesar 1:3, Škudar - Lakota 3:0, Ter-buc - Polončič 1:3, Škudar - Lesar 3:0, Rojko - Polončič 0:3, Terbuc - Lakota 3:1, Škudar/Terbuc -Polončič/Lesar 3:1, Škudar - Polončič 0:3, Terbuc - Lesar 2:3, Rojko - Lakota 3:1-(sta)
Košarka • 2. SKL - vzhod
Poraz zaradi podcenjevanja
2. SKL - VZHOD
REZULTATI 14. KROGA: Grosuplje - Nazarje 78:67, ŽKK Maribor - Pivovarna Laško B 91:92, Superga Slovenj Gradec - Ptuj 83:77, Celjski KK - Ruše 76:68, Prebold - Jurij Ježica 85:87
1.	CELJSKI KK	14 12 2 26
2.	PIVO. LAŠKO mladi 14 10 4 24
3.	GROSUPLJE	14 8 6 22
4.	NAZARJE	14 8 6 22
5.	JURIJ JEŽICA 14 8 6 22
6.	RUŠE	14 6 8 20
7.	ŽKK MARIBOR 14 6 8 20
8.	PTUJ	14 5 9 19
9.	PREBOLD	14 4 10 18
10.	SUPERGA SG 14 3 11 17
KK SUPERGA : KK PTUJ 83:77
22:19,21:21,12:11,28:26
KK Ptuj: Majal 5 (1:1),Ferme 3 (2:1),Rojko 11 (4:3),Marčič 15 (5:5), Indjič, Bien 14 (4:2), Kanlič 9 (4:1), Sajko 8 (3:2), Bilič, Holc, Siračevski 12, Horvat
Pri Supergi so dosegli največ košev:Kavgič 22, Rigelnik 16, Ver-čkovnik 13
V 14. krogu v 2.SKL - vzhod so Ptujčani gostovali pri zadnje-uvrščeni ekipi Superga v Slovenj Gradcu in nepričakovano izgubili še drugič v letošnjem prvenstvu.
Tekma je bila ves čas izenačena, ekipi sta se menjavali v vodstvu, ob koncu, ko je bilo to najbolj potrebno pa so gostitelji nadigrali Ptujčane.
Trener Ptujčanov, Zlatko Mar-čič, je bil po tekmi kratek: »Večja želja in borbenost domačinov jim je prinesla zasluženo zmago, kar je nam manjkalo in doživeli smo neprijetni poraz.« Kljub temu, da so Slovenjgrajčani najslabša ekipa prvenstva, z borbenostjo lahko delno nadoknadijo pomanjkanje kvalitete. To jim je letos trikrat že uspelo, na žalost so se dvakrat opekli prav Ptujčani. Brez takšnih »spodrsljajev« bi bila uvrstitev na lestvici precej drugačna, kljub temu da so letos iv končnicah tekem imeli kar precej smole. Ekipa je precej pomlajena, neizkušena in za vsako zmago se je potrebno potruditi.
2.SKL MLADINCI VZHOD @KK MARIBOR - KK PTUJ 50:96
14:13,12:29,16:23,8:31 KK Ptuj: Marčič 3, Kanlič 21, Sajko 4, Kotnik 11, Ferme, Horvat 8, Rus, Bilič 29, Holc 16, Kramberger 2, Avguštin 2.
Lahka zmaga Ptujčanov, ki jih odločilna tekma za prvo mesto z ekipo Dravograda čaka v nedeljo, ob 17 uri v ŠD Gimnazije Ptuj. 1.SKL KADETI VZHOD KK PTUJ : KK ELEKTRA ŠOŠTANJ 73:95 24:17,16:16,17:34,16:28 KK Ptuj: Klemenčič 3, Rus 2, Bilič 8, Marčič 21, Traper, Fajt, Kramberger 2, Sajko 15, Kotnik 7, Ferme, Avguštin 13, Krajnc.
Ptujski kadeti so po vodstvu v 14 minuti z 20 točkami razlike nerazumljivo popustili in doživeli poraz,ki jih je oddaljil od »play-offa« za prvaka Slovenije.
Ptujčani gostijo v petek, 11.2.2005 v ŠD Gimnazije Ptuj ob 20 uri ekipo ŽKK Maribor.
UG
Košarka • Liga PARKL
Majšperk najbližje drugemu mestu
Derbi v skupini A je bil med ekipama KK Rače in ŠD Majšperk. Ob koncu tretje četrtine je bil rezultat še izenaen. V zadnjem delu igre se je poznalo neigranje domačega "playa" Megliča. Bauman se je "utrudil" v vlogi "playmakerja" in Majšperčani so hitro pobegnili na deset košev prednosti. V končnici so svojo prednost še povišali, saj so se domači prehitro predali. Obema ekipama gre pohvala za izreden fair play. Najboljši pri domačih Bauman 19, Perovič 12, Lukman 6; pri gostih Jazbec 17, Novak 13 in Galun 12.
Derbi skupine B je bil med ekipama ptujskih veteranov in Ljudskega vrta. Tekma je bila pomembna za obe ekipi, saj sta še obe v igri za osvojitev drugega mesta. V prvem delu igre sta bili ekipi izenačeni, v drugem delu so si "vrtičkarji" priigrali pet košev prednosti. Prednost jim je prinesla večja agresivnost v obrambi in boljši skok. V nadaljevanju so gostje še povišali "tempo" in pobegnili na devet košev razlike (49:58). Vete-
rani so v zadnji četrtini poskušali z meti za tri točke uloviti nasprotnika, v igro jih je vrnil Rogina. Ko bi morali v končnici tekme še malo "stisniti", jim je "medvedjo uslugo" naredil lastni igralec, ki je bil zaradi poskusa fizičnega obračunavanja z igralcem nasprotne ekipe izključen. Gostje so s pametno igro v zadnjih dveh minutah ohranili prednost in se z zmago močno približali tako željnemu drugemu mestu v skupini. Najboljši pri domačih so bili Kodrič 18, Boštjan Kostanjevec 13 in Rogina 12; pri gostih Peternik 16, Lončarič 15 in Hrenko 10.
Rezultati:
SKUPINA A: KK Orači - ŠD Kidričevo 64:63 (17:16, 14:21, 17:12, 16:14); KK Rače - ŠD Maj-šperk 50:66 (7:13, 21:17, 15:13, 7:23); Bar Holliday Neman - Good guys 67:69 (11:13, 15:16, 16:22, 25:18).
1.	GOOD GUYS 9 9 0 +153 18
2.	ŠD MAJŠPERK 10 7 3 +82 17
3.	KK RAČE 9 6 3 +62 15
4.	ŠD KIDRIČEVO 9 4 5 +14 13
Ekipa KK Orači
Foto: RH
Tenis • Zimska liga 2004/05
V soboto, 5. februarja 2005, je bil v teniški dvorani Goya center odigran drugi krog zaklju~nega dela zimske te-ni{ke lige za rekreativce stare nad 30 let. Vodstvo na lestvici še naprej drži TC Luka, vendar so jim ekipi Nedog in TK Neptun tik za petami, saj so oboji zasluženo zmagali.
Rezultati 2. kroga za prvaka: TK Skorba 1 - TC Luka 2:1, TK Neptun -Veterani 3:0, TC Luka - Nedog, s. p.
1:2. Lestvica za prvaka: 1. TC Luka 10 to~k, 2. Nedog, s. p., 9 točk, 3. Neptun 7 točk, 4. TK Skorba 1 5 točk, 5. Veterani 3 točke.
Rezultati za mesta od 6. do 10.: TK Skorba 2 - TK Štraf 2:1, Nes - TK Skorba 2 0:3, TK Štraf - Sortima 3:0, Nes - TC Kidričevo 0:3. Lestvica: 6. TK Skorba 2 13 točk, 7. Nes 11 točk, 8. TK Štraf 9 točk, 9. TC Kidričevo 6 točk, 10. Sortima, d. o. o., 1 točka.
5.	NEMAN	9 3 6 -17 12
6.	KK ORAČI 9 3 6 -30 12
7.	ŠD DESTRNIK 9 0 9 -264 9
SKUPINA B: Veterani - KK Ljudski vrt 60:69 (18:18, 13:18, 18:22, 11:11); ŠD Ptujska Gora - KK Pragersko veterani 67:88 (19:25, 22:20, 10:21, 16:22); KK Starše -ŠD Dornava 0:20 (naknadno registrirano).
z. KK STARŠE (-1) 10 9 1 +151 18
2.	KK LJUDSKI VRT 9 7 2 +105 16
3.	TISK. EKART 9 6 3 +36 15
4.	VETERANI 9 5 4 +41 14
5.	KK PRAGERSKO 10 3 7 -26 13
6.	ŠD PTUJ. GORA 11 1 10 -172 12
7.	ŠD DORNAVA 9 2 7 -135 11 Lestvica najboljših strelcev
po enajstem krogu: 1. Davor Bauman (Rače) 194 košev, 2. Uroš Goričan (ŠD Cirkovce) 191 košev, 3. Matjaž Frangež (ŠD Cirkovce) 166 košev, 4. .Aljoša Hodnik (Good guys) 157 košev, 5. Boštjan Kostanjevec (Veterani) 157 košev
Pari 12. kroga: Good guys -KK Orači; ŠD Destrnik - ŠD Majšperk; ŠD Kidričevo - Bar Holliday Neman; Tiskarna Ekart design ŠD Cirkovce - KK Pragersko veterani; KK Ljudski vrt - KK Starše; ŠD Dornava - Veterani.
Radko Hojak
V soboto, 12. februarja, se igra tretji krog zaključnega dela zimske teniške lige za rekreativce stare nad 30 let, kjer prvih pet igra ligo za prvaka, ostali pa za mesta od 6. do 10. Pari tretjega kroga: 8.00 TK Štraf - TC Kidričevo, TK Skorba 1 - TK Neptun, 10.30 Veterani - TC Luka, Nedog - TK Neptun, 13.00 Veterani - TK Skorba 1.
UR
Strelstvo • Strelske novičke
Rok Pučko dosegel normo za EP
4. kontrolno tekmovanje
V soboto je v Ljubljani potekalo še zadnje, 4. kontrolno tekmovanje z zra~nim orožjem, ki je podlaga za kasnejše povabilo v slovensko strelsko reprezentanco, za dvoboj s hrvaško reprezentanco v Zagrebu.
Člani spodnjega Podravja so bili odli~ni, kajti prav vseh 6 nastopa-jo~ih se je uspelo uvrstiti v finale, kjer nastopa le 8 najboljših. Med njimi je bil najboljši Boštjan Simonie (SD Kidričevo), ki je dosegel 575 krogov in zasedel 2. mesto. Zmagovalec Aleksander Ciglarie je dosegel neverjetnih 580 krogov. Cvetko Ljubič (SD Kidri~evo) je bil s 568 krogi 4., Matija Potočnik s 565 krogi 5., Simon Simo-nič ml. (SD Jur{inci) s 564 krogi 6., Ludvik Pšajd (SD I. poh. bat.) s 560 krogi 7. ter Simon Simonič (SD Kidri~evo) s 559 krogi na 8. mestu.
Med mladinci je zmagal Simon Simonič (SD Jur{inci) s 564 krogi, ki se je kot edini mladinec prebil v finale mo{kih s pi{tolo in zasedel na koncu zelo dobro 6. mesto. Rok Pučko (SD Jur{inci) je dosegel 555 krogov in zasedel 4. mesto, Moleh Gregor (SD Jur{inci) s 546 krogi 7. mesto ter Domen Solina (SK Ptuj) s 528 krogi 11. mesto.
Med mladinkami je bila odlična Mojca Lazar (SK Ptuj), ki je do-
Foto: Simeon Gone
Mladinska reprezentanta Slovenije - Simon Simonič in Rok Pučko, SD Jursinci
segla 361 krogov. Bila je edina, ki se je uspela uvrstiti v finale žensk s pi{tolo. Tja se je uvrstila kot 6., vendar je v finalu pokazala, da ima {e rezerve, ter z odlično serijo 93 krogov prehitela {e eno članico. Mateja Levanič (SK Ptuj) je dosegla 338 krogov in med mladinkami zasedla 5. mesto.
Med člani s pu{ko je odličen nastop uspel tudi Teodorju Pevcu (SK Ptuj), ki je dosegel 565 krogov ter tako krepko izbolj{al svoj stari osebni rekord.
World cup Munchen 2005
Od 26.-29. januarja se je v
Munchnu odvijalo močno mednarodno tekmovanje v streljanju z zračnim orožjem. Tekmovanja so se udeležili tudi nekateri slovenski strelski reprezentanti, ki prihajajo iz strelskih klubov Spodnjega Podravja. Tako sta iz SD Jur{inci tekmovala mladinca Simon Simo-nič in Rok Pučko ter iz SD Kidričevo Bo{tjan Simonič in Simon Simonič.
Med člani se je prvi dan izčrpanost po bolezni poznala Boštjanu Simoniču, ki je dosegel kljub temu solidnih 569 krogov in zasedel 55. mesto. Simon Simonič je dosegel 557 krogov ter tekmo-
Atletika • Začetek zimske sezone
Uvodna tekmovanja uspešna
člani Atletskega kluba Keor Ptuj se na zimsko sezono pripravljajo v {portnih dvoranah Mladika in Center, na Mestnem stadionu, če dopu{čajo vremenske razmere, in v Celju.
Prav v Celju so izvedli prvi miting zimske sezone, na katerem so nekateri mlaj{i ptujski atleti dosegli osebne rekorde, kar kaže na kvalitetno delo v pripravljalnem obdobju. V pionirski kategoriji je Rok Grdina v skoku v daljino do-skočil pri 588 centimetrih, kar ga
uvr{ča med najbolj{e tekmovalce v njegovi starostni kategoriji. V isti disciplini se je s 475 centimetri izkazala Urška Horvat, Manja Žunko je 60 m pretekla v 9,01 sek., Roku Bezjaku pa se je v isti disciplini ura zaustavila pri 7,58 sekunde. Naslednji teden je Gr-dina v Ljubljani svojo najbolj{o znamko {e izbolj{al za tri centimetre. Na mednarodnem mitingu na Dunaju pa se je Sandi Kukovec prvič v karieri pomeril v teku na 200 m v dvorani. Kljub dejstvu, da
je prvič nastopal na krožni progi z ozkimi in nagnjenimi zavoji, je dosegel obetaven čas - 24,22 sek.
Minuli konec tedna je v Ljubljani potekalo državno prvenstvo v kategoriji mlaj{ih mladincev in mladink. AK Keor Ptuj je zastopal Sandi Kukovec, lanski trikratni prvak v teku na 60 m med pionirji. S časom 7,42 sek., kar je izenačitev osebnega rekorda, je v močni konkurenci zasedel sedmo mesto. Z nastopom je bil zadovoljen, saj je tekmoval v starostni katego-
vanje končal na 73. mestu. Drugi dan je Bo{tjan streljal mnogo bolje, dosegel je 574 krogov ter zasedel 43. mesto. Do zadnje serije mu je kazalo {e precej bolje, njegove serije so bile: 97, 96, 97, 96, 97, vendar pa je v zadnji seriji dosegel zanj skromnih 91 krogov ter tako izpustil lepo priložnost za vidnej{o uvrstitev ter s tem nastop na evropskem prvenstvu. Bolje je streljal tudi Simon Simonič, ki je dosegel 563 krogov in zasedel 67. mesto. Zmagal je Poljak Kamil Kuta s 587 krogi.
Prvi dan streljanja je med mladinci blestel Rok Pučko, ki je dosegel 564 krogov in zasedel 16. mesto ter tako dosegel prvo normo za evropsko prvenstvo. 16. mesto je bila druga najbolj{a uvrstitev slovenske strelske reprezentance! Simon Simonič ml. je dosegel 559 krogov ter tekmovanje končal na 32. mestu. Med mladinci je dobro streljal tudi Srečko Vidmar, SK Brežice, ki je dosegel 561 krogov. Tako je mladinska reprezentanca Slovenije dosegla 1684 krogov in le za en krog zaostala za aktualnim državnim rekordom! Drugi dan je bil med slovenskimi mladinskimi reprezentanti najbo-lj{i Simon Simonič ml., ki je dosegel, tako kot dan prej, 559 krogov ter zasedel 29. mesto. Solidnih 553 krogov je dosegel tudi Rok Pučko, ki je tekmovanje končal na 38. mestu.
Med slovenskimi reprezentanti s pu{ko je drugi dan zablestel Izidor Hreščak, ki je dosegel 597 krogov, se prebil v finale kot 4. in na koncu le za desetinko kroga zaostal za zmagovalcem!
Simeon Gonc
riji, kjer bo nastopal {e naslednje leto.
Sredi januarja je v Murski Soboti potekal tudi mednarodni zimski kros. Atletskemu klubu Keor Ptuj sta zmago pritekli Laura Pajtler med pionirkami na 2000 metrov, nova leto{nja okrepitev Ptujčanov, in Natalija Sbull na 4000 metrov med članicami, ki je na izboru naj-bolj{ega {portnika Ptuja za leto 2004 osvojila peto mesto v ženski kategoriji. Pohvaliti velja tudi Leona Večerjeviča, ki je zasedel drugo mesto med mladinci, četrta pa sta bila Samuel Rajtar Cuš med mlaj{imi mladinci in David Ha-meršak med člani. Vsi so tekli na 4000-metrski progi.
UE
Sportne novičke
KEGLJANJE • Ptujčani spet prevzeli vodstvo
3. SKL - VZHOD MOŠKI Rezultati 13. kroga: Marles hiše - Drava 3:5, Piramida - Fužinar 6:2, Agroruše -Krško 2:6, Impol - Konjice 6:2, Interokno -Lokomotiva 7:1.
Lestvica: 1. Drava 17, 2. Impol 16, 3. Agroruše 15, 4. Konjice 15, 5. Interokno 14, 6. Lokomotiva 12, 7. Fužinar 12, 8. Krško 10, 9. Piramida 10, 10. Marles hiše 9.
Jože Mohoric
ROKOMET • Prvo mesto mladim trgovkam
V Celju je potekal rokometni turnir Igrajmo rokomet 2005, katerega so se udeležile mlade ptujske rokometašice, ki jih uspešno vodi trenerka Dijana Radek, sicer odlična igralka in organizatorka igre ptujske ženske članske ekipe. Na turnirju v Celju so Ptujčanke (letnice 93) osvojile prvo mesto. Najprej so premagale ekipo Celjskih mesnin z 8:3, nato riješki Bribir s 7:4, sledile so zmage proti krajnski Planini s 6:3 in v zaključku še posladek proti ljubljanski Olimpiji s 4:3.
Za Mercator Tenzor Ptuj so nastopile: Maruša Križanec, Tina Tumpej, Aleksandra Kvržič, Sanja Petrovič, Vanesa Bračun, Ajda Kovačič, Lea Zupe, Neja Flajs, Taja Lozinšek in Nastasija Erhatič. Trenerka: Di-
jana Radek.	ki bo v soboto, 12. februarja, v športni dvo-
Danilo Klajnsek rani v Gimnaziji.
David Breznik
NOGOMET • Prvo mesto mladim dravašem
Nogometni klub Drava Ptuj je bil organizator turnirja v malem nogometu za najmlajše v športni dvorani Mladika. Prvo mesto so po pričakovanju osvojili mladi na-debudneži iz ptujskega prvoligaša, sicer varovanci trenerja Borisa Emeršiča. Ptujča-ni so bili v svojih nastopih veliko boljši od svojih nasprotnikov.
Danilo Klajnsek
Mlade rokometašice MT Ptuj
Foto: DK
ROKOMET • Aktivni tudi v RŠ Ptuj
V mesecu januarju so bili v Rokometni šoli Ptuj zelo aktivni. Zraven rednih treningov so se udeležili tudi nekaj turnirjev. Najprej so se 15. januarja deklice rojene leta 1994 in mlajše (iz OŠ Mladika, Dornava in Markovci) udeležile turnirja v Celju, kjer so sodelovale z deklicami iz Mercatorja Ten-zorja Ptuj. Že naslednji dan je pod okriljem rokometne šole Celje potekal turnir za dečke letnik 93, 94 in 95. A-ekipa letnikov 94 je zasedla 3. mesto, medtem ko je B-ekipa zasedla 5. mesto med 24 ekipami iz Slovenije in Hrvaške. Odlično so se odrezali tudi dečki letnik 95, saj so prav tako osvojili 3. mesto. Že naslednjo soboto, 22. januarja, se je v Spodnji Pol-skavi odvijal turnir RZS - Igrajmo rokomet. Na turnirju so sodelovale ekipe OŠ Rače, OŠ Mladika 2, OŠ Ljudski vrt in OŠ Markovci. Po treh turnirjih je v vodstvu trenutno ekipa OŠ Mladika 2. Enak turnir v mini rokometu je bil teden dni kasneje organiziran v Spodnji Polskavi tudi za deklice, na katerem so sodelovale ekipe OŠ Rače, OŠ Starše in OŠ Dornava (zaradi bolezni so sodelovanje odpovedale igralke OŠ Markov-ci). Rezultati so vzpodbudni, saj otroci pridno in zavzeto vadijo pod strokovnim vodstvom. Mladi rokometni upi pa vas vabijo na Mladi naslednji turnir v mini rokometu,
nogometaši Drave, ekipa U-7
Sportni napovednik
ROKOMET
POKAL SLOVENIJE - MOŠKI
PARI ČETRFINALA (sreda, 16. 2.): Gorenje - Jeruzalem Ormož, Gold Club -Cimos Koper, Celje Pivovarna Laško - Prevent, Trimo Trebnje - Adria Krka Novo mesto/Termo.
1.	A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - ŽENSKE
PARI 13. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Celeia Žalec (sobota, ob 19. uri v Športni dvorani Center) Celje Celjske Mesnine - Burja Škofije, Loka Kava- KSI - Gramiz Ko~e-vje, Izola - Olimpija PLK, Krim Eta Malizia - Maks ŠD Polje.
2.	SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA VZHOD - MOŠKI
PARI 13. KROGA: Maribor Branik Klima Petek - Drava Ptuj, Črnomelj - Atom Krško, Pomurje - Šmartno 99, Radeče - Arcont Radgona.
ODBOJKA
1.	DRŽAVNA LIGA - MOŠKI
PARI 18. KROGA - SOBOTA: Šoštanj Topolšica - Krka, Calcit Kamnik - Termo Lubnik, Salonit Anhovo - Autocommerce, Prevent gradnje IGM - Marchiol Prvačina, Olimpija - Svit. POKAL SLOVENIJE - ŽENSKE
Razpored polfinala (sobota): Sladki Greh Ljubljana - NKBM Maribor, Benedikt -HIT Nova Gorica. Finale in tekma za 3. mesto bosta v nedeljo, 13. 2..
2.	DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - ŽENSKE
PARI 15. KROGA: ŽOK Šentvid - Ecom Tabor, Hitachi - ŽOK Ptuj, ŽOK Kočevje -Dravograd, ŽOK Mislinja - Solkan, Mladi Jesenice - Comet Zreče, Savinjska Šempeter
-	Ljubljana II .
KOŠARKA
2.	SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA VZHOD - MOŠKI
PARI 15. KROGA: Ptuj - ŽKK Maribor (petek, 11. 2., Gimnazijska dvorana), Prebold
-	Grosuplje, Jurij Ježica - Celjski KK, Ruše - Superga Slovenj Gradec, Pivovarna Laško B - Nazarje.
KEGLJANJE
3.	SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD - MOŠKI
PARI 14. KROGA: Fužinar - Interokno, Lokomotiva - Impol, Konjice - Marles hiše, Drava - Agroruše, Krško - Piramida. 2. SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD - ŽENSKE PARI 10. KROGA: Nafta - Drava, Impol - Radenska, Fužinar - Miroteks III., Komcel
-	Šoštanj.
Jože Mohoric
STRELSTVO
5. kolo državnih lig
V	soboto, 12. 02., se bodo na strelišču v Železnikih pomerili strelci v 1. slovenski ligi s pištolo. Na istem strelišču se bodo pomerili tudi strelci v 2. ligi s pištolo.
2. slovenska strelska liga s puško - sever
V	soboto prireja SD Mesto Ljutomer in Katja tekmovanje v 2. ligi puška - sever. Tekmovanja se bodo med drugim udeležili tudi strelci SD Ormož ter SD TSO Ormož.
Državna liga za mlajše mladince/ke ter mladince/ke
V	nedeljo, 13. 02., pa bodo na strelišču v Železnikih svoje strelsko znanje pokazale še vse mlajše kategorije. Tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri, trajalo pa bo čez cel dan.
Simeon Gonc
Smu~arski skoki
Nov rekord zna{a 23 metrov
Saša Štampar je postavil nov rekord skakalnice v Vuzmetincih.
športno dru{tvo Mladost iz Miklavža pri Ormožu je uspe{no organiziralo 4. smučarske skoke v Vuzmetincih. Skokov, ki so potekali na preurejeni napravi, se je udeležilo rekordnih 32 tekmovalcev, razdeljenih v tri kategorije: osnovno{olci, člani in veterani. V prelepem sončnem vremenu si je prireditev ogledalo okrog 300 gledalcev, ki so bili z daljavami tekmovalcev zadovoljni. Zmagovalec
pri članih Sa{a štampar pa je postavil nov rekord skakalnice s pre-skočenimi 23 metri.
Pri osnovno{olcih je zmagal Sandi čurin (21,5 m), pri članih Sa{a štampar (23 m) in pri veteranih Stanko čurin (20 m). Ob nadaljevanju pravega zimskega vremena bodo {portni delavci dru{tva Mladost organizirali {e eno prireditev.
Uro{ KrstK
Branko Kumer, svetovalec v Crni gori
Višja šola kljub prostorskim težavam
V začetku tega leta je direktor Šolskega centra Ptuj Branko Kumer preživel kar štirinajst dni v Pod-gorici v Črni gori, kamor je bil poslan s strani Slovenije kot svetovalec na načrtovanje razvoja šolstva v tej republiki. Ob Slovencih so bili v svetovalni ekipi tudi predstavniki iz drugih držav Evropske unije in Svetovne banke za razvoj.
Jf


Branko Kumer, direktor Šolskega centra Ptuj
Branko Kumer je sodeloval pri načrtovanju razvoja poklicnega izobraževanja, kar je velika pohvala ptujskemu [olskemu centru in obenem priznanje, da so se razvoja poklicnega izobraževanja na Ptuju lotili zelo strokovno, sodobno, evropsko naravnano. O tem pričajo tudi programi, ki so jih razvili na Ptuju, in domala vsako šolsko leto dobimo na Ptuj kakšen novi program.
Letos je Ministrstvo za šolstvo in šport na Ptuj razmestilo kar dva nova programa, in sicer na Poklicni in tehniški strojni šoli za poklic avtokaroserista in na Poklicni in tehniški elektro šoli
za poklic mehatronika operaterja, kar je priznanje celotnemu šolskemu centru in pedagoškemu kadru, ki je inovativen pri spremljanju potreb gospodarstva po kadrih.
Največji dosežek Šolskega centra Ptuj pa je nedvomno višješolski program, ki se bo začel izvajati v naslednjem šolskem letu, in sicer program Mehatro-nik za redne in izredne študente ter program Kmetijstvo za izredne študente. Program Me-hatronik so razvili na Strojni in elektro šoli, program Kmetijstvo pa na Kmetijski šoli. Ta program so na tej šoli razvili že pred časom, vendar do realizacije ni
prišlo tudi zaradi najrazličnejših političnih igric.
Kot nam je dejal direktor Šolskega centra Ptuj Branko Kumer, šola računa pri prostorski rešitvi višješolskega programa na prostore ptujske vojašnice, saj si ne predstavljajo, da bi celotna vojašnica prešla na pleča Mestne občine Ptuj. V vojašnici je potrebno najti takšne vsebine, ki bi bile delno ali v celoti financirane iz državnega proračuna. Ena od teh možnosti je tudi umestitev srednjih in višješolskih programov. Šola si je že ogledala vse prostore in se spogledujejo z objektom ena, ki je bil ob adaptaciji vojašnice že grajen za potrebe izobraževanja. Mnenja so, da bi se objekt dalo sorazmerno hitro usposobiti za prenos dela, ki sedaj poteka v Šolskem centru na Ptuju. To bi bilo moč postoriti do 1. septembra in s tem bi se izpostavilo stanje enoizmenskega pouka na Šolskem centru na Ptuju. Prostori bi bili primerni tudi za predavalnice višješolskih programov, saj laboratorijev nima smisla seliti v vojašnico. Trenutno je podan predlog, da šola preko vlade spelje postopek prenosa lastništva z zdajšnjega Ministrstva za kulturo na Ministrstvo za šolstvo in šport za tiste objekte, ki bi bili za izobraževanje. Poskušali bodo pridobiti tudi sredstva za tisto minimalno adaptacijo, ki bi omogočila izvajanje izobra-
ževalnega programa. Aktivnosti v tej smeri že potekajo, večja dinamika pa se bo dogajala v februarju in marcu, saj bi se maja morala adaptacijska dela pričeti, da bi lahko bilo vse nared za pouk v septembru oziroma oktobru, ko se začnejo vi{je{olski programi.
Vi{je{olski programi na Ptuju se v jeseni definitivno začnejo, četudi {ola ne bi pridobila prostorov v voja{nici. Na {oli bodo usposobili dvorano za odrom v večjo predavalnico, prepričani pa so tudi, da bi se na Ptuju {e na{li kak{ni prostori za predavalnice. Del programov se lahko izvaja tudi v relativno majhnih prostorih, saj bodo skupine pri prakti~nem usposabljanju majhne.
Z direktorjem smo se pogovarjali pred informativnimi dnevi in povpra{ali smo ga, kak{ni so dejanski odzivi učencev glede na obisk {ole ob informativnem dnevu in kasnej{i vpis. Branko Kumer je dejal, da že več let spremlja statistiko in ankete udeležencev informativnih dni in po ugotovitvah so prognoze po informativnih dnevih glede dejanskega vpisa izredno močne, kar pomeni, da na informativni dan resnično pridejo učenci, ki se želijo in se običajno tudi vpi{ejo v programe, za katere pokažejo interes na informativnem dnevu.
Franc Lačen
Obiskali smo Ljudsko univerzo Ptuj
Ze deset let študij na daljavo
Ljudska univerza Ptuj je že leta 1995 začela v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Ljubljana študij Visoke poslovne šole, tako je imela prve absolvente že v šolskem letu 2000/2001.
Leta 1999 je bila sprejeta Bolonjska deklaracija, ki je v visokem {olstvu privedla do poenotenja evropskih visoko-{olskih sistemov in možnosti vzajemnega priznavanja programov med državami, visoke mobilnosti {tudentov in profesorjev znotraj EU, pa tudi do posebnosti in konkurenčne prednosti posameznih nacionalnih programov.
Ljudska univerza Ptuj ima s pomočjo Ekonomske fakultete Ljubljana ravno tako akreditirane nove dodiplomske in podiplomske mednarodno primerljive programe po sistemu 3+2. Študent si znotraj treh let pridobi diplomo prve stopnje na visoko{olskem strokovnem programu Visoka poslovna {ola. Sistem tri plus dva omogoča kraj{i {tudij, {tudentje lahko diplomirajo v treh letih, magistrirajo pa že v petih letih. Študij je konkurenčen Evropi in svetu, {tudentje lahko sami izbirajo med velikim {tevilom predmetov, pri enem predmetu lahko izbirajo med več profesorji, predmete lahko poslu{a-jo tudi v angle{kem jeziku, del
{tudija lahko opravljajo v tujini, predavajo pa jim najuspe-{nej{i strokovnjaki v modernem in ustvarjalnem okolju, kar je prednostno tudi pri iskanju zaposlitve.
V {olskem letu 2005/2006 bo Ekonomska fakulteta začela izvajati nov visoko{olski strokovni program Visoka poslovna {ola tudi na drugih {tudijskih sredi{čih po Sloveniji, tudi pri Ljudski univerzi Ptuj. Novi program se bo izvajal kot {tudij na daljavo in bo primeren predvsem za tiste, ki delajo deljen delovni čas, in za ljudi s posebnimi potrebami. To je oblika izrednega {tudija, diploma pa je popolnoma enakovredna diplomi, pridobljeni na rednem {tudiju.
Ljudska univerza Ptuj bo imela informativni dan za vpis v vi-soko{olski {tudij v soboto, 12. februarja ob 10. uri.
Kot nam je dejala direktorica Ljudske univerze Ptuj Klavdija Markež, ki je vodenje prevzela lani v maju, sicer pa na Ljudski univerzi dela že deset let, nudi ljudska univerza Ptuj tudi vse
Klavdija Markež, direktorica Ljudske univerze Ptuj
potrebne srednje{olske programe ter programe za tretje življenjsko obdobje, {e vedno pa nudijo tudi osnovno{olske programe, ki jih financira ustanoviteljica Mestna občina Ptuj.
Glede na aktivnosti, ki jih Ljudska univerza Ptuj izvaja, ima ustanova velike prostorske probleme, zato najemajo prostore tudi drugod. Računajo tudi na stalne prostore za predavalnice v prostorih nekdanje ptujske voja{nice, pri čemer se dogovarjajo za sodelovanje s
Šolskim centom Ptuj in upajo, da bodo prostorske re{itve tudi v interesu ustanovitelja. Uprava Ljudske univerze Ptuj pa naj bi ostala na sedanji lokaciji.
Na Ljudski univerzi na Ptuju je danes redno zaposlenih {est delavcev, dodatno so preko javnih del zaposleni {e {tirje delavci, pričakujejo pa {e kadrovske okrepitve, saj imajo v svojih programih preko tisoč udeležencev. Preko trideset je tudi zunanjih sodelavcev.
F!
Ekonomska šola Ptuj
Vsi drugačni, vsi enakopravni
Na Ekonomski šoli na Ptuju se dijaki ob svojem rednem šolskem delu ukvarjajo s številnimi drugimi aktivnostmi, pisali smo že o tem, da na šoli redno predstavljajo svoje dosežke na šolskih razstavah, predstavljajo se mladi glasbeniki, literati, slikarji.
Mladi najdejo podporo za svoje delo pri profesorici slovenskega jezika Barbari Bezjak, ki ima posluh za te mlade ljudi, in izredno pomembno je to, da jih zna vzpodbuditi k ustvarjalnosti in k razmišljanju. Zaveda se, da so mladi drugačni, oziroma hočejo drugačni biti, zato jih v ustvarjalnost usmerja.
Ena odmevnejših razstav na šoli je bila Vsi drugačni, vsi enakopravni, ki naj bi predvsem vplivala na miselnost o sodelovanju med ljudmi na vseh področjih.
Mladi na Ekonomski šoli so tudi izredno marljivi in uspešni pri zbiranju humanitarne pomoči za vse, ki so te pomoči potrebni.
F!
Foto: FI
Leonora Matici je pripravila razstavo o rastafarijanski kulturi.
Foto: FI
Miha Rojko, Leonora Matici, Nusa Kolenko in Amanda Grmic v projektu Vsi drugačni, vsi enakopravni
Samo Zadravec, Sara Sambolec in Denis Bratušek tvorijo glasbeno skupino Ekonomske šole.
LESARSKA ŠOLA MAIUBOR
SREDNJA POKUCNA IN STROKOVNA ŠOLA VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
Lesarska ulica 2,2000 Maribor
Telefon tajništva: 02/421 66 50, direktor Aleš Hus tel.: 02/421 66 51
Foto:
24 TEDNIK
Kam v šolo
četrtek • 10. februarja 2005

-i.-
_ Dijaški dom Vič * ^ Gerbičeva 51/A 1000 Ljubljana Tel.: 01 / 47 901 11
DRAGA UČENKA. DRAGI UČENEC SE ODLOČAŠ ZA ŠOLANJE V LJUBLJANI?
VABIMO TE, DA SI V ČASU INFORMATIVNIH DNI 11. IN 12. 2. S005 S SVOJIMI STARŠI OGLEDAŠ TUDI NAŠ DOM IN SPOZNAŠ NAŠO PONUDBO.
VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA!

'TùpeA. tU Hoéífučei*!
Srednja elektro-računalniška šola Maribor, Smetanova 6, 2000 Maribor
HC: 234 19 10,
svetovalni delavki: 234 19 24 in 234 19 29. Spletna stran: www.sersmb.net e-mail:sers@s-sers.mb.edus.si
dobri učitelji (96% uspeh na poklicni in splošni nnaturi),
dobra oprema (5 računalniških učilnic, laboratorij, kemija, biologija).
zanimivi programi (računalništvo, telekomunikacije, elektronika, tehniška gimnazija),
maturitetni in poklicni tečaj,
izobraževanje ob delu.
mednarodno sodelovanje (Avstrija, Nemčija, Sev. Irska),
raziskovalno delo (šola v 20 letih po kvaliteti nikoli nižje kot na 3. mestu v Mariboru), zanimivi krožki (računalniški, robotika, spletne strani), prost dostop dijakov do računalnikov in Interneta, statusi (športnika, kulturnika, raziskovalca).
Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna
GOZDAR
(srednje poklicno izobraževanje) Splošne značilnosti:
-	program izobraževanja traja tri leta in se konča z zaključnim izpitom,
-	z zanimivimi strokovnimi znanji se dijaki srečajo pri strokovnih predmetih v specializiranih učilnicah in predvsem v naravi v okviru biologije z ekologijo, gojenja in varstva gozdov, pridobivanja gozdnih proizvodov, dendrologije in pri praktičnem pouku,
-	po končanem programu se lahko vpišejo v program kmetijski podjetnik, lahko pa naredijo diferencialne izpite in zaključijo program gozdarski tehnik.
Komu je namenjen?
-	vsem, ki jih zanima delo v gozdu; predvsem tistim, ki želijo delati s sodobno tehnologijo v gozdu (z najnovejšimi motornimi žagami, najbolje opremljenimi traktorji) in se usposobiti za delo s stroji za strojno sečnjo,
-	vsem, ki želijo spoznati gozdarstvo v eni izmed evropskih držav. Možnost zaposlitve:
-	v kateremkoli izvajalskem podjetju, ki izkorišča bogate gozdne vire; je eden najbolj iskanih poklicev (gozdar, gozdarski sekač, gozdarski traktorist, gozdarski gojitelj, gozdarski drevesničar),
-	kot samostojni podjetniki za proizvodno delo v gozdu.
GOZDARSKI TEHNIK
(srednje strokovno izobraževanje)
Splo{ne zna~ilnosti
-	program izobraževanja traja štiri leta in se zaključi s poklicno maturo,
-	z zanimivimi strokovnimi znanji se dijaki srečujejo pri strokovnih predmetih v specializiranih učilnicah in veliko tudi v naravi v okviru dendrologije, gojenja in varstva gozdov, pridobivanja gozdnih proizvodov, dendrome-triji, geodeziji in gozdnem gradbeništvu, lovstvu, organizaciji in ekonomiki in, seveda, pri praktičnem pouku,
-	po zaključenem izobraževanju se lahko vpišejo v vse visoke strokovne programe, z opravljenim dodatnim maturitetnim predmetom pa tudi v univerzitetne programe; trenutno takšno možnost dopušča blizu štirideset programov.
Komu je namenjen?
-	vsem, ki bi radi delali v gozdu, načrtovali, izvajali varstvena in gojitvena dela,
-	vsem, ki bi radi odgovorno skrbeli za srednje veliko gozdno posest,
-	vsem, ki bi se radi podrobneje seznanili z lovstvom,
-	vsem, ki želijo spoznati gozdarstvo in lovstvo v eni izmed evropskih držav.
Možnost zaposlitve:
-	kot samostojni podjetniki, ki izvajajo dela v gozdu (manjša, srednja, velika posest), vodja gozdarske drevesnice, manipulant gozdnih proizvodov,
-	čuvaj v naravnih parkih, mene-džer manjše družbe v lovstvu
-	laboratorijski tehnik za gozdarstvo in ekologijo.
DIJAŠKI DOM
Za vse, ki ste od daleč, je dovolj prostora v dijaškem domu, tik ob šoli. V popoldanskem času se lahko vključite v različne aktivnosti	(raziskovalna
dejavnost, obisk filmskih predstav, plesi, vsakodnevne rekreacije, streljanje z zračno puško in lokostrelstvo ali pa igrate biljard, šah ^ Učni uspeh dijakov, ki so v dijaškem domu, je praviloma boljši od učnega uspeha vozačev.
Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna
Tržaška 36, 6230 POSTOJNA Telefon: 05/726-13-36 Dijaški dom: 05/726-52-91 Elektronska pošta: sgls.postojna@guest.arnes.si .il
Najstarejša kmetijska šola v Sloveniji
11. marca 1872 so v Mariboru, ob prisotnosti dveh cesarsko kraljevih ministrov (za šolstvo in kmetijstvo) avstro-ogrske monarhije in mnogih pomembnih gostov, svečano odprli Deželno sadjarsko in vinarsko šolo. Prva tovrstna strokovna šola na Slovenskem je pričela s poukom v nemškem jeziku, večina takrat vpisanih učencev pa je bila slovenske narodnosti. Šola je v tem dolgem času obstoja menjala mnoge oblastnike, ime in programe, vendar je bila vedno v vrhu slovenskega, jugoslovanskega in evropskega kmetijskega šolstva. Vodili so jo pomembni ljudje, med njimi tudi priznani sadjar Josip Priol. Pod njegovim vodstvom se je šola med obema vojnama razvila v zelo ugleden zavod, ki je prirejal tečaje, posvetovanja, razstave in druge dejavnosti, kot so raziskovanja, poskusi in drugo. Natanko pred 100 leti pa je šola dobila tudi novo šolsko stavbo, zgrajena je bila na šolskem posestvu. V njej je danes Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor. Zaradi prostorske utesnjenosti se je šola po drugi svetovni vojni preselila v objekt, ki je bil nacionaliziran in dograjen za potrebe kmetijskega izobraževanja, kjer se nahaja še danes. Leta 1960 je iz kmetijske nastala tudi Višja agronomska šola, ki je kasneje prerasla v Fakulteto za kmetijstvo.
Dežela Štajerska je šoli ob ustanovitvi kupila prvo 57 ha veliko posestvo imenovano Pi-kardija, ki se je kasneje z nakupom Račjega dvora povečala na 100 ha. Danes obsega šolsko posestvo 120 ha kmetijskih površin, kjer udeleženci izobraževanja pridobivajo svoja praktična znanja in veščine. Velik del posestva predstavljajo vinogradi, sadovnjaki, vrtnarske, parkovne in poljedelske površine. Še posebej pa si je šola ob bogati tradiciji ustvarila sloves na področjih izobraževanja vinogradništva in sadjarstva. Za svoje izdelke je prejela vrsto najvišjih domačih in mednarodnih priznanj. Poleg tega pa se šola vključuje v evropske projekte, ki omogočajo dijakom in profesorjem opravljanje prakse in pridobivanje izkušenj v tujini. Čeprav je danes mreža kmetijskih šol v Sloveniji veliko bolj razvejana in regijsko zasnovana, se na mariborsko šolo, tudi kot del družinske tradicije, še vedno vpisujejo posamezni dijaki iz vse Slovenije in tudi iz sosednje Hrvaške.
Na najstarejši kmetijski šoli so v letošnjem šolskem letu vpisali prvo generacijo dijakov v štiriletni program Veterinarski tehnik, ki je bil doslej le v Ljubljani. S tem je bila dana večja možnost mladim iz severovzhodne Slovenije, da se vpišejo v ta zanimivi srednješolski program. Njegovo
uvedbo so v veliki meri podprle institucije, ki ta kader zaposlujejo ter tako potrdile dejansko potrebo po njem. Že prvo leto pa se je v program želelo vpisati več dijakov, kot je bilo razpisanih mest, zato je morala šola izvesti postopek omejitve vpisa. Na Srednji kmetijski šoli v Mariboru pa poleg programov kmetijstva in veterine že sedmo leto izobražujejo tudi po programih Vrtnar in Vrtnarski tehnik ter programu izobraževanja odraslih.
Šola bo letošnjo že 133-letnico zaznamovala z otvoritvijo prenovljenih stopnic na Kalvarijo, ki predstavlja del sprehajalne sadjarsko-vinograd-niške učne poti po šolskem posestvu. Po teh 454 stopnicah se je moč povzpeti na vrh Kalvarije, od koder je prelep panoramski pogled na mesto in širšo okolico, zato je postala priljubljena sprehajalna pot ne le za Mariborčane, ampak ljudi od blizu in daleč.
Srednja šola za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo v Ljubljani
Predstavljamo vam Srednjo šolo za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo v Ljubljani, kjer pripravljamo dijake za {tiri razli~ne poklice: farmacevtski tehnik, kozmeti~ni tehnik, laboratorijski tehnik in zo-botehnik.
Vsi poklici so lepi in humani, saj predstavljajo podporo ljudem pri ohranjanju zdravja, dobrega po~-utja, urejenega videza in lepega nasmeha.
Izobraževanje za vsakega izmed naštetih poklicev traja 4 leta. V naših programih se vsako leto izobražuje okrog 900 dijakov, od tega je približno 80 % deklet in 20 % fantov.
So pa poklici enako primerni za oba spola.
Kratek opis izobraževalnih programov
V	programu Farmacevtski tehnik dijaki in dijakinje razvijajo odgovornost za lastno zdravje in za zdravje drugih ljudi, se usposobijo za izvajanje tehnoloških operacij v lekarniškem, galenskem in industrijskem obsegu proizvodnje zdravil, spoznavajo delovanje pomembnih anorganskih in organskih zdravilnih u~inkovin in pomembnih zdravilnih rastlin, usposobijo se tudi za svetovanje in izdajanje zdravil brez recepta v lekarnah.
V	programu Kozmeti~ni tehnik se dijaki in dijakinje nau~ijo skrivnosti ohranjanja zdrave in lepe
kože obraza in celega telesa, postopkov li~enja in prikrivanja drobnih nepravilnosti, spoznavajo sestavo in uporabo kozmeti~nih izdelkov, spoznajo rastline, ki vsebujejo lepotilne u~inkovine ter se nau~ijo mnogih drugih kozmeti~-nih postopkov, ki pomagajo ljudem pri izboljšanju po~utja in urejenega videza, npr. masaža, aromate-rapija, limfna drenaža, manikura, pedikura, depilacija ...
Dijaki in dijakinje v programu Laboratorijski tehnik spoznavajo in opravljajo vaje in prakti~ni pouk v razli~nih laboratorijih: bioke-mi~nem, hematološkem, mikrobiološkem in histo-citološkem. Pri strokovno teoreti~nih predmetih in pri vajah pa spoznavajo pov-zro~itelje razli~nih nalezljivih bolezni, seznanijo se z biokemi~nimi procesi v organizmu, pregledujejo vzorce krvi, serumov, urinov in drugih telesnih teko~in. Z delom, ki ga kasneje v svojem poklicu opravljajo, pomagajo zdravniku pri njegovi odlo~itvi za uspešno zdravljenje.
Zobotehnik s svojim znanjem in delom omogo~i ljudem, da se ponovno sproš~eno nasmejejo in ob tem dobro po~utijo.
Dijaki in dijakinje se med izobraževanjem nau~ijo, kakšne so zna~ilnosti vsakega zoba zgornje in spodnje ~eljusti. Velik del izobraževanja je namenjen prak-ti~nemu pouku, pri katerem se
dijaki najprej nau~ijo oblikovati posamezne zobe, nato pa postopoma izdelujejo razli~ne flksne in snemne zobne nadomestke (npr. prevleke, mosti~ke, delne in totalne proteze). Obenem spoznavajo tudi razli~ne materiale in se nau~ijo, kako in kdaj jih morajo uporabljati.
Ob splošnih in strokovnih vsebinah pa naši dijaki razvijajo tudi osebnostne lastnosti in navade, ki so nujno potrebne za uspešno opravljanje bodo~ih poklicev (npr. natan~nost, odgovornost, vztrajnost, urejenost, komunikativnost ...).
Ker se bližajo informativni dnevi, vas dragi u~enci, u~enke in starši prisr~no vabimo, da nas obi-š~ete in si ogledate, kako poteka življenje in delo na naši šoli.
Informativni dnevi bodo v petek, 11. 2. 2005 (ob 9.00 za program Farmacevtski tehnik, ob 10.30 za programa Kozmeti~ni tehnik in Laboratorijski tehnik, ob 12.00 za program Zobotehnik, ob 15.00 za vse programe hkrati), in v soboto, 12. 2. 2005 (ob 9. uri za vse programe hkrati).

PIUŠKIWMIEIKIAUČAI!
•J»
Titova 2*a, 2000 Maribor,Tel.: OZOOO 46 00, Fa*: OMOO 46 77 e-poita: ta|nlstvo.cl<t-mu|@guBBt.arnes.8i
Starši, če želite, da vaša hčerka uspešno zaključi šolanje, potem jo vpišite v DUAŠKI DOM LIZIKE JANČAR MARIBOR.
Najdete nas na spletni strani: www.d-lizjan.mb.edus.si. Pokličite nas po telefonu 02/300 46 00, pišite. Pričakujemo vas ob informativnih dnevih, v petek, 11.2.2005 ali v soboto, 12.2.2005 na Titovi cesti 24 a v Mariboru.
MI IMAMO VSE TO, KAR IMAJO DRUGI IN SE VEČ!


''f-.'k.

iriletni študijski pfoyriiiii holelirstva in tufizma <y redni šludij v Portorožu, izredoi tudi v Ljubljani in Radencih <1^ stalni stiki s turistično stroko doma in v svetu W mednarodna primerljivost in izmenjave w medštudijsko certifikatno usposabljanje
Turizem postane način življenja že med študijem.
WWW.TURISTICA.SI
Portorož, Senčna pot 10. tel. 05 61 770 GO.
REVIVIS
REGIJSKO VIŠJEŠOLSKO IN VISOKOŠOLSKO SREDIŠČE PTUJ
Možnosti študija na Ptuju
VIŠJEŠOLSKI ŠOLSKI CENTER PTUJ, Višja strokovna šola
STRDKIVNI Volkmerjeva 19, Ptuj - tel.: (02) 772 44 11 PRIGUMI internet: http://www.scptuj.net
-	Mehatronika (redni in izœdni študij)
-	Kmetijstvo (izredni študij)
VISOMSILSH UNIVERZA V UUBUANI, Ekonomska fakulteta STRDKIVNI študijski center na daljavo Ruj (LU Ruj)
PRItUMI Mestni trg 2, Ptuj - tel.: (02) 749 21 50 internet: http://www.lu-ptuj.sl
-	Visoka poslovna šoia (izredni študij)
UNIVERZA V MARIBORU, Fakulteta za organizacijske vede I'	Študijski oddelek Ruj (REVIVIS)
Krempljeva ulica 1, Ptuj - tel.: (02) 771 10 92 ^^	internet: http://freeweb.siol.net/upptuj04
-	Organizacija in management (izredni študij)
135 LET TRADICIJE
-	GIMNAZIJA
(evropski oddelek)
-	GIMNAZIJA-športni oddelek
-	MATURITETNI TEČAJ
Gimnazija PTUJ
ZA USTVARJALNO PRIHODNOST
IZBIRNOST V PREDMETNIKU+ODPRTO OKNO V SVET, INTERDISCIPLINARNO ZNANJE+AVTONOMNO ZNANJE in ODLOČANJE, USPEŠNA MATURA+VSI UNIVERZITETNI ŠTUDIJI DOMA IN V TUJINI, ODGOVORNO VEDENJE+ STRPNOST+MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA
REVIVIS
REGIJSKO VIŠJEŠOLSKO IN VISOKOŠOLSKO SREDIŠČE PTUJ
Infornativni diBvl
vlsikiioliklh zaviliv
četrtek 24.2.2005 ob 13.00
petek 25. 2. 2005 ob 12.00
sobota 26.2.2005 ob 10.00
september 2005 REVIVIS Ruj
7711092
UNIVERZA V MARIBORU Fakulteta za elektrotehniko, računalnKtvo in informatiko
POLITEHNIKA NOVA GORICA
VISOKA ŠOLA ZA UPRAVLJANJE IN POSLOVANJE NOVO MESTO
UNIVERZA V MARIBORU Fakulteta za gradbeništvo
Informativni dnevi bodo v prostorih: REVmS-a Ptuj, Krempljeva 1, L nadstopje
UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA
Univerza v Mariboru PEDAGOŠKA FAKULTETA Koroška cesta 160 2000 Maribor Slovenija
Tel:+386(0)2 229 36 00 Telefaks: ■•■386 (0)2 251 81 80 E-tnail: dekanat.pfmb@uni-mb.si
POSTANITE STUDENT-STUDENTKA PEDAGOŠKE FAKULTETE !
Raznovrstna ponudba dodiplomskih študijsl(ih programov od pedagošicih (dvopredmetnih in ennpredmetnlii) do nepedagošicih, vam omogoča izbira študijskih programov, ki ustrezajo vašim študijskim interesom in željam po zaposlitvi.
130 let
ïrEdnJs Rmetijslcs šols Msriboi-
2000 MAHIBGR, Vrbanska cesta 30
V šolskem letu 2DQ5/2DQ6 bomo na Srednji kmetijski šoli Maribor izobraževali po naslednjih programih:
VETERINARSKI TEHNIK («atni program) KMETIJSKI TEHNIK (-dietni program) VRTNARSKI TEHNIK («Etni program) VRTNAR (S-lEtni program) KMETOVALEC (3-letni program)
VRTNARSKI TEHNIK - PTI (3^2)
Informacije o vpisu dobite pa tel.: 02/251 30 11.
SMETANOVA ULICA 35, 2000 MARIBOR
TAJNIŠTVO: (02) 23 50 600
FAX: (02) 23 50 606
ZBORNICA: (02) 23 50 610
E-MAIL: SRGRADBENA-MB@GUESTARNES.SI
HTTPv'/WWW2.ARNES.SI/~SSMBGR7S
Na Srednji gradbeni Soli v Mariboru izobražujemo dijake in odrasle v programih:_
-	TEHNIŠKA GIMNAZIJA
-	GRADBENI TEHNIK
-	GRADBENI TEHNIK PTI (poklicno tehniško izobraževanje]
Model skupnega izobraževanja v gradbeništvu:
■	zidar
■	tesar
■	pečar keramik
■	slikopleskar
■	črkoslikar
■	izvajalec suhomontažne gradnje
■	dimnikar
Program nižjega poklicnega izobraževanja:
■	gradbinec
■	tesar opažev
Dodatno še za odrasle izvajamo priprave za delcvodske in mojstrske izpite.
Preko OZS v naSih delavnicah izvajamo delovne preizkuse za zidarske, tesarske, slikopleskarske in dimnikarske mojstre.
O

prometna šola maribor
dllašhldom
DIJAŠKI „DOM
STUDENSKI
11. februar 2005 ob 9. in 16. uri ter 12. februarja 2005 ob 9. uri organiziramo INFORMATIVNI DAN!
VABLJENI:
VSI BODOČI, PA TUDI SEDANJI DIJAKI, ŠTUDENTJE MARIBORSKIH ŠOL!
Preradovičeva 33 2000 Maribor Tel: 02 4294 100 e-mail: p$_$p$(§s-p$.mb.edus.$i
za oblikovanje
r
»EUIMnKSflLNItiCL« M A t I S O I!
Če vas veseli
obtemšedeh
z ljudmi ali pa bi__
to raje počeli ob
računalniku ali s kamero v roki, je za vas prava pot vpis v
SREDNJO TEKSTILNO ŠOLO MARIBOR Park mladih 8
že več let izobražujemo za vrsto programov, ki nudijo miadim veilko
ustvarjalnih možnosti. Ti programi so:
1.	MODNI OBLIKOVALEC: daje ideje za števline tekstilne Izdeike
2.	INDUSTRIJSKI OBLIKOVALEC: Njegove ideje so podiaga za delo izdelovalcem pohištva, aparatov, dekoracijskih izdelkov in različnih uporabnih predmetov.
3.	MEDIJSKI TEHNIK: se ukvarja z različnimi mediji (film, fotografija, tisk), obviada oblikovanje v okviru teh medijev s podporo sodobne računalniške tehnologije.
4.	FRIZER: oblikuje pričeske, svetuje pri ureditvi videza, obvlada pa tudi delo manikerja in visažista.
Obiščite nas v času informativnih dni ali nas pokličite na tel. 3302806.
O

prometna šola maribor
srednja promeMa šola
	•	I		f\				1	
		iJ.	H				íjll	i.	
11. februar 2005 ob 9. in 16. uri ter 12. februarja 2005 ob 9. uri organiziramo INFORMATIVNI DAN!
VABLJENI:		H
	-■osnovnošolci, - dijaki poklicnih šol	
Preradoviieva 33 2000 Maribor Tel: 02 4294 100 e-mail: ps_sps@s-ps.mb.edus.si
26 ŠtajerskiTEBÍHÍK
Zanimivosti, reportaže
četrtek • 10. februarja 2005
Ptuj • Talum za ptujsko bolnišnico
Znajti se morajo sami
V Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj je bil 26. januar ponovno prazničen dan, tako kot vsak dan, ko jim uspe v zlato knjigo donatorjev vpisati novo ime donatorja oziroma novo vsoto denarja, ki pomeni korak bliže novi opremi in zdravju ljudi, ki se v njej zdravijo. Lani je bilo vseh donacij 115 milijonov tolarjev.
Letos je prvi vpis v knjigo donacij opravil predsednik uprave Taluma mag. Danilo Toplek, ki je ptujski bolni{nici darovala tudi leta 2004, in sicer 8 milijonov tolarjev za opremo o~esne ambulante. Talum je za nakup ar-troskopskega in laparoskopskega stolpa prispeval 12 od 18 milijonov, kolikor sta stala skupaj. Donacijo ptujski bolni{nici so namenili ob 50-letnici podjetja. Kot najugodnej{i ponudnik ju je dobavila firma Oliympus Slovenija iz Ljubljane, ki jo je na predaji zastopal direktor Tone Lov{in.
Kot je povedal mag. Danilo To-plek, je tudi najnovej{a Talumova donacija del njihove celovite skrbi za zdravje njihovih delavcev. ^"Vsa vlaganja v {iritev in modernizacijo proizvodnje so vedno upo-{tevala tudi vidik kreiranja takih delovnih mest, ki v kar najve~ji meri varujejo zdravje zaposlenih. Tega ne izpri~ujejo le mednarodno potrjeni sistemi ravnanja z okoljem ter varnosti in zdravja pri delu ISO 14001 in Ohsas 18001, temve~ tudi povsem konkretni podatki o zmanj{anju obolevnosti na{ih zaposlenih, zmanj{anju bolni{kih izostankov in v vse ve~jem zadovoljstvu zaposlenih. Kljub vsemu se zavedamo, da je dobro urejen, opremljen in dobro organiziran sistem zdravstva tisto, kar lahko bistveno prispeva
Foto: Črtomir Goznik
Prvi vpis v zlato knjigo donatorjev je opravil mag. Danilo Toplek, predsednik uprave Taluma.
k izbolj{anju življenjskega standarda nas vseh. Jasno je, da je čakanje na drobtinice, ki občasno padejo s preobložene ljubljanske mize, premalo. Treba je poiskati tudi druge poti, dokler so še na voljo."
V ptujski bolnišnici se srečujejo z velikimi problemi zaradi iztrošenosti opreme, v nekaterih primerih je ta iztrošena tudi 85-odstotno. Obnavljati bi jo morala država, ker se to ne dogaja, si morajo pomagati z donatorji, je poudaril direktor bolnišnice Lojze Arko, dr. stom., spec. čeljustne kirurgije. Laparoskopske operacije v ptujski bolnišnici niso novost. To neinvazivno metodo uspešno
opravljajo že od leta 1992 oziroma 1993, bili so med prvimi v Sloveniji. Pri operacijah žolčnika s to metodo lahko bolniki bolnišnico zapustijo že po treh dneh, rehabilitacija pa traja le dva do tri tedne, po stari metodi mesec in pol. Direktor Olympusa Slovenija Tone Lovšin je spomnil, da je ptujska bolnišnica podoben endoskopski stolp kupila že dve leti potem, ko so jih pričeli uporabljati v svetu. Kot manjša bolni-
šnica je hitro sledila svetovnim trendom, kar je občudovanja vredno. Artroskopski in laparoskop-ski stolp predstavljata spoj visoke tehnologije in visoke spretnosti operaterjev. Asis. mag. Teodor Pevec, dr. med., spec., predstojnik kirurškega oddelka ptujske bolnišnice, kjer bodo uporabljali sodobno aparaturo, je povedal, da so prve artroskopske operacije kolena v ptujski bolnišnici opravili že leta 1993. Njihova ambicija je biti ne samo prvi endoskopski center v Sloveniji, temveč v centralni Evropi. Doslej so opravili že štiri tisoč abdominalnih operacij in operacij na vseh sklepih. Neke vrste začetnik laparoskopskih operacij v ptujski bolnišnici je bil Ivan Kristan, dr. med., spec. ginekolog, že leta 1964. Zoltan Mileta, dr. med., spec. ginekolog in porodničar, pa je povedal, da bodo ob kirurgih nova stolpa uporabljali tudi ginekologi za operacije miomov, cist in druge posege.
Novo opremo pa bodo v ptujski bolnišnici februarja postavili tudi v ORL ambulanto.
MG
Iz dekanijske Karitas
Foto: Črtomir Goznil<
Tone Lov{in, mag. Danilo Toplek, Teodor Pevec, Lojze Arko in Zoltan Mileta ob novem artroskopskem in laparoskopskem video stolpu, ki ga bodo uporabljali kirurgi in ginekologi (od leve)
Srečanje za sve-čnico
Sodelavci župnijskih Karitas de-kanije Ptuj in Zavrč so imeli svoje redno mesečno srečanje 1. februarja v župnijski Karitas sv. Martin na Hajdini. Srečanje je vodila ga. Irena Luci. Gosta na srečanju sta bila g. Branko Maček direktor Škofijske Karitas Maribor in župan občine Hajdina g. Radoslav Simonič.
Ker je bilo srečanje na večer pred svečnico, so Ljudske pevke iz Skorbe vsem navzočim zapele pesem o Mariji svečenski, kakor so to peli po starih običajih.
Duhovno misel je podal gost g. Branko Maček. Največ pozornosti so namenili žrtvam cunamija v Aziji. Karitas želi pokazati solidar-
nost in pomagati žrtvam. Večina župnijskih Karitas se je že odzvala in pomagala po svojih močeh, še vedno pa so v vseh Karitas oz. cerkvah na voljo položnice, s katerimi lahko nakažete svoje prispevke za prizadete po cunamiju v Aziji.
Župnijska Karitas sv. Peter in Pavel na Ptuju potrebuje štedilnik na drva.
V župnijski Karitas sv. Trojica v Halozah potrebujejo peč na trdo gorivo, odeje in posteljnino.
Dekanijska Karitas organizira 18. februarja izobraževalni dan za sodelavce Karitas, s pričetkom ob 17. uri, v refektoriju minoritske-ga samostana na Ptuju. Predaval bo dr. Ivan Platovnjak. Vsi sodelavci Karitas ste lepo vabljeni.
Za DK zapisala Angela Trafela
Od tod in tam
Videm t Zlatoporocenca Slatic
Iskrene čestUku zlaiuporočeniema


teîiS


Zlatoporocenca v družbi s pričama - hčerko in sinom
Pred koncem leta sta v krogu družine, sorodnikov, znancev in sosedov proslavila zlato poroko zakonca Janez in Cecilija Slatič iz Dravcev v videmski občini.
Poročno slavje je bilo v poročni dvorani v Vidmu, kjer je Slatičeva poročil župan Friderik Bračič, cerkveni obred zlate poroke pa je v cerkvi sv. Vida vodil farni župnik p. Emil Križan.
Zlati ženin Janez se je rodil 16. novembra 1928 v Bukovcih, zlata nevesta Cecilija, rojena Korpič, pa 6. novembra 1929 v Dravcih. Zakonsko zvezo sta sklenila 27. decembra 1954 v Vidmu, kjer sta jo po petdesetih letih obnovila in izmenjala zlata prstana. Skupen dom sta si Korpičeva ustvarila v Dravcih, kjer sta vse življenja kmetovala. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, danes pa sta že ponosna dedek in babica 4 vnukom, vesela pa sta tudi pravnuka in pravnuki-
Markovci t Zlata poroka Toplakovih
Po petdesetih letih skupnega zakonskega življenja sta v sredini januarja pred matičarja ponovno stopila Matilda in Janez Toplak iz Stojncev. Zlatoporočenca Toplak sta pred oltar pospremili priči Janez Toplak in Jože Meško.
Zlata nevesta Matilda, rojena Bezjak, se je rodila 9. aprila 1928 v Stojncih, zlati ženinJanezpa je bil rojen 17. decembra 1928 v Sto-jncih. Kot otroka sta Toplakova odraščala v kmečkih družinah. Janez se je pri očetu izučil za podkovskega kovača in od njega tudi prevzel družinsko obrt.
Toplakova sta zakonsko zvezo sklenila 16. januarja 1955 v Ptuju, po petdesetih letih skupnega življenja pa jima je zlate prstane nadel markovski župan Franc Kekec. Toplakovima so se v zakonu rodili trije otroci: hčerki Marija in Silva ter sin Janez. Danes pa sta Toplako-va tudi ponosna stara starša dveh vnukov in treh vnukinj. Cerkveni obred poroke zlatoporočencev Toplak je opravil župnik Janez Mau-čec.
Obema zlatima paroma čestita tudi uredništvo Štajerskega tedni-
ka.
TM, MZ
Tslaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! _________________
MAROÙLNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek: Naslov:_
Pošta:.
Davčna številka: Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNK Ptuj đ.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
AeRCpBIKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
V
Štajerski
TEDNIK
in
AERèDIKE
Ta teden prejmeta osem brezplačni] uskov Centra aerobU
Anica Koi
Žabjaka4,8a50
IME IN PRIIMEK
Anica Meznarič

Paradiž 61,8888 Cirkulane
Nagrajenca prbjmeta nagrade po pošti.
Foto: TM
Foto: Laura
četrtek • 10. februarja 2005
Sredi življenja
ŠtajerskiTEDUlK 27
Sredi življenja • Jek iz haloškega nedrja
Kjer umirajo otroške zibeli
"živimo pa res težko, tu zgoraj, brez prave ceste in vode. To nam najbolj manjka," pravi Janez Šmigoc, daleč naokoli znan kot "Gozdni". Tam zgoraj, prav na vrhu Avguština, hriba z istoimensko romarsko cerkvico, od koder se odpira razgled tako zelo daleč, da ima človek občutek, kot da se mu pred očmi razpira pol Slovenije s sosednjo Hrvaško izza letalskega okenca.
Avguštin pa ni znan le kot izjemna razgledna točka in znamenita romarska pot, ki jo enkrat letno, avgusta, prehodi na tisoče nog, ampak je bil svojčas tudi znano prehodno območje za ilegalne prebežnike. "Zdaj je že kar nekaj časa bolj mir. Spomnim pa se, ko so še množično bežali tu čez. Velikokrat smo našli obleke, ki so jih pustili po preoblačenju, pa kar surovo zelje so nam pojedli z njiv. Ampak v hišo nam niso nikoli vdrli, tudi potrkali niso. Prijavljali jih pa tudi nismo, saj nikoli ne veš, če so oboroženi ali ne," skomigne z rameni Janez.
Brez medsebojne pomoči ne bi šlo
Tišina, ki objema vrh strmega avguštinskega hriba, na katerem kraljujeta obnovljeni cerkvici sv. Avguština in sv. Magdalene, tik pod njima pa v vzpetino stisnjena obnovljena Smigočeva hiška z dvema podirajočima se starima bajtama, ki služita za hlev in vso ropotijo, človeku najprej daje vtis, kot da ni žive duše. Le psa na verigi, eden pred hišo in drugi pred hlevom, z žvenke-tom verige dajeta vedeti, da tu nekdo živi. Zalajata pa šele precej kasneje, kot da sta od presenečenja, da vidita kakšno tujo živo dušo na tem "od boga pozabljenem" koncu Slovenije, čisto onemela. "Smo bolj na redko posejani tu okoli, veliko starih domačij je že praznih, se pa zato nič ne kregamo in ko se vidimo, se še znamo povese-liti. Pa pomagamo si tudi, kolikor se le da, saj drugače po teh bregačah ne bi šlo," z optimiz-
"Gozdni" (Janez Šmigoc) s sinčkom Alešem se je nadvse razveselil obiska.
mom pove Janez. Že leta je brez službe in da preživi družino, se je treba znajti: "Prej sem delal pri gozdnem, bila je plača, dalo se je dobiti kredit, pa smo ves denar spravili v tole hišo, da imamo kje živeti. Domačija je že davno pogorela, ko sem bil še otrok. Potem smo 30 let živeli v župnišču in zraven zidali. Najprej oče, potem sem pomagal še jaz."
Spomin na očetovo smrt Janezu zareže gube v čelo: "Bilo je petindevetdesetega, ko se je ponesrečil pri delu tu okoli. Tako nesrečno je padel v neprehodno grapo na hrvaško stran, da smo morali ponj čez mejo. Ne
sprašujte me, koliko zapletov je bilo na meji in koliko denarja je šlo takrat, da smo ga sploh uspeli po dolgem času prepeljati nazaj v Slovenijo in ga spodobno pokopati doma. Dvakrat sem plačal ta pogreb!"
"Tukaj bom ostal!"
Janez Smigoc — Gozdni je eden tistih redkih, ki vztraja v najbolj odročnem in skorajda neprehodnem delu Haloz. Večina, zlasti njegovih letnikov, je že davno odšla v dolino, kjer je življenje lažje. Tudi njegovi bratje in sestre, kar osem jih je bilo vseh skupaj, so se raztepli
okrog. Janez pa pravi, da se je tukaj rodil in zdaj ve, da bo tukaj tudi umrl. Na zaposlitev ne računa več: "Sem že malo prestar, imam 43 let in nobene prave izobrazbe, saj sem sekac. Za službe pa i{čejo same izobražene. Kako preživimo? Težko, težko. Nihče nima plače, žena je invalid, ne more delati, mamina penzija pa, saj se ve, tistih nekaj tisočakov ... Sam hodim delat vse, kar je kje, na črno. Če pridno dela{, se lahko zasluži po pettisočaka na dan. Zdaj, pozimi, sem večinoma od jutra do teme v gozdu, čez leto pa hodim pomagat sosedom in tudi oni meni. Imamo 6 hektarjev zemlje z gozdom vred. Za v lonec skoraj vse pridelamo doma, največ pa imamo krompirja in koruze. In nekaj goric, da je vino doma. So pa res tu tak{ne strmine, da vse njive orjemo s traktorjem pa na vitle, drugače ne gre. Dva pač morata biti za to, da s plugom 'letata v grabo', pa gre."
Sinova bosta gotovo odšla
Seveda ni lahko, odkimava Janez. Zdaj {e posebej ne, ko sta otroka {e čisto majhna. Prvi ima leto in pol, drugi komaj pol leta: "Deca rabijo dosti, tisti dodatek pa je tako majhen. Kaj koristi po dvajset tisočakov za vsakega, če so eni čeveljci pol toliko denarja? Pa pleničke, zdravila in vse ostalo."
Edino kravo so morali pred kratkim po nasvetu živinozdra-vnice ubiti: "Smo jo morali zapeljati v klavnico v Rače, ker je na Ptuju ni več. Se dobro, da so
"Hlev je ostal brez edine krave, zaradi bolezni smo morali zaklati še prašička. Nekako bomo morali tudi brez tega."
mi s prevozi tja in nazaj pomagali prijatelji. Tisto, kar je ostalo od nje, smo nekaj razdelili, nekaj pa spravili. Mleka ni več doma. Prav zdaj pa smo morali zaradi bolezni zaklati {e enega pra{ička."
Lani je Janez prvič izpolnil tudi vlogo za subvencijo in če bo vse po sreči, bo k hi{i padlo nekaj prepotrebnega denarja: "O, vsak tolar je zlata vreden, {e najbolj za na{o dečico," se nasmeje Janezu.
Da bi sinova, Ale{ in Tadej, ki {e ne vesta, kako preklemano trd in droban je halo{ki kruh, ostala na domačiji, Janez ne verjame: ^"Verjetno sem zadnji. Pa je tudi prav, če ne bo nič bolj{e, da odideta. Od lepote pokrajine se pač ne da živeti. Poglejte,
prve avtobusne postaje, bosta pe{ačila in se spotikala dobre tri kilometre. Pozimi pa bo ata zjutraj prijel za lopato in jima naredil gaz, potem pa ju pri{el počakat, da ju spravi nazaj gor, domov."
Nobenega jadikovanja in nemoči ni sli{ati iz Janezovega raz-mi{ljanja; dejstva so tak{na, kot so in z upanjem, da bo v skalo vbita, razdrapana cesta do takrat kaj bolj{a, si gospodar očitno ne polni glave.
Tisto, kar jih pri Smigočevih resnično muči, pa je voda. Na hribu so {e vedno, kot marsikje v okolici, brez vodovoda: "Pri majhnih otrocih je to stra{no težko. Vsak dan jih je treba umiti, pa preobleči. Svoj studenec imamo globoko v dolini, ampak
Tista prava, čistokrvna nedrja nesrečnih Haloz umirajo v tišini, brez solz.
Pogled na del ceste, po kakršni je treba do Šmigočevih (v ozadju cerkvica Sv. Magdalene na vrhu avguštinskega hriba).
ceste do nas praktično ni. Saj čez leto se {e lahko prebije{ do doma ali v dolino, pozimi pa smo odrezani od sveta. Snežni zameti so tak{ni, da nas ne re{i niti traktor. Lani so se posku{ali prebiti do nas, pa ni {lo. Edina zanesljiva stvar je roka in lopata. Če je zdravje v redu, ni tako hudo, smo vajeni, ampak če se komu kaj zgodi, potem je treba pe{ do doline, saj re{ilni avto do nas ne more."
Največja želja: vodovod
Pri Smigočevih avta nimajo Saj ga pravzaprav niti ne bi imeli možnost kaj veliko uporabljati "Ko je treba z deco k zdravniku mi pomagajo sosedje ali tast Prav jutri imam pregled in cep ljenje za oba, pa je tast vzel kar dopust, da bomo to re{ili, kot je treba!"
Ob takih prilikah se opravijo {e nakupi potrebnih stvari, saj je drugače do prve trgovine v Leskovcu kar 8 kilometrov. Če kak{na malenkost zmanjka, pa pomagajo tudi sosedje. V Lesko-vcu je tudi {ola, ki jo bosta čez nekaj let obiskovala oba Smigo-čeva fantka: ^"Vem, da jima ne bo lahka pot. Že do doline, do
pozimi je zaradi strmine nemogoče prinesti vodo v 'puti'. Ker je sneg, drsi in se ves polije{, da zamrzne{ med potjo. Poleti pa nam manjka za živino. In pralni stroj je porabi ogromno. Da bi dobili vsaj vodovod čimprej, potem bi že bilo dosti lažje!"
Letos se jim menda obeta, saj, kot pravi Gozdni, so že sklenili pogodbe in čakajo na prve položnice. Kako bodo lahko plačali zanje ogromen znesek, Janeza ne skrbi: "Se bomo nekako zna-{li, samo da bo voda doma! Tudi če bom moral potrkati za pomoč, me ni sram, pa nekaj bomo posekali v na{em gozdu. Samo, da bo voda!"
Pri Smigočevih je {e sli{ati ot-ro{ki jok in smeh. Ena redkih domačij je to med več kot 200 hi{nimi {tevilkami v tem predelu Varnice. Veliko jih je že praznih, za podirajočimi in zaraslimi zidovi pa ostajajo zamirajoče zgodbe nekoč velikih in močnih družin. Zdaj se le {e tu in tam izza drobnih okenc kot sence preteklosti pokažejo zgarani obrazi starcev, ki nemo govorijo o življenjski tragediji. "Nekoč pa je bilo tukaj tako živo!" Haloze umirajo.
SM
28 TEDNIK
Od tod in tam
četrtek • 10. februarja 2005
Ptuj • 135. občni zbor gasilcev
Osrednja enota v Podravju
Na 135. občnem zboru Prostovoljnega gasilskega društva Ptuj so bili med številnimi gosti iz domovine in tujine posebej veseli župana mestne občine Ptuj dr. Štefana Čelana, saj je bil to njegov prvi obisk med njimi, odkar je župan.
Sicer pa so po besedah predsednika PGD Ptuj Martina Vr-bancica v lanskem letu opravili veliko delo, saj so opravili 128 intervencij, na katerih je sodelovalo skupaj 1228 gasilk in gasilcev, ki so za to porabili 1675 prostovoljnih ur in prevozili 4198 km. V letošnjem letu bodo poleg rednega zagotavljanja požarne varnosti svoje delo osredotočili na izobraževanje in izpopolnjevanje članstva, razmišljajo pa tudi o reorganizaciji in spremembi imena društva, ki je po številu in obsegu intervencij zagotovo osrednje in za požarno varnost najpomembnejše v Podravju.
V poslovnem letu 2004 se je po Vrbančičevih besedah še posebej izkazalo, da so bile spre-
Foto: M. Ozmec
Posebej veseli so bili ptujski gasilci župana dr. Štefana Čelana (tretji z leve).
Foto: M. Ozmec
Predsednik PGD Martin Vr-bančič je na opravljeno delo v lanskem letu posebej ponosen.
jete smernice o delu, razvoju, organizaciji in opremljanju društva ter predvidevanja pričakovanih dogodkov pravilna, čeprav so bili zaradi javnega napovedovanja družbenih in gospodarskih sprememb v višjem nivoju gasilske organizacije okarakterizirani kot čudaki in nesposobneži, posamezniki so bili zaradi tega negativno obravnavani na najrazličnejših sejah. Ni manjkalo veliko, da bi zadevo reševali celo na častnem razsodišču Gasilske zveze Slovenije.
Poleg redne dejavnosti so veliko pozornost namenili tudi delu z mladimi, kjer so še posebej uspešni v OS Ljudski vrt, Mladika in OS Olge Meglic, svoje delo in lik gasilca pa so predstavili tudi
najmlajšim v otroških vrtcih. Poleg skrbi za gasilske veterane so lani dodatno poskrbeli za ohranitev stare gasilske opreme in dokumentov, majhen del tega pa so postavili na ogled tudi na samem občnem zboru.
Poleg rednih gasilskih vaj, na katerih so se izpopolnjevali vsa-
ko sredo, so sodelovali še na devetih drugih vajah gasilskih enot v Podravski regiji, na povabilo DVD Krapina so prebivalcem tega mesta prikazali, kako poteka reševanje iz višjih nadstropij, najpomembnejše pa je gotovo uspešno sodelovanje na mednarodni vaji Nevarna snov
Najzaslužnejšim gasilkam in gasilcem so se oddolžili s priznanji in pohvalami: bronasti znak PGD Ptuj sta prejela Igor Fe-konja in Franc Krapša, srebrni znak Ruda Topolovec in Milan Mahorič, zlati znak društva pa Anton Bele. Priznanje za 600 gasilskih intervencij sta prejela Anton Rakuša in Slavko Rimele, za 700 intervencij Aleš Frlež in Martin Vrbančič, priznanje za 800 intervencij pa so si prislužili Alojz Mlakar, Bruno Mlakar in Mirko Toplak. Za 60 let dela v gasilstvu so posebno priznanje namenili Marjanu Berliču, za častna člana PGD Ptuj pa so svečano proglasili Konrada Mahoriča in Janka Novaka.
Kasneje je bil na predlog kriminalistične službe poslan na šolanje na Višjo šolo za notranje zadeve, ki jo je končal 1995 in se zaposlil v kriminalistični službi v Mariboru, kjer je delal vse do leta 2002. V kriminalistični službi je delal na kar nekaj področjih, in sicer od premoženjske delikvence do področja družinskega nasilja, spolnih zlorab, nasilja nad otroci, mladoletniškega prestopništva, nekaj časa tudi na področju korupcije, nazadnje pa na področju krvnih in seksualnih deliktov Leta 2002 je ob delu končal Pravno fakulteto v Ljubljani in se na lastno željo zaposlil oziroma bil premeščen v Sektor uniformirane policije. Obiskali smo ga na novem delovnem mestu in mu zastavili nekaj vprašanj.
Zakaj ste se odločili priti v Lenart?
"Odločitev je v meni tlela dalj časa. To mi predstavlja osebni izziv, saj sem relativno mlad in sem ocenjeval, da je delovno mesto komandirja nujno potrebno za napredovanje v policiji. Do sedaj sem delal kot operativec oziroma kot strokovnjak na določenih ožjih strokovnih področjih, sedaj
sem v novi vlogi, v vlogi vodje. Čaka me delo s policisti na eni in z občani na drugi strani."
Nekaj dni ste že zaposleni na PP Lenart. Lahko pri~aku-jemo kak{ne spremembe ali boste nadaljevali v začrtani smeri?
"Po prvih dneh dela ocenjujem, da je pred mano težka naloga. Zelo sem zadovoljen z zapuščino mojega predhodnika, vsekakor pa bom na tem delovnem mestu težil k temu, da bodo ljudje zadovoljni z našimi storitvami. Policija je v kraju zaradi ljudi in za ljudi, zaradi tega bo moje vodilo pri delu, da bodo policisti delali zakonito in strokovno, pri tem pa bomo morali upoštevati vse elemente osnovnega medsebojnega komuniciranja med ljudmi. Velik poudarek bomo dali človečnosti, ker menim, da je v sedanjem tempu življenja v vseh družbenih strukturah ta element zamrl."
To pomeni, da boste velik poudarek dajali preventivi?
"Na dosedanjem delu sem se srečeval s tem področjem dela, tako imenovanim skupno usmerjenim policijskim delom. V tem vidim našo veliko priložnost po-
licije, saj se na tem področju da narediti še več. Velik poudarek bo na delu vodij policijskih okolišev. Težil bom k temu, da bodo ljudje dejansko poznali svojega krajevno pristojnega policista, tako imenovanega vo-
— Ormož 2004! Na tej vaji so z veseljem ugotovili, da jim postavitev vodne zavese na terenu ne predstavlja nobenega problema ter da so danes ena redkih enot v Sloveniji, ki jim je to uspelo uspešno izvesti.
Ob nenehnem gledanju naprej so se odločili, da bodo svoje delovanje organizirali po zahtevah mednarodnega standarda ISO 9001 ter ISO 45004, zato so že izdelali poslovnik kakovosti in druge potrebne interne akte in v predpresojo povabili pooblaščeno podjetje BVQ1 iz Ljubljane. Novost pri delovanju društva pomeni tudi pridobitev koncesije in naziva kot pooblaščeni organ za pregled in preizkušnjo opreme pod visokim tlakom.
V letu 2004 so za osnovna sredstva, torej za opremo, orodje in tehniko, v društvu namenili dobrih 12,8 milijona tolarjev, med pomembnejše pa sodi nakup več avtoprikolic za prevoz specialne opreme, tehnike in gasilnih sredstev, hidravličnega orodja za novo generacijo cestnih vozil, zaščitne opreme za ukrepanje z nevarnimi snovmi, opreme za zaščito dihal ter vodne zavese.
Poleg nabave opreme predstavlja večji del odhodkov minulega leta strošek za porabljeno gorivo, za kar so lani namenili 1,1 milijona tolarjev, za porabljen material so namenili kar 3,3 milijona, za druge materialne stroške pa blizu 2 milijona. Tudi celoten seštevek lanskih stroškov je precej visok, saj znaša dobrih 27,4 milijona tolarjev.
Na prihodkovni strani pa so poleg prihodkov iz proračuna RS in proračuna MO Ptuj primaknili še precejšen del lastne vzporedne dejavnosti, tako da so skupaj zbrali 31,9 milijona tolarjev.
Med novostmi v letošnjem letu, ko se bodo osredotočili na priprave posredovanja ob nes-
Foto: M. Ozmec
Priznanje za 60 let dela v gasilstvu je prejel veteran Marjan Berlič.
rečah, bo tudi pričetek pisanja kronike na elektronskem mediju. Opozorili so tudi na arhitektonske ovire v starem mestnem jedru, kar je še posebej izstopajoče v času gneče na tradicionalnih ptujskih sejmih, ter na dejstvo, da bo treba kmalu obnoviti zunanjost gasilskega doma Ptuj.
Gasilcem so toplo izzvenele besede zahvale župana MO Ptuj dr. Stefana Čelana, ki se je tokrat odzval njihovemu vabilu, čeprav je isti dan potekala slovesnost ob 10-letnici ZRS Bistra, katerega soustanovitelj je bil prav on. Direktor Uprave za zaščito in reševanje Maribor Stanko Meglič jih je med drugim seznanil z nekaterimi novostmi na tem področju. Svetovalec župana, mag. Janez Merc, je opozoril na nujnost in ažuriranje nezgodnega zavarovanja gasilcev, vodja ptujske izpostave Uprave za zaščito in reševanje Jože Korban pa je poudaril, da je PGD Ptuj zagotovo osrednja gasilska enota v podravski regiji, saj je od vseh lanskih intervencij na tem območju PGD Ptuj opravila več kot polovico intervencij, zanje pa je tudi najbolje opremljena in usposobljena.
M. Ozmec
Lenart • Pogovor z novim komandirjem policijske postaje
"Naše delo bo zakonito in strokovno!"
S 15. januarjem je novi komandir Policijske postaje Lenart postal dosedanji inšpektor Sektorja uniformirane policije Policijske uprave Maribor Janez Lovrec, ki je leta 1993 po končani Srednji kadetski šoli pričel delati v policiji, najprej kot policijski pripravnik na PP Ormož.
djo policijskega okoliša in da se bodo brez zadržkov nanj tudi obrnili."
Kako je s policijskimi oko-li{i na lenar{kem? Pri{lo je do nekaterih sprememb.
Komandir Policijske postaje Lenart Janez Lovrec
"S 1. januarjem delujejo na območju PP Lenart trije policijski okoliši, in sicer za območje KS Lenart, kjer je vodja policijskega okoliša ostaja Mirko Kojc. V drugi policijski okoliš spadajo občine Cerkvenjak, Benedikt in KS Sv. Trojica, vodja okoliša je Danilo Juršnik, tretji policijski okoliš pa zajema območje občine Sv Ana, KS Jurovski Dol in KS Voličina, vodja policijskega okoliša pa je Zoran Ahmetovič."
Velik problem v Lenartu povzroča tranzitni promet po državni cesti od Maribora do Murske Sobote. Kako boste reševali vedno večje zastoje, predvsem poleti, ko se pojavljajo turisti ali ko se na cesti izvajajo vzdrževalna dela?
"Policija nima vpliva na količino prometa. Vsekakor bomo težili k temu, da se bo na tem zelo kritičnem odseku, preobremenjenem s prometom tovornih vozil, zmanjšalo število prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Izvajali bomo redne kontrole, da bomo na teh območjih tudi ob konicah, ko je gneča, saj takrat tudi prihaja do največjih kršitev Ljudje postanejo nestrpni in izvedejo določen manever, ki povzroči prometno nesrečo. Temu bomo dali poudarek, to pa je tudi največ, kar je v naši moči."
Policisti PP Lenart delujete na več področjih — od prometa, kriminala, javnega reda in miru. Kateremu področju boste dajali največji poudarek?
"Policijska postaja Lenart je območna policijska postaja, kar
pomeni, da se ukvarjamo z vsemi področji dela, za katera je policija po zakonu odgovorna. Težko bi izpostavil katerokoli področje dela, ker je vsako področje po svoje potrebno. Kot sem že omenil, bom velik poudarek pri vodenju enote dajal preventivnemu delu, vsekakor pa brez prometne varnosti, kriminalitete in javnega reda in miru ne gre. Teh dejanj je na našem območju precej, tako da drugega področja ne morem izpostaviti. Želim si predvsem dobrega sodelovanja s predstavniki lokalnih skupnosti, predvsem pa dobrega sodelovanja z občani. Želim, da nam v primeru, ko naletijo na težave oziroma na ravnanja, ki zahtevajo ukrepanje policije, to sporočajo. Če ne gre za interventne zadeve, naj se povežejo s krajevno pristojnim vodjem policijskega okoliša, če pa gre za interventne zadeve, je na voljo številka 113. Apeliram na vse državljane, da v svojem vsakdanu upoštevajo pravila pozitivne zakonodaje na vseh področjih, od cestnega prometa, ki je zadnje čase zelo popularna tema s sprejetjem novega zakona o varnosti v cestnem prometu, kakor tudi na vseh ostalih področjih dela, ki jih pokriva policij a. Policij a brez državlj anov ne more biti uspešna, dejstvo pa je, da smo tudi policisti tu zato, da skrbimo, da se državljani oziroma občani počutijo varno, da upajo stopiti iz hiše v vsakem delu dneva."
Zmago Šalamun
Ptuj • 16. razstava Dobrote slovenskih kmetij
Letos bo dišalo maja
V minoritskem samostanu na Ptuju bo letos po dobrotah izjemoma dišalo maja, od 20. do 23.. Razlogov, da bo 16. razstava Dobrote slovenskih kmetij mesec dni po običajnem datumu, je več.
Velika noč je letos pohitela in bo že 27. marca, zgodnji datum povzroča največ preglavic izdelovalcem mlečnih proizvodov zaradi sezonske laktacije, zlasti tistim, ki imajo drobnico (mlečne ovce in koze). Na drugem mestu razlogov za majski datum so ukrepi kmetijske politike, ki se bodo izvajali v času od 1. aprila do srede maja, odločil pa je tudi koledar, saj je vreme maja bolj stabilno kot aprila, poudarja predsednik organizacijskega odbora 16. razstave Peter Pribožič, vodja pospeševalne službe v KGZ Ptuj. Verjetno pa bo majska razstava Dobrote slovenskih kmetij še ena
dodatna privlačnost že ustaljenega programa prireditev ob pričetku nove turistične sezone na Ptuju. Zadnji teden aprila bodo odprli obnovljene Terme, letos bodo končali investicije v zunanjem kopališču, vodne površine bodo obogatili z novim velikim otroškim bazenom, sredi maja naj bi odprli tudi fontano, Turistično društvo Ptuj bo ocvetličilo mesto.
Peter Pribložič je prepričan, da bo udeležba na letošnji razstavi najmanj takšna kot lansko leto, ko je izdelke v ocenjevanje prijavilo 700 kmetij. Od 1050 prijavljenih izdelkov so jih ocenili
1034, od tega je bilo 295 zlatih, 258 srebrnih in 208 bronastih. Znakov kakovosti za trikrat zaporedno zlato je prejelo 29 izdelkov. Od pokrajin se je v letu 2004 podrobneje predstavila Bela krajina, letos je na vrsto ljubljanska z Zasavjem. Rahli odmik od pričakovanega bi lahko povzročila za tisoč tolarjev višje kotizacije od lanske. Po novem znaša kotizacija 4000 tolarjev, vendar Pribožič pravi, da upa, da ne bo tako. Programski potek razstave, vključno s kulturnimi prireditvami in spremljajočim strokovnim programom, v okviru slednjega naj bi bil dan poudarek podeželju, še obli-
Foto: Črtomir Goznik
Dobrote slovenskih kmetij vstopajo v šestnajsto leto. Lani je izdelke v ocenjevanje prijavilo 700 kmetij.
Ljutomer • XII. zbor članov JJ Puch Ljutomer
Milan Belec še naprej predsednik
člani Prleškega društva za ohranjanje tehnične kulture in dediščine Johann Janez Puch so se zbrali na XII. zboru vseh članov ter pregledali delovanje v preteklem letu.
"Sezono 2004 smo pričeli konec aprila na Jeruzalemu, kjer poteka vsakoletni blagoslov vozil, z dvodnevno prireditvijo pa smo obeležili vstop Slovenije v Evropsko unijo. Tako smo 30. aprila v Gornji Radgoni pripravili razstavo starodobnih vozil, dan pozneje pa s panoramsko vožnjo prestopili mejo Evropske skupnosti. Srečanje prikoličar-jev smo pripravili 15. maja, 10. julija pa se je odvijalo VII. Puhovo srečanje, ki je bilo istočasno drugo memorialno srečanje v spomin preminulemu prvemu predsedniku našega društva Ludviku Bratuši. V avgustu smo se zbrali na tradicionalnem Prleškem srečanju, na katerem smo položili tudi temeljni kamen za nove društvene prostore, v katerih bomo uredili Puhovo muzejsko sobo," se je bistvenih dogodkov, ki so zaznamovali delo društva v letu 2004, spomnil predsednik ljutomerskih ljubiteljev "starodobnikov" Milan Belec.
Na tokratnem zboru članov društva so opravili volitve ter tudi naslednji, petletni mandat predsednika zaupali Milanu Belcu; v upravnem odboru mu bodo pomagali Miran Preinig (podpredsednik), Srečko Lukovnjak (tajnik), Milan Pušenjak (blagajnik), Edi Vuk, Janko Viher in Nenad Jovanovič. Novi nadzorni
Foto: Miha Soštaric
Milan Belec {e naprej ostaja predsednik ljutomerskih ljubiteljev "starodobnikov".
odbor sestavljajo Janko Kaučič, Bojan Šilek in Jože Kovač, strokovno komisijo pa Vladimir Perkič, Jože Gornjak in Franc Hriberšek, za delegata pri zvezi Starodobnih vozil Slovenije pa bo Ljutomerčane zastopal Jože Klobasa. V letošnjem letu bodo pripravili šest prireditev. Začetek sezone bo 27. aprila na Jeruzalemu, nato pa bodo sledila prvo-
majsko srečanje, mednarodno srečanje s prvenstvom SVS 14. maja, srečanje Pu-hovih vozil bo 9. julija, 6. avgusta pa bo še na sporedu vsakoletno Prleško srečanje. Letos nameravajo dokončati tudi nove društvene prostore, katerih predračunska vrednost znaša 13 milijonov tolarjev.
Miha Šoštarič
kujejo. Glede na število prijavljenih in število ocenjenih izdelkov ter podeljenih priznanj postaja razstava iz leta v leto zahtevnejša tudi v logistično računalniškem pogledu, zato jo želijo "posodobiti" tudi v tem pogledu. Možnost in priložnost so našli v projektih Phare CBC — čezmejno sodelovanje Slovenija —Avstrija. Prijavili so se na razpis, še pred tem pa oblikovali projekt z naslovom Projekt s sodobnostjo do preteklosti in uspeli. V tem trenutku že zbirajo ponudbe za računalniški del, končali naj bi ga do letošnjega avgusta. Pripravo in izvedbo letošnje razstave spremljajo tudi prenovljeni pravilniki, gre bolj za spremembe v tehničnem delu.
V tem trenutku pa se organizatorji 16. razstave Dobrote slovenskih kmetij,
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko svetovalna služba, Mestna občina Ptuj in Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj, najbolj posvečajo prijavam. V prvi februarski številki Kmečkega glasu je bil objavljen razpis za sodelovanje. Prijave bodo sprejemali do 1. marca. Podrobnejše informacije lahko zainteresirani razstavljavci dobijo pri svetovalkah za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti na območjih delovanja posameznih kmetijsko-gozdarskih zavodov. Začeli so sprejemati tudi prijave za prodajo izdelkov v času razstave.
Razpis in vsi pravilniki o ocenjevanju so objavljeni tudi na spletni strani KGZS — KGZ Ptuj; www.kgz-ptuj.si, in na spletni strani KGZS: www.kgzs.si.
MG
Nagradno turistično vprašanje
"Omet odpada ..."
Rubrika Nagradno turistično vprašanje praznuje 21. februarja rojstni dan. Prvič smo jo objavili ob mednarodnem dnevu turističnih vodnikov leta 1991, ko je mednarodni dan vodnikov postal tudi prazničen dan slovenskih vodnikov. V njej skušamo bolj ali manj govoriti o turizmu, o problemih in priložnostih, ki se v tej dejavnosti pojavljajo na Ptuju in širši okolici. Zvestim bralcem in srečnim reševalcem vprašanj pa skušamo tudi približati kakšno storitev in jim jo omogočiti brezplačno. Najpogosteje so to vstopnice za kopanje v Termah Ptuj.
Ob letošnjem mednarodnem dnevu turističnih vodnikov bo podjetje Ptujskih vodnikov organiziralo aktualno razpravo o tem, kako na Ptuju
Foto: Črtomir Goznil<
Stavb na Ptuju, ki imajo napise "Omet odpada", je na Ptuju kar nekaj ...
uresničujemo odlok o lokalni vodniški službi v mestni občini Ptuj. Odlok, ki je bil sprejet že septembra leta 2002, zanj so si ptujski vodniki prizadevali več kot deset let, se še vedno ne uresničuje v praksi. Vzpostavljen je register lokalnih vodnikov, turiste oziroma skupine, ki prihajajo na Ptuj, pa še vedno v pretežni meri vodijo tisti, ki jih pripeljejo v mesto, ne pa domači vodniki, kot to izhaja iz odloka. Slovenske in tudi tuje turistične organizacije, ki vodijo turiste na Ptuj, namreč še nimajo podatkov o tem, da je na Ptuju vzpostavljena lokalna vodniška služba in da je vodenje po mestu potrebno prijaviti na za to pristojnem mestu ter ga je potrebno tudi plačati.
Kot kaže, pa bo Ptuj kmalu dobil tudi ustrezen odlok o ureditvi pročelij v mestnem jedru. Ko je njegov sprejem predlagala svetnica Marija Mag-dalenc, je bilo v zvezi s tem precej dvomov. V strokovnih službah mestne občine Ptuj so bili pri prvi interpretaciji te pobude v dvomih, ali to sploh dovoljuje slovenska zakonodaja. Zdaj, ko je podoben odlok sprejela mestna občina Koper, je dvomov že precej manj, ker so ga vsaj pričeli proučevati. Po planu dela mestnega sveta naj bi o njem razpravljali že v prvem trimesečju letos. Medtem pa je zadevo vzelo v roke Turistično društvo Ptuj, ki je inšpektoratu RS za okolje in prostor poslalo prijavo zelo poškodovanih poslovno-stanovanjskih zgradb v zaščitenem mestnem jedru Ptuja, ki ne samo, da kazijo podobno najstarejšega in za nekatere tudi najlepšega mesta, temveč so tudi nevarne ljudem zaradi odpadajočega ometa in drugih poškodb. Mesto, ki je med slovenskimi mesti doslej prejelo največ priznanj v projektu Turistične zveze Slovenije "Moja dežela — lepa in gostoljubna", bi takšni neurejenosti moralo narediti konec. ^ Za najlepša stara mestna jedra v letu 2004 so bili proglašeni Radovljica, [kofja Loka in Kranj. Ptuja lani sploh niso ocenjevali, kljub prijavi, "ker ima že preveč priznanj', naj bipovedali ocenjevalci. Med vaškimi jedri za leto 2004pa so bili nagrajeni Salek, Dovje in Zakojca.
Ptujsko Turistično društvo bo letos staro 119 let. Nagrado bo prejela Andreja Klep, Zgornja Pristava 3/a, 2323 Ptujska Gora. Danes vprašujemo, katero Turistično društvo je najstarejše v Sloveniji. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovor pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 18. februarja.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Katero turistično društvo je najstarejše v Sloveniji?
Ime in priimek: Naslov:
Davčna številka:
Kuharski nasveti
Jesprenj
Jesprenj, ječmena kasa, spada med cenjeno živilo, ki ga uvrščamo med žita. Zadnja desetletja so z intenzivnimi raziskavami občutno izboljšali ce-njenost te priljubljene kaše, hkrati pa se je povečala uporaba ješprenja pri jedeh.
Na mnogih območjih so žita edina vsakodnevna hrana. V nekaterih deželah uporabljajo predvsem nekatere vrste žit. Krajevni načini priprave kas pa so se sirili tudi preko meja, zato danes poznamo jedi kot mednarodne in tako bolje razumemo odvisnost prehrane in zdravja. Čeprav so nam žita domača le po okusnih evropskih jedeh, moramo vedeti, da jih danes vse bolj mesamo tudi v sveže solate ali uporabljamo kot priloge k mesnim ali ribjim jedem.
Ječmen so nekoč gojili tam, kjer ni uspevala pšenica, vendar ima to žito v nekaterih kuhinjah še danes pomembno vlogo. Jesprenj poznamo kot hranljivo sestavino severnoameriških in severnoevropskih zimskih juh in je temeljno živilo na Bližnjem vzhodu. V trgovinah danes dobimo oluščeni ječmen, vse pogosteje pa lahko posegamo tudi po sorti ješprena, ki se hitreje skuha in ji pravijo gola ali kaljena. Zimski ječmen dobimo oluščen. Najbolje je, da ga namočimo čez noč ali vsaj nekaj ur pred kuhanjem, takrat se škrobna zrnca pri kuhanju enakomerno zmehčajo in enakomerno nabrekajo. Se pogosteje pa danes uporabljamo manjši, pretežno okroglast ješprenjček iz brušenih zrn, ki ga ni potrebno namakati in je v pol ure kuhan.
Ješprenja v kulinariki ne cenimo samo zaradi ugodne hranilne vrednosti, temveč tudi kot osnovno surovino pri proizvodnji piva.
Ješprenj tako kot druge kaše pri kuhanju nabreka; tako 20 de-kagramov ješprenja zadostuje za štiri do šest obrokov oziroma ga je po kuhanju 80 dekagramov. V ješprenjčku je od hranilnih snovi največ ogljikovih hidratov, in sicer na 100 g živila 78 g, nekaj malega beljakovin, 9 g, 1 g maščob, od mineralnih snovi je nekoliko več natrija.
kipel. Polnozrnata žita skuhamo tako, da so še čvrsta na ugriz, razen če kuhamo za starejše ljudi, jih odcedimo, pustimo, da se od-cejajo vsaj pet minut, ter jih spla-knemo z vročo vodo. Če hočemo ješprenj po odcejanju ogreti, ga vsipamo v pomaščeno posodo, pokrijemo z alufolijo, ki smo jo namazali s surovim maslom, in damo za krajši čas v pečico.
Čas kuhanja in nabrekanje ješ-prenjčka nista odvisna le od posamezne sorte, ampak tudi od starosti in suhosti. Zato ga povečini kuhamo tako, da so zrnca na zunaj mehka, znotraj pa še rahlo čvrsta. Polnozrnata žita so tudi po daljšem kuhanju nekoliko trša kot polirana. Če ješ-prenjček kuhamo brez mešanja, lahko že na videz ugotovimo, kdaj je kuhan; navadno je to takrat, ko je zmanjkalo tekočine
podmetom in začinjen s soljo, lovorom, poprom in čebulo, je danes zamenjal ričet, ki ga pripravljamo iz prekajene ali sveže svinjine, ki mu je dodana še zelenjava, najpogosteje korenje, pet-eršiljeva korenina, krompir in še fižol, ter zabeljen s prežga-njem, ki ga pripravimo iz čebule, česna, paradižnikove mezge in po želji rdeče mlete paprike. Od začimb prav tako uporabimo mleto kumino, lovor, poper, sol in peteršilj.
V poletnih mesecih iz ješprenja pripravimo okusne solate, kot so ješprenjčkova solata s fino zelenjavo, kar pomeni, da kuhanemu ješprenju dodamo kuhano korenje, svežo zeleno in rdečo papriko, opečene bučke in začinimo z osnovnim solatnim prelivom. Omenjeno osnovo lahko poljubno izboljšate. Kuhanemu
Od toplotnih postopkov ješ-prenj skoraj vedno kuhamo, če želimo, da bo okusnejši, pa že ob samem kuhanju vodo nadomestimo s poljubno mesno, lahko pa tudi zelenjavno juho. Da se pri kuhanju znebimo izločenega škroba, moramo uporabiti večjo količino vode ali juhe. Najpogosteje vzamemo štiri dele vode v primerjavi s količino ješ-prenjčka.
Čas kuhanja ješprenja je odvisen od sorte, starosti in predvidene jedi. Če dodamo pri kuhanju ješprenja žlico olja ali masla, vam ješprenj pri kuhanju ne bo pre-
Mokri smrček
Vprašanje bralke Jožice iz okolice Ptuja: Doma imamo psa mešanca, starega 7 let. Zadnje čase opažamo, da mu iz nosa pogosto kaplja kri. Kaj je lahko vzrok, da krvav izcedek ne preneha in kako mu pomagati? Hvala za odgovor.
Odgovor: Krvavitev iz nosne votline (epistaxis) je razmeroma redka motnja, ki se pojavlja pri naših štirinožnih prijateljih. Pogosteje se s tem problemom
srečujemo pri konjih, ki obolevajo za internimi boleznimi prebavil in dihal. Pri psih in mačkah so opisane težave mnogokrat povezane s poškodbami
(glede na že prej omenjeno razmerje), hkrati popokajo nekatera zrna ješprenja, sicer pa je stopnja kuhanja tudi pri ješpre-nju odvisna od vrste jedi, ki jo pripravljamo.
Pri nas najpogosteje pripravljamo ričet, v svetu, in sicer na Poljskem, pa cenijo ješprenjčko-vo juho z mesom in kukmaki. Ričet kot najbolj znana jed pri nas se je skozi čas spreminjal in izboljševal, predvsem glede na hranilno vrednost. Tipičen bel ričet, ki ga pripravljamo iz svinjskih nogic in druge sveže svinjine, po potrebi zgoščen s
sten krvnih žilic v nosni sluznici. Najpogostejši vzroki, ki privedejo do omenjene motnje, so travme (udarci, brce, prometne nezgode, padci, tujki ipd.). Med notranje vzroke omenimo še hemoragične diateze, tj. motnje v strjevanju krvi najrazličnejše etiologije (pomanjkanje kalcija, vitamina C in K, kronične zastrupitve in razmeroma redke novotvorbe v nosni votlini, ki občasno zakrvavijo).
ješprenju lahko dodamo tudi tuno ali drugo kuhano ali pre-kajeno meso ribe in prav tako naredimo solato, dodamo še nekaj cvetk cvetače, por, korenje, rdečo redkvico in sestavine povežemo z jogurtovim solatnim prelivom. Tudi pri tej kombinaciji lahko solato prikrojite po svojih okusih in željah. Iz jes-prenjčka pa si lahko pripravimo se številne narastke, prav tako v kombinaciji z zelenjavo, in jih ponudimo kot prilogo k mesnim jedem.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
Sami lahko vaši živali pomagate tako, da na krvaveč smrček polagate hladne obkladke ter hrani dodajate preparate kalcija in vitamina C. Če se stanje kljub temu ne izboljša, je smiselno obiskati veterinarja, ki bo poskušal ugotoviti pravi vzrok in bo živali ustrezno pomagal.
Vojko Milenkovi~, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Pomlad se nezadržno približuje
Snežna zima je prišla pozno, narava ji je odmerila krajši čas in brž se bo morala posloviti. Prihaja že vonj po odjugi, ko svečnica topi ledene sveče izpod kapov, Valentin pa mrzlično sega po ključih od korenin, v vrtu pa se že lotevamo nekaterih predpomladanskih opravil V SADNEM VRTU je priporočljivo po plitvi snežni odeji potrositi počasi topna rudninska gnojila, da se bodo s snežnicopočasi stopila in odcedila k drevesnim koreninam. Trosimo jih v širši drevesni kolobar, ki v premeru sega še nekoliko dalje od kapa drevesne krošnje. Večjim drevesom z opešanim rodnim lesom namenimo večje odmerke gnojil, bujno rastočim odmerke zmanjšamo, prebujno rastočim drevesom pa lahko gnojenje opustimo, oziroma gnojimo le z mešanico fosfornih in kalijevih gnojil, ki povečujejo rodovitnost.
Z rezjo sadnega drevja še ne hitimo, opravljena naj bo, dokler je sadno drevje še v fazi zimskega mirovanja, oziroma pred brstenjem. Pričnemo z rezjo, redčenjem in pomlajevanjem starejših dreves. Izrezujemo jim starikave in izrojene veje, razredčimo pregoste, navpične in vzporedno rastoče veje, tako da bodo ogrodne veje vsestransko dobro
osvetljene. Pri izrezovanju večjih vej smo pozorni, da se nam ne zalomijo, za kar je bolje narediti dvojno rez, rezno ploskev pa zgladiti in premazati s pripravkom za pospešeno celjenje ran ter preprečitev trohnenja. Z debel in starejših vej ostrugamo odmrlo skorjo na plastično ponjavo in sežgemo, ker se je tod leglo precej drobnih sadnih škodljivcev, ki jih je na drugačen način težko uničiti.
Do prve odjuge, dokler so sadna drevesa še v stanju zimskega mirovanja, še lahko narežemo sadne cepiče in jih hranimo na hladnem in temnem mestu, v hladilniku ali jih zakopljemo v zemljo, da jih do časa cepljenja ohranimo v stanju zimskega mirovanja.
V	OKRASNEM VRTU namestimo v drevesa ali druga mačkam nedostopna mesta ptičje hišice s hrano, ki je v teh snežnih poznih zimskih dneh pticam, prijateljicam našega bivalnega okolja, v naravi že primanjkuje. Natočimo jim tudi vodo, ker se z ledom ne morejo odžejati.
V	zabojčke, cvetlična korita ali sobne setvenike sejemo salvije, lobelije, zajčke, astre, verbene in druge podobne enoletnice, da si za ocvetličenje okrasnih gredic doma pridelamo dovolj sadik. Sejemo jih v takšnih časovnih presledkih, da bodo glede na njihovo kalilno dobo, vznik in vzgojo uporabne, ko bodo vremenske in talne razmere primerne za sajenje na prosto. Enoletnice z daljšo kalilno dobo se-jemo že v začetku februarja, s krajšo pa šele v marcu, kot je to navedeno na semenskih ovojnicah. Sejemo v ustrezno pripravljeno mešanico zemlje ali posebej pripravljene substrate, setvenice pa namestimo na svetel in topel prostor, za posevek pa skrbimo s stalno vlažnostjo in ga tako negujemo, da rastline ne bodo pretegnjene in neodporne pred glivičnimi boleznimi.
Bolj se doba prezimovanja lončnic v zimski hrambi nagiba h kraju, bolj postajajo občutljive. Sproti jim trgamo po-rumenele liste, pobiramo in odstranjujemo odpadle liste, da preprečimo okužbe z listno plesnijo in gnilobo, pozorni pa smo na morebitne pojave rastlinskih bolezni in škodljivcev v zimovniku in sproti ukrepamo.
V	ZELENJAVNEM VRTU na gredicah, dokler so pod snežno odejo in dokler se zemlja dovolj ne osuši, ničesar ne počnemo. S setvami zgodnjih vrtnin pričnemo, ko toplota tal doseže 8 do 10 stopinj Celzija. V zaprte grede in rastlinjake v sredi februarja pričnemo s setvijo solate berivke, špinače in graha, ki se ne bojita hladnega spomladanskega vremena.
Miran Glu{ič, ing. agr.
10-četrtek	11-Petek	12-Sobota	13-Nedelja
14-Ponedeljek è	15-Torek	16-Sreda	
Odnos do denarja
Je že tako, da je ustvarjanje finančnega premoženja odvisno od tipa človeka. Predvsem je pomembno, kak{en odnos imamo do denarja. Glede na odnos do denarja, lahko ljudi razvrstimo na več tipov. Ustvarjalec
To so vse umetniške duše, ki jim je duhovnost na prvem mestu, materialne dobrine jih sploh ne zanimajo. So neutrudni iskalci resnice, tako da velikokrat živijo kot samotarji. Bedak
Je radodaren, brezskrben, živi izključno za danes, preteklost ga ne zanima, še manj prihodnost. Finančno je popolnoma neodgovoren, v prihodnost gleda z optimizmom, njegov odgovor je "bo že nekako". Mučenik
Kar naprej se smili samemu sebi, je zahrbten, kritičen do vseh, samo do sebe ne. Zelo dobro zna manipulirati z ljudmi, ne pozabi pa biti perfekcionist. Žrtev
Iz preteklosti črpa svojo nemoč. Je neodgovoren, zamerljiv, ne zna odpuščati. Za vse težave krivi druge—da nima denarja, je kriv delodajalec, država, okolica... Bojevnik
Oseba s tem opisom je preračunljiva, kar v finančnem življenju pomeni uspeh. Na pot finančnega uspeha se poda z jasno začrtanimi cilji, na tekmovalno discipliniran način. Naivnez
Finančno je nesamostojen, zaupa vsakomur, v prihodnost gleda skozi oči strahu. Vedno išče varnost, varnost pa največkrat ni povezana z velikimi dobički. Carovnik
To je finančno idealen tip. Zaveda se posledic svojih dejanj, sprejema odgovornost, je moder in razumen, vreden zaupanja. Vedno govori resnico in trdno stoji na sedanjih tleh.
Ce ste našli svoj tip človeka, se vprašajte, ali je to pravi način, ki vam bo pomagal na poti finančne svobode. Vsi želimo doseči finančno neodvisnost, vse pa se začne pri nas samih. Smo/ste torej pripravljeni spremeniti svoje negativnosti?
Vir: Delo in dom
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec info@protttkiub.net, www.protttkiub.net GSM: 041 753 321
Numerolog svetuje
Mir v srcu
Ljudje smo večplastna bitja. Ce hočemo biti vsaj malo zadovoljni in srečni, potem moramo imeti tisto, kar je temelj tako za ljubezen kakor tudi za uspešno delo in zdravje — tisto, kar je osnova in na kateri sploh lahko vse to zgradimo — in to je: mir v srcu.
To pa z drugimi besedami povedano pomeni, da imamo usklajene svoje misli in občutke. Po osnovnem zakonu celotnega vesolja vsaka ideja teži k temu, da se materializira. Vendar pa do realizacije ne moremo priti samo z dobro idejo, ampak moramo imeti tudi občutek, da to zmoremo. Ce tega občutka nimamo, potem želja ostane samo želja in ideja samo ideja. To je
Vsi, ki želite, da vam numerolog Dan Sovina pripravi analizo vaše osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), pošljite svoje podatke na naslov: Štajerski tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za numerologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako "Za numerologa" v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
ključna točka, ki loči uspešne ljudi od neuspešnih in zadovoljne od nezadovoljnih.
Lahko si želimo in razmišljamo v nedogled o tem, kar bi radi imeli ali postali, pa iz tega ne bo nič. Ljudje bodo rekli, da "fantaziramo". Občutek je tista energija, ki poskrbi, da na{a misel postane materija.
Na primer, želimo si dobro in lepo partnerstvo, a globoko v sebi čutimo, da tega nismo vredni in da tega ne moremo imeti. To pomeni, da so naši občutki v popolnem neskladju z idejami, mislimi ali našimi željami.
Zakaj je to pomembno? Ker naši občutki (torej to, kar čutimo) prihajajo iz naše duše. Če nimamo stika s svojo dušo, tudi ne moremo imeti stika z občutki. In če nimamo stika z našimi občutki, tudi ne moremo naših idej (pa vseeno, kako lepe so) spraviti v materijo ali po domače povedano, ne moremo tega, kar smo si zamislili, udejanjiti.
Naše ime in priimek predstavljata našo dušo (in s tem seveda občutke, ki iz njih prihajajo). To mora biti skladno z našim datumom rojstva ali z našim razumskim delom, iz katerega izhajajo naše misli.
Če torej naše misli niso skladne z našimi občutki (če naše ime ni skladno z datumom rojstva), potem človek ne more dobiti tistega, kar si želi. Ni ljubezni, ni blaginje, ni sreče, ni zdravja.
Čim večja je razlika med mislimi in občutki (med imenom ali priimkom in datumom rojstva), tem bolj je človek blokiran in se nemočen vrti v začaranem krogu težav, nezadovoljstva in neuspeha. Blagor temu, ki to ugotovi. Temu so vrata odprta.
Šifra: Fleur
Rojeni ste 31. v mesecu z naslednjo življenjsko kodo: 21 + 24 = 45.
V dosedanjih numeroloških učbenikih je ta vibracija označena kot energija, ki prinaša osamljenost in število tudi imenujejo "število osamljenega volka". To je sicer vibracija, velike duhovne moči, ki pa mnogokrat ostane samo na osnovi idej brez prave realizacije. To je tudi energija delavnosti, vztrajnosti, glasbe, originalnosti pa tudi ekscentričnosti in nenadnih sprememb v življenju, zato človek težko najde pravo in stabilno pot. To je tudi energija praktičnega duha.
Vaše ime je energija, ki se označuje s številom 21. V dosedanjih numeroloških učbenikih se to število predstavlja kot energija, ki prinaša težave v mladosti in urejene razmere v zrelem obdobju, ko naj bi se človek na svojih napakah že toliko naučil, da bi znal obvladovati samega sebe in s tem razmere, v katerih živi. Vendar tega numerološka praksa ne potrjuje preveč. To je izrazito materialna energija, ki človeku prinaša predvsem avtoriteto, ambicije in dobro intuicijo, ni pa to energija, ki bi prinašala preveč ljubezni in umirjenosti v človeka. Delovanje te energije je precej odvisno tudi od razmerja ostalih energij v analizi.
Če sedaj primerjamo Vaše ime z Vašim datumom rojstva (primerjamo skladnost Vaših občutkov z skladnostjo Vaših misli), potem ugotovimo zelo veliko neskladje, ki se v praktičnem življenju kaže v težavah, nezadovoljstvu, nestabilnosti, notranji nemirnosti in v pomanjkanju samozavesti. To pomeni: želite (mislite) eno, a mnogokrat izpade drugo.
Duševno zdravje
Duševno zdravje
Jerneja s Hajdine zanima, kdaj nekomu rečemo, da je "narcis" in odkod izvira ta izraz, to poimenovanje nekoga zaradi določenih vedenjskih vzorcev.
Izraz narcizem izhaja iz grške mitologije, po imenu lepega mladeniča, ki seje zaljubil v samega sebe. Gre torej za sinonim za av-tomonoseksualnost (popolno seksualno erotično zadovoljitev ob samem sebi). V psihološkem pomenu označuje duševno stanje, v katerem se oseba usmeri v samega sebe in zapusti navezanost na objekt.
V normalnem razvoju osebnost prehaja skozi manj ali bolj izraženo narcistično fazo. Takojšen pomen narcizma ni avto-erotičnost, čeprav se kasneje lahko pojavi tudi avtoerotičnost. Iz učbenikov psihopatologije so tako znani tudi primeri, ko bolniki masturbirajo pred ogledalom.
Obstaja tudi pojem negativnega narcizma, ko bolnik podcenjuje lastno osebnost. Seveda se izraz narcizem uporablja predvsem v psihoanalizi. Po tem pristopu označuje primarni narcizem normalno narcistično fazo v razvoju libida pri otroku. Seveda moram zaradi lažjega razumevanja pojasniti tudi pojem libida. To je splošna oznaka za psihično energijo, posebno še za tisto, s katero so spremljani nagoni v podzavesti. V razvoju psihoanalize je libido v začetku predstavljal energijo, vezano na seksualni nagon in prehaja po psihoanalitični teoriji skozi niz razvojnih faz psihoseksualnega razvoja. Tako lahko razumemo tudi sekundarni narcizem kot posledico patološke regresije libida (torej vrnitve na eno od njegovih zgodnejših faz razvoja).
In če se vrnemo k grškemu mitološkemu mladeniču Narkis-sosu oz. po naše Narcisu, ki se je zaljubil v svojo podobo na vodni gladini in od hrepenenja po samem sebi umrl, bi potem lahko rekli "narcis" tistemu, kije sam vase zaljubljen, torej sa-movšečnemu lepotcu ali gizdalinu.
Vse to seveda velja tudi za ženske!
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
S takšnimi energijami je težko sestaviti pravo partnerstvo ali najti pravo delo. Če se ugotovi, da je datum rojstva izrazito nestabilna energija (kot je to v Vašem primeru), potem je potrebno vstaviti v ime močno vibracijo, da se človek umiri in da dobesedno najde samega sebe.
Precej drugačni občutki, precej drugačne misli, precej drugačna pot življenja, precej več ljubezni in zadovoljstva vam prinaša kombinacija 19 + 23 = 42 ali pa tudi 10 + 23 = 33.
Dan Sovina, numerolog (02) 771 07 68
Morda niste vedeli
Nakupovalna sredi{~a - magnet za potro{nike
Hitro rasto~ih hipermarketov smo se že navadili, prav tako si danes dneva ne znamo predstavljati. Žal pa tudi vse ve~ potrošnikov v nakupih pogosto sti ostalim.
brez nakupov in poskušanja novih izdelkov sploh iš~e sprostitev, družbo in ob~utek enakovredno-
Da se Slovenci vse bolj približujemo amerikaniziranim potrošnikom, nas opozarja dejstvo, da je prodaja zamrznjene hrane najvišja, ustaljena praksa zahodnoevropskega prebivalstva pa postajajo nedeljski izleti ter nabiranje kilometrov po trgovinskih centrih; nakupovanje, srečanje z znanci ter obedova-nje v cenovno ugodnih lokalih s hitro prehrano svetovnih kuhinj. Potrošniško naravnana sodobna družba tako danes ne spreminja samo navad ljudi, temveč tudi mesta in njihovo infrastrukturo. Velika nakupovalna središča se selijo na obro-
Kako so privlačni! In potem je košarica naenkrat zvrhano polna.
bja mest, v središčih pa ostajajo banke, zavarovalnice ter druge finančne institucije. Majhni bu-tiki in lične trgovinice množično zapuščajo stara mestna jedra in se selijo v nakupovalna središča, kjer imajo večji obseg prodaje in višji zaslužek. Kaj torej privablja potrošnike, da tako množično romajo v nakupovalna središča? Velika nakupovalna središča so postala za potrošnika magnet zaradi možnosti različnih nakupov na enem mestu, restavracij, družabnih dogodkov in brezplačnih parkirnih mest, ki se razprostirajo v več nadstropij.
Namen vsake trgovine je privabiti čim več kupcev. Le-to pa poskušajo trgovci doseči na različne načine. Eden izmed pomembnih dejavnikov je zunanjost, ki jo trgovci dosežejo z osvetlitvijo, atraktivnimi izložbami in zanimivimi napisi. Ko kupec vstopi v prodajalno, je vse polno elementov, ki vplivajo na odločitev o nakupu. Vzdušje oziroma atmosfera zavestno vpliva na kupca. Osvetlitev, barve, glasba in dišave z namenom, da bi spodbudili zaznavanje in čustveni odziv kupca. Potrošnik, ki je opredelil vzdušje v
prodajalni kot prijetno, bo užival v nakupu, v prodajalni bo ostal dlje časa in porabil več denarja. Močan vpliv na naše počutje imajo tudi barve, saj v nas izzovejo ugoden ali pa manj prijeten odziv. Tudi osvetlitev ima vpliv na kupce. Svetlejši kot je prostor, bolj pregleden je, kupci pa se počutijo bolj sproščeno. Dodatno osvetlitev in svetlobne efekte pa trgovci pogosto uporabljajo pri tehničnem blagu in živilih. Čaroben učinek na potrošnika ima tudi umirjena glasba, ki upočasni gibanje kupcev in podaljša čas njihovega nakupovanja. Prav tako ima psihološki učinek tudi razporeditev posameznih artiklov, saj so lahko posamezni izdelki prava paša za oči (kozmetična industrija). Polne police pa ustvarjajo pri kupcih občutek dobro založene prodajalne (živilska trgovina). Pri konfekciji in pohištvu, kjer iščemo individualne stile, pa prodaja istovrstnih izdelkov v velikih serij ah vzbuj a pri kupcih občutek cenenosti, zato trgovci razstavijo le nekaj primerov in s tem ustvarijo videz butične prodaje. Zelo priljubljene so tudi promocijske in akcijske cene zaokrožene na
999 tolarjev, kar daje občutek nizke cene.
V agenciji za tržne raziskave Gral-lteo, so ocenjevali nakupovalno obnašanje slovenskih potrošnikov. Naše nakupovalne navade so spremenila prav nakupovalna središča s ponudbo prodajnih akcij in cenovno tekmo. Kupci se pri nakupovanju izdelkov za vsakdanjo rabo ogledujejo predvsem po tem, h kateremu trgovcu se usmerijo. Tako 60,9 odstotka denarja pustijo v samopostrežbah, 32,4 odstotka pa v hipermar-ketih. Povprečno slovensko gospodinjstvo kupuje blago za vsakdanje potrebe vsak drugi dan, za kar je v letu 2003potro-šilo okoli 75 tisočakov na mesec, kar je za 20.000 tolarjev več kot v primerjavi z letom 2000. Glede na regijsko porazdelitev Štajerci, Prekmurci in Korošci najraje zahajajo v mega- oziroma hipermarkete. Naj kot zanimivost omenim tudi to, da je anketa javnega mnenja v Sloveniji sicer res pokazala, da smo tradicionalno usmerjena družba, veliko nam pomenijo družinske vrednote. Kar petdeset odstotkov prebivalcev meni, da bi nedelje raje preživeli prije-
tno v krogu družine, kot pa nakupovali v trgovskih centrih. Odprtje trgovin ob nedeljah zagovarjajo predvsem mlajše generacije v mestih, ki so že sedaj najštevilčnejši nedeljski potrošnik. Seveda jim nakupovanje v nakupovalnih centrih prestižnih in zvenečih imen pomen tudi statusni simbol in dejstvo, da če kupuješ tam, si "in". Čeprav podatki kažejo, da trenutno največ kupujemo ob sobotah, ko tudi glede na vrednost največ potrošimo, se obisk nakupovalnih centrov tudi v nedeljo ne zmanjšuje. Res je, da je delež nakupov ob nedeljah manjši, zato pa ljudje radi preživljajo družabne dopoldneve z znanci ob skodelici kave v nakupovalnih centrih. Za v prihodnje pa se velja ozreti tudi na problematiko tistega segmenta kupcev, ki kupujejo zaradi čustvenih problemov (se čutijo osamljene) ali pa se zaradi slabega socialnega stanja v nakupovalnih centrih počutijo enakovredne ostalim. V želji po enakovrednosti žal mnogokrat kupujejo stvari, ki jih v resnici sploh ne potrebujejo, glavno jim je, da kupujejo tisto, kar kupujejo drugi.
Barbara Senekovi~
Info
Glasbene novice
Se vprašujete, kje lahko slišite oprane nove potencialne hite? Naj vam namignem ali pomagam, da jih večino lahko slišite vsak delavnik na radiu Ptuj okrog 15.45 v glasbenem kotičku Jutri.
Hitro se približuje najbolj vroč glasbeni dogodek te zime, ko bo 19. februarja v Ljubljani nastopila ANASTACIA. Ameri{ka pevka je prodala ve~ kot 10 milijonov plo{~ in je zaslovela s skladbo Im Outta Love. Manekenka za o~ala s svojim prodornim vokalom ne pusti nikogar hladnega in njena sicer glasbeno mla~na skladba HEAVY ON MY HEART (***) zveni presenetljivo preprosto, vendar dovolj pestro!
Gledalci in poslušalci nem{ke televizije Viva ste gotovo že opazili skupino SOHNE MANNHEIMS, pri kateri je osrednji pevec popularen Xavier Naidoo. Omenjen genij in čarovnik daje pesmi UND WENN EIN LIED (****) fini soul pridih in je del odlične zgoščenke Noiz.
Dobrodelne pesmi imajo navadno masovni odziv in zadnji tak-{en primer je pesem Do They Know It's Christmas skupine Band Aid 20 (ne glede na veliko senco izvirnika so single prodali v več kot dveh milijonih primerkov in s tem zbrali kar lep fond denarja za lačne v Afriki). Aktualen dobrodelni projekt se imenuje ONE WORLD PROJECT in ga sestavljajo Cliff Richard, Steve Winwood, Brian Wilson, Barry Gibb, Robin Gibb, Rick Wakerman, Jon Anderson, Boy George, Russell Watson, Bill Wyman, Kenney Jones in Gary Moore. Mlaj{im bralcem in poslu{alcem v poduk naj omenim, da gre za uglajene gospode in velike malo starej{e glasbene zvezde. Njihova dobrodelna pesem GRIEF NEVER GROWS OLD (****) gre takoj v uho zaradi svoje melodike in refrena! Ves izkupiěek od prodaje male plo{če je namenjen za odpravo posledic cunamija. Kmalu pa se nam obetata {e dve priredbi skladb Tears In Heaven in We Are The World, ki bosta imeli prav tako dobrodelno noto.
Dobrih 15 let je že na sceni zasedba BEAUTIFUL SOUTH, ki je svoj vrhunec doživela kar hitro s skladbo A Little Time. Njihova posebna glasbena ustvarjalnost se je izkazala lani, ko je pri{el na police splo{čami izdelek Golddiggas, Headnodders & Pholk Songs. Plata je totalna zme{njava glasbenih priredb in ena najbolj ironičnih je THIS WILL BE OUR YEAR (***), ki v originalu skupine The Zombies zveni precej bolj rockersko.
Francija zelo {čiti svoje izvajalce, saj na radijskih in televizijskih postajah vrtijo več kot 70 % domače glasbe. To je nacionalni ponos, ki ga je s pridom izkoristila skupina IN GRID z hitom Tu Est Foutu. Pred kratkim so priredili pesem Milord, ki {e zmeraj zveni precej bolj{e v izvirniku Edith Piaf. Studijski frajerji so spet popolnoma presenetili z zabavno plesno priredbo tradicionalne pesmi LES CHAMPS ELYSERS (****), v kateri izstopa harmonika!
Brazilske punce T-RIO so doma in v Latinski Ameriki pravi bum in so nova verzija skupine Las Ketchup. Se spomnite njihovega hita Asereje? Podobni zabavni ritmi prevladujejo tudi v {tiklu MAMAE EU QUERO (***), v katerem se prepletajo pop in latino ritmi podprti z izjemnimi pihalnimi vložki.
Chris Martin je pomagal k ponovnemu uspehu bandu EMBRACE, ko jim je pomagal pri fenomenalni baladi Gravity in veliki plo-{či Out Of Nothing. Kvintet je ujel pravi zvok tudi v melanholični rock baladi LOOKING AS YOU ARE (***).
Nekoč neodvisna skupina STEREOPHONICS je s hitom Just Looking postala takoj zanimiva za veliko založni{ko hi{o V2. Kvartet je zadel pravo dozo kitarskih rifov tudi v aktualni rockerski temi DAKOTA (***), ki napoveduje tudi novi album Language, Sex, Violence, Other?.
David Breznik
71.1 BĚIIEVE1N YDU - Kfhe Minogue r^ 2. UNWRITTEN - Natasha BEdingfiEld ^ 3. LIKE TDY SDLIDEH - EminEm ^
4.	WHAT YDU WAITING FDH - Gweh BtEÍani
5.	NUMB / ENCORE - Linkin Park & Jay\Z ^— B. GET RIGHT - JEnniÍEr LopEz ^ '
7
/BOULEVARD OF BROKEN BREAM ~ GrEBn Day
/B.M]
8.Í4I5UNDEH5TD0D - RobbiE Williams y- g.RIDEIT-GEriHalIiwElI
IG. FEMME LIKE U-K Maro \
Vsaki? sr<edí? m<ed l^.lć? in 2.Ć?. urć?
Kdo je glavni igralec v filmu Alfie?
Odgovor:_
Ki
NAGRADNO
I M VPRAŠANJE
■ n o
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Igor Motolenko, Gorlčak12,2283 Zavrč. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odgovore pošljite do torta, 15. febiuaija, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Info).
Glasbeni kotiček
Jay-Z Linkin Park:/ Collision Course
Raper Shawn Corey Carter, bolj znan kot Jay-Z, se je po blagoslovu MTV-ja odlo~il za sodelovanje z metalnimi klepetuljami iz Linkin Parka. Dogodek, ki smo ga vsi z nestrpnostjo pri~akovali. Na eni strani tež-kokategornik Jay-Z, na drugi pa žage Linkin Parka. Jay-Z, hitri klepalec rim z vzhodne strani ameriške obale, je po smrti Notorious B.I.G.-ja in 2 Pac-a edini in najve~ji. Skupina Linkin Park je tudi ve~ino svojega glasbenega in umetniškega ustvarjanja v prvih bojnih notah ostrega, kriti~nega rocka. Skupaj tvorijo tempirano bombo emocij in kombinacija je odli~na.
Na CD-ju studijski posnetki, na DVD-ju pa posnetek koncerta in celotna oddaja, ki jo je posnela ekipa MTV-ja. Če smo natančnejši, na DVD-ju so posnetki njihovega letošnjega skupnega nastopa v hollywoodskem Roxy Theatru, navrgli pa so tudi nekaj poslastic za privržence obeh izvajalcev. Glede na vse, kar se je v preteklosti zgodilo, mi je osebno zelo všeč, da se povezujeta dve veličastni zvrsti rapa in rocka. Album je tako perfektna zmes in rezultat dela ameriških ustvarjalcev in si zasluži vse pohvale.
Komadi so med seboj dobro zmiksani in imajo podoben ritem in ponekod tudi isto tematiko. Najbolj udarna pa je zadnja pesem, kjer so zmik-sane skupaj kar tri skladbe. Vmes je še ena balada, vse ostalo pa so pesmi, ki enostavno nažigajo.
Filmski kotiček
Alfie
Britanski ženskar Alfie (Jude Law), ki živi v New Yorku, si je v svojem življenju postavil prav poseben cilj: imeti kratkotrajne, neobvezujoce, površne zveze s čim večjim številom žensk. (Vas to spominja na kakšnega vašega znanca?) Ob takšnem početju pa se lahko nekakšni moški različici Seksa v mestu zgodi, da bo zamudil pravo ljubezen, ki naj bi prišla le enkrat v življenju. Vsi, ki poznate Juda Lawa, veste, kako dober igralec je. Poleg tega pa v filmu Alfie še posebej sovpada vloga, ki jo igra, in njegov izgled. Film je resnično zanimiv in nekaj posebnega. Res dobro je predstavljeno življenje nekega dobrega samca, ki ne more iz svoje kože in ne zdrži dolgo z eno žensko. Če so vam všeč avanture, je ta film prav gotovo kot ustvarjen za vas. Sicer pa: remake, odlični igralci (ne samo Jude Law!), is-
ALFIE
komična drama Dolžina: 103 min Leto: 2004
Država: Velika Britanija, ZDA Režija: Charles Shyer Scenarij: Bill Naughton Igrajo: Jude Law, Marisa Tomei, Omar Epps, Jane Krakowski, Susan Sarandon, Sienna Miller, Nia Long
Na DVD-ju pa je posnet izjemen koncert. Na koncertu so pesmi malce drugačne kot na CD-ju, kar je tudi prav, saj dajo občutek, da tečejo stvari res v živo. Veliko je drugih zvočnih učinkov, pesmi so ponekod daljše in bolj udarne. Posnet pa je bil tudi nastanek te plošče (snemanje, priprave na koncert ...), kar ima največjo težo prav pri oboževalcih.
Raper Jay-Z in nu metalci Linkin Park so se torej skupaj odpravili v studio in tako je nastalo posebno, pionirsko delo na način, da so skupaj pomešali svoje komade. Glavna inspiracija za ta album je bila nova MTV oddaja, imenovana Mash-Ups, kjer DJ-ji mešajo dva, na prvi posluh tudi stilsko različna komada. Rezultat
je v nekaterih primerih izredno zanimiv. Dobili smo CD s šestimi "mash up" skladbami, ena takšnih je recimo Big Pimpin'/Papercut. Kljub senzacionalnim napovedim pa se kaj posebnega ni zgodilo. Iz ojačevalcev grmi kot za stavo, že znane pesmi pa so dobile novo embalažo. Za vse ostalo pa bo poskrbel zajeten kup zelenih bankovcev. Kajti album si zasluži še večjo pozornost, kot jo ima.
Vsekakor pa bi po istem vzoru lahko še kdo naredil kaj podobnega — pa ne le v tujini — kombinacije bi bile zanimive, hitoidne in če ne drugega, zakaj pa ne?! Saj se še spomnite pesmi Dež v izvedbi Helene Blagne in Demolition Group?
Grega Kavčič
krivi dialogi. Kaj lahko si zgodbo predstavljamo tudi sredi Ljubljane ali Maribora, saj samcev tipa Alfie kar mrgoli med nami, pa recite, kar želite. Alfie, moški in ženske sodobnega časa. In še en dokaz, kako je letanje od cveta do cveta lahko prav prazno. Kako ti pobere tisto pravo energijo in ti naredi življenje prav suhoparno. Ne življenje pod rjuhami, ampak tisto, ki se odvija v naših glavah in našem srcu. Alfieja obkroža jata lepotic, med njimi tudi oskarjevki Marisa Tomei in Susan Sarandon. Julie je samska mama, ki jo Alfie obiskuje, ko potrebuje tolažbo in pristno domače kosilo. Alfie ji pravi "na pol stalna, približno resna, nekaj takega kot punca". Liz na drugi strani je seksi in uspešna. Ena tistih, ki lahko gre v korak z Alfiejevim libidom in {armom. Lonette pa je ženska, ob kateri se Alfie počuti, da ji ni dorasel. Poleg tega se z njo želi poročiti njegov najbo-lj{i prijatelj Marlon, zato je dekle prepovedan sadež. A to {e ne pomeni, da Alfie ne opazi njenih izrazitih čarov. Dorie je zamorjena gospodinja, ki je za-
dovoljna, če vsak teden dobi svojo dozo Alfieja. Alfie pač nadoknadi tisto, česar njen mož ne počne, kot bi moral. Nikki vstopi v Alfiejevo življenje ravno, ko je fant malce na tleh. Ker ga je ujela ranljivega, traja nekaj časa, preden Alfie ugotovi, da se za čudovito embalažo skriva cel kup napak. Alfie jo primerja s kipom gr{ke boginje — veličastna je, a tako subtilčno uničena, da to opazi{ {ele, ko pride{ preblizu. Glasbo in tri izvirne pesmi za film sta prispevala priznana glasbenika in dobitnika nagrade grammy — Mick Jag-ger in Dave Stewart. Zanimivo je tudi to, da zgodbo pripoveduje sam Alfie. Če je {e tako za-ničljiv in če {e tako vara ženske, se ti prikupi. Sploh ga ne more{ zasovražiti, pa če {e tako pre-zira{ njegovo ženskarstvo, varanje, manipulacijo z nežnej{im spolom. In če pričakujete solzavi romantični film, ste se u{teli. Alfie ni tipična ameri{ka limo-
nada, ampak zelo dobra zgodba, igralci, kamera, {e posebej pohvalna pa je tudi glasba. Dobra plat filma pa je tudi to, da je zgodba prikazana skozi perspektivo človekove notranjosti, njegovega razmi{ljanja, podobno kot je to v filmu Bridget Jones. Ne glede na povr{inskost in pretkano zapeljivost Alfieja je film projekcija njegove notranjosti, čustev, želja, hrepenenj. Realno prikazan, brez odvečne pocukranosti, lik ženskarja s srcem je prikazan do potankosti. "Free as a bird. My life is in my own hands. Depend on noone and noone depends on me. But ... I don't have a peace of mind." — Alfie.
In tudi sam veličastni Alfie na koncu uvidi, da je lepo imeti prijatelje, ki so neprecenljivi, in da je lep in dober občutek, če si zares ljubljen.
Priporočamo ogled!
Grega Kavčič
CID
Petek, 11. 2.: predstavitev fakultet s strani študentov.
Mladinski svet MO Ptuj bo ob pomoči CID Ptuj izvedel predstavitev študija na posameznih fakultetah dijakom ptujskih srednjih {ol. Od 13. do 15. ure bodo informacije dobili dijaki Šolskega centra Ptuj, od 15. do 17. ure pa dijaki Gimnazije Ptuj.
Petek, 11., ob 18. uri: odprtje razstave slik Tjaše Arko
Ponedeljek, 14. 2.: udeležba na zasedanju nacionalnega otroškega parlamenta. Udeležila se ga bosta Jernej Bra-tu{a z OŠ Cirkulane - Zavrč in Klara Bigec z OŠ Breg, ki so ju izvolili mladi parlamentarci na zasedanju medobčinskega otro{kega parlamenta dne 26.1.2005.
Zbiramo prijave mladih, {e neuveljavljenih glasbenih skupin za predizbor za ROCK OTOCEC. Kontaktna oseba je Dejan Klasinc, na{ novi sodelavec.
CID Ptuj je odprt vsak delavnik od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 10. do 13. ure.
SESTAVIL
EDI KLASINC
zabava, razvedrilo
kuhinjska posoda, kozica
portugalski letopisec
prebivalec snice
živalske noge
junak risank večji del,
OSEBNI PRAZNIK
telesno in duševno propadel
Človek
gorovje
v
črni gori
francoski
pevec šansonov (charles)
naša alpinistka (cvetka)
egipčansko
sončno božanstvo
am. pevec in bobnar iJOEYl
neon
feničanski bog sonca
PERZIJA
albanski kosovski politik vllasi
čarovno dejanje
anton trost
LONDONOV JUNAK
VDOLBINA V
APNENCU, ŠKRAPUA
slavko avsenik
peščenjak
samostanski predstojnik
kemalove reforme
angleški skladateu
rastlina kozja deteua (uudsko)
nakodrana volnena tkanina
prebivalka rovt
ZAVESTNO SPOMINJANJE
angleški tv komik varney(v avtobusu)
pisateu novel
rimsko bajeslovno podzemue
velika nestrupena kača, udav
triClenik
rdeča zemua
olga logar
narodo-osvobodilni boj
središče vrtenja
makedonsko kolo
prebivalka latkove vasi
filmska igralka rina
osje gnezdo
selen
TV SPIKERICA (ALENKA-PREVERJENO
država v srednji afriki, zaire
tip japonskih letal
jasa v
gozdu
natrij
rimska boginja jeze
makedonska
kumariCna
solata
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: sklad, trema, rogor, eter, pisanost, prostor, stavkokaz, rantež, os, alergija, Skorba, brzokuhalnik, TO, Merc, tekoma, akna, avto, VO, bar, Bra, Nias, tesar, Kalinka, enotirnica, Korenjak, car, Inkret, Steyaert. Ugankarski slovarček: ADRAMELEK = feni~anski bog sonca, ARKOZA = pe{~enjak, ki poleg kremena vsebuje zelo veliko glinenca, AZURARA = portugalski letopisec iz 15. stoletja (Gomes Eanes de), DIMAČ = literarni junak romanov Jacka Londona, KAST = francoskj filmski režiser (Pierre, 1920—1984), MICINSKI = poljski pisatelj (Tadeusz, 1873—1919), SUICIDIJ = samomor, suicid, TARATOR = makedonska kumaricna solata ali bolgarska jogurtová juha, TRČEK = slovenska alpinistka (Cvetka).
Zanimivosti
Nagrada za zaposlene: Brezplačne tedenske počitnice na Barbadosu
London (STA/AFP) - Teden dni brezplačnega do-pustovanja na Barbadosu je darilo, ki ga je direktorica manjšega britanskega podjetja Pacific Direct, ki se ukvarja s storitvami za luksuzne hotele, podarila svojim 25 uslužbencem, da bi se jim zahvalila za dobro opravljeno delo. "Videti njihov odziv, ko sem jim povedala novico, je bilo resnično zadovoljstvo," je dejala Lara Morgan, ustanoviteljica podjetja iz Bedforda, ki luksuznim hotelom dobavlja "izdelke za dobrodošlico", kot so toaletni proizvodi, pisemski papir, copati in drugo. Podjetje ima svoje podružnice v šestih državah, ima tudi dve tovarni na Češkem in Kitajskem, svoje izdelke pa izvaža v skoraj sto držav. "Prepričana sem, da lahko od osebja dobimo zvestobo in izvrstne rezultate, če z njimi ravnamo na izjemen način. Vodje britanskih podjetij ne vlagajo dovolj v motivacijo zaposlenih, kar bi lahko podjetjem prineslo mnogo koristi," je dejala Morganova, ki je svojim zaposlenim poleg brezplačnega dopustovanja za počitnice podarila tudi nekaj žepnine.
Islandija na~rtuje najve~ji narodni park v Evropi
Reykjavik (STA/dpa) - Islandska vlada je odobrila načrt za ustanovitev največjega narodnega parka v Evropi. "Nikjer na svetu ni tako posebne geološke sestave, kot je tukaj, kjer se stikajo ledeniki, ledeniške reke in vulkani," je dejal državni sekretar na islandskem okoljskem ministrstvu Magnus Johansson. Če bo načrt o narodnem parku potrdil
še islandski parlament, bo Narodni ledeniški park Vatnajokull obsegal 10.000 kvadratnih kilometrov. Gre za največji evropski ledenik, ki leži v osrednji Islandiji.
Zaradi ježa na vzletni stezi tri milijone evrov kazni
Marseille (STA/AFP) - Sodišče v Marseillu je odločilo, da mora francoska država petim zavarovalnicam in letalski družbi Air France plačati več kot tri milijone evrov zaradi nesreče, ki se je zgodila zaradi mrtvega ježa na vzletni stezi na letališču Marseille-Provence na jugu Francije. Država bo morala plačati 2,3 milijona evrov petim zavarovalnicam in 850.000 evrov letalski družbi. Nesreča se je zgodila 22. marca 1998, ko se je več galebov, ki so letali okrog mrtvega ježa, pri vzletu zapletlo v levi motor letala, ki je komaj ustavilo na koncu vzletne steze. V nesreči k sreči nihče ni bil ranjen. Med sojenjem je vladni predstavnik priznal odgovornost države. Kot je pojasnil, mrtvega ježa niso odstranili s steze, ker letališka služba, ki je odgovorna, da vsako jutro pregleda vse steze in odstrani morebitna trupla poginulih živali, ni opravila svojega dela.
Brata 20 let živela s posmrtnimi ostanki očeta
Kuala Lumpur (STAJAP) - Brata, ki živita na severu Malezije, sta 20 let živela s posmrtnimi ostanki svojega očeta, ker si nista mogla privoščiti njegovega pogreba. Posmrtne ostanke Lee Ying Fooka, ki je umrl pred kakimi 20 leti, je pod ležiščem v njuni leseni hiši v zvezni državi Perak našla policija, je poročal časnik The Star. Ob tem sicer ne navaja, ali sta brata s tem, ko očetove smrti nista prijavila oblastem, kršila kakšen zakon.
Lujzek • Dober den vsoki den
Saj sem vam že reka in napisa, da
zima in
davkarija nič ne šenkata. Toto pismo vam pišem na fašenkovo nedelo, ko se bo dobro pilo in jelo. Prav moško je mrzlo, tak ke so potrebne dvojne gate, na ploti so zasnežene late pa še naš pes prosi za tople copate. Močka na topli peči sedi in prede. Mica je pri dopuldanski meši, med potjo najbrž tudi v gostilni na enem ali dveh šilčkih, da si segreje dušo in telo, da bi potli duma boj veselo blo. Kaj se toga tiče in vtiče, je moja Mica provi ded in z njo neje dobro iti na tenki led. Hitro te bo potopila in še kerega poleg spila. Pa saj vete, kak provi tisti stori pregovor, ki velo za moške in ženske: "Jej, pij in (se) kavsaj za drugo se ne ravsaj ..."
Fašenk je za nami in pepelnica tudi. Jaz sen pa letos maskirani v Janševega Janezka, ki nam že na zemlji nebesa ponuja in s celo vlodo vred tak prepričljivo laže, ke sam sebi verje in se ne zaveda, da ga
na vejko serje. Glih tak in še boj kak jegov predhodnik Rop in jegovi ministri, ki so bli vsaj za mene kejko tejko tudi bistri. Zaj smo na hitro sprejeli evropsko ustavo, ki nam bo kmetom vzela iz štale še zodjo kravo in zodjega prašiča, te pa bomo vidli hujdiča in še poleg boga, ki nam tolažbo da ... Ker tudi jaz nesen niben angelček in (pre)pošten občan, sen na pepelnico še v sveti hram, se z vedrom pepela po glovi posipa, če glih me je malo montrala gripa. S pepelom sen si odpi-hna vse grehe in se zamisla ob tisti resnični misli: "Spuni se človik, da si proh in da se v proh povrneš...!"
Zaj pa še malo za šalo in malo zares: "Soseda, ali mi lehko posodiš tvoj sesalec za proh?' Pa dobri odgovor: "Nemren ti dati in posoditi mojega sisavca, saj glih zaj pomivle posodo, potli pa more še kuhjo in klet pospraviti, te pa še v štacuno iti ..."
Ubogi sesalec, toti pa se mi resen hujdo smili ... Pa, ke si nete mislili, da se meni kaj bojše godi. Sen glih tak bogi ftič, ki nema perja nič. Srečno do drugega tjedna in mejte se radi ods-pred in odzodi.
RADIOPTUJ
89,8»98,e"l043MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 10. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (Se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (Marij Slodnjak). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). PETEK, 11. februarja: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice
(še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.10 Evropa v enem tednu (BBC). 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SNOP (Radio Celje).
SOBOTA, 12. februarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA
(Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SNOP (Radio Sora).
NEDELJA, 13. februarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun - NOVA ODDAJA!). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Nova oddaja z Natalijo Škrlec!), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SNOP (Radio Sora). PONEDELJEK, 14. februarja: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00
in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 9.00 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Izziv podjetništva. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 15.10 Danes na Ljubljanski borzi. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice).
TOREK, 15. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport.
13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Novice. 18.00 Pomoč sočloveku (Marija Slodnjak). 19.15 Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrja-nec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice).
SREDA, 16. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SNOP (Koroški Radio).
Frekvence: 89,8, 98,2 In 104,3 MHz!
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
V	službi se v teh dneh osredotočite samo na eno nalogo. Privoščite si malo samote in se v miru pripravite na burne dni, ki prihajajo. Ne razlagajte znancem ljubezenskih težav, raje jim pokažite vesel obraz.
BIK
Ne dvomite V sebe, l(er sicer na poslovnih poteh ne boste storili tistega, kar si želite. Giede ijubezni dobro pretehtajte samega sebe, saj si na eni strani želite svobodo na drugi pa globljo zvezo. To dvoje pa žal ne gre skupaj.
DVOJČKA
V	pretel(iih dneh ste si privoščili počitek in sedaj ste
jp j v sijajni formi za nove izzive y in dogodivščine na poslovnih poteh. Nil(al(or pa ne dovolite drugim, da bi vas kakorkoli ovirali pri doseganju ciljev, ki ste si jih zastavili.
RAK
Vaši nameni giede posiov-nih ciljev so iskreni jasni, zato kar pogumno naprej. Ko se bodo pojavile težave, se zazrite vase. Našii boste odgovore na vsa vprašanja. Ne zavrnite povabila, ki bo prišlo nepričakovano.
LEV
V	siužbi boste duhoviti in izredno pronicljivi, kar bo vašim sodelavcem in poslovnim partnerjem kar jemalo sapo. V ijubezni pa imamo
vsi grenke in lepe izkušnje, a prav vsaka nas kaj nauči.
DEVICA
V	giavi ste sl(ovaii sijajen načrt. Zdaj je na vas, da ga uresničite. Življenje je sicer lepo, če nanj gledamo skozi rožnata očaia. Včasih pa je
le potrebno pogledati resnici v oči. Glede družinskih problemov pa ste krivi vsi člani.
TEHTNICA
Giede poslovnih zadevvteh dneh ne sprejemajte prenagljenih odločitev, ampak raje uživajte v preprostih bogastvih, ki vam jih nudi življenje (sončni zahod, dišeče cvetje). Ne razdajajte preveč energije poslovnim zadevam.
SKORPIJON
Preden boste sprejeli nove obveznosti na poslovnih poteh, se morate prepričati, če ste izpolnili vse dotedanje naloge. Vaš najdražji ves čas računa na vašo pomoč. Opomnite ga, da se lahko česa loti tudi sam.
STRELEC
V	službi vas prav prijetno izkoriščajo, saj ugodite vsakemu, ki se obrne na vas. Ne pozabite, da prazna vreča ne stoji pokonci in
tudi vi ne boste več dolgo, če si ne boste nabrali novih moči.
KOZOROG
Precej ste zmedeni in si nikakor ne znate razložiti obnašanja določenih sodelavcev, saj zmede, ki sedaj vlada, niste zakuhali vi, ampak drugi. Je pa res, da imate sedaj priložnost, da se izkažete in zadeve uredite.
VODNAR
Pohvale za vaše zelo bleščeče opravljeno delo ne bodo deževale z vseh strani, čeprav bi morale. Ob sebi imate sodelavca, ki vam hodi v zelje. Povejte mu, kar mu gre, sicer bodo še hude težave.
RIBI
Le zakaj si belite glavo z vsako malenkostjo? Če menite, da drugi zaslužijo več, delajo pa manj kot vi, to povejte in se postavite zase. Za mnenje na obziren način prosite tudi tiste, ki vam skušajo pomagati.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
34 TEDNIK
Zanimivosti, mladi dopisniki
četrtek • 10. februarja 2005
V avtu sedijo sistemski inženir, softveraš in hardveraš ter se peljejo... Nenadoma opazijo, da gre avto čedalje hitreje po hribu navzdol. V daljavi se je že videl oster ovinek. Zavore in menjalnik so odpovedali in avto drvi nekontrolirano ... Nenadoma pa avtu spet začnejo delovati zavore in šofer naglo pritisne na zavoro. Ustavili so se tik pred ostrim ovinkom. Izstopijo in se začnejo praskati po glavi, kaj zdaj.
Sistemski inženir reče: "Fantje, najbolje, da pokličemo vlečno službo in avto spakiramo nazaj v tovarno. Tam bodo najbolje vedeli, kaj je narobe..' Ostala dva odkimavata in hardveraš reče: 'Vesta kaj, s sabo imam izvijač in francoza. Zavore in menjalnik raz-mečem, kot bi trenil, in skoraj gotovo bom našel napako. " Softverašu pa se posveti in reče: 'Fantje, predlagam, da se z avtom peljemo nazaj v hrib ter se ponovno spustimo navzdol. Testirali bomo zavore in menjalnik, pa bomo natanko vedeli, v čem je težava..'
***
Stoje živali v vrsti pred pekarno. Pride zajček in gre mimo vrste. Na polovici vrste ga pričaka medved, ga pretepe in pošlje nazaj v vrsto, da čaka kot vsi drugi. Čez nekaj časa se zajček spet napoti mimo vrste. Spet ga pričaka medved, ga pretepe in pošlje nazaj. Minuto kasneje gre zajček spet mimo vrste. In medved ga spet pretepe in pošlje nazaj. Zajček pogleda medveda in reče: "Klinc vas gleda, danes pa vam ne bom odprl pekarne!'
Programa za približevanje železnice najmlajšim
Cicivlak in Učna ura na vlaku
Spoznavanje z železnico je za otroke lahko posebej zanimivo. Med njimi so namreč tudi taki, ki se {e nikoli niso peljali z vlakom, posebej iz krajev brez železni{ke povezave.
Predstavitev železniškega prevoza predšolskim in osnovnošolskim otrokom je priložnost, da se ti bolje seznanijo z dejavnostjo prevoza potnikov in blaga, širokim spektrom poklicev in bogato tehnično dediščino. Posebej pa velja osnovnošolske otroke pričeti osveščati o prednostih, ki jih ima javni železniški prevoz v pogledu varnosti, manjšega onesnaževanja okolja in zanesljivosti prevoza. V ta namen Slovenske železnice po-
nujajo dva nova programa imenovana Cicivlak in Učna ura,
ki nakazujeta nov pristop k spodbujanju potovanj z vlaki pri najmlajših. Programa Cicivlak in Učna ura temeljita na vzgojno-izobraževalnih vsebinah s področja železniškega prometa ločeno za predšolske otroke in osnovnošolce. Cicivlak je namenjen ogledu železniške postaje Maribor in vlakov z možnostjo prevoza, Učna ura pa obsega dve različici — Učna ura na vlaku in
Učna ura na postaji, ki pa se lahko medsebojno tudi povezujeta. Zanimiv je primer Učne ure na vlaku, kjer se celotna šola ali posamezni razredi preselijo na vlak, kjer nato poteka pouk. Za učence so posebej pripravljeni učni listi na temo spoznavanja železnice. Ker se osnovne šole običajno namenijo na ekskurzijo v določen kraj ali mesto, tako lahko koristno združijo potovanje, razvedrilo in učenje.
Vlado Berglez
Ustvarjaički
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite re{itev ter jo po{ljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJAIČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalcka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 15. februarja, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanec ustvarjalckov iz 5. številke Štajerskega tednika je: Franci Pernek, Slomškova ul. 20, 2250 Ptuj.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajencu, ki bo knjigo prejel po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
ZAliOŽBA KAHAUTAJTIJA
p^oiiAčm kKJKA^m
vemo ï>oftBe<;4 JimmŘ
LUBLJAIiA; ETC, HAUl A NOVO MBSTO: BTC NOVO MESTO NOVA OOBICA; DELPLFTOVA IH
9770040197060

iZDePLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
iUlale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, ail po elektronski pošti justina.lali@radio-tednik.si.
^^	oglasi, označeni s to ikono,
^^	80 Objavljeni tudi na
spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta aii storitve.
Mali oglasi
STORITVE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
POPRAVILO TV-, video-, radioapa-ratov. Servisiranje PC ra~unalnikov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s. p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
GSM- IN RTV-servis, baterije, slo meniji, dekodiranje, playstation, mobi paketi in naro~ni{ka razmerja. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 111a, pri gostilni Mark 69. Tel. 041 677-507.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279-187.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž, 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647-234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250-933.
NUDIM INŠTRUKCIJE iz matematike. Tea Stefanovi~, s. p., Jadranska ul. 9. Tel. 031 371-187.
i
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tu{ek, s. p., Medribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811-297.

KROVSKO-KLEPARSKA DELA z vsemi kritinami. Akcija ope~ne kritine Jungmeier, Pfleiderer, Ton-dach, Creaton, betonske kritine Benders, Bramac, plo~evinaste kritine Gerard ... Priporo~amo se s konkuren~nimi cenami: Janez Lah, s. p., LAST-KROVSTVO, Mez-govci 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375-838.

SEDAJ je pravi ~as za tesnjenje oken in vrat s silikonskimi tesnili. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Šer-bec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podalj{evanje las. Brigita Pu{nik, s. p., Osoj-nikova 3, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvori{~ in parkiri{~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagi~, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
i
VODENJE POSLOVNIH KNJIG, s. p., pravne osebe in dru{tva. Tel. 02/771-10-86, 041-647-196. Lidija Vurcer, s. p., Ore{je 21, Ptuj.
33 LET SOBOSLIKARSTVA -PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757-51-51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si
SMO GRADBENO SANACIJSKO PODJETJE in obnavljamo stanovanja, stanovanjske hi{e ter izvajamo vsa gradbena in obrtni{ka dela (vse vodovodne instalacije in elektroinsta-lacije, instalacije ogrevanja, kerami~-arska in pleskarska dela), izvajamo tudi obnovo kopalnic, vse z va{im ali na{im materialom. Za ogled in predra~un pokli~ite na tel. 03/75901-15; 02/796 10-29; 070 731-992; GSP OK-PORT d. o. o, Šolska 14 B, 3210 Slov. Konjice.
BETONSKI ZIDAKI {irine 20 in 12 v akcijski ponudbi. Cementninarstvo Bruno Šurbek, s. p., Bistri{ka c. 30, 2319 Polj~ane. Tel. 02 80 25-303.
SVETOVANJE v vseh finan~nih zadevah. Krediti na osnovi OD, pok., premi~nin in nepremi~nin, leasingi za nakup nepremi~nin in premi~nin. Doba odpla~evanja tudi na 25 let. Ugodna obrestna mera, hitra realizacija. Odkup terjatev pravnih oseb, naložba kapitala v banke, v delnice zavarovalni{kih družb. Zavarovanja oseb in premoženja. Pokli~ite na tel. 041 672 449 ali se osebno oglasite na Strossmayerjevi 11, Maribor. SVIT finan~no svetovanje, Zvezdana Hedžet, s. p., p. o., Strossmayerjeva 11, Maribor. Tel. in fax: 02 252 42 81.
KMETIJSTVO
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Šketa, s. p., Irje 3 d, Roga{ka Slatina. Ostale informacije dobite na telefon 041 326 006.
PRODAM krompir dezire. Tel. 031 853 672.
NEPREMIČNINE
RAZNO
sinus ne
Top 3: posl. prostora na Ptuju: ID56, 81 m2, (L n.p.), 13 mio; ID233, 132,8 m2, (L n.p.), 55,1 mio; v Hajdošah ID313, 206 m2 - etaža, K+P + M, (L 1993), 29,5 mio. Informacije na 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj
PRODAM OBJEKT 150 m2 s 45 ari zemlje, primeren za obrt, skladi{~e ali stanovanje. Tel. 041 561-893.
PRODAM POSESTVO v izmeri 1,63 ha v Gru{kovcu z hi{o in gospodarskim poslopjem. Tel. 07/499-04-50.
NA PTUJU prodam 30 arov stavbnega zemlji{~a, namenjeno za obrtno ali industrijsko gradnjo. Tel. 041 561-893._
PRODAM manj{o stanovanjsko hi{o, nova gradnja (pod streho,) z vsemi priklju~ki v Spodnjem Gru-{kovju, 2 km iz Podlehnika. Tel. 041 545 145.
LUNA
KUPIM ali vzamem v najem njive ali celi kmetijo. Tel. 041 561-893.
PRODAM drva z dostavo. Tel. 03 582-72-12 ali 041 544-270.
KUPIM traktor IMT Zetor, Ursus, Torpedo in kombajn Zmaj 132, 133. Tel: 041 579-539.
BIKCE SIMENTALCE kupim, prodam balirano seno in okrogle sila-žne bale, možnost dostave. Tel. 041 533-792 ali 751-29-71._
KUPIM bu~nice. Tel. 041 555-568.
KUPIM KOSILNICO BCS 127, mala kolesa (bencin, petrolej ali dizel) in dvoredno sejalnico Olt za koruzo. Tel. 041 261-676._
KUPIM 4-redno pnevmarsko sejal-nico za koruzo in pajek za seno. Tel.: 031 458-702.
NESNICE rjave, stare 14 tednov, prodajamo po 600 SIT, dostava na dom. Mar~i~, Staro{ince 39, tel. 792 35-71.
KUPIM STARINE: pohi{tvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj. Tel. 041 897-675 ali 779-50-10._
PREKLICUJEM mese~no vozov-nico^ Certusa, izdano na ime Manu-ela Čeh, Podvinci 98 a, Ptuj.
PRODAM varilni aparat CO2 trifazni v okvari. Tel. 041 824 577._
PRODAM pe~ za centralno, dve cisterni 1500 l, radiatorje, razne dimenzije. Tel. 041 695 089.
DRUŠTVO Praha vabi odrasle na smu~arski konec tedna, s te~-ajem smu~anja, ki bo na Ribni{ki ko~i od 3. marca popoldan do 6. marca 2005. Cena je 30.000,00 SIT in vklju~uje prevoz, 3 polne penzione, 3 dnevne smu~arske vozovnice in u~itelje smu~anja. Prijave sprejemajo na CID-u. Informacije na tel. 031 611-054 in 040 328-153.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605
NEPREMIČNINE ' L MENJALNICE II
Kupimo stanovanja na Ptuju v Kidričevem in oitoiici!
www.luna-mb.s
|02 22 999 22 041 SS 28
DOM - STANOVANJE
NA PTUJU oddam opremljeno trisobno stanovanje. Tel. 031 407-300.
PRODAMO 2,5-sobno stanovanje na Ptuju ali menjamo za manj{e z dopla~ilom. Tel. 031 393-517.
NA PTUJU ODDAM 3-sobno stanovanje. Tel. 031 635 579.
DELO
ZASLUŽITI je lahko, vpra{ajte me, kako. Tel. 041 729-168. MKZ, d. d., Slovenska 29, Ljubljana.
KER IMATE veselje do dela z ljudmi, ste dinami~ni in komunikativni, vas v Delu in Slovenskih novicah vabimo, da se nam pridružite kot zastopnik naro~ni{kega oddelka na terenu (lahko tudi mlaj{i upokojenci). Pisne prijave po{ljite v 8 dneh na DELO, d.,d. - naro~ina, Strossmayerjeva 26, 2000 Maribor.
IŠČEMO gospodinjsko pomo~nico na Ptuju. Tel. 041 682-302.
IŠČEMO in{truktorja angle{~ine za prvi letnik srednje {ole, pou~evanje ob vikendih. Tel. 041 345-725.
NUMERO UNO, Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni gotovinski ali avtomobilski krediti do 6 let za vse zaposlene, ter upokojence, tudi 09. Star kredit ni ovira, možnost obremenitve dohodka do 50 %. Pridemo tudi na dom. Ugoden odkup in prodaja rabljenih avtomobilov. Tel.: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252-48-23
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajsi<a21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
Razpored dežurstev zobozdravnikov
12. 2. 2005 dr. Irena Škornik Kostanjevec Zobna ambulanta v Trnovski vasi
Vsak četrtek ob 20.00 uri
močm 7
mičmn. 7
1.	Ans. MARZEL - Muzika nocoj igra
2.	KRAJCARJI - Poletna romanca
3.	Ans. TONETA RUSA - Nocoj je tista noč
4.	JOCO & BOJAN - Čez Dravo
5.	Ans. KORENINE - Ko si odšla
6.	Ans. ŠIBOVNIKi - Vražje âlogarce
7.	Ans. SPEV - Moja Izabela
1.	NATALIJA KOLŠEK - Na zdravje
2.	Ans. ZASAVCI - Spet zaljubljen sem
3.	SLAPOVÍ-3X3
4.	Ans. KRILA - Bolečina
5.	NATALIJA & BOiVIBASTIK FANTASTIK -Dva policaja
6.	ŠPELA - Kako naj vem
7.	BIČ BOJS - Hojiarija
Poskočnih 7
Veličastnih 7
Glasujem za:.
Ime In priimek: , ■fel. številka: _
^ Glasujem za: _ . Naslov:_
Glasovnice poiljlte na dopisnicah na naslov: MEG A MARKETING d.o.o.,p.p. 318,22S0 Ptuj
Orfejikove
SMS glasbene ±eiie:
041/818-666
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
Četrtek, 10. februaT
9.30 Mestno gledališče Ptuj, norway.today 11.00 Mestno gledali{~e Ptuj, norway.today
18.00 romanski palacij ptujskega gradu, razstava Insignije ptujskega
mestnega sodnika 19.00 Slovenska Bistrica, glasbena {ola, koncert harmonikarjev SGBS Maribor
19.00 Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Slavnostna dvorana, literarni večer z
Manco Košir 20.00 Kolnkišta Ptuj, Jam Session
Petek, 11. februar
17.00
17.00
18.00 19.00
19.00
20.00
Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, Literarni večer z Eriko Vouk
Dom krajanov Sveti Tomaž, prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku
CID Ptuj, odprtje razstave slik Tjaše Arko
SNG MB, Koncert simfoničnega orkestra SNG Maribor, VelDvo,
za izven
Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom, Prireditev ob 40-letn-
ici knjižnice Josipa Vošnjaka
Kolnkišta Ptuj, Kolnkištin 4. rojstni dan
CID Ptuj, Predstavitev fakultet s strani študentov
Sobota, 12. februar
8.30 Dom za starejše občane v Ormožu, Muzejski vikend za otroke 9.00 Slovenska Bistrica, prostori Ljudske univerze, literarna delavnica 11.00 Dom Svobode Slovenska Bistrica, gledališka predstava Pikec
ježek in glasilo jež 18.00 Spodnji Velovlek, 57. Občni zbor PGD
19.00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana, Viktorinov večer: Harfa -
kraljevsko glasbilo, diplomski koncert har^istke Tine Žerdin 19.00 Sokolana, Središče ob Dravi, Valentinov koncert ženske vokalne
skupine JUA iz Sredi{~a ob Dravi 19.00 Slom{kov kulturni dom, Slovenska Bistrica, V deželi rik{e, potopisno predavanje o Indiji 19.30 Mestno gledali{~e Ptuj, Pavlek
20.00 karnevalska dvorana, Valentinov koncert - Severina in Jan Pleste-njak
20.00 Narodni dom Maribor, komedija Ljubo doma kdor ga ima, VelDvo, red Sobota in izven 21.30 Kolnki{ta Ptuj, koncert Fake orchestra
Nedelja, 13. februar
15.00
17.00
17.00
20.00 20.00
20.00
Benedikt, kulturni dom, komedija Zadrega za zadrego, KD Skor-ba
Markovci, kinodvorana, po~astitev Pre{ernovega ustvarjanja, vabijo ~lani Dru{tva mladih ob~ine Markovci Narodni dom Maribor, komedija Ljubo doma kdor ga ima, red Popoldanski 1 in izven
Kolnki{ta Ptuj, filmski ve~er Pet lahkih komadov
Narodni dom Maribor, komedija Ljubo doma kdor ga ima, red
Nedelja in izven
Kolnki{ta Ptuj, projekcija filma, Pet lahkih komadov
Ponedeljek, 14. februar
18.00 Glasbena {ola Ormož, Zelena dvorana, koncert tekmovalcev
Glasbene {ole Ormož, Ptuj, Ljutomer 19.00 SNG MB, Grk zorba, VelDvo, za izven 19.30 Mestno gledali{~e Ptuj, Življenje x 3, za izven
Torek, 15. februar
10.00 SNG MB, Ti nori tenorji in krvava svatba, MalOd 19.00 SNG MB, Grk zorba, VelDvo, za izven
19.00 Slovenska Bistrica, glasbena {ola, Regijsko tekmovanje mladih
glasbenikov Štajerske in Pomurja -	CID Ptuj, Valentinov ples
Sreda, 16. februar
20.00 SNG MB, Koncert Zorana Predina, VelDvo, za izven 19.00 CID Ptuj, film Spopad na zahodu
vabimo@radio-tednik.si
Razpisujemo
kadrovsko štipendijo za študenta visokošolskega študija geodezije.
Prednost imajo kandidati iz okolice Ruja. Rok za pisno prijavo: do 21 .feb.2005.
MERILO d.o.o.. Družba za geodetske dejavnosti, Potrčeva cesta 4a, 2250 Ruj
želite mali oglasi tudi na
iZDGPLSi
Naročnikom ŠUjerskega tednika nudimo 20% popusti
«loze Vogisr s.p.
Zabovci 98,2281 Markovci
Tel: 02/ 766-90-91, GSM: 941/ 226-204
iZDePLSi
izberi.si - Vsesiovensici portai maiili ogiasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem siovenskiin časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po maiiii oglasili še nikoli ni bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
g»*" VESTNIK

CSLAS
Papirnica

[fïitemiDûBDû [fijotejgl]®^
Ponudba že aranžiranih daril za Valentinovo ... E R A
ADUT PTUJ
VALENTINOVO V ADUTU -14.2., na dan zaljubljenih, brezplačno aranžiranje pri nas kupljenih daril.
38 TEDNIK
Poslovna in druga sporočila
četrtek • 10. februarja 2005
Se želiš slikati z vročimi fanti? Si želiš od blizu pogledati prave mišice?
Na kuponček napiši ime nastopajoče skupine in ga pošlji na naslov: Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Ralčeva ulica 6, 2250 Ptuj. Vse dopisnice ki bodo prispele v uredništvo do 14. 2. bodo sodelovale v nagradnem žreixtnju. Glavna nagrada je VIP vstopnica za mariborsko
predstavo, ki bo 18. 2. 2005 v dvorani Tabor.
^----------------------------------------
Ime skupine:_
Ime In priimek:. Naslov:_
Davčna »evilka:
Tel. številka:
Nagrajenka bo objavljena v Štajerskem tedniku 17.02.2005.
PRODAJA KURILNEGA OUA
Ugodna ponudba orodja
v Metalki na Ptuju
1/1)11 \\ \ M liOlMIl I SI I!lll()\
IZBERITE KAKOVOSTI 031/349-343
Miran KOLABIČs.p. GajCTCl 6/a, 2272 Gorižnica
POHI
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
giMihlif.lJiHiBIHiB
Telefon: 02 714 00 66
GSM: 04I 557SS3
Modular 3	>
71x71x132 cm
3.490.-SITM ___>•	i
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj
Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00
C 02/2280110
SoliSii.o.i>. Razlagwa 24, Maribor
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10
ZOBNOPROTETICNI nadomestki v 5 DNEH
možnost obročnega odplačila

II
www.tednlk.sl
ARNUS
mnenja, 090 44 33
Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOJMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrsi
IvanArnušs.p.
realnost
astrologija, regresija, bioterapija, odprava blokad 041404 935
Povodňová ul. 3,2251 (Ob Mariborski c.) Tel.: 02^83-00-81, Gsm: 041/390-576
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica

Nova Rina že v prodaji!
Življenje in kilogrami
METAliœ TRGoma

Prodaja
rabljenih
vozil:
na kredit do 7 let leasing (samo z osebno izkaznico).
Janez Sel, s.p., Spodnja Hajdina 26,2250 Ptuj Tel.: 02/788 55 70, GSM: 070 600 303
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNiáČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
izhePLSi
Hujsanje v kozmetičnem salonu
V	dveh mesecih ob 10 kg
Intervju:
Danijel Šmid Danny
90-dnevna ločevalna dieta
V	pasu imam 18 cm manj!
^ NOVA NAROČNIŠKA AKCIJA Štajerskega tednika in Term Zreče!
Celodnevno smučarsko karto za smučanje na Rogli ali Krvavcu prejmeta: ^
Milja Kovačič, Orešje 100, 2250 Ptuj Evgen Cafuta, Kersnikova 2, 2250 Ptuj
ROCBÁ
N^ir^enca bosta n^irade prejela priporočeno po pošti. Karte je potrebno porabiti do konca letošnje smučarske sezone.
v
Štajerski
PONUDBA
RABUKXIII
VOZIL
Znomko
BMW 318 AVTOMATIK RENAULT SCENIC 1,4 FIAT PUNTO 1,2 ŠKODA FABIA COMB11,9 TDI FIAT STILO 1,9 JTD OPEL ASTRA 1,7 DTI VOLVO V 40 1,9 TDI CITROEN XARA PICASSO FIAT PUNTO 1,2 3V OPEL CORSA 1,7 DTI OPEL VECTRA 2,0 DTI KAR. VW PASSAT 1,9 TDI VW POLO 1,2 KIA PRIDE 1,3 GLXI SEAT IBIZA 1,0
Avto Prsfec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj
Tel.: 02 782 30 01, fax: 02 780 59 10
Opremo Letnik Ceno
MODIFICIRAN KLIMA 1. LASTNIK KLIMA 1. LASTNIK KLIMA KLIMA KLIMA ČRN KLIMA KLIMA KLIMA 1. LASTNIK SREBRNA 1. LASTNIK
2001 2001 2001 2001 2002 2001 2001 2002 2001 2001 2001
3.890.000 2.290.000 1.090.000 2.290.000 2.650.000 2.260.000 2.790.000 2.790.000 1.090.000 1.740.000 2.490.000 2.490.000 1.590.000 540.000 1.190.000
Nfl ZALOGI VSI MODCLI FIAT! Sloro zo novo - sloro zo sloro!
Rabljena vozila
TIP
LETNIK CENA
AUDI A6 1,8	1996 1.150.000
CITROEN C3 1,4 5V	2003 2.250.000
CLIO BULA BONG 1,2/16V5V	2003 1.850.000
DAEWOO NEXIA 1,5	1998 530.000
DAEWOO NUBIRA WAG. 1,6	1998 890.000
OPEL CORSA 1,2 CITY	1997 690.000
R LAGUNA GT 1,9 DCI 100	2002 3.450.000
R MEGANE 1,6 E RN	1998 830.000
RMEGANE COUPE 1,6	1998 1.280.000
R MEGANE EXPR. 1,6/16V	2003 2.950.000
VOLKSWAGEN PASSAT 2,0	1994 840.000
XANTIA1,8	1994 480.000
RKANGOO 1,2 RL EXPRESS	1999 1.050.000
Testna vozila
LAGUNA 2,0T PRIVILEGA SCENIC EXP. CONF.1,6
2003	4.600.000
2004	4.060.000
RENAULT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-	105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
[za določena vozila)
Ptuj, Ornnoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.sl
KAMNOSESTVO
Bojan Kolarič s.p.
IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV TER VSEH VRST OBLOG IN TLAKOV IZ MARMORJA IN GRANITA
PTUJ, Budina, K jezeru 11, telefon: 772-03-71, gsm: 041 902 648
Na podlagi 6. člena Odloka o priznanjih Občine Markovci (Uradni vestnik Radio Tednik Ptuj. {t. 5/2000 in Ur. l. RS {t. 26/04) Komisija za odlikovanja in priznanja objavlja
RAZPIS
za podelitev občinskih priznanj v letu 2005
-	naziv "častni občan Občine Markovci",
-	plaketa Občine Markovci,
-	listina Občine Markovci.
I. Ob~ina Markovci podeljuje priznanje:
1.	Naziv "častni občan Občine Markovci" se podeli posamezniku, ki s svojim delovanjem in stvaritvami na posameznih področjih življenja in dela prispeva k izjemnemu razvoju in ugledu občine.
2.	Plaketa Občine Markovci se podeli posameznikom v občini za pomembno in uspe{no nepoklicno udejstvovanje na kateremkoli področju družbenega življenja. Plaketa se podeli tudi pravnim osebam ali posameznikom za pomembne dosežke na gospodarskem in družbenem področju dela.
3.	Listina Občine Markovci se podeli pravnim in civilnopravnim osebam za pomembne dosežke pri razvoju občine, za večletno delo in rezultate, s katerimi se organizacija izkaže in uspe{no predstavlja občino.
II.	Predlogi za priznanje morajo vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani organizaciji, podjetju, zavodu in združenju v občini ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev pobude za podelitev priznanja.
III.	Pobude za podelitev priznanj Občine Markovci lahko dajo v pisni obliki družbe, politične stranke, zavodi, organizacije, skupnosti, dru{tva in posamezniki.
IV.	Predlog za podelitev priznanj je potrebno poslati Komisiji za odlikovanja in priznanja Občine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci, najkasneje do 10. marca 2005.
Priznanja bodo podeljena ob leto{njem občinskem prazniku.
Franc Kekec župan Občine Markovci
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka	Letnik		Cena	
DAEWOO lANOS 1,5 s		1997	540.000	KOV SREBRNA
VOLKSWAGEN GOIF 1,6 D		1986	240.000	BELA
OPEL ASTRA 1,7 DIESEL KARAV.		1992	470.000	BELA
VOLKSWAGEN GOLF IV 1,9 SDI		2002	2.360.000	KOV SREBRNA
RENAULT CUO 1,2		2000	1.130.000	RDEČA
DAEWOO RACER BASE		1995	260.000	KOV SIVA
ALEA ROMEO ALEA 1561,6 TS		1998	1.495.000	KOV SIVA
CITROEN XSARA 1,61 COUPE		1998	1.090.000	KOV 7T,ATA
FIAT PUNTO 1,2 SX		2000	1.120.000	BELA
RENAULT MEGANE 1,6 LA VIE		1997	960.000	BELA
AUDI A41,6		2000	2.480.000	KOV SIVA
CrTR0ENXSARAl,6l		1997	1.080.000	KOV MODRA
RENAULT CUO 1,4 RT		1995	570.000	KOV MODRA
CTTROEN XSARA 1,41 COUPE		1999	990.000	BELA
ROVER 414 SI		1997	1.040.000	KOVVÈN)A
PEUGEOT 106 1,1 X		1998	790.000	KOV MODRA
CTTROEN XSARA 1,41 SX		1998	1.140.000	KOV MODRA
AUDI 801,6		1995	840.000	RDEČA
PEUGEOT 206 l,6l6VXS		2001	1.590.000	BELA
AUDI A41,6 COOL		1998	1.850.000	MODRÀ
AUDI A41,8 COOL		1998	1.990.000	KOV SREBRNA
RENAULT MEGANE 1,6 ERN		1997	1.020.000	KOV ZELENA
SEAT CORDOBA 1,4 VARIO		2002	1.770.000	RDEČA
RENAULT LAGUNA 2,0 RXE		1998	1.490.000	KOV SIVA
PEUGEOT 106 1,1		1998	725.000	KOVVÉïp
RENAULT SAFRANE 2,5		1998	1.375.000	KOV SIVI
RENUALTTWEVGO 1,2		1999	1.120.000	RUMENA
VOLKSWAGEN GOLF IV 1,416V		1998	1.570.000	KOVZLAIA
RENAULT UGUNA 1,816V EXPRESSION		2001	2.850.000	KOV M,ENA
SEAT CORDOBA 1,4 SE		1997	750.000	KOV SIVA
CTTROEN XANTIA 1,81		1998	1.240.000	KOVVÉNJA
SEAT CORDOBA SIGNO 1,9 SDI		2003	2.430.000	KOV MODRA
Kje so dnevi, ko skupaj smo sedeli? Kje sta dobrota in ljubezen tvoja, ki si nam jo dal?
Težko smo dojeli, da minili so ti dnevi, a nate lep spomin nam je ostal.
SPOMIN
7. februarja mineva 10 let, odkar nas je zapustil dragi mož, ata, dedek
Franc Meznaric
SPUHLJA 123
Hvala vsem, ki prižgete svečko in postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni.
Ob boleči izgubi drage mame in babice
Matilde Potočnik - Hrenko
IZ RABELČJE VASI 25 B
1930 - 2005
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni poslednji poti.
Žalujoci: sin Silvo z Darjo in vnuk Borut
Kdo pozabil bi gomilo, kjer tvoje zlato spi srce, ki nas je ljubilo in imelo rado do zadnjega je dne?
SPOMIN
10. februarja mineva leto dni, odkar nas je zapustila draga žena, mama, tašča, sestra, babica in prababica
Julijana Bedrai
IZ TRDOBOJCEV 68
Hvala vsem, ki z lepo mislijo ob njenem grobu postojite, ji svečko ali cvet v spomin podarite.
Tvoji najdražji
Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 42. letu zapustila draga žena, mamica, hčerka, sestra, botrica, svakinja in prijateljica
Olga Tobias
IZ PACINJA 41
Spomini na naše skupne trenutke bodo vedno v naših srcih.
Hvala vsem, ki postojite ob njenem mnogo preranem grobu, ji prinašate cvetje ali prižigate svečke ter se z lepo mislijo spominjate nanjo.
Njeni najdražji
Ti mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, babice in sestre
Elizabete Fridl
IZ LOČKEGA VRHA 27
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, za svete maše, izrazili sožalje in nam stali ob strani.
Posebej se zahvaljujemo pogrebnemu podjetju Jančič, patru Milanu Kosu za opravljen pogrebni obred, g. Zvonku za molitev in poslovilni govor, pevcem za odpete žalostinke. Iskrena hvala sosedi Mileni, nečakinji Mileni in Jožici za vsestransko pomoč.
Žalujoči: mož Rudek, sin Dušan, hčerki Slavica in Marjana z družinami ter sestre Marija, Katika in
Ivanka z družinami
V življenju le skrbi in delo si poznal, zdaj od vseh bolečin in truda si zaspal. Odšel si v svet, kjer ni skrbi in bolečin, le za tabo ostal je boleč spomin.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta, pradedka, brata in strica
Jožefa Premzla
IZ STAROSINC 33
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče, svete maše ali dar cerkvi ter za izraženo sožalje.
Posebej se zahvaljujemo internemu oddelku Bolnice Ptuj, g. župniku Janku Strašku za opravljen cerkveni obred, govornici g. Majdi Erlač za ganljive besede slovesa, podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve in vsem drugim, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali.
Se enkrat vsem in vsakemu posebej hvala.
Žalujoči: žena Anica, hči Anica in sin Jože z družinama ter ostali sorodniki
Veličina • Ob slovenskem kulturnem prazniku
Podelili Šest priznanj
V ponedeljek, 7. februarja, je v kulturnem domu v Voličini potekala osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, ki jo je organizirala Zveza kulturnih društev občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana.
Zbrane sta pozdravila podžupan občine Lenart Karl Vo-grincic in predsednica ZKD Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana Marija [auperl, ki je kulturo primerjala z majhno barko na velikem oceanu, ki jo mo~ni viharji premetavajo sem ter tja, vendar noče potoniti. V kulturnem programu so nastopili člani folklor-
ne skupine KD Ivan Cankar Jurovski Dol, pevski zbor O[ Voličina, pevski zbor DU Vo-ličina, pihalni orkester MOL iz Lenarta, violinistki Ana Vurcer in Polona Kapun, Maja Lutar (vokal) in Otmar Plavčak (klavir) ter pianistka Zala Čuček. Proslavo sta z recitacijami Prešernovih pesmi popestrila Sara Damiš in Tomaž Levak.
Ormož • Pustu ob rob
Karneval pod črno zastavo
V Ormožu se je turistično društvo, vsakoletni organizator pustnega karnevala, odločilo, da karnevala letos zaradi objektivnih razlogov ne bo.
Negodovanja je bilo ob tem kar precej, nekateri pa se z žalostnim dejstvom niso mogli sprijazniti. Niso se pustili oropati za vsakoleni pustni dogodek. In tako smo po nekaj letih karnevala v Ormožu spet imeli žalno povorko s križem in pod črno zastavo. Kljub temu da dogodek ni bil napovedan, se je na ulicah zbralo precejšnje število radovednežev, ki imajo pustni torek ob dveh popoldan zapisan v spominu kot čas za karneval. Doživeli so nastop Bobnarjev iz Trnovca, katerih topi zvoki so
odmevali po ulicah in ustvarjali žalni povorki primerno vzdušje. Sledili so kurenti s snetimi maskami, na čelu pa je korakal vragec, ki je tovoril križ. Žalni sprevod so zaključili Središčani, ki so nastopili pod žalno, črno zastavo. Ormožanom so predlagali novo oblast, ki bi jo predali v roke Pike Nogavičke. Trofenik in Sok sta bila za nekaj trenutkov pasé, zavladala je Pika, veliko Pik, ki so na konjih zaključile pustni torek v Ormožu, ki je minil mirno in brez incidentov
vki
Žalovanje v Ormožu ni bilo namenjeno pokopu pusta, ampak pokopu ormoškega karnevala.
Foto: ZS
Prejemniki priznanj (z desne): Janez [ijanec, predsednik KD Benedikt, Miroslav Breznik, predsednik KD Ivan Cankar Jurov-ski Dol, Miran Jauk, vodja ljudskih pevcev KD Sv. Ana, Ana [krlec, Marija Ferk, Franc Bratkovi~ in predsednika ZkD Marija [auperl.
Na prireditvi so podelili priznanja za uspešno delo na področju kulture. Prejeli so jih: za 50 let uspešnega delovanja KD Benedikt in KD Ivan Cankar iz Jurovskega Dola, za ohranjanje pevskega izročila ljudski pevci KD Sv. Ana, Ana Skrlec iz Zgornjega Partinja za
Jursinci
20-letno uspešno delovanje v folklorni skupini, pesnica Marija Ferk iz Sv. Ane, ki je izdala že dve pesniški zbirki, in Franc Bratkovič iz Cerkvenjaka za 30-letno ustvarjalno delo na področju kulture.
Zmago Šalamun
Biti pismen, kolikšna sreča
V petek, 4. februarja, sta občina in OŠ Juršinci v športni dvorani organizirala proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku.
Kulturni program je potekal na temo: "Biti pismen, kolikšna sreča". Prisotne sta pozdravila župan Alojz Kau~i~ in ravnateljica O[ Juršinci Jelka Svenšek, ki je v svojem govoru poudarila velik pomen pismenosti in menila, da je pismenost ključ do odprave človekove nesreče, ter dodala: "Kjer je zdravje, pa se sreča šele začne. Ta se lahko stopnjuje še z bogastvom uma in duha. Tu pa nastopi svojo vlogo kultura na vseh ravneh. Ta te lahko oplemeniti, pomiri, spodbudi, izobrazi, poživi, okrepi. Človeku daje
Kvalitetna avtomobilska zavarovanja za modre voznike
• omogočamo vam številne popuste in različne ugodnosti • zagotavljamo objektivno oceno škode in maksimalno nadomestilo zanjo
m(\
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Icankaijeva 3,2507 Maribor
Napoved vremena za Slovenijo
Napoved za Slovenijo
Danes bo jasno, po nekaterih nižinah bo lahko zjutraj in del dopoldneva megla ali nizka obla~nost. Proti ve~eru se bo poobla~ilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -20 do -10, na Primorskem od -7 do -2, najvišje dnevne danes od -3 do 2, na Primorskem pa okoli 8 stopinj C.
Obeti
V petek in soboto bo zmerno do pretežno obla~no. Jutranji mraz bo popustil, nekoliko topleje pa bo tudi ~ez dan.
voljo in energijo za spopadanje z vsakodnevnimi problemi."
V kulturnem programu so sodelovali učenci šole, od najmlajših naprej pa vse do otroškega in mladinskega pevskega zbora šole, zaključil pa ga je Mešani pevski zbor KD dr. Anton Slod-njak Juršinci.
Obiskovalci, ki so spremljali program, so lahko spoznali, da je tudi med učenci osnovne šole Ju-ršinci kar nekaj nadarjenih pesnikov, pisateljev ter nenazadnje pevcev in povezovalcev, ter jih z aplavzom nagradili za trud, saj je kulturni večer, ki so ga pripravili, terjal veliko truda in dela tako mentorjev kot učencev Za slednje se jim je na koncu zahvalila predsednica odbora za družbene dejavnosti občine Juršinci Dragica Toš Majcen. Ravnateljica Jelka Svenšek pa je v imenu Sklada ljubiteljske kulturne iz [kofje Loke učencu Franciju Verbančiču podelila slikarsko stojalo kot nagrado za prvo mesto na državni Mali Groharjevi koloniji.
Zmago Šalamun
"vitAnmt
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriSina vrata -daljinski pogoni -ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Tatjana Mohorko, Sela 28/b, Lovrenc na Dr. polju - Manco; Nataša Kraševec, Pavlovski Vrh 14, Ivanjkovci - de~ka; Lidija Muršec, Apa~e 298, Lovrenc - Tea; Tadeja Radić, Gregor~i~ev drevored 2, Ptuj -Nika; Helena Dogša, Runec 65, Ivanjkovci - Tjašo; Sonja Cugalj, Cesta na Bo~ 15la, Rogaška Slatina - Alexa; Marina Veseli~, Pestike 4, Zavr~ -Mijo; Tatjana Ules Kozoderc, Župečja vas 58, Lovrenc na Dr. polju - Evo; Anica Golob, Loperšice 2, Ormož - Mojco; Silva Gosak, Šturmovci 18, Videm - Žiga; Aleksandra Murko, CMD 11, Ptuj - Blažko; Valerija Solina, Trubarjeva 7, Ptuj - Jaka; Dijana Meglič, Regentova 12, Maribor - Žiga; Marjana Kosi, Pršetinci 11/a, Sv. Tomaž pri Ormožu - Nika; Avgustina Brenholc, Mali Brebrovnik 40, Ivanjkovci - Žiga; Brigita Koštomaj, Trubarjeva 9, Ptuj - Gala; Lidija Polič, Negova 114, Sp. Ivajnci - Domna.
Poroka - Ptuj: Janez Kokot, Hrastovec 153 in Blažka Bosilj, Budinščak 38, Hrvaška.
Umrli so: Matilda Potočnik Hrenko, Rabelčja vas 25/b, Ptuj, umrla 27. januarja 2005; Katarina Pavlinič, Rucmanci 25, umrla 30. januarja 2005; Marija Pernat, Kozminci 16, umrla 30. januarja 2005.
Črna kronika
Kljub alkoholu nadaljeval vožnjo
5. februarja ob 2.45 uri je patrulja PP Podlehnik v Lancovi vasi opravila postopek — preizkus alkoholiziranosti voznika osebnega avtomobila iz Ptuja. 20-letnemu vozniku—začetniku je elektronski alkotest pokazal rezultat 1,54 g/kg alkohola. Zaradi tega mu je bila prepovedana nadaljnja vožnja ter odvzeto vozniško dovoljenje. Prepovedi vožnje pa mladi voznik ni upošteval, temveč je odpeljal v smeri Podlehnika. Ob 3.10 je bil ponovno ustavljen, zoper njega pa je bilo odrejeno pridržanje to streznitve.
Trčil v drog javne razsvetljave
5. februarja ob 5.20 je 21-letni Ptujčan vozil osebni avtomobil iz Slivnice proti Bohovi. Ko je pripeljal do križišča z Miklavško cesto, je zapeljal nekoliko v levo, s sprednjim delom vozila trčil v pupinov stožec ter nato še v drog javne razsvetljave, nameščen na otoku, ki fizično ločuje smerno vozišče. Pri trčenju se je drog javne razsvetljave podrl, pri padcu pa poškodoval semafor. Prav tako je pri trčenju obrnilo vozilo na desni bok. Voznik je bil v nesreči hudo poškodovan.
Predrzna kraja
5. februarja ob 11.25 je neznanec vstopil v trgovino Mercatorja v Rogoz-niški cesti na Ptuju. Pristopil je do blagajne, kjer ni bilo blagajničarke, s police pod blagajno vzel več zavojev raznih vrst cigaret, nato pa trgovino zapustil in se z vozilom Renault srebrno kovinske barve odpeljal v smeri Turnišča.
Avto sam zapeljal v voznico
5. februarja ob 3.15 je 39-letna občanka iz Podlehnika parkirala svoj osebni avtomobil pred garažo in pustila motor v prostem teku pred klancem uvoza v garažo ter odšla odpret vrata. V tistem času je vozilo samo zapeljalo po klancu navzdol in trčilo v lastnico ter je potisnilo v garažna vrata. Lastnica vozila je bila hudo poškodovana.
Eksplozija v garaži
5. februarja ob 11.35 je bila patrulja PP Gorišnica napotena v Hrastovec, kjer naj bi prišlo okoli 11. ure do eksplozije v garaži stanovanjske hiše. Patrulja je na kraju ugotovila, da je lastnik v garaži s kotno brusilo brusil železne profile, iskre od brušenja pa so bile usmerjene proti garažnemu oknu, kjer je bila na polici plastenka, v njej pa neznana eksplozivna snov, ki je je hranil lastnikov sin. Ob brušenju je snov eksplodirala in povzročila večjo materialno škodo v garaži, na stanovanjski hiši ter na osebnem avtomobilu, ki je bil parkiran ob garažnem oknu - 1.000.000 SIT. Lastnik je bil tudi lažje poškodovan.
Vlom v vikend
Neznani storilec je med 1. in 5. februarjem vlomil v vikend v Krčevini pri Vurbergu. Iz prostora je odnesel več ročnega orodja, bele tehnike, štiri gume ter večjo količino žganih pijač domače proizvodnje v skupni vrednosti 500.000 SIT.
Zagorela nenaseljena hiša
7. februarja je zagorelo na nenaseljeni stanovanjski hiši v kraju Zgornja Ložnica. Pri ogledu je bilo ugotovljeno, da je zagorelo tega dne okoli 4. ure zjutraj zaradi močnega kurjenja v stenskem kurišču, ki se nadaljuje v dimnik skozi podstrešje. Ogenj se je razširil v dimnico, od tam pa na ostrešje hiše. Požar so pogasili gasilci. Škoda, ki jo je utrpel lastnik, znaša okrog 2 milijona SIT.
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIia, GARAŽNA VRATA
PTUJ	Štula26a ESSÍ>
^H ^H ■mninuii.p. Tel.i 02 787-86-70, 041 716-251
STE BiLi POŠKODOVANI
NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE PTUJ, Vodnikova 2	080 1 3 14
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
080 1401