Razne stvari. (NemŠki nParteitagu v Celji) je visoka vlada prepovedala. Zatorej tudi ,,Slovensko društvo" ne skliče občnega zbora ne dne 15. pa ne 16. julija v Celje. (Slovenske prohvje) podpisale so za državni zbor občine konjiškega okraja: Ogovec, Bezina, Bezovica, Dolič, Toleti vrh, Grušuvje, Kozjak, Laze, Padeški vrb, Paka, Zbelova, Zreče, Sv. Jernej, Sv. Jungerta, Skoiuri, Stranice, Tepina, Vrhole. (Zadrzaj) 6. zvezka: Archiv flir Heimatbsknnde: Beitiage znr Gescbichte von Motling nnd Sicbelburg. — Dsls Wappen der vvindischen Mark, Pfarre Glogovic. — Urkunden z'ir Gescbicbte Krains. (Kres)^ objavlja v 7. Bnopiči: Zvezdana, Iveii, Mačeba, Čolničku, Kamen na grob, Bosenske zagonetke, Baunifilius, Neboliko o strupenib kačab, Kritika Gregorčičevih poezij, Zgodovinske čriice, Poročila o brvatskej književnosti, Drobnosti. (Zvon) objavlia v 7. zvezkn: Krilan, Pri jezu, Malo življenje, Slovenci za Karola Velikega, Slovenska Lenora, Tiberius Pannonicus, Črni trn, Bolnik, Bajke in povesti o Gorjancih, Luterski Jjudje, V obrainbo (Š. Gregorčič), Statistične črtice o kranjskem prebivalstvu, Specimina linguae palaeoslovenicae, Archiv fllr slaviscbe Philologie, Vračara ali Baba Hrka, Zlata knjiga, Drobnosti. (G. EicJihalter) v Trbovljah je v Litijo prestavljen na mesto prusaka Wehrhanna. Mož je b'l Slovencem vselej pravičen. Bog ga živi! (Slovensko druŠtvo) prejelo je od vlade potrjena pravila. Kmalu objavi odbor oklic k obilnemu pristppu. Zborovati sme v vsakej političnej srenji na Stajerskem. (Narodni učitelji) ptujski, ormožki, rogački so imeli v Ptuji shod in izrekli z ogromno večino glasov, da v malib šolab razven mateiinšeine ne gre učiti nobenega tujega jezika; kajti preveč je drugih predmetov deci potrebnib. Teb se ima pred vsem naučiti in sicer 8 pomočjo materinskega jezika. Tako delajo vsi pametni ljudje na celem svetu : Nemci, Francozi, Italijani, Angleži, da, še celo ctifasti Kitajci. Tako so rekli učitelji, med njimi celo eden, ki je dobil nEhrengabe". (Iz Rogaca) se nam piše, da so tamošnji nemcurji, ker je ,,purgerjev" premalo, nalovili 45— 50 kmetov, služebnikov itd. da jih odpeljajo v Celje na nParteitag." (Nemčurska omika). Nek srboriten pisač V Rogaci je djal: ,,wenn mich heut' acht Tag' in Cilli ein Windischer anreden wird, so gieb ich ibm bo eine Watscben, dass er umfallen wird. Drug pa se je babal, kako bo krolil ,,Wacbt am Rbein". Res dobro, da je vlada preporedala razupiti ,,Partaitag" celjski. (Mrtvega fanta) našli so v Gozdu pri Grižah. Vrat je imel prerezan. (Fogorelo) je v Slivnici, šmarijskega okraja, 14 hiš. (Vojni minister) grof Bylandt biva sedaj ? Slatini z rodbino vred. (Matici 8lovenskej) novi predsednik je gosp. Graseli, župan ljubljauski. (Dijaki osmosolci) v Mariboru in Celji so jako slabo piestali skušnjo zrelosti, povsod so jib čez polovico zvrgli. Profesorji so baje mnogo krivi. (Izvirni imeniki porotnikov) za občinske urade slovensko - nemski dobijo se pri Janezu Leonu, tiskarji v Mariboiu. (TržaŠki Slovenci) imajo vrlo uredovan tednik ,,Edinost", pa želijo prilično tižaške razstave začeti list izdajati po 2krat ua teden. V to svrho treba jim samo 150 — 200 novih naročnikov, kar je prisrčno želeti, kajti Trst je važno mesto za Slovence. List bi stal na leto 6 fl. (Srenja sv. Jakobska) v Slov. goricah zgubi nekaj pose-stnikov, ki se pripišejo občini Osečkej. (Zavoljo treh Nemcev) raztrgali 80 občino sv. Kriitofa pn Laškem; železniška postaja, FrancJožefovo kopališče pripada sedaj trgu Laškema! (Ovaduh nemčur v Konjicah) je tamo.šuja vrla učitelja zatcižil, da je šolski deželui svet ja djal v preiskavo. Nedolžnost njuna bila je kmalu spričaua, ovaduh pa kot lažnjivec razkrit. (Cerkvene novosti). Preč. g. kauonik Franc Ogradi je imenovan za ravnatelja v duhovšuici, č. g. Anton Bolon za duh. svetovalca, č. g. K. llriborsek za špirituala. Duhovne vaje bodo v sv. Alojzijevej cerkvi FMariboru 7 — 11. avgusta. Vodja č. o. Patiss, jezuit. (Dražbe.) 17. jnl. Jož. Hraš v Slapah 1250 fl. 18. jul. Bračič v Jirsovcib 85 fl., 19. jul. J. Črnetič v Decnem seli 911 fl., J. Zottl vŽavci 6746 fl. J. Petrak pri sv. Petru ob Savinji 10.020 fl. Marija Weber v Slatini 1666 fl. Fr. Šetinc 2391 fl.