119. it — S.
Naročnina za kraljevino
SHS
Mesečno 15 D. Letno 180 D.
Inozemstvo:
Mesečno 20 D. Letno 240 D.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust
Poštnina pavšaiirana. Posamezne številke i Din.
V LJubUant, v sredo 24. mala 1922.
SLAV
mi
Vseučdiški knjižnic.
Uredništvo:
Wolfova ulica 1/i. Telefon 360.
-*-ava:
CJ
v Ljubljani.
Telefon 44.
e vračajo, iložiti znamka, jvor.
Razprava © relsfeS !a«8ratssk@sa speva v miaiiienkcffl svatu.
POROČILO DR. NINČIČA. — MINISTRSKI SVET SE STRINJA Z NJEGOVIMI IZVAJANJI. - PAŠIČ BO ODLOČIL.
Beograd, 23. maja. (Izv.) Minister za zunanje stvari dr. Momčilo Ninčič, ki je danes dopoldne dospel
Beograd, 23. maja. (Izv.) Ministrski svet je imel danes popoldne sejo, ki je izključno veljala razpravi o zadrskem in reškem vprašanju. Vnanji minister dr. Ninčič je imel poldrugo uro trajajoči govor, v katerem je pojasnjeval to vprašanje m podrobno poročal o svojem delovanju v Genovi. Ministrski svet se ,3e strinjal z njegovimi naziranji, počakati pa mora, da se povrne ministrski predsednik Pasic, nakar bo še-le definitivno sklepal. Seja se bo jutri nadaljevala.
iz Genove, je šel na dvor h kralju, kateremu je poročal o svojem delovanju na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi in o pogajanjih z Italijo zaradi rešitve jadranskega spora. Po avdijenci je kralj Aleksander povabil dr. Ninčiča na obed.
Priprave za krali@w© p@r©k©s
Beograd, 23. maja. (Izv.) Za zastopnike časopisja je povodom kraljeve poroke določena posebna ladja, ki bo vozila po Donavi pred jahto, na kateri dospe v Beograd bodoča kraljica Marija. Razen novinarjev in potrebnega števila uradnikov ne bo imel nihče pristopa na to ladjo, Z rumunske strani se je doslej prijavilo že zelo veliko novinarjev, ki dospejo že v par dneh v Beograd, da poročajo svojim listom o pripravah za poročne svečanosti. Napovedane so tudi razne deputaci-»e iz inozemstva. Predsedništvo beograjske občine je brzojavno povabilo pariškega in bukareškega župana kot gosta na poroko. Odbor za pripravo poročnih svečanosti je dobil kredit v znesku 6,169.888 dinarjev, ki naj se porabi za priprave za
poročne slovesnosti. Večina te vsote se bo porabila za tribune, na katerih bodo stali gledalci in na katerih bo prostora za 12.000 ljudi. Rečni monitorji, ki bodo prisostvovali svečanostim in spremljali ladjo, s katero se bodoča kraljica Marija pripelje v Beograd, so že dospeli v zemunsko pristanišče.
Beograd, 23. maja. (Izv.) Vlada je posodila mestni občini beograjski en milijon dinarjev, ki naj ga porabi za priprave za svečanosti povodom kraljeve poroke.
Beograd. 23. maja. (Izv.) Pri poroki kralja Aleksandra z romunsko princezinjo Marijo se bodo rabile iste krone kakor pri poroki pokojnega kralja Petra. Krone so ponovno pozlatili'in jih prenesli v sa-borno cerkev.
Povratek našega zunanjega ministra.
POROČILO O POGAJANJIH MED NAŠIM IN ITALIJANSKIM ZUNANJIM MINISTROM.
svetu o poteku konference v Genovi in o pogajanjih, ki jih je imel z italijanskim zunanjim ministrom Schanzerjem, kakor tudi o posredovanju angleškega ministrskega predsednika Lloyd Georgea v vprašanju rešitve jadranskega spora. V Genovi ostaneta še dva naša delegata in pričakujeta odločitve vlade zaradi pogajanj glede sklepanja raznih konvencij med Jugoslavijo in {Italijo.
Beograd, 23. maja. (Izv.) Danes ob devetih dopoldne se je povrnil iz Genove zunanji minister dr. Momčilo Ninčič z osobjem delegacije, ki je našo državo zastopala na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi. Od Zagreba do Belgraaa je ministra spremljal jugoslovanski poslanik pri tiranski vladi Nešič, ki se mu je peljal nasproti. Na kolodvoru je izjavil dr. Ninčič novinarjem, da bo še danes poročal ministrskemu
Oesiei o rezultatih genov,
KOMPROMIS V VSEH VPRAŠANJIH. — PRIZNANJE RUSKE SOVJETSKE VLADE. — EVOLUCIJSKA IN RADIKALNA STRUJA NA GENOVSKI KONFERENCI. — BENEŠ ZASLEDUJE SAMO ČEŠKO POLITIKO. — SODELOVANJE MALE ANTANTE IN POLJSKE SE JE OBNESLO. — RUSIJA NE OSTANE VEČ IZOLIRANA.
Praga, dne 23. maja. (Izv.) Po daljšem presledku se je danes popoldne zopet sestala poslanska zbornica. Na tej seji je ministrski predsednik dr. Beneš podal svoj ekspoze o genovski konferenci. Zbornica je
sklenila otvoriti debato o ekspozeju na petkovi seji. Minister dr. Beneš je izjavil: Da pridemo do pravega sporazuma, imamo le eno pot: kompromis v vseh v Genovi stavljenih vprašanjih — veliko priznanje sovjetov, da sovjetska Rusija ne vztraja več na svojem doslednjem stališču. Svoboda, nadaljevati gospodarska pogajanja s sovjetsko Rusijo, pomenja priznanje naše dosedanje politike. Glede stališča, ki naj se zavzame napram sovjetskemu režimu, zasleduje češkoslovaška vlada politiko srednje poti za vzpostavitev odncšajev, za polagano sodelovanje, zlasti na gospodarskem polju ob ohranitvi bistvenih uspehov ruske revolucije in za postopno sodelovanje vseh slojev ruskega naroda. Na konferenci v Genovi sta se opazili dve veliki politični struji. Ena, evolucionistična, je zastopala polagoma ■pritegnitev bivših sovražnikov k sodelovanju; druga hoče s silo in hitro prelomiti z vojnimi tradicijami. Zaradi teh dveh političnih smeri se je na konferenci ustvarilo stanje, ki ga nazivljajo kriza aliance. Dočim vztraja ena komisija na nadaljevanju načelne solidarnosti, naglasa druga, da utegne alianca, ki je izšla iz vojne, zbuditi vtis, da hoče nadaljevati politiko vojne. Ne gre za to, da se razpuste dosedanje zveze. Tudi ne bodo namesto antante stopili novi bloki zaveznikov ob pritegnitvi bivših sovražnikov ali Rusije. ,Vsi
politični činitelji antante vedo, da Nemčija v sedanjem svojem položaju ni pripraven kotrahent za tako alianco, ravnotako kakor tudi Rusija ne. Resni politični krogi v Nemčiji so si svesti, da daje močna franco-sko-angleška politika Nemčiji večjo možnost za gospodarsko obnovo, za boljšo rešitev vprašanja vojne odškodnine in za mirnejšo politiko razvoja v bodočih letih. Razvoj velike politične svobode na obeh straneh je naravna posledica. Zaradi tega se moramo pripraviti na razlike v svetovnopolitičnih naziranjih, ki so se pojavile na genovski konferenci. Toda velikih razkolov se ni bati. Naša politika nima povoda za izpremembo v razmerju do Francije, Anglije ali Italije, do Nemčije ali Rusije. Pripravljena je na vse mogoče dogodke v vsakem oziru. — Dr. Beneš je nato zavrnil očitke, naperjene zoper češkoslovaško zunanjo politiko, češ, da je vazal Francije. Ugotovil je, da vlada zasleduje, le češkoslovaško politiko. Mirovne pogodbe moramo varovati in uveljaviti. Ravnotako je v našem interesu, da narodne manjšine v raznih državah dosežejo take svoboščine, ki so v skladu z državnimi interesi in omogočajo dobre meddržavne odno-šaje. Naša vlada ne sme postati nikdar igrača kake velike države, tudi ne v rokah sedanje ali bodoče Rusije. To stališče ni neslovansko. Mednarodno diplomatsko sodelovanje male antante in Poljske se je popolnoma obneslo. — Ministrski predsednik je potem omenil pogajanja, ki jih je imel z avstrijskim zveznim kancelarjem in madžarskim zunanjim ministrom in je izjavil da se je.
BOLEZEN GRŠKE PRESTOLO-NASLEDKINJE.
Atene, 23. maja. (Izv.) Bolezen obolele princezinje Jelene je Še vedno zelo nevarna. Ponoči je bila temperatura 37.7, žila 111, dihanje 32. Noč je princezinja prebila zelo slabo radi močnega kašlja. Popoldne je temperatura padla na 37. Žila je bila 101, dihanje 30. Zdravniki še vedno upajo na okrevanje, dasi se ne more reči še nič gotovega.
AVERČENKO V BEOGRADU.
Beograd, 23. maja. (Izv.) Te dni dospe v Beograd znani ruski pisatelj Averčenko.
POVIŠANJE DAVKOV.
Beograd, 231 maja. (Izv.) Finančni minister dr, Kumanudi je poslal narodni skupščini zakonsko predlogo o povišanju davka na zemljišča in trošarine. Ta predlog je finančni odbor oklonil pri razpravi o proračunskih dvanajstinah za mesec maj' in junij.
DOPUSTI ZA KONGRES DAVČNIH URADNIKOV.
Beograd, 23. maja. (Izv.) Finančni minister je dovolil vsem davčnim uradnikom tridneven dopust, da se udeleže kongresa davčnih uradnikov.
RAZMEJITEV Z MADŽARSKO KONČANA
Beograd, 23. maja. (Izv.) Včeraj je bila definitivno končana razmejitev z Madžarsko. Razmejitvena komisija je 'snoči odpotovala v Prek rnurje, da postavi mejnike v okraju Murska Sobota, ker se je spor rešil v našo korist.
BIVŠA CESARICA ŽITA NA
ŠPANSKEM.
Madrid, 23. maja. (Izv.) Bivša cesarica Žita je s svojimi otroci, svojo materjo in spremstvom dospela v Cadis, kjer jo je pozdravil kraljevi pobočnik. Kraljevi pobočnik je po naročilu kralja spremljal bivšo cesarico na njeni vožnji do Madrida, kamor so dospeli opoldne. Na kolodvor so prišli kralj, kraljica in vsi člani kraljevega dvora, ki so ga preuredili za stan bivše cesarice in njene družine.
ITALIJANSKA OFENZIVA V TRIPO-LITANIJI.
London, 23. maja. (Izv.) Govorice, ki prihajajo iz Tripolisa, vedo povedati, da so italijanske čete začele veliko ofenzivo proti upornim Arabcem. General Badoglio je uvedel vojaške operacije.
ZAUPNICA NOVEMU GRŠKEMU KABINETU.
Atene, 23. maja. (I2v.) Grška poslanska zbornica je s 201 proti 30 glasovom izrekla zaupnico novemu kabinetu.
Borzna poročila.
Zagreb, 23. maja. (Izv.) Berlin 22.50— 23, Bukarešta 43—48, Milan 361—362, (ček) 358—361, London 308.50—313, Ncw-vork (ček) 69—69.75, Pariz 630—637, (ček) 620—630, Praga 132.50—133.50, Švica 1320 —I3SO, Dunaj 0.705—0.7175, Budimpešta 8.10—8.23. Valute: ameriški dolarji 68.75— 69, avstrijske krone o—0.74, francoski franki 0—630, napoleondori 250—260, italijanske lire o—630.
Curih, 23. maja. Berlin 1.69, Newyork '32.4.25, London 23.33, Pariz 47.20, Milan 26.75, Praga 9-923, Budimpešta 0.60, Zagreb 1J85, Bukarešta 3.875, Varšava 0.13, Dunaj 0.055, avstrijske krone 0.055.
Berlin, 23. maja. (Izv.) Dunaj 3.155, Budimpešta 35-33. Milan 1548.05, Praga
573.25, Pariz 2726.55, London 1343,80, Newyork 301.125, Curih 5762.75.
Praga, 23. maja. Dunaj 0.435, Berlin
17.025, Rim 268.30, Budimpešta 5.925, Pariz 476.50, London 234.80, Newyorlc 52.60, Curih 1007, avstrijske krone 0.47, italijanske lire 265.50.
z Madžarsko sklenila obnovitev trgovinskih zvez, ki naj se začno v jeseni. — Po mnenju dr. Beneša je imela genovska konferenca tele uspehe: Rusija je opustila dosedanjo izolacijo in nevarnost vojnih zapletljajev med njo in ostalimi državami je zelo ponehala. Dejstvo, da bodo v Haagu dalje razpravljali, je dober znak, ker na ta način ostanemo z Rusijo v stikih. Češkoslovaška delegacija je ves čas konference ostala zvesta dosedanjim smernicam svoie politike.
Molitve v ©bissfst® skupRine.
Slovenci se držimo v političnem življenju, zlasti od svetovne vojne naprej izreka, ki je veljal slede nekdanje Avstrije; en retard d’ me idke, d’ um armčf in se v zadnjem trenotku oprimemo rešitve, ki je sploh še mogoča, to se pravi: najslabše.
Ker se je razdelila Slovenija v oblasti, je gotovo, da bo prišlo tudi do vol/j e v v oblastne skupščine. Upajmo: prvič in zadnjič — a prišlo bo. To je važen akt v političnem življenju Slovenije — zato se ga je dotaknil do sedaj samo en političen listi
Ljudstvo se je izrazilo proti delitvi Slovenije v dve oblasti in za samoupravo. Za ljudsko voljo se ni brigal nihče. Kaj ljudska volja, ko gre za višjft osebne interese! In samouprava? Čemu pa je treba te? Uprava je stvar vladajočih, ljudstvo naj gleda, da bo točno davke plačevalo!
Tako smo srečno prijadrali do oblasti in se bližamo volitvam v oblastna skupščine. Tukaj pa se začne nekoliko drugačna pesem.
Ljudstva ni nihče vprašal za njegovo voljo prej, zato ni ljudstvo prisiljena oddajati svojega mnenja in reči k vsemu amen niti pozneje, to se pravi: ljudstvo naj se kratkomdlo ne udeleži teh volitev in veliki župan naj predseduje prazni zbornici oziroma tistim članom zbornice, ki bodo volilci in izvoljenci obenem. To bi bil čin, ki mu ne bi mogel nikdo ničesar očitati, kajti na tako samovoljo vlade se ne da drugače odgovoriti.
Možna pa je tudi druga pot. Volitve oblastne skupščine naj se vrše pod parolo nedeljene Slovenije. Tukaj ni treba povdarjati, da ne bo izostal od vo-„ litev skoro noben upravičenec. Kajti narod ve, zakaj gre pri teh volitvah, zal?, se tudi ni bati, da bi se dal premotiti od kakih enodnevnih fraz, ki že leta in leta frče brez vsebine po zraku.	'
Pri prvi seji morata ljubljanska in mariborska skupščina najpreje slovesno, protestirati proti razdelitvi Slovenije v dve oblasti, izjaviti v imenu ljudstvtfa katero zastopata, da te delitve ne vzameta na znanje, da se bosta borili proti razcepitvi Slovenstva z vsemi svojimi močmi in zahtevati, da se razdelitev, takoj razveljavi.
Nato morata izjaviti velikemu županu, da ne moreta priznati v smislu samouprave nobenega od vlade postavljenega nadziratelja skupščine, ampak samo od zastopnikov ljudstva svobodno izvoljenega predsednika, ki bo odgovoren za svoje delovanje zopet zastopnikom ljudstva.
Oblastni skupščini morata biti pripravljeni, da izvajata konsekvence, slovensko ljudstvo pa mora biti o pravem času opozorjeno na pomen volitev M oblastno skupščino. Do danes pa žalibog vidimo, da ljudstvo še vedno čaka, nestrpno čaka parole od svojih strankinih voditeljev.
Za pravica optantov - penzionistov.
Radi zavlačevanja izplačil pen-zij onim penzijonistom, ki so optirali za Jugoslavijo je ponovno interveniral nar. posl. A. Brandner pri ministrstvu financ (gener. dir. računovodstva) in protestiral proti počasnemu postopanju V tem važnem vprašanju. Na veliko začudenje je izvedel, da se vsem takim upokojencem, ki imajo pravico do pokojnine in so optirali za našo državo, pokojnina še ne bo izplačevala z motivacijo, da to vprašanje še ni definitivno rešeno, ker prvič Italija mirovne pogodbe še ni ratificirala, drugič pa se mora pri nas poprej doprinesti zakon, po
katerem se bo tudi optantom lahktf dajalo ista prava, ki so jih deležni drugi. Min. financ (gener. dir. raču« novodstva) je na neko urgenco mi« nistrstva pravde, da naj se nernudcn ma pristane na izplačilo pokojnine optantom, odgovorilo, da to vpr^s sanje še ni rešeno in tla zato ne mo« re dati zahtevanega pristanka. Med prizadetimi so slovenski optanti, Ker je že v mirovni pogodbi (določ« be glede opcije) natančno precizi« rana dolžnost vlade do optantov, ja tako postopanje nerazumljivo, ker; morajo upokojenci tudi živeti. Proti takemu postopanju je uvedena pd« ločna akcija.
Dr. Milan Rojc javno proti demokrat«
skl stranki.
DEMOKRATSKA STRANKA JE IZDALA VSA SVOJA NAČELA. -VLADNA KORITA — ODTEHTAJO NAČELA.
ce. Dr. Rojc je odgovoril, da stoji še vedno na onem stališču, ki ga je pr« votno zavzela in javno proglašala Jugoslovanska demokratska stranka in da je izvajal le logične posledice, medtem ko je demokratska stranka svoje prvotno stališče žrtvovala vladnim koritom. On je vedno vztrajal na prvotnih smernicah demokratske stranke in če se trdi, da je on izdal prvotni program jugoslovanske demokratske stranke, se mu mora to šele dokazati. Njega še vedno ščiti logika resnice. Končno prosi dr. Milan Rojc v svoji izjavi za pojasnitev v vseh teh vprašanjih od demokratske krajevne organiza« cije, preden poda na njeno desauva-* cijo svoj končnoveljevni odgovor.
Zagreb, 23. maja. (Izv.) Današnja »Svobodna Tribuna« objavlja izjavo demokratskega disidenta, prejšnjega podbana dr. Milana Rojca, v kateri Ie-ta izjavlja, da je včeraj prejel od zagrebške krajevne organizacije Jugoslovanske demokratske stranke dopis, v katerem ga le-ta poživlja, da naj se opraviči, zakaj da je kršil temeljna načela demokratske stranke iz člankov, katere je objavil g. Milan Rojc v zagrebškem dnevniku »Svobodna Tribuna« pod naslovom »Za boljšo bodočnost naše kraljevine«. (Mi smo enega teh člankov v našem listu že 'objavili v prevodu; nadaljni bodo sledili.) Demokratska organizacija v Zagrebu mu je zaradi tega izrazila nezaupnico in je od njega zahtevala, da izvaja posledi-
Poljska me vstopi v malo antanto
Dunaj, 23. maja. (Izv.) »Neue Freie Presse« priobčuje razgovor s poljskim ministrom zunanjih poslov Skirmuntom, ki je na tozadevno vprašanje glede oficielnega pristopa Poljske k mali antanti izjavil, da so te govorice netočne. Pristavil je, da
ANGLEŠKO-IRSKA POGODBA V NEVARNOSTI.
London, 23. maja. (Izv.) Minister lord Churchill je včeraj izjavil v poslanski zbornici, da temelji dogovor med De Valero in Collinson na predpogojih, ki bi mogli izjaloviti angle-ško-irsko pogodbo.
se je dosedanja oblika odnošajeV, Poljske do male antante brez medsebojnih obveznosti zlasti na genov« ski konferenci izkazala kot zelo umestna ter je v veliki meri koristila interesom obeh držav.
Brest, 23. maja. (Izv.) Parnik »Egypte« se je potopil na kraju, kjer, je morje globoko 1900 metrov. ,Vo« zil je s seboj 1,500.000 v zlatu.
Pariz, 23. maja. (Izv.) AnglešjfcJ podkonzul naznanja, da je bilo pri potopu parnika »Egypte« rešenih 28 popotnikov in 204 mornarji, dočjigj se pogrešata še 102 osebi
ljubljanski ofeOn. svet
Zadnja seja ljubljanskega ofagn. sveta.
Včeraj se je vršila v m«stoi posvetovalnici zadaja seja dosedanjega obč. sveta prestolnega mesta Ljubljane. Zupan dr. Perič je otvorii sejo ob pol 12. dopoldne in imenoval za overovatelja ;zapisnika obč. sv. Malgaja in Kocmurja ter predstavil občinskim svetovalcem min. svetnika Bog. Senekoviča, ki po nalogu pokr. uprave prisostvuje seji.
Navzoči so občinski svetovalci NSS, SLS, JSDS in SKS. Župan dr. Pjrič prečita dopis pokr. uprave v katerem se mu sporoča, da se vsled naročil notranjega ministrstra z uporabo § 87 obč. reda za mesto Ljubljano občinski svet razpušča.
Županova izjava.
Župan dr. Perič izjavlja, da pravi zakon v § 87. obč. reda za mesto Ljubljano na katerega se sklicuje vladni odlok, da sme vlada »le iz tehtnih razlogov« razpustiti izvoljeni občinski svet. Vlada ozirom pokr. uprav pa ne navaja v svojem dopisu v katerem naznanja razpust občinskega s"eta sploh nobenega stvarnega razloga za ta razpust in ga tudi navajati ne more, ker ga nima. Razpust občinskega sve* ta je vsled tega protipostaven in nezakonit ter pomeni eklatantno kršenje občinske samouprave in avtonomnega načela, da mora stati na čelu občine le od ljudstva izvoljeni župan. (Veliko odobravanje). V znak protesta zoper to vladno odredbo bo prečital g. podžupan v imenu občinskega sveta protestno izjavo.
Podžupan Jug (NSS) prečita nato v Imenu večine občinskega sveta slsdečo or o testno izjavo:
Protestna Izjava.
Večina občinskega sveta deželnega stalnega mesta Ljubljane kot legitimna zastopnica ogromne večine Ljubljanskega prebivalstva najenergičneje protestira zoper razpust občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane, ker je to akt nasilja in zakonolomstva. Večina občinskega sveta odklanja vsako odgovornost za gospodarsko in moralno škodo, ki bo nastala mestu Ljubljana in njenemu prebivalstvu, ker najvažnejši sklepi vsled vladnega nasilja ne bodo prišli do uresničenja. Razpust Občinskega, sveta pomeni najeklatant1-nejše kršenje tisočletne avtonomije stolnega mesta, kar znači tudi zasmeh obstoječim zakonom. Večina občinskega Sveta ne bo vlagala nobenega zaupanja v tiste, ki so to nasilje zakrivili In jim noče dajati povoda za zavlačevanje novih volitev. Večina obč. sveta Sahteva v imenu ogromne večine ljubljanskega prebivalstva razpis občinskih volitev v smislu obstoječih določil obč. reda takoj po preteku 4 tednov, že danes pa tudi ugotavljamo, da bo bodoči občinski svet zahteval od vladnih eksponentov strog obračun in jih bo delal osebno odgovorne za vse njihovo poslovanje. Obenem pa večina obč. sveta tudi najodločnejše protestira proti razpustu upravnega odbora Mestne hranilnice z izjavo, da se delovanja v sosvetu ne udeleži, ker ne mara nositi nobene odgovornosti za izjemno in nezakonito poslovanje, ki se je ustvarilo z razpustom upravnega odbora pri Mestni hranilnici. Večina izjavlja, da bo ljubljansko prebivalstvo informirala o pravih namenih, ki jih zasleduje vlada z razpustom občinskega sveta. Županu se naroča, da kot član odbora medn. zveze županov javi svoj izstop iz te zveze in obrazloži vzroke svojega izstopa v posebni spomenici.
(Viharno odobravanje. Gromoviti mečO.ici ogorčenja v zbornici in na galeriji.)
Nato poda v imenu kluba obč. svetovalcev NSS g. Ivan Tavčar v skoro eno uro trajajočem govoru protestno izjavo. Govornik je bil večkrat prekinjen z hrupnim odobravanjem in z ogorčenimi protestnimi klici proti vladnemu nasilju. Njegov govor objavljamo v celoti na drugem mestu.
Za g. Tavčarjem poda v imenu kluba obč. svetnikov SLS protestno izjavo g. dr. Stanovnik v imenu kluba obč. svetovalcev JSDS pa g. Kocmur, katere obadva govora prinesemo v jutrišnji številki v ekscerptu. Seja se je končala z veliko manifestacijo županu dr. Periču in z hrupnimi protesti proti Vladnemu nasilju.
K zakonolomstvu s strani vlade se Že povrnemo.
Im gledališke pisarne. Za otroško predstavo, ki jo priredi tukajšnje dramsko gledališče v soboto, dne 27. maja t. L ob dveh popoludne za izvenljubljanske šole, so do sedaj rezervirana mesta za sledeče lole: Domžale 100, Preserje 100, Horjul 80. Log 55. St. Vid 61,' Jezero 30, Blatna Bresrovica 35, Drenov Grič, 38, St. Jakob ob Savi 30, Dolsko 71, Mokronog 30. Prostora je približno še za 400 otrok. Šolska vodstva, ki na proste prostore še reflek-tirajo, naj nemudoma sporoče upravi _ število udeležencev. Vstopnice se plačajo v soboto pred predstavo v knjigovodstvu. Otroci naj se zbero pod vodstvom učiteljev pred dramskim gledališčem, od koder gUdaUNu redittlj m prostor«,
V obramb© pravice
Govor načelnika kluba NSS obč. svetovalcev Ivana Tavčarja v občinskem sveta ljubljanskem.
Manjšina občinskega sveta se današnje seje ni udeležila.
JDS je prav rada svojčas zagovarjala avtonomijo mesta. Razumljivo je, da je danes v neprijetnem položaju, ko je z razpustom obč. sveta sama povzročila kršitev avtonomnih pravic ljubljanskega prebivalstva.
Sicer pa JDS prav nič ne pogrešamo v tej zbornici. Ogromna večina ljubljanskega volUstva je zastopana po svojih zastopnikih, ki ne bodo zamudili današnje prilike, objasniti javnosti vse nepostavnosti glede razpusta občinskega sveta.
Pri zadnjih občinskih volitvah je ostala JDS v veliki manjšini. Demokratska politika v Beogradu in komunalno gospodarstvo bivšega demokratskega občinskega sveta je zade-
lo	med ljubljanskim prebivalstvom na splošen odpor in obsodbo. Od 48 občinskih mandatov je dobila JDS samo 18 mandatov, dočim so si ostalih 30 mandatov osvojile stranke, ki so v odločni opoziciji proti demokratskemu režimu.
JDS se ni mogla umisliti v položaj manjšinske stranke. Preveč je bila zaverovana v svoj slučajni politični vpliv v Beogradu in nikakor ni mogla pozabiti časov, ko je bila liberalna mogočnost na mestnem magii stratu nepremakljiva in odločujoča. JDS se je besno zagrizla v misel, da mora za vsako ceno obdržati vodstvo mestne uprave v svojih rokah.
Nobena stranka ni imela v obč. svetu moči. da sama prevzame vodstvo obč. uprave. Kompromisna izvolitev župana in podžupana je bila neizbežna. JDS je pritiskala na kljuke pri vseh strankah. Prosila je, grozila je in obetala zlate gradove onim, ki gredo z njo. JDS ni uspelo, pridobiti katero izmed strank v občinskem svetu za kandidatno listo demokratskega župana. Izkušnje polpretekle dobe so pokazale, da je vsako skupno delo z JDS nemogoče in to tem bolj, če se je hotelo enkrat za vselej onemogočiti povratek starega, reakcionarnega režima, ki je desetletja zaviral razvoj in napredek slovenske prestolice.
Izključivši JDS, so se vse stranke v občinskem svetu zedinile na enotno župansko listo in to brez vsakih posebnih paktov ali političnih obvez. Spontano stvorjeno večino občinskega sveta je prevzemal edini namen: delati in zopet delati za Ljubljano v smislu gospodarskih in socijalnih teženj vsega prebivalstva.
Večina občinskega sveta se je prizadevala, da Iz resnega občinskega dela izloči vsako nepotrebno dnevno politlčarjenje. Žalibog se to ni moglo vedno preprečiti. Navadno je bila JDS prva, ki je zanašala v to zbornico strankarsko strast, samo da bi zavirala stvarno delo v dobrobit ljubljanskega prebivalstva.
Posebno dopadenje je imela JDS s strašilom o klerikalizmu. Bilo pa je to strašilo, v katerega niti JDS ni verovala. Da smo si na jasnem, kako je mislila JDS o klerikalizmu v občinskem svetu ljubljanskem, bodi konstatirano, da je JDS sama silila v zvezo s klerikalci.
JDS je hotela dobiti župana za vsako ceno. Zato je ponudila klerikalcem mesto podžupana, samo da volijo liberalnega župana. To trditev ne potrjuje samo obisk bivšega načelnika kluba JDS obč. svetovalca g. Turka v tajništvu SLS, ampak tudi včerajšnji uvodnik demokratskega glasila »Slovenski Narod«, kjer se zavzema zato, da bi morala dobiti župana relativno najmočnejša stranka, to je JDS, in podžupana druga relativno najmočnejša stranka, to je SLS. Kakor se vidi, bi klerikalci lahko napravili dobro politično kupčijo z JDS in dobili celo to, kar v sedanji večini obč. sveta niso. Kdo je bolj klerikalen, ali JDS, ali socijalistični stranki v obč. svetu, ni težko uganiti!
Vsi napori JDS, združiti večino glasov na svojega županskega kandidata, so se izjalovili. Izvoljen je bil županom pristaš socijalne demokracije in podžupanom narodni so-cijalist.
Večina občinskega sveta je pričela z delom in vsakdo mora priznati, z jako uspešnim delom. JDS to nikakor ni bilo po volji. Ko je enkrat JDS splaval up po vodi, da dobi župana, se je pričela tolažiti z drugim upom. JDS je mislila, da sedanja večina občinskega sveta ne bo deiazmožna. Toda urezala se je. Niti enega sklepa in ukrepa večine občinskega sveta ni mogla najti JDS za vzrok, ki bi vsaj na videz upravičeval razpust občinskega sveta. Zato je JDS posegla po drugem sredstvu. S svojim .vplivom v Beo-
gracra, je povzročala \zpr©TOemco občinskega volilnega rada.
V	Beogradu so potvorili propoi-čni volilni sistem in ga prikrojili tako, da so vsaj teoretično dani pogoji za JDS zmago.
Novi volilni red je nedemokratičen, ker odvzema manjšinam upravičeno zastopstvo. Izgovor, da po proporčnem volilnem redu izvoljeni občinski zastoni ne morejo delovati, je neutemeljen. Samo to je res, da so s proporčnim sistemom izgubili demokrati v Ljubljani svojega župana. To pa še ni noben dokaz, da občinski zastop ljubljanski ne more delati. Saj smo ravno v pretekli dobi videli, da se prav dobro izhaja v Ljubljani brez demokratskega župana.
Za razmere v naši državi je zelo značilno, da se z vsakim mesecem menjujejo volilni redi. Kakor pač prija vladajoči stranki, tako se spremeni volilni red. In to naj bo demokracija, državljansko pravo in priznanje ljudske volje!
Vendar tudi novega volilnega reda se ne strašimo, ker imamo večino ljubljanskega prebivalstva za seboj. Protestirati pa moramo, da se je že tudi novi volilni red kršil. Ce so se že morale razpisati nove volitve, bi moral dosedanji občinski svet delovati toliko časa, da novoizvoljeni občinski svetovalci lahko nastopijo svoja mesta. Občinsko gospodarstvo ne sme zastati, če nočemo, da utrpi Ljubljana ogromne ma-terijelne škode. Toda kaj je JDS za napredek ljubljanske občine, ko je pa že zadovoljna, samo da je njeni politični preobjestnosti zadoščeno.
Z razpustom občinskega sveta je razpuščen tudi upravni odbor mestne hranilnice. Razpust je popolnoma neutemeljen.
Dosedaj je bilo v praksi, da je upravni odbor mestne hranilnice še naprej deloval, če je bil tudi razpuščen občinski svet. To se je celo prakticiralo pod bivšo reakcionarno in Slovenstvu sovražno avstrijsko vlado. Ko je bil po Hribarjevi iz--volit vi razpuščen občinski svet, je upravni odbor mestne hranilnice nemoteno še naprej deloval do izvolitve novega občinskega sveta. Isto se je zgodilo takrat, ko je dr. Tavčar zapustil mestni magistrat. Tudi v drugih korporacijah je še danes v veljavi navedena praksa. Za primer naj navedem samo mestni šolski svet, kjer so še danes zastopniki mestne občine, izvoljeni iz vrst bivšega občinskega sveta, akoravno bi morali z izvolitvijo novega občinskega sveta takoj odstopiti. Vlada ima pač v zakupu dvojno pravico, eno za demokrate in drugo za proti-demokratske stranke.
Upravni odbor mestne hranilnice je bil tem bolj neupravičeno razpuščen, ker se ne more navesti niti enega slučaja, da bi upravni odbor nepravilno gospodaril. Sicer se nekaj namiguje, da je upravni odbor zato razpuščen, ker je povišal urad-nlštvu plače. Konstatiram, da je za povišek plač glasovala tudi JDS in da znašajo poviški komaj trikratne predvojne plače. Če hoče JDS veljati za zastopnico uradništva, potem ne bi smela prihajati s takimi argumenti za razpust upravnega odbora.
Nesramnost demokratskega časopisja je, da se namiguje o slabem gospodarstvu pri mestni hranilnici. Na namigavanja zaenkrat ne bom odgovarjal, ker ne maram škodovati zavoda. Vendar po ponovnih napadih se lahko pogovorimo o veleum-nem gospodarstvu bivše demokratske večine v upravnem odboru, ki je dosegla s svojim gospodarstvom pasivne bilance.
Z govoričenjem o slabem gospodarstvu se hoče samo prikriti pravi vzrok razpusta upravnega odbora. Pravi vzrok razpusta so milijoni razpoložljivega denarja v mestni hranilnici, ki se je pričel odpovedovati raznim, demokratom blizu stoječim bankam in pa zahteva upravnega odbora, da plačujejo banke višje obresti za naložen denar.
Upravni odbor pri teh svojih ukrepih ni zasledoval nobenega drugega cilja, kot samo to, da doseže za mestno hranilnico višje dohodke in razpoložljivi denar enakomerno razdeli med vse bančne zavode v Ljubljani. Odpraviti se je hotelo nedopustno stanje, da ima ena banka vse, druga malo ali nič — in neka banka celo več, kot znaša njena delniška glavnica. Mislim, da se upravnemu odboru ne more očitati slabo gospodarstvo, če skrbi za višje dohodke in varnost naložb.
Akt nasilja se je izvršil z razpustom upravnega odbora mestne hranilnice. Odklanjamo vsako odgovornost za nadaljnje poslovanje mestne hranilnice in se zahvaljujemo tudi za sosvetniško mesto vladnemu komisarju, kjer bi naj bili le kimavci, brez vsake pravice soodločeva-nia.	(Dalje	prih.)
I*ted stovMsktml vojaki ¥ ICrasMievcM.
V	nedeljo 30 se podali slovenski poslanci Dobnik in Majcen (SKS) in Brandner (NSS) v Kragujevac, da se na lastne oči prepričajo, kako se godi našim vojakom in da-li odgovarja vse resnici, kar se piše o naši vojski. Posebno ileverjetna, in če bi se izkazala kot resnična, strašna vest se je glasila, da so v Kragujevcu vpregli naše vojake v pluge in z njimi orali. Goriornenjeni trije poslanci so imeli priliko govoriti s slovenskimi vojaki, ki se nahajajo v Kragujevcu pri inženerskem polku, nadalje pri 19. pešpolku in končno pri šu-madijskem art. polku, kakor tudi s poveljniki teh polkov, kateri so jim razkazali prostore v 'vojašnicah. Treba je naglasiti, da so vojašnice v Kragujevcu dokaj moderno urejeno :n da se nič ne razlikujejo od avstrijskih vojašnic, samo prostori so ponekod pretesni, tako, da mora n. pr. pri 19. pešpolku spati 40 vojakov na 27. posteljah. Drugače pa so lokali, kar je glavno, zelo čisti ih ni bilo tozadevno nobene pritožbe od strani vojakov. Največ pritožb je bilo slišati proti slaW hrani, posebno pa se rekruti iz Slovenije težko privadijo srbske kuhinje, ki ne pozna juhe, marveč samo fižol (ali špinača), kuha skupaj z mesom. Poveljniki bi v tem o z. prav radi pomagali našim vojakom in bi pustili kuhati po naše, ako bi imeli v kuhinjah toliko prostora, da bi lahko na dva načina pripravljali jed. Kar se slabe hrane tiče, tu pa zvračajo poveljniki vso krivdo na nezadostne kredite. Obljubljali pa so, da se bo tudi v tem pogledu izboljšalo. S slovenskimi^ vojaki so zadovoljni, ker so zelo poslušni. Tudi prebivalci Šumadije imajo Slovence zelo radi Opažati je bilo zlasti, da so se naši zelo privadili srbščine tako, da so se nekateri celo v srbščini lažje izražali, kakor v Slovenščini. (Stara slovenska talentiranost in — napaka.) V prostem času imaio sokolske vežbe in pevske vaje, kjer se uče raznih patrijotskih pe§mi in navdušujejo za domovino. Kar se tiče oranja s plugom, na katerega naj bi bili vpre-ženi naši vojaki, kakor so se glasila nekatera pisma, je to vest vsak naš vojak zanikal La smatral za Izmišljeno. Res je pač, da se vojaki vežbajo tudi v poljedeljstvu, kar je celo koristno, popolnoma neresnično pa je, da bi kdo vlačil plug, ker imajo za to dovolj konj. Na tem mestu je treba povdariti, da take lažnjive vesti najbolj škodujejo vojakom samim, ker je najslabše' znamenje, ako se pri preiskavah kaka stvar, ki se jo v pismu trdi, ne more ugotoviti. V interesu samih vojakov je, da se govori in piše sama resnica.
PaiS pa je vpeljana pri vojakih velika disciplina. Tn zanimivo je to, da naši vojaki uvidevajo, da je disciplina v vojski potrebna. Sami so priznavali, da se jim zdi to razumljivo in se niso jezi-^ disciplino. Pač pa so se pri začetnih rekrutih podoficirji posluževali nekaj časa tudi udarcev, kar pa jim je bilo od višjih zabranjeno. Splošna želja slovenskih fantov pa je, da bi služi-
li	bliže domu, kar jim bo po predloženih zakonskih projektih v bodoče olajšano z rednimi dopusti.
_ Končno bi bilo treba omeniti zanimiv pojav, da je bil sprejet v našo vojsko neki kapetan I. klase, s katerim se morajo oficirji šumadijskega art. polka razgovarjati v nemškem jeziku, ako se hočejo z njim sporazumeti. Rodom je Slovenec, toda ker se je gibal vedno v nemški družbi in je tudi njegova žena Nemka, ne zna niti besede slovenski! Sedaj se pač pridno uči.
Končna sodba: V Kragujevcu, ki leži v lepi Sumadiji, katera je po krasoti narave zelo podobna Sloveniji, je za naše vojake morda mnogo boljše, kot v nekaterih drugih krajih Srbije, toda iz vsega se vidi, da se v pismih mnogo pretirava. Kakor smo že povedali, je tudi v Kragujevcu mnogo nedostatkov, ki jih bo treba odpraviti, toda pretiravati se nikdar ne sme, ampak govoriti se mora čisto resnico, ker ta več pomaga kakor laž.
Dobro bi bilo, da bi slovenski poslanci vseh strank redno posečali naše vojake v Srbiji in sicer povsod, kjer se nahajajo in se informirali o njihovem položaju, da bi jim potem bilo lažje mogoče nastopiti za odpravo raznih nedostatkov. Pot, ki so jo v tem oziru nastopili poslanci tako Samostojne kmetijske stranke, kakor Narodno-socijalistične stranke se nam zdi zelo pravilna in vse pohvale vredna.
Glasbena Matica v Sarajevu in njen povratek v Ljubljano.
Pevski zbor je dospel v llidže 18. t. m. ob 11. uri dopoldne. Na kolodvoru sprejem. Došle pozdravita predsednik slov. kluba in češki kon-zuL Zahvali se predsednik zbora Prunk. Nastanjeni v hotelu »Bosna«, v katerem je 1. 1914. stanoval nadvojvoda Franc Ferdinand, predno je bu ubit
Dne 19. t m prihod v Sarajeva
Sprejem Piod Napretkovo palaw čakajo goste pevska društva *Tre-bovič«, »Sloga« in »Lira« s svojimi zastavami, dalje Slovanski klub in Sokolice ter odposlanci kulturnih društev. Po običajnih pozdravih so Sokolice obmetavale pevke in pevce s šopki. Zbor se je nato podal v prostore hrvatskega pevskega društva »Trebevič«, kjer je goste pozdravil predsednik, narodni poslanec dr. Ivan Pavičič. Ogled društvenih prostorov in vpis zbora v spominsko knjigo »Trebe viča«. Pevci in pevke so nato posetili tvornico duhana in muzej, popoldne si ogledali mesto, čaršijo in so bili gostje častnikov v Oficirskem domu. Raz* gled na Sarajevo diven.
Prvi koncert ob osmih zvečer >i Narodnem pozorištu popolnoma razprodan. Občinstvo oduševljeno vzklika Hubadu in pevcem. Venec sta poklonili židovsko pevsko društvo »La Lira« in muslimansko prosvetno društvo »Gayrat«. Nepopisno ganljiv je bil trenotek, ko je dr. Vidovič prinesel na oder srbske gusli in jih poklonil zboru v imenu Jugoslovanske Matice, Sokola in pevskega društva »Sloga«. Ravnatelj Hubad se je zahvalil njemu in občinstvu z odra in je poljubil dr. Vidoviča. — Se tisti večer povratek v llidže. Drugi dan ogledovanje mesta, zlasti čaršije, kjer so pevci pridno kupovali v raznih turških izložbah spomine za domov. Popoldne ob 3. uri mladinski koncert. Navzoča mladina je vsa gorela za jugoslovansko pesem in marsikatero pesem je bilo treba ponavljati. Koncert so posetile tudi številne mohamedanske družine in so zlasti lepe žene In mladenke vzbujale splošno pozornost.
Ob 4. uri popoldne je Slovenski klub pogostil Matični zbor na narodni veselici v Zeleni bašči. MoŠk! zbor je zapel na prostem par kremenitih naših pesmi in je za vsako žel buren aplavz. Ker sta igrali dve godbi, vojaška in sokolska, se je končno tudi malo zavrtelo.
Tretji koncert se je vršil v nedeljo dopoldne zopet v Narodnem pozorištu. Zbor predmet viharnih ovacij. Venec pokloni pevsko društvo »Trebevič, Slov. klub pa krasno orijentalsko vazo. Uspeh koncerta imeniten.
Škoda, da je bilo že treba misliti na odhod. Slovo iz Sarajeva zelo prisrčno. Pred »Napretkom« so peli Matici v slovo pevci »Trebeviča«, na kolodvoru nepozabni prizori. Mnogobrojno občinstvo navdušeno pozdravlja odhajajoče koncertante in koncertantinje. — Dohod v Jani-co. Pevsko društvo »Zvečaj« podari šopke zboru, Lajovicu in Adamiču. Ves zbor izstopi iz vagonov in zapoje nekaj točk vzporeda. Nato prc* ti domu. Pevski zbor Glasbene Matice je dospel v pondeljek popoldne ob 1. uri v Ljubljano ovenčan s slavo za svoje veliko kulturno delo, za katerega mu moramo biti Slovenci od srca hvaležni.
Politične vesti.
Preiskava proti generalu Zečeviču In sokrivcem.
Beograd, 22. maja. (Izv.) Anketna komisija za ugotovitev krivde in vzrokov pogina vojaških novincev v decembru lanskega leta se je razdelila v dve sekciji, od katerih Je ena odpotovala v Skoplje, druga pa v Valjevo, kjer je uvedla preiskavo. Ta sekcija Je posetila vse bolnišnice in vojašnice pehotnega in topniškega polka. V interesu nadaljnjih preiskav se o dosedanjih uspehih varuje stroga tajnost. (Če ne bo pri tej tajnosti tudi ostalo, kot se Je to zgodilo pri toliko drugih aferah. Op. ured.)
Oblastna ratielitev Črne gore.
Beograd, 22. maja. (Izv.) Danes je bila seja odbora za proučavanje zakonskega načrta o razdelitvi okrožij in srezov v zečki oblasti v Cmi gori. Odbor je z večino glasov izpremenil vladni predlog in sklenil, da se andrije-vačko in beransko okrožje združita v eno okrožje s sedežem v Berani, ko-lašinsko okrožje pa se združi s pod-goriškim okrožjem, ki naj ima svoj se> dež v Podgorici.
Fašist Viola pred sodiščem v Šibe-• niku.
Zagreb, 22. maja. (Izv.) Reškega fašista Violo, ki je, kakor znano skušal napasti v Kraljeviči predsednika reške vlade dr. Zanello, in so ga pri tem prijeli, so odvedli v zapore v Šibenik, kjer pride pred sodišče. Viola je pred aretacijo izvršil na Reki in drugod po Italiji mnogo tatvin.
Nemiri na Irskem.
Belsast, 22. maja. (Izv.) V zadnjih 24 urah je bilo tu deset oseh ubitih is daset raaienih.
Strani*.
Dnevne vesti.
/	— Dobro znamenje za naše varnost-
t^azmere je baje dejstvo, da namerava vlada ukiniti 50 orožniških postaj. Večinoma se gre pri tem za orožniške postaje,
1 so preblizu skupaj ter bo dva rajona Prevzela ena postaja- Ob mejah se število orožnikov ne skrči.
revne slovenske dijake na Četi,	o Podarila lesna industrijska druž-
ba »Sava« *eP° vsoto 100.000 kron. Naj bi našla posnemovalce!
— Velika gasilska vaja. V; nedeljo, »ne 21. maja 1922 vršila se je v Mednem Pn Sent Vidu velika gasilska vaja, katere *e je udeležilo sedem gasilskih društev »n sicer društva šent Vid, Vižmarje, Gunc-Ije, Staneče, Medno, Preska, Pirniče. Požar so fungirali v Mednem na hribu, kjer je gorelo gospodarsko poslopje in sicer na dveh krajih. Gasilci so napeljali dve Cevi iz Save pod železniškim tirom in pod Slavno cesto do požarišča do 1 km daljine Od Save; postavili so v večjih presledkih ročne brizgalne ter tako dvignili vodo v hrib, kjer je gasilec z močnim vodnim Curkom sasil goreče poslopje. Brizgalne gasilnih društev so nekatere nove, ter no-
2ffiS^a-S1S-ema- ,?evi imai° v jako dobrem * ,ln tudi veliko novih. Te imajo najmodernejše spojke in ne več starih, ka-5°: v 'maj° skoro vsa društva v Slove-»rustvih vlada vzoren red in disciplina ter veliko zanimanje za napredovanje v gasilskem znanju, ter spopolnitvi gasilnega orodja ter izurjenosti moštva, v. elJe je gledati posebno starejše može, F Po 40 let delujejo na tem polju, s ka-*.° v*l®mo govorijo in delajo za svoje ide-Sf6- Ti so z dušo in telesom pravi gasilci, možje na mestu. Želeti bi bilo, da se v ,na®e ljubljansko gasilno društvo izpelje tisto, kar imajo okoliška društva, To je veselje do pravega gasilskega dela. »o delo obstoji v disciplini ter stremljenju za zboljšanje in spopolnitev gasilstva.
»Naprej« z dne 20, 5. v notici »Ali ,»aj priobčimo« trdi. da dobiva od raznih j*trani pritožbe glede invalidske organizacije. Centralni odbor podpisane organizacije pa poživlja naj objavi dotične pritožiš 2 imeni piscev, nakar bomo poskrbeli, »a^se eventuelni nedostatki odpravijo, poštena in stvarna debata ter vestna kontrola more stvari le koristiti. Podrobneje ne bomo razpravljali v dnevnem časopisju, pač pa v našem glasilu »Vojni invalid«. Tov. Mežnariču obenem javljamo, »a smo naš odgovor na tozadevni članek »Jugoslavije« poslali vsem uredništvom ljubljanskih dnevnikov razven »Jugoslavije« enako kakor tudi pričujočega in ni h&ša krivda, če ga niso vsi objavili. — Obregati se v »Jutro« pa nima misla bo-iuisi v katerikoli list, ker ni ne eden ne »fugi pri stvari tangiran. — Centralni Odbor.
—1 Prošnje za prireditev loterije (tombole) sestavljajo stranke večinoma po-jlhanjkljivo in jih vlagajo prepozno. Vse to [zavlačuje rešitev, oziroma onemogoča Sladko uradno poslovanje. V interesu [strank je, da vlagajo take prošnje na kmetijsko ministrstvo potom pristojnega okr. Iglavarstva (magistrata). Prošnje morajo jbiti pravilno kolkovane in vložene 2 meseca pred prireditvijo. V prošnji je natančno .navesti kraj, dan in namen prireditve, šte-frilo srečk (tablic) ter cena za posamezno (srečko. Če želi stranka oprostitve plačila [taksije to v prošnji povdarjati. Za vsak Jllučaj je navesti tudi dan, na katerega se iftamerava prireditev eventuelno preložiti.
— Izpremembe v osebju. Upokojen je ■profesor babiške šole v Ljubljaui g. dr. [Alfred Valenta. G. Ivan Prekoršek, upravitelj javne bolnice v Celju je pomaknjen fr IX. činovni razred, dočim je g. Ciril jSadar imenovan za upravnega asistenta v KI. činovnem razredu. — Premeščena sta Sg.t konceptni praktikant Jakob Počkaj Pd oddelka za - notranje zadeve k okraj, glavarstvu v celje, policijski oficijal Ant. Knez pa od policijskega komisarijata v (Mariboru k policijskemu oddelku okraj, (glavarstva v Ptuju. — Za učitelja in prefekta X. činovnega razreda na drž. kmetijski šoli na Grmu je imenovan abiturijent '% Ludovik Puš. — Računski praktikant pri oddelku za kmetijstvo g. Fr. Zavašnik j£t izstopil iz državne službe.
— Pravilnik za zatiranje nalezljivih bolezni v šolah je objavljen v Uradnem listu št. 52.
~ Za višje draginjeke doklade sodnikom je zahteval minister pravde od fi-.nančnega ministra 3 milijone dinarjev.
_	~ Dve ljubezenski drami. V župniji
p. M. v Polju so imeli v kratkem času » razburljivi drami. Nedavno je skočila v [Savo in utonila vdova Marija Bončar iz Sneberjev, ker je imela razmerje z nekim fantom, a misijonar ji je rekel pri spove-i;di, da mora zapustiti fanta, ali pa ne dobi [Odveze. Vdova je zapustila svoje 3 otroke Ter šla v smrt. Njeno truplo so potegnili ;U vode pri Ribčah. — V nedeljo ponoči
je tovarniški delavec Mat. Ajc iz Sostrega vrgel raz most v Kašlju v Ljubljanico svojo ljubico Marijo Gašperšič iz (Sostrega, ki je bila ž njim v drugem stanu. Na obupne klice so prihiteli ljudje ter
K
jo potegnili iz vode. dočim je Ajc pobegnil, a so ga orožniki izsledili. Gašperšič, fkt je članica Marijine družbe, seje sramovala priznati resnico ter je raje izjavila, ti* je sama skočila v vodo.
— Letošnji krompir je že prišel na [ftagrebiki trg iz Gorice. V začetku se je prodajal po 44 in 42 K za kg, na posredo-franje tržnega nadzorstva pa se je cena Suižala na 22 K.
— Veleprodajo soli v Sloveniji je dala uprava monopolov v Beogradu v zakup »Žitnemu zavodu v Ljubljani«.
— Samomor ali umor? V Brežicah so Halli v Savi 30 do 40 let starega moške-,•* t prestreljenimi prsmi Mož je imel rjave in pristrižene brke ter na roki tri Slate prstane z rdečimi kamenčki.
— V Kočevju se je otvorila telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo.
— Pošta v Kranju začne s i. junijem Poslovati kot državna pošta.
— Najstarejši novomeški meščan Janez Kodrič je umrl te dni 94 let star.
Tečaj *a vinogradnike in sadjarje. Na državni kmetijski šoli na Grmu se vrel dne 13. in 14. junija tečaj za vinogradnike in sadjarje in sicer za zeleno cepljenje trt, okuliranje sadnega drevja in **tiranjc trtnih in sadnih škodljivcev. Kdor se ga želi udeležiti, zglasi na£ se takoj po dopisnici pri ravnateljstvu sole na Grmu p. Novomesto. Pričetek 13. junija °b 9. uri zjutraj.
— Odlikovan učitelj. Odlikovan je z t*dom Sv. Save V. razreda^ g. Ivan ^Lapajne, vpokojeni učitelj meščanske šole v c«Skem, Odlikovanec je bil tnnpgo let pri-
a* Mdrpiusm polju«
— Nesreča na morju. Angleški parnik »Egrpt« je na vožnji v Indijo zadel ob francoski tovorni parnik »Seine« in se je potopil. Mnogo potnikov angleškega parnika je rešila francoska ladja in jih prepeljala v Brest Število žrtev cenijo na 96. Doslej je ugotovljeno, da je utonilo 20 oseb.
Ljubljana.
n K razmeram na čekovnem zavodu. Na notici v »Slov. Narodu« in »Jutru«, po katerih naj bi bilo pomožno osobje ček. zavoda svojo odpoved preklicalo, odgvarja-mo sledeče: Res je, da je osobje formalno odpoved preklicalo, kar bi mu pa ne branilo, da ne bi izostalo iz službe, kajti osobje ni vezano na nikak odpovedni rok, ker je pa zadeva že ugodno rešena, to izostane. Res je tudi, da se je g. finančni delegat dr. Savnik z vso silo zavzel za upravičene zahteve osobja, za kar mu bodi izrečena zahvala. G. prof. Reisner se je je pa le v toliko zavzel, da je bila neka oseba pri tem zavodu takoj imenovana, med tem ko drugi čakajo že cela leta. Čudno pa je tudi, da se demokratski poslanci niso zavzeli za težnje osobja, dotlej, dokler to osobje samo ni poslalo v Beograd spomenice, v kateri se je zagrozilo z izstopom iz službe. G. dopisnik »Naroda« in »Jutra« naj si le nikar ne domišljuje, da bo s takim širokoustnim hvalisanjem ujel, kaline na svoje politične limanice. Punctum!
= Posojilo mestne občine ljubljanske. Z naredbo pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 9. maja se je dovolilo mestni občini ljubljanski najeti posojilo 22 milijonov kron pri Mestni hranilnici, in sicer S milijonov za razširjenje mestnih ubožnih naprav, 1,560.000 K za nabavo motorne avtomobilne brizgalne in tren-skega avtomobila, 10 milijonov kron za zgradbo dveh stanovanjskih hiš. 1.500,000 za mestno zastavljalnico in 4 milijone kron za kritje primanjkljaja v občinskem proračunu za leto 192I222.
= Kritični mesec za zaljubljence je od nekdaj mesec maj. To sta občutila tudi mizarski pomočnik Fr. Erbežnik in delavka Antonija Prosen iz Zgor. Šiške. Rada bi si bila napravila gnezdo, a mati PrO-senove ni hotela privoliti. V nedeljo po-
fojdne sta popivala v neki gostilni v Zgoj. iški do policijske ure, potem pa si še vzela seboj liter vina ter nadaljevala popivanje na nekem travniku. Naenkrat je ■vlil Erbežnik v vino neko strupeno tekočino ter izpil. Ko je dekle videla obupni čin svojega ljubčka, se je suuila z nožem v levo stran prsi, toda krvi se je tako prestrašila, da je stekla na cesto ter klicala na pomoč. Prihiteli so vaščani, ki so jima nudili prvo pomoč, nato pa ju spravili v bolnico, kjer pa sta že iz nevarnosti. Morebiti bo dogodek omehčal neizprosno mater, da ju spusti v »kurnik« zakonskega življenja. Poprej pa bo še državni pravdnik dognal, ali se je dekle res sama ranila.
=3 Ruski dan v Ljubljani, ki se radi slabega vremena ni mogel vršiti v nedeljo, dne 14. V. 1922, se vrši v četrtek, dne 25. V. 1922. Podpirajte! Prispevajte!
Za pokrajinsko obrtno razstavo je razpisal odbor natečaj za lepak z nagradami po 2000, 1000 in 500 kron. Osnutki se morajo poslati do 1. junija odboru.
Izgubil se je rokav ene suknje od Resljeve ceste pred kolodvorom do Posavja. Pošten najditelj naj odda istega pri policijskem ravnateljstvu.
=3 »Kolo jugoslovanskih sester« vabi vse članice, da se zanesljivo in polnoštevilno udeleže pogreba vzorne rodoljubki-njc in podpornice, vseh narodnih društev sestre Josipine Vidmarjeve. Čas pogreba bo oznanjen v časopisih.
Maribor.
Celle.
Za mariborsko oblast se nasvetujejo prostori okrajnega glavarstva, dočim naj bi se okrajno glavarstvo preselilo v Girst-mayerjevo hišo pred glavnim kolodvorom.
Pozor Primorci! Popis vojne odškodnine se prične za mesto Maribor in okolico dne 24. t. m. od 18. do 20. ure (od 6. do 8. ure popoldne) v zadnji sobi restav-racije »Maribor«. Vrednost nepremičnin in premičnin in povzročene škode je označiti v kronah in sicer v predvojni in sedanji vrednosti. Popisuje se vsaki dan iz-vzemži nedelje in praznike. Vsi oškodovanci naj se zanesljivo zglase v zgoraj označenem času ter naj prinesejo s seboj potrebna dokazila (dokumente) kot n. pr. zapisno štev. zemljiške knjige, hišno št. parcelne štev., popis zemljišča (hiša, vrt, vinograd, pašnik, gozd itd.) in natančno označbo predmetov.
Obžalovanja vreden dogodek. V nedeljo dopoldne se je na celjskem glavnem trgu dogodil obžalovanja vreden dogodek, ki je vreden vsega obsojanja. Dijaška mladina je imela v soboto zvečer v celjskem Narodnem domu akademijo. Dopoldne so gotovo Še v dobrem razpoloženju od prečute noči hodili dijaki po mestu in pričeli na križišču Glavnega trga prepevati naše narodne himne. Občinstvo, ki ga je posebno ob nedeljah tam vse polno so silili, da se mora odkriti ob tem prepevanju. Nekateri so se odkrili, drugi pa — po večini kmetsko ljudstvo — je stalo in poslušalo. Med ljudmi je bil tudi naš celjski zdravnik g. dr. Schvvab, ki silno slabo sliši in ni vedel kako in zakaj se gre, ter je tudi obdržal klobuk na glavi. Skroka-na mladina se je zakadila v njega, mu zbila z glave klobuk ter ga pričela s palicami biti po glavi. Ljudstvo se je zgražalo nad tako podvjanostjo takpzvane demokratske nacionalistične omladine, ki na tak način profanira naše narodne himne in kaže svojo kulturo v tako slabi luči. Ne bomo dogodka dalje opisovali, ker ljudstvo, ki ga je videlo, je napravilo že svojo sodbo. Pravimo pa h koncu, naj gospodje študenti take kakovosti s takimi manirami ne prihajajo več v bodoče k nam v Celje, ker tukaj take kulture »naprednega« dijaštva ne poznamo. O tem res obžalovanja vredrtem dogodku smo na kratko poročali že včeraj. Zalibog pa_ je bila dotična notica tako nesrečno stilizirana, da bi lahko kak čitatelj dobil utis> kakor da je pri omenjenih demonstracijah sodelovalo tudi akademsko pevsko društvo »Mladost« iz Zagreba. Vsled tega konsta-tiramo, da »Mladost« ni Sodelovala niti pri manifestacijah, niti pri incidentu z g. dr. Švabom, temveč, da so zgorajšnje dogodke povzročili člani »Jug. Udruženja srednješkolaca«, ki je imelo v Celju isti dan svoj kongres, kot »Mladost« svoj kon-
Celjska plinarna bo kakor čujemo v
približno 14 dneh do 3 tednih pričela obratovati po novem sistemu proi. Stra-cke. Preurejanje plinarne, ki vrši nekaj časa bo v prilično tem času končano. Proizvajanje plina bo po novem sistemu cenejše.
Občni zbor Kola jugoslovanskih sester v Celju se vrši v četrtek 8. junija ob 8. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma.
Izredni občni zbor stanovanjskih najemnikov se vrši danes v sredo 24. t. m. ob 8. uri zvečer v celjskem Narodnem domu.
Izlet učenk meščanske dekliške šole v Zagreb se je vršil 2. t. m. Izleta so se udeležile učenke obeh tretjih razredov. V Zagrebu so si izletnice ogledale razne zbirke, muzej, zvezdarno itd. Zagrebčani so jim šli v vsakem oziru na roko.
Vreme se ie vendar zadnje dni ustalilo in smo dobili tople skoro vroče dneve. Lepo solnčno vreme je nujno potrebno, da si bo opomogla rast raznih kultur, ki so vsled dolgega slabega vremena silno zaostale.
Mleka je na celjskemu trgu v zadnjih dneh v izobilju na razpolago, da ga morajo prinašalke odnašati celo zopet domov, ker ga včasih ne morejo prodati. Mleko je sedaj dobre kakovosti, ker ne upajo prinašati več slabega mleka na trg, ker je bilo pred kratkim več takim prinašalcem mleko zaplenjeno oni sami pa naznanjeni obla-stem.
Sladkor stane v Celju v kockah 68 K, kristalni pa 64 kron kg. Je torej zopet padel za 2 kroni pri kilogramu.
Celjski tovarnar Westen, ki še ne misli ustreči upravičenim zahtevam delavstva, dasiravno traja stavka pri njem že celih osem tednov, ima na razpolago baje tudi policijo, katera patruljira stalno okrog njegovih poslopij. »Narej« poroča celo, da plačuje stražnika pa 25 kron na uro. Ako je to res. se moramo vsekakor vprašati, ^če se vzdržuje pri nas straža zato, da ščiti prusaškega izkoriščevalca slovenskega delavstva?
Neverjetno! »Naprej« poroča, da je peljal te dni voznik stavbenika Gologran-ca težko naložen voz gradbenega materi-jala iz Taberja proti mestu. Za voznikom prijaše srbski kapetan, ki je vodil približno 200 vojakov. Pričel je nekaj kričati nad voznikom. Ta ga pa ni takoj razumel. Kapetan je skočil s konja, potegnil sabljo in udaril z njo voznika po glavi ter ga lahko poškodoval. Rana je sicer neznatna vendar pa se s takim ravnanjem ne vzbuja bratska ljubav v našem ljudstvu. Dotični gospod naj ve, da smo_ tukaj v Sloveniji, kjer takih albanskih manir ne poznamo..
Prekmurle.
Črne koze so izbruhnile v Hodošu. Do-
sedai je zbolelo 6 oseb.
Šolske vesti. Gdč. Tončka Ježovniko-va, stalna učiteljica v Mozirju, je premeščena iz službenih ozirov na 5 razrednico v Mursko Soboto; gdč. Terezija Bratinova pa iz Murske Sobote v Cankovo. — Dopolnilni izpit so napravili v Mariboru: Verteš Aladar, učitelj-vodja v Fokovcih; Varga Andrej, učitelj-vodja v Petrovcih; Trinajstič Anton, nadučitelj v Turnišču; Ratkaj Edmund, učitelj-vodja v Andrejevcih; Ra-koci Ivan, učitelj-vodja v Gomilici; Kon-tler Marija, učiteljica v Vidoncih; Led Ivan učitelj v Dol. Lendavi Sn Zauntuchs Julija, učiteljica v Čentibi.
PokraSIna.
»Ruski dan« v Litiji. V neddljo 14. maja se je priredil pod vodstvom učiteljice gdč. Ažman in gdč. Borštnar Zore v prid gladujočim v Rusiji cvetlični dan, zvečer pa ruski koncert društva »Bajan« iz Ljubljane v dvorani Sokolskega doma. Vkljub dežju je ženski naraščaj »Sokola« marljivo prodajal cvetke in malodane vsak je prispeval svoj mali dar v prid te vele-važne akcije. Zal da so se našle tudi izjeme, ki so milo prosečo deco zavrnile tudi celo z grobimi opazkami. Večerni koncert je bil dobro obiskan — pogrešalo pa se je več zavednih rodbin iz sosednjega Šmartna. Občinstvo je z zanimanjem sledi izvajanju lepih ruskih pesmi in tudi ni štedilo s priznanjem. Na vse hvale in priznanja vredno je, da so nekatere zavedne rodbine pogostile ruske gostc-pevce brezplačno, druge pa darovale primerne zneske. Nabrani znesek 4500 kron se je nakazal »Odboru za pomoč gladujočim v Rusiji« v Ljubljani.
Sokolstvo.
Ljubljanski Sokol. Vsled priprav za skorajšnji društveni javni nastop začenja telovadba bratov II. oddelka od srede 24. t. m. naprej vedno že ob osmih zvečer. Zdravo! Prednjački zbor.
Šport Sn turistSka.
Otvoritev kolesarske sezone v ljubljanski okolici. V nedeljo 21. t. m. otvoril ]e skoraj najmlajšl a tetn agilnejši kolesarski klub »Danica« na Ježici svojo športno sezono s štirimi točkami. Vozil je le kratke cestne dirke z obratom na progi Stožice— Dob, s katerih je odšel častno, kajti časi, ki so se dosegli oziraje se, da ima klub samo težko skupino, skoraj nedosegljivi. Točno ob 3. uri startali so novinci na 5 km z rezultatom: I. Kosirnik Mihael 9 min. 45 sek„ 2. Kermauner Mihael 10 min. 18 sek., 3. Škerl Kocjan, 10 min. 50 sek. Takoj nato je startala glavna skupina kluba na 25 km, v katerih si je priboril zmago klubov predsednik Pečnik Lojze v 47 min. 2 sek., kot drugi Prošek Mirko 47 min. 8 sek., kot tretji Florin Ludvig 47 min. 15 sek., kot četrti Pečnik Gusto 47 min. 16 sek„ kot peti Ramovš Ivan 47 min. 18 sek. Pri Handicap na 10 km: 1. Kosirnik Mihael 19 min. 15 sek., 2. Dobnikar Ivan 19 min. 16 sek., 3. Snoj Tone 19 min. 30 sek. Pri tolažilni dirki na 5 km je zmagal Ramovš Ivan v 9 min. 47 sek. Startalo je 12 dirkačev. Kakor Je razvidno, je postal klub že resen konkurent večjim in starejšim .klubom.
Plitvička jezera — izlet in sestanek. Slovensko Planinsko društvo priredi za Binkoštne praznike sestanek in izlet k PlitviČkim jezerom, kjer se snide s člani Hrvatskega Planinarskega društva in člani Društva Planinara za Bosnu i Hercego-vinu. Udeleženci SPD imajo polovično vožnjo po državnih in južnih železnicah. Ta ugodnost velja od vštevši 2. do vštev-ši 8. junija t. 1. Odhod iz Ljubljane preko Karlovca, Ogulina dne 2. junija ob 17.53, zbirališče pol ure prej na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Udeleženci naj se prijavijo, ako mogoče, v pisarni SPD, Kralja Petra trg št. 2., da preskrbimo glede vozov, prenočišča, prehrane itd. vse potrebno ter dobijo tu tudi druge tozadevne
informacije. Člani naših podružnic dobijo lahko vse podatke pri podružničnih odborih, V pismenih prijavah naj vsak označi ali reflektira na voz i2 Vrhovine, ali namerava iti ca 4 ure peš iz Rudopolja k Plitvičkim jezerom. V slučaju premem-be voznega reda uporabimo temu vlaku odgovarjajoči vlak po voznem redu od I. junija t. 1. K obilni udelečbi vabi odbor SPD.
Zagreb-Graz 2:1 (1:1) O ti nedeljski tekmi prinašajo zagrebški listi zelo laskave ocene v prid gostujočemu graškemu moštvu. Vsled zadnje velike zmage nad subo-tiško reprezentanco so zagrebški športniki pričakovali lahko igro z Grazom. Toda potek je pokazal, da je gostujoče moštvo enakovredno domačemu ter da posamezniki celo nadkriljujejo toliko hvaljene zagrebške reprezentančne igralce. Posebno omenjajo prvorazredno obrambo, backa Fritzl in Sinkoviča ter halfa Griinhuta, ki ga stavljajo nad Dubravčiča. V 6. min. so imeli gosti vodstvo, v 24, je izenačil VI-nek. V 15. minuti drugega polčasa je nato padel odločilni goal, zopet po Vineku. Od zagrebških igralcev omenjajo pohvalno samo Perško. Tekmo je vodil dunajski sodnik Smidt. Nedeljska tekma je zopet utrudila tiste, ki sodijo, da sedanja, toliko hva-lisana forma treh prvih zagrebških klubov še dolgo ne dosega mednarodnega prvega razreda.
Novi Sad-Beograd 0:1.
Celtlc Glasgotv-Sparta 1:2. V nedeljo se je vršila v Pragi tekma med škotskim profesionalnim moštvom Celtic Glasgow in praško Sparto. Tekmi je prisostvovalo 30 tisoč gledalcev. Poročila trdijo, da je v drugi polovici vodila Sparta z vidno premočjo in da je izid veren izraz medsebojnega razmerja sil.
Slavla-Unlon Žižkov 5:2.
Moravska Slavia-Hanacka Slavla 5:2.
6lesfali.Ite in glasba.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama.
Sreda, 24. maja »Liliom«. Izven.
Opera;
Sreda, 24. maja »Lakme«. Red C.
Liliom. V sredo dne 24. t. m. se vrši v dramskem gledališču premij era znamenite Molnarjeve predmestne legende »Liliom«. Vsebina je vzeta iz nižin življenja in polna poezije.
Koncert »Mladosti«. Včeraj dopoldne je prispel v Ljubljano moški zbor akad. društva »Mladost« iz Zagreba in Je priredil zvečer ob osmih v dvorani Filharmonične družbe lep koncert, z vzporedom jugoslovanskih narodnih in umetnih pesmi. Občinstvo je s še precej povoljnim obiskom pokazalo, da zna ceniti pevsko umetnost »Mladosti«, ki razpolaga z mehkimi tenori in profuridnimi basi, kakršne smo pri nas, prav redko čuli. Koncert je trajal nekoliko predolgo, poslušalci so vztrajali do konca in so zbor po vsaki toč-živalmo pozdravljali. Ugajale so zlasti nekatere narodne pesmi. »Mladosti« je bil poklonjen velik venec s trobojnicami. Morda se o priliki h koncertu, ki je posegel v zborovska dela najmodernejših jugoslovanskih skladateljv, še povrnemo.
Češka filharmonija iz Prage je pod
vodstvom Vaclava Tallicha koncertirala v Rimu pred skoro prazno dvorano, kar rimski časopisi obžalujejo. »La Tribuna« najbolj hvali dela Josipa Suka, dočim ji je Vi-teslav Novak nerazumljiv. Čudno, čudno!
Češki Mozart. Profesor praškega vseučilišča Jelinek poroča v pariških listih o mladem skladatelju Emilu Nemečku, koje-ga opero »Kraljičina blodnja« izvaja Narodni divadlo v Pragi. Nemeček je učenec osmega gimnazijskega razreda v Pribramu in je zložil to opero, ko je bil star šestnajst Njegova glasba je tako zrela, da ga poročevalec stavi v vzporedno črto k Mozartu, Sikstu in Saint Saenu, ki so kot otroci tudi zlagali docela zrele skladbe.
Opero Luizo štejem med glediščna dela, katera zmorejo le izurjeni ansambli, saj jo Srečamo le na repertoiriu velikih gledišč tako kot Musorgskega Boris Godunova. Zato uprizoritev obeh na ljubljanskem opernem gledišču pomeni precej. Charpentier stavi v Luizi visoke zahteve solistom, zboru in posebno orkestru. Prva predstava ni pustila popolnoma zadovoljivega utiša. Pri nadaljnih reprizah pa se je pokazalo, da so se Vsi sodelujoči resno potrudili za natančno naštudiranje in izvajanje Luize. Charpentierjeva glasba je dražestna in prelestna ter je posebno orkestralni part težak v vseh glasbilih. Orkester je šel s posebno vnemo nanj in ga tudi absolviral zelo pohvalno. Med solisti mi je najbolj ugajal g. Romanovski v vlogi Luizinega očeta. Bil je v petju in igri naravnost izvrsten. Za njim pa takoj gdč. Zikova. Vlogo umetnika bi jaz poveril g. Drvoti, čeprav ne morem odreči g. Sovil-skemu ambicije. Gdč. šterkova in g. Zupan napredujeta. Kar je manjših vlog, so bile razdeljene članom in članicam zbora, ki so večinoma pokazali vsi, da bodo na odru kmalu popolnoma domači. Pohvaliti je treba še režijo in dirigenta g. Rukavino. Mislim, da naše občinstvo že zlepa s kakšno opero ni bilo tako zadovoljno kot z Luizo. Zalibog da ljudje veseli pomladnega vremena raje gredo zvečer na izprehoa in se pojavljajo pri predstavah v gledišču praznote, kar je pač migljaj za skorajšen, predčasen konec sezone. —i.
stituiral takole: Predsednik
man, I. podpreds, ir. Mrljutin Zarnik, Itj
podpredsednik msgr. Viktor Steska, taj nik dr. Izidor Cankar, blagajnik arh. L Šubic, varih Franc Vesel.
Iz Umetnostno zgodovinskega ^ Jim*
štva. Na prvi odborovi seji po °“"en* zboru se je odbor društva konstituiral takole: Predsednik načelnik dr. Skaberne, podpredsednik in blagajnik msgr. Steska* tajnik konservator dr. Stele, urednik gia* sila docent dr. Cankar. Članarina in na« ročnina »Zborniku za umetnostno *g0.<č®I, vino« se je določila, ker so se tiskarni*«* stroški znatno zvišali, na 46 dinarjev, B se lahko plačujejo tudi v obrokih. »Zbornik« izide v dvojni številki meseca junija in bo razen mnogih razprav o do mači in tuji umetnosti objavil tudi tek umetnostnega opisa Slovenije (topo( grafija dekanije kamniške) izpod peresa konservatorja dr. Steleta. Vsi dopisi na Umetnostno zgodovinsko društvo V Ljuo ljani.
Naša grafična umetnost. Marljivemu
in smotrenemu delu kolegija jugoslovan« skih um. grafikov, kateri šteje že 40 člo nov — med temi veliko večino slovenskih grafikov sc moramo zahvaliti da izide sc ta mesec Šantlova mapa lesorezov »Slo, venski skladatelji«. Kakor smo obveščeni, bo ta mapa zelo okusno opremljena ter bo prva izdaja te vrste v naši državi sploh« Za to izdajo se zanimajo širši krogi lju« biteljev grafične umetnosti v državi. Mapa bo pa predvsem posvečena slovenskim glasbenim krogom. Tiskana bo samo v 130 izvodih. Ker bo kakor je pričakovati takoj razprodana, naj jo interesenti čim prej naroče. V prednarcvH stane 50 Dm, med tem ko bo prodajna cena 60 Din. Po natisku se originalne plošče umcijo. Tak« se bo tem listom ohranila zbrnalna vred-* nost. Cena v ptednaročbi 50 Din, prodaj* na cena bo pa 60 Din.
»šopek samotarke«. Zbirka poučnifi
črtic in povestic. Spisala Manica Komanov a. Izdala in založila Zvezua tiskarna v Ljubljani, Marijin trg 8. Cena broširam knjigi 4 Din, vez. 6 Din.
»Ljubljanski Zvon- št. 5. je itlel S
sledečo vsebino: x. Lucien Tesnierc: Ob tristoletnici Molierovega rojstva, a. Jul Kozak: Tehtnica. (Dalje prih.) 3. Anton Vodnik: Česa prosiš? 4. Ivan Lah: Ang*« lin. Hidar. (Dalje prih.) 5. Stano Kosovelt Stvarjenje. 6. A. Debeljak: Likovno pesništvo. 7. Ivan Zorec: Beg Bukovac. (D*-lje prih.) 8. Dr. Joža Glonar: + Nestor Memnonovič Petrovsky. (Konec.) 9. France Bevk: Obisk :a Kniiževna poročil«, xx. Kronika. 12. Nove knjige,
Claude Farr ere, Gusarji. Poslovenil E. j-o.. Knjiga Jutra zv. 3. Ljubljana 19*3, Str. 201, vel. 8°. Cena 16 Din, po poiti * Din voč. Znameniti roman enega najboljših francoskih romanopiscev,_ ki je vzbujal splošno pozornost, ko je izhajal V Jutru pod naslovom Morski razbojnik, j« izšel sedaj v posebni knjigi. Knjigo krasi naslovna slika prol. Šantla. Umetniška višina tega romana, ki je zaslovel po vsem svetu, pride šele sedaj v celotni knjižni izdaji do pravega izraza. Zato bo po knjigi z veseljem segel tudi oni, ki je roman bral že v podlistku. Knjiga se naroča pri. upravništvu »Jutra«, Ljubljana, Prešernova ulica štev. 54.
Narodna galerija. Tretji redni občni zbor Narodne galerije se je vršil v soboto, dne 29. aprila v mestni posvetovalnici. Iz poročil funkcionarjev društva je bilo razvideti, da je Galerija deloma nakupila, deloma dobila v dar, deloma prejela v varstvo in razstavo 51 novih umetnin. S smo-trenim zbiranjem se je odboru posrečilo, da je ustvaril popolno zbirko novejše slovenske upodabljajoče umetnosti od Šubicev do današnjega dne. članov je imela Galerija v preteklem poslovnem letu 433. njeno zbirko je obiskalo 933 oseb. Daril (Kreditni zavod, Trgovska zadruga, Eskomptna banka Frank Sakser, Andrej Jakil, pokrajinska vlada) je prejela 15.165 kron. V kratkem izide katalog Narodne galerije s slikami najboljših galerijskih del, ki bo predstavljal razvoj slovenskega slikarstva od Šubicev do najnovejšega časa. Za časa velesejma namerja Galerija prirediti veliko historično razstavo slovenske umetnosti. Povečani galerijski prostori se nanovo opremljajo in se bodo kmalu odprli občinstvu. Odbor Narodne galerije za tekoče poslovno leto le je kon-
Društvene vesti.
O. Z. javnih nameščencev in vpokojen* cev za Slovenijo ima III. redni letni občili zbor v nedeljo dne 28. t. m. v veliki dvorani Mestnega doma. Pričetek ob 9. utt dopoldne. Podrobnosti v »Našem Glasu« o4 11, t. m. štev. 19.
Log. Novoustanovljeno prostovoljno gasilno društvo priredi v nedeljo 28. L m« veliko vrtno veselico z godbo, srečolovom, šaljivo pošto. V slučaju grdega vremena se vrši s. junija. Prijatelji gasilstva S* vabijo k obilni udeležbi.
Na izrednem občnem zboru PDJA
dne 17. maja 1922 je bil izvoljen sledeči odbor:	predsednik:	Jeršič Mirko, iur.;
podpreds.: Zorič Krešimir, teol.; I, tajnik; Stanovnik Aleš, iur.; II, tajnik:	Radšel
Franc, med.; Blagajnik: Birk Franc, teh.; načelnik menze:	Grafenauer Zdravko,
teh.; načelnik bolniške blagajne: Hočevar Mirko, iur.; načelnik doma: Bednarik Rado, fil.; odbornik brez mandata; Fremru Vlado, med.
»Jugoslov. društvo za proučevanj* angleškega jezika v Ljubljani« priredi V. petek dne 26. t. m. ob pol 21. uri v Srebrni
dvorani hotela »Union« čajanko (At Home). na katero so uljudno vabljeni vsi društveni člani in po članih upeljanl gostje. Društvo je na svojem izrednem obč. zboru den 12. t. m. izvolilo za častne člane med drugimi tudi: britanskega poslanika v Beogradu Sir Alban Younga in njegovo soprogo Lady Young ter britanskega konzula v Zagrebu Mr. Macleana ter njegovo soprogo Mrs. Maclean, ki so vsi 2 zadovoljstvom sprejeli izvolitev na znanje in pri tej priliki sporočili društvu svoje veliko zanimanje za delovanje društva.
Narodna čitalnica v Spod. šišk! vabi vse člane in tudi nečlane, da se prijavijo pevskemu zboru. Prijave se vrše pri tajniku vsako sredo od 19. do pol 21. ure v Čitalnici (Celovška cesta), ali pa pismeno odboru. Dan prve skupne vaje Se objavi v časopisih. — Odbor.
»Bratstvo« zaključi danes ob 8, uri zvečer svoj srbohrvatski učni tečaj * intimno družabno prireditvijo v salonu restavracije »pri Lozarju« na Sv. Jakoba trgu. Sodeluje tamburaški zbor »Bratstva«. Obiskovalci tečaja naj se prireditve polnoštevilno udeleže; tudi oni, ki niso vzdržali do konca. Vabljeni pa so tudi ostali člani »Bratstva« in drugi prijatelji društva.
Rasne tresti.
* Zagonetna smrt poljske pisateljic*.
Pred nedavnim časom smo poročali, d* je umrla v Lvovu znana poljska pisateljica Gabrijela Zapolska, zadeta od kapi. Cedaj pa se pripoveduje, da sta slikar Fta-nislav Janowski in general Ljudevik Kor-yin — Piotrowski vložila na ondotno policijo vlogo, v kateri izražata svojo sum-njo, da pisateljica ni umrla naravne smrti. Njo je zdravil zdravnik Vladimir Kapi-tain, ki je pred njeno smrtjo sestavil njeno oporoko. V oporoki je pisateljica zapisala vse dragocenosti zdravniku, veliko denarja pa njegovi hčeri. Oporoko je kot priča podpisal tudi vseučiliški profesor dr. Lopuszanski, ki je takoj začel trditi, da Zapolska ni bila več pri polni zavesti, ko je podpisala oporoko. Cela stvar s* J* sedaj razvila v eno veliko afero, * kat*rl b« brlkon* nasedel zdravnik.
.C. N. in A. M. Williamson?
Cesaričini biseri.
(Dalje.)
»Tako nekako,« je rekla ubito. Vedela je, da ne bo zatisnila očesa, toda narejena prijaznost in veselost, ki jo je morala kazati pred gosti, je bila res izčrpala njene moči. Upala je, da se Roger poslovi pred vrati njene sobe, zakaj zdaj je stopil vanjo le, kadar sta razkazovala hišo; toda v njeno presenečenje in strah je krenil za njo. Dejala je, da ne bo zvonila Leontini: sama se hoče sleči ter poiskati spalno obleko.
»A jaz spustim zavese namestu tebe,« je rekel Roger s tistim hladno-prijaznim glasom, ki se ga je bila navadila v teh črnih štirinajstih dneh. »Možgani se najbolje spočijejo v mraku. Vem, potrebna si oddiha. Nikoli te še nisem videl tako blede. Upam, da nimaš kake skrbi zaradi nocojšnjega večera?«
»Skrbi? Kakšne neki? Prepričana šem, da pojde vse po sreči — mafi ne misliš tudi ti tako?«
»Upam da,« je dejal resnobna »Nisi mi še pokazala svoje nove obleke. Nadejam se, da je prišla?«
. »Oh, da,« je rekla Beverley, prepričana, da mu je obleka najmanj na misli. »Dospela je dan po najinem prihodu.«
»Dobro! Biseri pridejo potemtakem do svoje polne veljave!«
Beverleyi je šinilo na um, da bi Se mu vrgla že zdaj v naročje, ter ga prosila milosti in usmiljenja; toda ni se hotela — ali pa se ni mogla. Zdelo se ji je, da je nalašč okruten ž njo ter jo namenoma izkuša in muči, ker hoče videti, koliko je zmožna pretrpeti, ne da bi se zrušila. »Naj sam spozna, kadar bo čas za to,« je pomislila v mrklem obupu. Namestu da bi se mu izpovedala svoje nesreče, ga je vprašala, ali želi videti novo obleko.
»Ne,« je dejal Roger. »Pozneje, ko boš napravljena in te bom mogel občudovati v vsej tvoji gloriji — z biseri in ostalim.«
Beverley se je nasmehnila, vpra-§ajoč se hkrati, kaj misli Roger o
njenem smehljaju. On pa je spustil zavese in se poslovil; med vrati je še izrazil željo, da bi ga dala po-plicati, kadar bo gotova. »Rad bi si te ogledal, preden poj deš doli,« je dodal odhajaje.
Tik zraven Beverleyne. spalnice je bil majhen prostorček, čigar stene so se zdele sestavljene iz samih zrcal. Ta sobica je bila njena proslavljena oblačilnica; vsa vrata so bila zrcalna, a luč in zrak sta prihajala od zgoraj. Za zrcalnimi vrati so bile globoke omare, nekatere obložene s cedrovino, druge s sandalovino; v ozadje ene izmed nfih je bila vdelana bistroumno skrita zakladnica. V tej zakladnici so bili že spravljeni vsi dragulji gospe Sandsove, med njimi tudi prazna zaklopnica, ki je še vedno čakala, da se vrne vanjo cesaričino ogrlje. Beverley je odrinila sandalovo deščico ter odklenila jeklena vratca, ki so se pojavila za njo.
»Ce bi dela nase demante in smaragde,« je ugibala sama pri sebi, »Rogerju pa bi rekla, da se podajo k moji obleki bolje od biserov — in da bom nosila bisere pri drugi priliki?«
Toda v najugodnejšem slučaju bi bil tak izgovor le zavlekel katastrofo.
Slekla je obleko od belega, vezenega organdina, ki jo je imela na sebi, ter ogrnila v spalno haljo. Nato je legla na veliko blazinasto zofo, ne z namenom, da bi počivala, nego zgolj, ker ni vedela kaj početi.
V sobi je vladala globoka tišina, ki jo je motilo samo oddaljeno mrmranje valov ob nabrežnem skalovju. Ko je ležala tako skoraj tričetrt «re, je skočila pokoncu; v možganih ji je vrelo še blazneje, telo ji je drge^ talo še vročičnejše nego prej, pre-r den je bila legla. Točno ob sedmih je pozvonila Leontini, da bi jo frizi rala. Vsa toaletna ceremonija ni mogla biti opravljena pred osmo uro.
»Zdaj vem, kaj je pfebila Marija Stuartova, ko so jo oblačili za na morišče,<* je pomislila s trpkobo.
Leontina je vstopila ter ji pripravila kopel. Celo steklenico »Eau de Cologne« je zlila v mlačno vodo, a niti njen osvežilni vonj ni pokrepčal nesrečnice. Kakor prikazen iz sanj je
sedela pred spletično, ki je navijala njene dolge lase v pramih okoli glave (— nova pričeska, v katero se je bil zaljubil Roger nedavno tega), pri-penjaje jih tuintam z demantnimi lasnicami. »Madarne bo mudila, ako se ne podvizava,« je dejala Francozinja. »Vsaka stvar gre nocoj tako počasi od rok.« Nato je položila pred Beverleyine noge oblak od srebrne tenčice, mehkejše od batista. Bila je nova obleka, in milostiva je morala stopiti vanjo, da si ne bi skuštrala las. Beverley je ubogala, in ko so ji lehti zdrknile v čudne, z dragulji obšite rokavčke, je pokorno sladila spletični k zrcalu.
»Madame je podobna prekrasnemu kipu od slonovine in srebra!« je vzkliknila Leontina. »Toda malce rdečice na licih ne bi škodilo. Ako madame dovoli — ah ne, prepozno je zdaj. In nekdo trka. Gotovo je monsieur. Ali naj odklenem vrata ?<;
»Da, odklenite,« je velela Bever-ley, Njen glas je zvenel nenaravno, kakor zvok počenega zvona.
XXXVI. POGLAVJE.
»Američani smo nagli v takih stvareh!«
»Ali so to nebesa?« se je začudila Klo.
»Ne, ljubica, nebesa niso. To je naš stari revni svet, ki pa bo kmalu podoben raju, če vi okrevate in če hočete živeti zame,« je rekel Justin 0’Reilly. Njegovim besedam je sledil čuden, stokajoč glas, in na Klo-jine poluodprte ustnice je padlo nekaj vročega. Pokusila je in začutila, da je slano.
»Saj ni mogoče!« je zamrmrala. »Vi plakate?«
»Da, plakam,« je dejal 0’Reilly, ♦plakam od veselja. Kar živim, ne pomnim tega, ne od žalosti, ne od radosti- . . . Evo, že druga solza! Oprostite! Nehote mi je kanila na vas. Nič več ne bom tako neroden.«
Justinovo lice je bilo tik nad njenim. Nasmehnila se mu je. Vse se ji je zdelo čudno, samo ne to, da ji pravi »Ljubica«: ta beseda je zvenela povsem naravno. (Dalje prih.)
HISA z Trtam na periferiji mesta. jPoisve se v upravi Usta.	031
ŠTEDILNIK.	emajliran,
ciobro ohranjen. Marija Zupanc, Loka pri Zidanem mostu.	920
Ustanovljeno 1.1896. Ustanovljeno I. 1896.
HMi tišin Antonije intei & [0.
POSTOJNA,
Centrala: Ponteba. Podružnice: Postojna (Poštni predal 17); Villach (Poštni predal 15). Agenture: Prestranek, Trbiž, Arnoldstein.
Odprema vsake vrste blaga. Spedjelna odprema živil In zaklane živine v katerikoli kraj.
Avtomobili
Austro-Daimier- Puchwerke.
Glavno zastopstvo
Ljubljana, Gledališka ul. 2.
Daimler 6 cilindrski 60 HP. — Puch tipa XII6/20 HP in Puch tipa VIII 14/38 HP.
Najboljši in najcenejši vozovi, takoj dobavni. Oa 20. t. m. naprej so interesentom 6 cilindrski Daimler in Puch tipa VIII na ogled ln preizkušnjo.
Poslovodja
za novo opekarsko podjetje se Išče.
Istotam se sprejme
pomožna pisarniška moč,
eventuelno tudi gospodična.
Ponudbe pod šifro „E M O N A" na upravništvo
tega lista.
zajamčeno pravi asbestni škrilj za kritje streh. Zaloga pri krovcu Fr.Ftijanu Ljubljana, Ilovica 48.
Zadružna gospotfarsftB banko, d. J. t Ljubljani.
POZIV
na subskrlbdjo IV. emisije delnic Zadruine gospodarske banke. d. d.
v LJubUanL
H. redni občni zbor Zadružne gospodarske banke, d. d. v Ljubljani je sklenil, povišati delniško glavnico
od K 24,000.000.- na K 48,000.000.-
z izdajo 60.000 novih delnic po K 400.— nom. vrednosti pod sledečimi pogoji
I. Dosedanji delničarji imajo pravico, da prevzamejo za vsako staro delnico eno novo po ceni K 520.-— za komad.
2. Neoptirane delnice dodeli upravni svet novim delničarjem po kurzu K 580.— za komad.
3. Subskribcija se začne 22. maja 1922 in konča 14. junija 1922. Nove delnice so deležne dobička za drugo polletje 1. 1922.
4. Opcija oz. subskribcija se izvrši:
pri blagajni Zadružne gospodarske banke, d. d. v Ljubljani.
» podr. Diakovo.
*	»	n	»	m	»	n	Maribor.
,	„	*	Sarajevo.
» Split
f	»	m	m	»	»	»	SOITlDOr#
• Šibenik.
» ekspoziture Bled.
„ Sveopče zanatlijske banke, d, d. v Zagrebu.
,	„	„	podr,	Karlovac.
,	„ Gospodarske banke, d. d. Novi Sad.
5. Protivrednost podpisanih delnic se vplača takoj pri subskribciji.
Ljubljana, 18. maja 1922.	UPRAVNI SVET
saMne obleke Mm Osti in ta v vseh niansi ion
IReich Ljubljana.
Sprejemališče:
Šelenburgova ul. itev.4.
Podružnice:
Maribor, Zagreb, Ko* tevje, Novo mesto.
Prvovrstno, specijelno angleško in češko sukno, modne g in športne obleke, pelerine, površnike, raglane, dežne gj
plašče, perilo itd. priporoča tvrdka
DRAGO SCHWAB
(prej Schwab & Bizjak)
^ Pod Napodila havaroo Ljubljana Dvorni trs Stn. 3. g
Glavni in odeovdmi urednik Zorko Fakin.
ta Ma
Mie!
I
Spisal sem knjigo, da z njo pokažem milijonom bolnikov edino možno pot k ozdravljenju. Ta sv6t ne stane niti vinarja ter ga pošljem vsakomur, ki se čuti bolnega, narazpoloženega ali obupanega — zastonj. Ta knjiga je produkt 50 letnih študij in 50 letnih izkušenj, ter vsebuje zelo mnogo praktičnih slučajev in dovolj dokazov prvih učenjakov.
Kdor se hoče rešiti
_ naj se ravna po mojih načelih, ki so pomagali že tisočim in tisočim, najsi so nastale te bolezni vsled skrbi, prenapomosti ali
lahkomiselnostUn nezmernosti.
Vsem tlačenim in dela nezmožnim brez samostojne energije pokažem pravo pot za okrevanje živčnobolnih, fizično in duševno šibkih, glavobola in drnglh bolečin. — Pišite še danes dopisnico in zahtevajte zastonj, franko
mol kailpot.
Dopisnico naslovite na:
E. PUSTEMU. 1EILIN »O., Mdailkinfeitsti 1J.
I
KAU
OGLASI
PSODAJA s
hiša v prometnem kraju, tik glavne ceste, sposobna za vsako obrt in trgovino z relikim vrtom na lastno roko. Alojz Martinčič, Lo-ke st. agg v Trbovljah. 89^
RADI SELITVE pritlična hiša s prostim stanovanjem in velikim vrtom v bližini kolodvora v Mariboru pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe na podružnico »Jugoslavije«, Maribor. pod šifro 415/S.
916
POSESTVO, oddaljeno 1 uro od postaje Rimstih Toplic ali 2 uri od postaje Hrastnik. Posestvo meri čez 40 oralov zemljišča, lepi travniki, njive in nasajeno sadno drevje in lepe trte Hila, gospodarsko poslopje vse v dohrem stanju. Zi-vi^te se lahko goji do 8 glav. Gozd je obraščen z debelim bukovim, hrastovim in smrekovim lesom, pripravljen za lesno obrt. Cena 650 tisoč kron, Več se poizve
proti povrnitvi postnih stioskov pri Ulaga, trgovma v Šmarjeti, Rimske loplicc.
904
POSESTVO v industrijskem kraju ob glavni cesti blizu železnice, obstoječe iz dobroidoče trgovine z vso opravo in potrebnimi ma-gacini in kletjo, stanovanjska enonadstropna hiša * lepim vrtom in gospodarski" mi poslopji in 5 oralov zemljišča, t. j. travniki, 2 sadna vrta in njivami. Ob vrtu rodna moč in izvrsten studenec pred hišo. Ponudbe pod »Stara tvrdka«, na upravo lista.	S8e
SLUŽBE s
SAMOSTOJNA PRODAJALKA za trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki Se takoj vpreime v Ljubljani Hrana in stanovanje v hiši, služba lahka. Nekoliko knjigovodstva vajena ima prednost. Ponudbe na Anton Maver, Ljubljana, hotel Vega, Celovška cesta št. 26.	919
ABSOLVENTINJA TRGOVSKE ŠOLE, popolnoma zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, deloma italijau-ščine in srbohrvaščine tei stenografije in strojepisja, išče primerne službe. Naslov v upravi lista pod šifro *IQ22«,	917
MLINAR, obenem tudi žagar (mlin 4 tečaje, stope in
stroj za snaženje žita, zagtf. venecijanski jermen., mora biti popolnoma aane* Ijiv, samostojen vešč obeh obratov, P / trezen, previden m vew P save, računstva »n tud* V popravilih in kresanju i,, iz okolice Domžal aU Mengša na malo poses > jako dobrem kraju, 20 m* nut oddaljen od kolca'■ _
se išče. Stanovanje, kun
n ja in soba brezplačno, n« razpolago, drugo po voru. Dopise pod »pioti P lovicu na upravo llSta-g7g
razno ‘ ,
PENZUA GRINTOVEC srad M«;
160 K za hrano ifl *ob°:.a(| Depandanci »Zarja«, g-, Cešfcnjce. Cena samo 12	.
za hrano in sobo Pn^ tev na Penzijo Gnntove^ pošta Tupalče pri ^
z»
MORSKA TRAVA madrace v vs"aki maOMru , dobi najceneje pri Seve	.
comp.. Ljubljana, WolW» ul. 12.	1	Jr
NARODNA NOŠA
damo) s.rednjevelika,
kraljevo svatbo, se	.
posoditi. Dd se pojofcg kavcija in visoka	.
ter zajamči brzo vrffl « Cenjene ponudbe se naj'	,
šajo na Oglasni Fran Voršic, Maribor, karjeva ulica IS.	®
i
Zahvala.
Za obile dokaze iskrenega sočutja, povodom smrti naše iskreno-ljubljene hčerke in sestre
Angele Bitenc
izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo.
Posebno se pa zahvaljujemo g. Pesku za njegovo dobrodelno pomoč, gospodičnam iz upravništva „Jugo-slavije", za poklonitev venca na prerani grob in vsem, ki so preblago pokojnico spremili na njeni poslednji poti.
V Ljubljani 23. maja 1922.
Rodbina Bitenc -Stalit.
Um j
šaije postom;
Trapist sif	1	kg	po	lin.
firoiiBi s!r	1	ki	po	Din	3J."
MM sit	1	kg	p	Bin.	f **
Čap našlo	1	kg	po	Din.	39/*
od 5 ks gore. ^
Trgovina vina
na debelo
sprejme
•POTNIKA’
Ozira se le na prvovrstni* moči; prednost ima tisti ki je že potoval v stroki* Natančne ponudbe z navedbo referenc, po ka" terih krajih je potovat zahtevo plače itd. pod 1. junij na upravo list#;
P. n. gospodinje, šivilje, krojače, čevljarje, in sedlarje opozarjamo, da se dobijo zopet najboljši šivalni stroji
„Gritzner“
v vseh opremah meterijal predvojni, cene OGlnlžJe edino le pri
3osip Petin
Ljubljana, Sv. Petra nasip št.7.
  	____ M	Pouk v vezenju brezplačen I
Istotam ig]p, olje, vse nadomestne dele za vse sisteme šivalnih strolev in koles. — Potrebščine za šivilje, krolače. čevljarje, brivce, sedlaife, toaletno modno blago, srajce, kravat«, iietke, palice.
Galanterija, gumbi, na veliko In malo! Najnižje cene!	Tožna	postrežbaI
GONILNI JERMENI
jermenje za šivalne stroje — Strojeno goveje usnje za doko-lenice priporoča po najcenejših dnevnih cenah tovarna usnja
Hermann Berg, Maribor.
kakor tudi vse vrst*
lesenih sodov
vino, pivo, mošt, mr neralno olje itd. DOKI B
rabljeni v zalogi. Tovarna # ADLER I SNU, Wn 1 Viflf‘ gasse 16. Telet. 3578.
Žice in Hitiji za eterične spoje, cevi in gumijevi tratrcvi za izoliranje, žice za dinamo,
žsiezoe m in ceni (Miseite).
Najboljše gumijeve cevi za peronospora- brizgalne
iz svetske tvorniče
Felfen 1 GoilleauinB, Wient Bud apesl m.
nudi po tovarniških cenah iz svojega bogatega skladišča v ZAGRČBU. (SLAVNO ZASTOPSTVO:
ORBIS d. d., Zagreb, ParomSinsks c. 1®
Telefon: 10 ail 12-30. » • Tlgr.: OREiS.	____
Iščejo se agenti za provincijo.
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«,
riška »Zvezna tiskarna« v LJubllaoi*